Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG (BLUSV)
1. člen
Ratificira se Konvencija o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg, podpisana v Ljubljani 1. oktobra 2001.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi:
Konvencija o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg
Republika Slovenija
in
Veliko vojvodstvo Luksemburg
sta se v želji, da uredita medsebojne odnose med državama na področju socialne varnosti,
odločili, da skleneta konvencijo o socialni varnosti in se dogovorili o teh določbah:
I. DEL – SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Določitev izrazov
(1) Za uporabo te konvencije:
a) izraz "zakonodaja" pomeni zakone, podzakonske akte in zakonske določbe, ki se nanašajo na področja socialnega zavarovanja iz prvega odstavka 2. člena;
b) izraz "pristojni organ" pomeni
i) ko gre za Veliko vojvodstvo Luksemburg, ministra za socialno varnost,
ii) ko gre za Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje;
c) izraz "nosilec" pomeni zavod ali organ, ki je odgovoren za izvajanje vse ali dela zakonodaje iz prvega odstavka 2. člena;
d) izraz "pristojni nosilec" pomeni nosilca, pri katerem je oseba zavarovana v trenutku, ko zahteva dajatve, ali nosilca, pri katerem ima oseba pravico do dajatev;
e) izraz "zavarovalne dobe" pomeni dobe plačevanja prispevkov, zaposlitve ali samozaposlitve, kot so določene ali priznane z zakonodajo, pod katero so bile ali se štejejo za dopolnjene kot zavarovalne dobe, ter vse izenačene dobe, če jih ta zakonodaja priznava za enakovredne zavarovalnim dobam;
f) izraz "dajatve" pomeni vse denarne dajatve in storitve ter pokojnine in rente, vključno z vsemi elementi po zakonodaji iz 2. člena, zvišanja zaradi revalorizacije ali dodatne prejemke kot tudi kapitalizirane dajatve, ki lahko nadomestijo pokojnine ali rente in plačila iz naslova vračila prispevkov;
g) izraz "družinske dajatve" pomeni periodične denarne dajatve, odobrene glede na število in starost otrok, ter vse druge denarne dajatve ali storitve, namenjene pokrivanju družinskih stroškov, v skladu z zakonodajo iz 2.člena;
h) izraz "družinski člani" pomeni osebe, ki jih določa ali priznava kot družinske člane ali določa kot člane gospodinjstva zakonodaja pogodbenice na ozemlju katere stalno prebivajo;
i) izraz "stalno prebivališče" pomeni kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem običajno živi in kjer ima središče svojih interesov ter v katerem je prijavljena v skladu z ustrezno zakonodajo;
j) izraz "začasno prebivališče" pomeni kraj na ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje oseba, ki ima stalno prebivališče na območju druge pogodbenice.
(2) Drugi izrazi, ki se v tej konvenciji uporabljajo, imajo pomen, kot jim ga določa zakonodaja, ki se uporablja.
2. člen
Področje stvarne veljavnosti
(1) Ta konvencija se uporablja:
1. v Velikem vojvodstvu Luksemburg za zakonodajo, ki se nanaša na:
a) zdravstveno in porodniško zavarovanje;
b) zavarovanje za nesreče pri delu in poklicne bolezni;
c) pokojninsko zavarovanje za primer starosti, invalidnosti in preživele družinske člane, razen za posebne režime za državne uslužbence;
d) dajatve za primer brezposelnosti;
e) družinske dajatve;
f) dajatve v času starševskega dopusta.
2. V Republiki Sloveniji za zakonodajo, ki se nanaša na:
a) zdravstveno zavarovanje;
b) pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
c) zavarovanje za primer brezposelnosti;
d) družinske dajatve;
e) nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.
(2) Ta konvencija se uporablja tudi za vso zakonodajo, ki spreminja, dopolnjuje ali uzakonja zakonodajo, navedeno v prvem odstavku tega člena.
(3) Ta konvencija se uporablja za vso zakonodajo pogodbenice, ki razširja zakonodajo iz prvega odstavka tega člena na nove kategorije upravičencev, če v roku šestih mesecev po uradni objavi omenjenih aktov ta pogodbenica ne obvesti druge pogodbenice, da se konvencija zanje ne uporablja.
(4) Ta konvencija se ne uporablja za zakonske akte, ki uvajajo novo področje socialne varnosti, razen če se pristojna organa pogodbenic o tem dogovorita.
(5) Ta konvencija se ne uporablja niti za dajatve iz naslova socialne pomoči niti za dajatve žrtvam vojne.
3. člen
Področje osebne veljavnosti
Določbe te konvencije se uporabljajo za osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene od pogodbenic kot tudi za njihove družinske člane in preživele družinske člane.
4. člen
Enaka obravnava
Osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju ene pogodbenice in za katere se uporabljajo določbe te konvencije, morajo izpolnjevati enake obveznosti in imajo enake pravice po zakonodaji iz 2. člena pod istimi pogoji kot državljani te pogodbenice.
5. člen
Možnost drugega neprekinjenega zavarovanja
Osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju ene pogodbenice, se lahko vključijo v prostovoljno neprekinjeno zavarovanje po zakonodaji iz 2. člena pod istimi pogoji kot državljani te pogodbenice, upoštevajoč, če je potrebno, zavarovalne dobe, dopolnjene na ozemlju druge pogodbenice.
6. člen
Odstopanje od pogoja stalnega prebivališča
Dajatve, pridobljene po zakonodaji ene pogodbenice, se ne smejo zmanjševati, spreminjati, prekiniti, ukiniti ali zaseči zato, ker upravičenec stalno prebiva na ozemlju druge pogodbenice, če ni s to konvencijo drugače določeno.
7. člen
Določbe o prepovedi združevanja dajatev
(1) Določbe te konvencije ne omogočajo niti odobritve niti ohranitve pravice do prejemanja več dajatev iste narave ali več dajatev, ki se nanašajo na isto zavarovalno dobo, po zakonodajah obeh pogodbenic. Ta določba pa ne velja za dajatve iz naslova invalidnosti, starosti ali ob smrti, ki se priznavajo v skladu z določbami iz 2. poglavja III. dela.
(2) Določbe, ki po zakonodaji ene pogodbenice urejajo znižanje, prekinitev ali ukinitev dajatev v primeru združevanja ene dajatve z drugimi dajatvami socialne varnosti ali drugimi prihodki ali dela, se uporabijo za upravičenca, čeprav gre za dajatve, ki so bile pridobljene po zakonodaji druge pogodbenice ali če gre za dobljene prihodke ali za delo, ki se izvaja na ozemlju druge pogodbenice.
8. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Če zakonodaja ene pogodbenice pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo določene zavarovalne dobe, pristojni nosilec te pogodbenice upošteva, če je potrebno, tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se ne prekrivajo.
II. DEL – DOLOČBE, KI DOLOČAJO VELJAVNO ZAKODONAJO
9. člen
Splošna pravila
Ob upoštevanju določb tega dela se veljavna zakonodaja določa v skladu s temi določbami:
a) za zaposlene delavce, ki delajo na ozemlju ene pogodbenice, velja zakonodaja te pogodbenice, tudi če stalno prebivajo na ozemlju druge pogodbenice ali če ima podjetje oziroma delodajalec, ki jih zaposluje, svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice;
b) za samozaposlene delavce, ki svojo poklicno dejavnost opravljajo na ozemlju ene pogodbenice, velja zakonodaja te pogodbenice, tudi če stalno prebivajo na ozemlju druge pogodbenice;
c) za pomorščake, ki delajo na ladji, ki pluje pod zastavo ene pogodbenice, velja zakonodaja te pogodbenice;
d) za državne uslužbence in osebe, ki se štejejo kot take, velja zakonodaja pogodbenice, iz katere je uprava, ki jih zaposluje.
Načelo iz točke a) 9. člena vsebuje te izjeme:
a) Za zaposlene delavce, ki delajo na ozemlju ene pogodbenice in jih podjetje, kateremu običajno pripadajo, napoti na ozemlje druge pogodbenice, da tam delajo za račun tega podjetja, še naprej velja zakonodaja prve pogodbenice, če predvideno trajanje tega dela ne presega dvanajst mesecev; če se trajanje tega dela podaljša čez dvanajst mesecev, se zakonodaja prve pogodbenice uporablja še za največ eno dvanajstmesečno obdobje, če pristojni organ druge pogodbenice ali zavod, ki ga ta organ določi, da svoje soglasje pred potekom prvega dvanajstmesečnega obdobja.
b) Za delavce, zaposlene kot prevozno osebje ali pomorščaki pri podjetju, ki za račun drugega ali za svoj račun opravlja prevoze potnikov ali blaga po železnici, cestah, zraku ali rekah in ima svoj sedež na ozemlju ene pogodbenice, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere ima podjetje svoj sedež; če pa ima to podjetje na ozemlju druge pogodbenice svojo podružnico ali stalno predstavništvo, za delavce, ki jih zaposluje, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je podružnica ali stalno predstavništvo.
c) Če samozaposleni delavec, ki dela na ozemlju ene pogodbenice, odide na ozemlje druge pogodbenice zato, da bi tam začasno delal, zanj še naprej velja zakonodaja prve pogodbenice, če predvideno trajanje tega dela ni daljše od dvanajst mesecev. Če se trajanje tega dela podaljša na več kot dvanajst mesecev, se zakonodaja prve pogodbenice zanj uporablja še naprej s predhodno odobritvijo pristojnega organa druge pogodbenice ali drugega telesa, ki ga ta organ določi, za največ še eno dvanajstmesečno obdobje.
11. člen
Diplomatsko-konzularna predstavništva
(1) Za diplomate, člane diplomatskega zbora in konzularnih predstavništev, kot tudi za osebje, zaposleno v njihovih službah, se uporablja zakonodaja v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 ali Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963.
(2) Določbe iz točke a) 9. člena se uporabljajo za člane osebja v službi diplomatskih ali konzularnih predstavništev ter za osebno hišno osebje uslužbencev teh predstavništev. Vendar pa lahko ti delavci v roku treh mesecev od datuma nastopa službe izberejo, da se zanje uporablja zakonodaja države pošiljateljice, če so njeni državljani. Ta izbira ne velja za nazaj.
Pristojna organa pogodbenic lahko za nekatere delavce ali skupine delavcev soglasno določita izjeme glede na določbe od 9. do 11. člena.
III. DEL – POSEBNE DOLOČBE
PRVO POGLAVJE
BOLEZEN IN MATERINSTVO
13. člen
Pravica do dajatev v primeru začasnega prebivanja na ozemlju druge pogodbenice
(1) Oseba, ki ima pravico do storitev po zakonodaji ene pogodbenice, prejema te storitve v času svojega začasnega prebivanja na ozemlju druge pogodbenice, če njeno stanje zahteva nujno zdravljenje.
(2) Za osebe iz točk c) in d) 9. člena in 10. člena ter za njihove družinske člane, ki jih spremljajo, pa se uporabljajo določbe prvega odstavka za vsako zdravstveno stanje, ki zahteva storitve med njihovim začasnim prebivanjem na ozemlju pogodbenice, na katerem delajo, ali pod zastavo katere pluje ladja, na kateri delajo.
(3) Za osebo, ki ima pravico do storitev po zakonodaji ene pogodbenice in začasno prebiva v drugi pogodbenici zaradi študija, se uporabijo določbe prvega odstavka za vsako zdravstveno stanje, ki zahteva storitve med njenim začasnim prebivanjem na ozemlju te pogodbenice.
(4) Storitve nudi nosilec v kraju začasnega prebivanja po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, predvsem glede obsega in načina uveljavljanja storitev; vendar pa trajanje zagotavljanja teh storitev določa zakonodaja pristojne pogodbenice.
(5) Razen v nujnih primerih mora pristojni nosilec dati dovoljenje za odobritev protez in pripomočkov večje vrednosti, katerih seznam je priložen splošnemu dogovoru o izvajanju iz 40. člena.
(6) Denarne dajatve v primeru bolezni ali materinstva neposredno zagotavlja pristojni nosilec, h kateremu spada upravičenec, po določbah zakonodaje, ki jo uporablja.
14. člen
Pravica do dajatev v primeru stalnega prebivanja na ozemlju ene in dela na ozemlju druge pogodbenice
(1) Oseba, ki stalno prebiva na ozemlju ene pogodbenice in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do storitev po zakonodaji druge pogodbenice, v kateri dela, lahko uveljavlja storitve, ki jih v breme pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega prebivanja po določbah zakonodaje, ki jo uporablja.
(2) Denarne dajatve neposredno zagotavlja pristojni nosilec po določbah zakonodaje, ki jo uporablja.
(3) Oseba iz prvega odstavka, ki začasno prebiva na ozemlju pristojne pogodbenice, prejema storitve po določbah zakonodaje te pogodbenice, kot če bi tam stalno prebivala, tudi če je storitve že prejemala za isto bolezen ali materinstvo pred svojim začasnim prebivanjem.
15. člen
Pravica družinskih članov do storitev
(1) Družinski člani osebe, ki je zavarovana pri nosilcu ene pogodbenice, uveljavljajo storitve, če stalno prebivajo na ozemlju druge pogodbenice, kot če bi bila ta oseba zavarovana pri nosilcu kraja stalnega prebivališča. Obseg, trajanje in načine uveljavljanja omenjenih storitev opredeljujejo določbe zakonodaje, ki jo ta nosilec uporablja.
(2) Kadar družinski člani začasno prebivajo ali svoje stalno prebivališče prenesejo na ozemlje pristojne pogodbenice, uveljavljajo storitve po določbah zakonodaje te pogodbenice. To pravilo se uporablja tudi, kadar so družinski člani za isto bolezen ali materinstvo že prejemali storitve, ki jih je nudil nosilec pogodbenice, na ozemlju katere so stalno prebivali pred začasnim prebivanjem ali prenosom stalnega prebivališča.
(3) Kadar družinski člani iz prvega odstavka tega člena delajo ali prejemajo pokojnino ali rento, ki jim daje pravico do storitev po zakonodaji pogodbenice stalnega prebivališča, se določbe tega člena ne uporabljajo zanje.
16. člen
Dajatve iz zavarovanja za primer materinstva
Kadar bi uporaba tega poglavja zavarovancu ali njegovemu družinskemu članu dala pravico do prejemanja dajatev iz zavarovanja za primer materinstva po zakonodajah obeh pogodbenic, se uporabi zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je prišlo do rojstva, upoštevajoč seštevanje dob iz 8. člena.
17. člen
Pravica do storitev za upravičence do pokojnin ali rent
(1) Ko upravičenec do pokojnin ali rent, pridobljenih po zakonodaji ene in druge pogodbenice, stalno prebiva na ozemlju ene pogodbenice, prejema on kot tudi njegovi družinski člani storitve po zakonodaji te pogodbenice, kot če bi bil upravičenec do pokojnine ali rente samo po zakonodaji pogodbenice, kjer stalno prebiva. Stroške omenjenih storitev krije nosilec pogodbenice, kjer stalno prebiva.
(2) Ko upravičenec do pokojnine ali rente, pridobljene po zakonodaji ene pogodbenice, stalno prebiva na ozemlju druge pogodbenice, nudi storitve, do katerih ima pravico po zakonodaji prve pogodbenice, njemu in njegovim družinskim članom nosilec v kraju stalnega prebivališča po zakonodaji, ki jo uporablja, kot če bi bil pri njem zavarovan in v breme pristojnega nosilca.
(3) Ko upravičenec do pokojnine ali rente iz drugega odstavka in njegovi družinski člani začasno prebivajo ali prenesejo svoje stalno prebivališče na ozemlje pogodbenice dolžnice pokojnine, prejemajo storitve v skladu z določbami zakonodaje te pogodbenice. To pravilo se uporabi tudi, ko so osebe za isti primer bolezni ali materinstva prejemale storitve, ki jih je nudil nosilec pogodbenice, na ozemlju katere so stalno prebivali pred začasnim prebivanjem ali prenosom stalnega prebivališča.
18. člen
Rok za obnovitev
Ko zakonodaja ene pogodbenice pogojuje dodelitev storitev z rokom obnovitve, se storitve, odobrene na ozemlju druge pogodbenice, štejejo kot storitve v smislu zakonodaje prve pogodbenice po načinih, ki se določijo v dogovoru o izvajanju iz 40. člena.
19. člen
Povračila med nosilci
(1) Pristojni nosilci stroške storitev, ki se zagotavljajo po določbah prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena, prvega odstavka 14. člena, prvega odstavka 15. člena in drugega odstavka 17. člena, povrnejo tistim nosilcem, ki so jih nudili.
(2) Povračilo stroškov storitev iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi dejanskih stroškov in na načine, določene v dogovoru o izvajanju iz 40. člena. Povračilo se lahko izvede tudi v pavšalnih zneskih.
(3) Pristojna organa se lahko dogovorita o drugih načinih povračil.
DRUGO POGLAVJE
INVALIDNOST, STAROST IN SMRT
20. člen
Seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih v tretji državi
Če državljan ene ali druge pogodbenice nima pravice do dajatve na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodajah obeh pogodbenic, seštetih, kot določa 8. člen, se pravica do omenjene dajatve določi tako, da se te dobe seštejejo z dobami, dopolnjenimi po zakonodaji tretje države, ki jo s pogodbenicama veže dvo- ali večstranski sporazum o socialni varnosti, ki določa pravila o seštevanju zavarovalnih dob.
21. člen
Pogoj predhodnega zavarovanja
(1) Ko zakonodaja ene pogodbenice pogojuje upoštevanje nekaterih zavarovalnih dob s tem, da je bila oseba predhodno za določeno dobo zavarovana po tej zakonodaji, se po potrebi upoštevajo zavarovalne dobe, ki jih je ta oseba dopolnila po zakonodaji druge pogodbenice.
(2) Uporaba prejšnjega odstavka se pogojuje s tem, da je oseba nazadnje dopolnila zavarovalne dobe po določbah zakonodaje, ki to upoštevanje zahteva.
22. člen
Podaljšanje referenčne dobe
Če zakonodaja ene pogodbenice pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe v določenem obdobju pred nastankom zavarovanega primera in določa, da nekatera dejstva ali okoliščine podaljšujejo to obdobje, imajo ta dejstva in okoliščine enak učinek, tudi če nastanejo na ozemlju druge pogodbenice.
23. člen
Zavarovalne dobe, krajše od enega leta
Če so zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji ene pogodbenice, skupaj krajše od enega leta, se po omenjeni zakonodaji ne odobri nobena dajatev, razen če same po sebi dajejo pravice do dajatve po tej zakonodaji; te dobe pa upošteva druga pogodbenica za uporabo 8. člena kot tudi za uporabo določb drugega odstavka 24. člena, razen določb točke c).
24. člen
Odmera pokojnin
(1) Če oseba lahko uveljavlja pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice, ne da bi za to bilo treba uporabiti 8. in 20. člen, nosilec te pogodbenice odmeri pokojnino po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, glede na skupno trajanje zavarovalnih dob, ki se upoštevajo po tej zakonodaji.
Ta nosilec odmeri tudi pokojnino, ki bi pripadala z uporabo določb drugega odstavka spodaj.
Odobri se samo višji znesek.
(2) Če oseba lahko uveljavlja pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice, pravico pa pridobi le s seštevanjem dob po 8. in 20. členu, se uporabijo ta pravila:
a) nosilec te pogodbenice izračuna teoretični znesek pokojnine, do katere bi prosilec imel pravico, če bi bile vse zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, dopolnjene izključno po njegovi lastni zakonodaji;
b) za določitev teoretičnega zneska iz točke a) se določijo osnove za odmero tako, da se upoštevajo samo zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec;
c) na podlagi tega teoretičnega zneska nosilec te pogodbenice potem določi dejanski znesek pokojnine v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo uporablja in skupnim trajanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodajah obeh pogodbenic.
(3) Če državljan ene od pogodbenic lahko uveljavlja pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice samo tako, da se upoštevajo določbe 20. člena, se za uporabo prejšnjega odstavka upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji tretje države.
25. člen
Posebnosti pri izvajanju slovenske zakonodaje
Osebam, ki so po slovenski zakonodaji upravičene do državne pokojnine, dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka, se te dajatve izplačujejo samo, če stalno prebivajo v Republiki Sloveniji.
TRETJE POGLAVJE
NESREČE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI
26. člen
Pravica do dajatev
(1) Oseba, ki ima zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni pravico do storitev po zakonodaji ene pogodbenice, prejema med začasnim ali stalnim prebivanjem na ozemlju druge pogodbenice storitve, ki jih ji zagotavlja na račun pristojnega nosilca nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivanja po določbah zakonodaje, ki jo ta nosilec uporablja.
(2) Za denarne dajatve se smiselno uporabi šesti odstavek 13. člena.
(3) Za vračila stroškov, ki izhajajo iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabijo določbe 19. člena.
27. člen
Upoštevanje prejšnjih nesreč ali poklicnih bolezni
Če za določanje nezmožnosti za delo v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni zakonodaja ene pogodbenice določa, da se upoštevajo predhodno nastale nesreče pri delu in poklicne bolezni, se upoštevajo tudi nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki so nastale prej pod zakonodajo druge pogodbenice, kot če bi nastale pod zakonodajo prve pogodbenice.
28. člen
Priznavanje poklicne bolezni v primeru dela na ozemlju obeh pogodbenic
Dajatve v primeru poklicne bolezni, ki so določene z zakonodajo obeh pogodbenic, se dodelijo samo po zakonodaji tiste pogodbenice, na ozemlju katere je bilo nazadnje opravljano delo, ki naj bi omenjeno poklicno bolezen povzročilo, in če oseba izpolnjuje pogoje, ki jih ta zakonodaja določa.
29. člen
Poslabšanje poklicne bolezni
Kadar ob poslabšanju poklicne bolezni oseba, ki prejema ali je prejemala dajatev za poklicno bolezen po zakonodaji ene pogodbenice, za poklicno bolezen iste narave uveljavlja svoje pravice do dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, se uporabijo ta pravila:
a) če oseba na ozemlju slednje pogodbenice ni opravljala dela, ki bi lahko povzročilo ali poslabšalo poklicno bolezen, mora pristojni nosilec prve pogodbenice prevzeti breme dajatev, upoštevajoč poslabšanje, po določbah zakonodaje, ki jo uporablja;
b) če pa je oseba na ozemlju slednje pogodbenice opravljala takšno delo, mora pristojni nosilec prve pogodbenice prevzeti breme teh dajatev, ne da bi upošteval poslabšanje, po določbah zakonodaje, ki jo uporablja; pristojni nosilec druge pogodbenice odobri osebi dodatek, katerega znesek je enak razliki med zneskom dajatve, dolžne po poslabšanju, in zneskom dajatve, dolžne pred poslabšanjem, po določbah zakonodaje, ki jo uporablja.
ČETRTO POGLAVJE
DAJATVE OB SMRTI
30. člen
Odprava ozemeljske klavzule
Če oseba, za katero velja zakonodaja ene pogodbenice, umre na ozemlju druge pogodbenice, se šteje, kot da je smrt nastopila na ozemlju prve pogodbenice.
31. člen
Prednostno pravilo
Ob smrti upravičenca do pokojnin ali rent po zakonodaji obeh pogodbenic ali njegovega družinskega člana nosilec v kraju stalnega prebivališča upravičenca velja za pristojnega nosilca za izvajanje zgornjih določb.
PETO POGLAVJE
BREZPOSELNOST
32. člen
Posebno pravilo za seštevanje dob
Pogodbenica, katere zakonodaja pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob, mora uporabiti 8. člen te konvencije samo, če se dobe, dopolnjene v drugi pogodbenici, štejejo kot zavarovalne dobe po njeni lastni zakonodaji.
33. člen
Minimalna doba zaposlitve
(1) Določbe 8. člena te konvencije se lahko uporabijo le, če je za osebo nazadnje veljala zakonodaja tiste pogodbenice, po kateri se dajatve zahtevajo, in je pod to zakonodajo delala najmanj štiri tedne v zadnjih dvanajstih mesecih pred zahtevkom.
(2) 8. člen se uporablja ne glede na prenehanje zaposlenosti brez krivde osebe pred dopolnjenimi štirimi tedni, če naj bi bilo to delo trajalo dalj časa.
34. člen
Upoštevanje prejšnjih dob prejemanja dajatev
V primeru uporabe 8. člena pristojni nosilec po potrebi upošteva za določanje trajanja zagotavljanja dajatev dobo, v kateri je nosilec druge pogodbenice zagotavljal dajatve zadnjih dvanajst mesecev pred zahtevkom za dajatve.
35. člen
Upoštevanje družinskih članov
Če zakonodaja ene pogodbenice določa, da se znesek dajatve spreminja glede na število družinskih članov, pristojni nosilec te pogodbenice upošteva tudi družinske člane, ki stalno prebivajo na ozemlju druge pogodbenice.
36. člen
Pogoj stalnega prebivališča
6. člen se ne uporablja za to poglavje.
ŠESTO POGLAVJE
DRUŽINSKE DAJATVE
37. člen
Posebno pravilo za seštevanje
Z uporabo 8. člena in če zakonodaja ene pogodbenice pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do družinskih dajatev z dopolnjenimi dobami stalnega prebivanja, pristojni nosilec te pogodbenice po potrebi tudi upošteva dobe stalnega prebivanja, dopolnjene pod zakonodajo druge pogodbenice.
38. člen
Pravica do dajatev
Otroci, ki prebivajo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico do družinskih dajatev, predvidenih z zakonodajo te pogodbenice. Te dajatve zagotavlja nosilec v kraju stalnega prebivališča otrok po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, in v svoje breme.
SEDMO POGLAVJE
39. člen
Dajatve v primeru starševskega dopusta
6. člen se uporablja za dajatve iz točke 1 f) in točke 2 e) prvega odstavka 2. člena.
IV. DEL – RAZNE DOLOČBE
40. člen
Izvajanje konvencije
(1) Pristojni organi se medsebojno obveščajo o sprejetih ukrepih za izvajanje te konvencije in o spremembah svoje zakonodaje, ki bi lahko vplivale na njeno izvajanje.
(2) Načini izvajanja te konvencije se določijo v dogovoru o izvajanju.
(3) Pristojni organi določijo organe za zvezo za lažje izvajanje te konvencije.
41. člen
Medsebojna administrativna pomoč
(1) Pri izvajanju te konvencije si pristojni organi in nosilci medsebojno pomagajo, kot če bi šlo za uporabo njihove lastne zakonodaje. Medsebojna administrativna pomoč teh pristojnih organov in nosilcev je brezplačna.
(2) Pri izvajanju te konvencije lahko pristojni organi in nosilci med seboj neposredno komunicirajo kot tudi z vsako osebo ne glede na njeno stalno prebivališče.
(3) Načini zdravniškega nadzora in upravnega preverjanja upravičencev po tej konvenciji so določeni v dogovoru o izvajanju iz 40. člena.
42. člen
Uporaba jezikov
(1) Dopisi, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije, naslovljeni na pristojni organ ali nosilca ene pogodbenice, so napisani v francoščini ali slovenščini.
(2) Zahtevek ali dokument se ne sme zavrniti zato, ker je bil napisan v uradnem jeziku druge pogodbenice.
43. člen
Oprostitev plačevanja taks in overovitve
(1) Upravičenost do oprostitve ali znižanja taks, kolkov, sodnih taks, vpisnih taks, ki jih predvideva zakonodaja ene pogodbenice za listine in dokumente, ki jih je treba predložiti pri uporabi zakonodaje te pogodbenice, se razširi na ustrezne listine in dokumente, ki jih je treba predložiti pri uporabi zakonodaje druge pogodbenice ali te konvencije.
(2) Nobenih listin ali dokumentov, ki jih je treba predložiti za izvajanje te konvencije, ni treba overoviti pri diplomatskih in konzularnih organih in zanje ni treba plačevati taks.
44. člen
Roki
(1) Zahtevki, izjave ali pritožbe, ki bi v določenem roku morali biti vloženi za izvajanje zakonodaje ene pogodbenice pri organu, nosilcu ali sodnem organu te pogodbenice, se štejejo kot pravočasni, če so v istem roku vloženi pri organu, nosilcu ali ustreznem sodnem organu druge pogodbenice. Ta nemudoma pošlje te zahtevke, izjave ali pritožbe nosilcu ali sodnemu organu prve pogodbenice neposredno ali prek organov za zvezo obeh pogodbenic. Datum, ko je bil tak zahtevek, izjava ali pritožba vložen pri organu, nosilcu ali sodnem organu v eni pogodbenici, velja kot datum vložitve pri pristojnem organu, nosilcu ali sodnemu organu v drugi pogodbenici.
(2) Zahtevek za dajatve, vložen po zakonodaji ene pogodbenice, se šteje kot zahtevek za ustrezno dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, razen če prosilec izrecno zahteva odložitev uveljavitve dajatve, pridobljene po zakonodaji ene pogodbenice.
45. člen
Plačilo dajatev
(1) Nosilci ene pogodbenice, ki so po tej konvenciji dolžni izplačevati denarne dajatve upravičencem, ki so na ozemlju druge pogodbenice, te denarne dajatve izplačujejo v nacionalni valuti.
(2) Izplačila v drugo pogodbenico na podlagi te konvencije se izvedejo v prosto konvertibilnih valutah.
(3) Na zahtevo upravičenca pristojni nosilec nakaže denarne dajatve na bančni račun, ki ga je prejemnik odprl na ozemlju pogodbenice, na katerem ima ta nosilec svoj sedež.
46. člen
Pravna sredstva proti tretji osebi
Če ima oseba, ki prejema dajatve po zakonodaji ene pogodbenice za škodo, nastalo na ozemlju druge pogodbenice, pravico zahtevati na ozemlju te druge pogodbenice od tretje osebe povračila te škode, se morebitne pravice nosilca dolžnika proti tretji osebi, ki bi morala izplačati odškodnino, poravnajo tako:
a) če pristojni nosilec - dolžnik po zakonodaji, ki jo uporablja, vstopi v pravice, ki jih ima prejemnik proti tretji osebi, druga država ta vstop prizna;
b) če ima pristojni nosilec - dolžnik neposredno pravico proti tretji osebi, druga država to pravico prizna.
47. člen
Poravnava preveč plačanih zneskov
(1) Če je nosilec v eni pogodbenici izplačal prejemniku dajatev znesek, ki presega znesek, do katerega je upravičen, lahko ta nosilec pod pogoji in ob omejitvah, predvidenih z zakonodajo, ki jo uporablja, zahteva od nosilca druge pogodbenice dolžnika dajatev v dobro tega prejemnika, da zadrži znesek preplačila od zneskov, ki jih plačuje omenjenemu prejemniku. Ta nosilec zadrži preplačani znesek pod pogoji in ob omejitvah, predvidenih za takšen poračun z zakonodajo, ki jo uporablja, kot če bi šlo za zneske, ki bi jih sam preplačal, in zadržani znesek nakaže nosilcu upniku.
(2) Ko je nosilec ene pogodbenice izplačal predplačilo na dajatve za obdobje, v katerem je upravičenec imel pravico do ustreznih dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, lahko ta nosilec od nosilca druge pogodbenice zahteva, da zadrži znesek omenjenega predplačila od zneskov, ki jih dolguje omenjenemu upravičencu za isto obdobje. Ta nosilec zadrži ta znesek in ga nakaže nosilcu upniku.
48. člen
Poravnava v primeru dobljenih dajatev iz naslova socialne pomoči
Ko je nosilec ene pogodbenice izplačeval dajatve iz naslova socialne pomoči v obdobju, v katerem nastane pravica do denarnih dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, pristojni nosilec te pogodbenice povrne nosilcu prve pogodbenice ustrezni znesek vrednosti teh dajatev iz naslova socialne pomoči, ki se odšteje od denarnih dajatev, izplačevanih upravičencu.
49. člen
Izterjava prispevkov
(1) Izterjava prispevkov, dolžnih nosilcu ene pogodbenice, se lahko opravi na ozemlju druge pogodbenice po postopku ter z jamstvi in privilegiji, ki se uporabljajo pri izterjavi prispevkov, dolžnih ustreznemu nosilcu druge pogodbenice.
(2) Načini izvajanja tega člena se lahko določijo v dogovorih o izvajanju med pristojnima organoma.
50. člen
Poravnava sporov
(1) Vsi spori, ki bi med pogodbenicama nastali zaradi razlage ali izvajanja te konvencije, bodo rešeni z medsebojnimi dogovori med pristojnimi organi obeh pogodbenic.
(2) Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni dosežen, se spor rešuje s pogajanji med pogodbenicama.
V. DEL – PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Zavarovalne dobe in primeri, nastali pred veljavnostjo
(1) Ta konvencija ne daje nobene pravice do plačila dajatev za obdobje pred datumom začetka njene veljavnosti.
(2) Vsaka zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji ene pogodbenice pred začetkom veljavnosti te konvencije, se upošteva za določanje pravice do dajatev, ki nastanejo v skladu z določbami te konvencije.
(3) Z izjemo določbe prvega odstavka tega člena se v skladu s to konvencijo pravica pridobi, tudi če se nanaša na primer, nastal pred začetkom veljavnosti te konvencije.
52. člen
Revizija pravic
(1) Vsaka dajatev, ki ni bila poravnana ali je bila začasno prekinjena zaradi državljanstva osebe ali zaradi njenega stalnega prebivališča na ozemlju pogodbenice, kjer ni nosilca dolžnika ali zaradi katere koli druge ovire, ki jo odpravlja ta konvencija, bo na zahtevo osebe poravnana oziroma se začela ponovno izplačevati po začetku veljavnosti te konvencije, če predhodno določene pravice do dajatev niso bile poravnane v kapitaliziranem znesku ali je vračilo prispevkov povzročilo izgubo vseh pravic do dajatev.
(2) Pravice oseb, ki so pred začetkom veljavnosti te konvencije pridobile pravice do pokojnine ali rente se na njihovo zahtevo revidirajo, upoštevajoč določbe te konvencije. Te pravice se lahko revidirajo tudi po uradni dolžnosti. V nobenem primeru pa takšna revizija ne sme imeti za posledico zmanjšanja prejšnjih pravic osebe.
53. člen
Roki zastaranja
(1) Če je zahtevek iz 52. člena vložen v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti te konvencije, so pravice, ki nastanejo v skladu z določbami te konvencije, pridobljene pravice od tega datuma dalje, in se določbe iz zakonodaje obeh pogodbenic, ki se nanašajo na izgubo ali zastaranje pravic, ne uporabljajo za te osebe.
(2) Če je zahtevek iz 52. člena vložen po preteku dveh let po začetku veljavnosti te konvencije, so pravice, za katere ne velja izguba ali zastaranje, pridobljene od datuma zahtevka, če zakonodaja ene ali druge pogodbenice ne vsebuje ugodnejših določb.
54. člen
Prenehanje veljavnosti
(1) Z začetkom veljavnosti te konvencije v odnosu med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg preneha veljati Splošna konvencija o socialnem zavarovanju med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg z dne 13. oktobra 1954, kot je bila spremenjena z Novelo 28. maja 1970.
(2) Pravice, pridobljene po splošni konvenciji z dne 13. oktobra 1954, navedene v prvem odstavku tega člena, ostanejo v veljavi.
(3) Za otroke, ki so bili rojeni pred začetkom veljavnosti te konvencije in imajo pravico do otroškega dodatka po členu 21 bis in 21 ter Splošne konvencije o socialnem zavarovanju med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg z dne 13. oktobra 1954, kot je bila spremenjena z Novelo 28. maja 1970, obdržijo to pravico, če izpolnjujejo pogoje po zakonodaji pristojne pogodbenice.
(4) Zahtevki za dajatve, vloženi pred začetkom veljavnosti te konvencije, o katerih do tega datuma ni bilo odločeno, se rešujejo po pravilih, določenih s to konvencijo.
55. člen
Veljavnost in odpoved konvencije
Ta konvencija se sklene za nedoločen čas. Vsaka od pogodbenic lahko konvencijo odpove z uradnim obvestilom vsaj šest mesecev pred potekom tekočega koledarskega leta; v tem primeru konvencija preneha veljati ob poteku tega koledarskega leta.
56. člen
Varstvo pridobljenih pravic
(1) Ob odpovedi te konvencije ostanejo v veljavi vse pravice, pridobljene na podlagi njenih določb.
(2) Pravice, ki se uveljavljajo in se nanašajo na dobe, dopolnjene pred datumom veljavnosti odpovedi, ne prenehajo zaradi odpovedi; njihova ohranitev se sporazumno določi za nadaljnje obdobje, če pa takšnega sporazuma ni, z zakonodajo, ki jo uporablja zadevni nosilec.
57. člen
Začetek veljavnosti
Pogodbenici se po diplomatski poti obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji, potrebni za začetek veljavnosti te konvencije.
Ta konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu prejema zadnjega uradnega obvestila.
Podpisano v Ljubljani dne 1 oktobra 2001 v dveh izvirnikih v slovenskem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
Za Republiko Slovenijo Za Veliko vojvodstvo Luksemburg
dr. Dimitrij Rupel l.r. Lydie Polfer l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 540-01/02-20/1
Ljubljana, dne 14. maja 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 05/30/2002 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |