Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO
IN KRALJEVINO DANSKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA
IN PREMOŽENJA S PROTOKOLOM (BDKIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom, podpisana v Kopenhagnu dne 2. maja 2001.
2. člen
Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: *
KONVENCIJA
med
Republiko Slovenijo
in
Kraljevino Dansko
o izogibanju dvojnega obdavčevanja
in preprečevanju davčnih utaj
v zvezi z davki od dohodka in premoženja
Vlada Republike Slovenije in Vlada Kraljevine Danske sta se
v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli, kot sledi:
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki od celotnega zneska mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki od povečanja premoženja.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a) v Sloveniji:
i) davek od dobička pravnih oseb;
ii) davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina);
iii) davek od premoženja
(v nadaljevanju slovenski davek);
b) na Danskem:
i) davek državi od dohodka (indkomsskatten til staten);
ii) davek lokalnim skupnostim od dohodka (den kommunale indkomstskat);
iii) davek lokalnim okrajem od dohodka (den amtskommunale indkomstskat);
iv) davki, uvedeni po zakonu o davku od predhodnih meritev, raziskav ali črpanja ogljikovodikov
(skatter i henhold til kulbrinteskatteloven);
v) davek od vrednosti nepremičnin (ejendomsvaerdiskatten)
(v nadaljevanju danski davek).
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršnekoli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k že obstoječim davkom ali namesto njih. Ob koncu vsakega leta pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah svoje davčne zakonodaje.
3. člen
SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV
1. Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:
a) izraza država pogodbenica in druga država pogodbenica pomenita Slovenijo ali Dansko, kot zahteva sobesedilo;
b) izraz Slovenija pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu, pomeni ozemlje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in podzemljem ob teritorialnem morju, na katerem lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo nad takim morskim območjem, morskim dnom in podzemljem v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
c) izraz Danska pomeni Kraljevino Dansko, vključno z vsemi območji zunaj teritorialnega morja Danske, ki so bila v skladu z mednarodnim pravom opredeljena ali se lahko kasneje opredelijo po danskih zakonih za območje, nad katerim lahko Danska izvaja suverene pravice v zvezi z iskanjem in izkoriščanjem naravnih virov morskega dna ali njegovega podzemlja in morja nad njim ter v zvezi z drugimi dejavnostmi za raziskovanje in ekonomsko izkoriščanje območja; izraz ne vključuje Ferskih otokov in Grenlandije;
d) izraz oseba vključuje posameznika, družbo in katerokoli drugo telo, ki združuje več oseb;
e) izraz družba pomeni katerokoli korporacijo ali katerikoli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f) izraza podjetje države pogodbenice in podjetje druge države pogodbenice pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
g) izraz mednarodni promet pomeni kakršenkoli prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če ladja ali letalo opravlja prevoz samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
h) izraz pristojni organ pomeni:
i) na Danskem ministra za obdavčevanje ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
ii) v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;
i) izraz državljan pomeni:
i) kateregakoli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
ii) katerokoli pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici.
2. Kadarkoli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima katerikoli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer katerikoli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
REZIDENT
1. Za namene te konvencije izraz rezident države pogodbenice pomeni katerokoli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali kateregakoli drugega podobnega merila, in tudi vključuje to državo in katerokoli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje katerekoli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodkom iz virov v tej državi ali premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:
a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima na razpolago stalno prebivališče v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je samo rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Za namene te konvencije izraz stalna poslovna enota pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2. Izraz stalna poslovna enota še posebej vključuje:
a) sedež uprave,
b) podružnico,
c) pisarno,
d) tovarno,
e) delavnico in
f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali katerikoli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz stalna poslovna enota ne vključuje:
a) uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja;
d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen nakupa dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranja informacij za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen opravljanja katerekoli druge dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje;
f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a) do e), pod pogojem, da je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.
5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimikoli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti take osebe omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali kateregakoli drugega zastopnika z neodvisnim stutusom, pod pogojem, da te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. člen
DOHODEK IZ NEPREMIČNIN
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz nepremičnine ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri je zadevna nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rud, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali vsako drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja in dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.
7. člen
POSLOVNI DOBIČEK
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali bodisi v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4. Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
5. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6. Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če obstaja upravičen in zadosten razlog za nasprotno.
7. Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. člen
POMORSKI IN LETALSKI PREVOZ
1. Dobiček, ki ga podjetje države pogodbenice doseže iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu, se obdavči samo v tej državi.
2. Dobiček, ki ga podjetje države pogodbenice doseže iz uporabe, vzdrževanja ali najema zabojnikov (vključno s priklopniki, vlekami in sorodno opremo za prevoz zabojnikov), uporabljenih za prevoz dobrin ali blaga v mednarodnem prometu, če so taka uporaba, vzdrževanje ali najem priložnostni glede na opravljanje ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu, se obdavči samo v tej državi.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju (pool), mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.
4. Za dobiček danskega, norveškega in švedskega konzorcija za letalski prevoz Scandinavian Airlines System (SAS) se določbe prvega, drugega in tretjega odstavka uporabljajo samo za tisti del dobička, ki ustreza udeležbi SAS Danmark A/S, danskega partnerja Scandinavian Airlines System, v tem konzorciju.
9. člen
POVEZANA PODJETJA
1. Kadar:
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice
in v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se kakršenkoli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.
2. Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je že bilo obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi ostajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v tej državi zaračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta.
10. člen
DIVIDENDE
1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima v svoji lasti neposredno vsaj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende, če jih ima neprekinjeno v lasti najmanj eno leto in se dividende v tem času napovedo, in
b) v primeru Danske 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki je rezident Danske in je družbenik v danski osebni družbi, in ima sama neposredno v lasti vsaj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende, če jih ima neprekinjeno v lasti najmanj eno leto in se dividende v tem času napovedo;
c) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik dividend ter upravičeni in neposredni lastnik delnic ali drugih pravic v družbi, ki so podlaga za pravico do dividend, priznani pokojninski sklad, omenjen v protokolu k tej konvenciji;
d) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe teh omejitev.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
3. Izraz dividende, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih pravic v družbi, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. oziroma 14. člena, odvisno od primera.
5. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.
11. člen
OBRESTI
1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi, če je tak rezident upravičeni lastnik obresti.
2. Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako zaračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
3. Izraz "obresti", kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. oziroma 14. člena, odvisno od primera.
5. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik ta država, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
12. člen
LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI
1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako zaračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev. Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
3. Izraz licenčnine in avtorski honorarji, kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali v tej drugi državi opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. oziroma 14. člena, odvisno od primera.
5. Šteje se, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je plačnik ta država, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in neko drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
13. člen
KAPITALSKI DOBIČEK
1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so omenjene v 6. členu in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin, ki se nanašajo na stalno bazo, ki jo ima rezident države pogodbenice na voljo v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja samostojnih osebnih storitev, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem) ali take stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Dobiček, ki ga podjetje države pogodbenice doseže z odtujitvijo ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin, vključno z zabojniki, omenjenimi v 8. členu, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v tej državi.
4. Dobiček iz odtujitve kakršnegakoli premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem, drugem in tretjem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.
5. Za dobiček danskega, norveškega in švedskega konzorcija za letalski prevoz Scandinavian Airlines System (SAS) se določbe tretjega odstavka uporabljajo samo za tisti del dobička, ki ustreza udeležbi SAS Danmark A/S, danskega partnerja Scandinavian Airlines System, v tem konzorciju.
6. Kadar oseba, ki je rezident države pogodbenice, postane rezident druge države pogodbenice in prva omenjena država pogodbenica obdavči domnevni kapitalski dobiček na premoženje te osebe v času spremembe bivališča, potem se – ob naknadni odtujitvi tega premoženja – kapitalski dobiček na to premoženje, dosežen do časa spremembe bivališča, ne obdavči v drugi državi pogodbenici.
7. Določbe četrtega odstavka ne vplivajo na pravice katerekoli države pogodbenice, da v skladu s svojo zakonodajo odmeri davek od dobička iz odtujitve delnic ali drugih pravic v družbi, ki ga doseže posameznik, ki je rezident druge države pogodbenice in je bil rezident prve omenjene države kadarkoli v času petih let pred odtujitvijo delnic ali drugih pravic v družbi.
14. člen
SAMOSTOJNE OSEBNE STORITVE
1. Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz poklicnih storitev ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če ima stalno bazo, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja njegovih dejavnosti. Če ima tako stalno bazo, se dohodek lahko obdavči v drugi državi, a samo toliko dohodka, kolikor se pripiše tej stalni bazi.
2. Izraz "poklicne storitve" vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.
15. člen
ODVISNE OSEBNE STORITVE
1. V skladu z določbami 16., 18., 19. in 20. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v zadevnem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki je rezident prve omenjene države, oziroma se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji, s katero podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, obdavči samo v tej državi.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na letalu, s katerim podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, lahko obdavči v tej državi.
16. člen
PLAČILA DIREKTORJEM
Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
17. člen
UMETNIKI IN ŠPORTNIKI
1. Ne glede na določbe 14. in 15. člena se dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
3. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, dosežen z dejavnostmi, ki jih izvajajo nastopajoči izvajalci ali športniki v državi pogodbenici, če se obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je nastopajoči izvajalec ali športnik.
18. člen
Pokojnine, PLAČILA IZ NASLOVA socialnE VARNosti IN PODOBNA PLAČILA
1. Plačila, ki jih prejema posameznik, ki je rezident države pogodbenice, na podlagi zakonodaje o socialni varnosti druge države pogodbenice ali na podlagi drugega podobnega načrta iz sredstev, ki jih je oblikovala ta druga država ali njena politična enota ali lokalna oblast, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. V skladu z določbami prvega odstavka tega člena in drugega odstavka 19. člena se pokojnine in drugi prejemki, povezani s preteklo zaposlitvijo, ter katerikoli drugi pokojninski prejemki, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, razen če:
a) je bil prejemnik rezident prve omenjene države in
b) i) so se prispevki, ki jih je upravičenec plačeval v pokojninski načrt, odbili v skladu z določbami glede pokojninskih načrtov, priznanih za davčne namene v državi pogodbenici, v kateri je pokojninski načrt vzpostavljen, ali
ii) upravičenec pokojninskega načrta ni bil obdavčen od prispevkov, ki jih je plačal delodajalec v skladu z določbami glede pokojninskih načrtov, priznanih za davčne namene v državi pogodbenici, v kateri je pokojninski načrt vzpostavljen, ali
iii) gre za kombinacijo i) in ii).
V takih primerih se pokojnine lahko obdavčijo v prvi omenjeni državi; tako zaračunani davek pa ne sme preseči 23 odstotkov pokojnin.
Pokojnine, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentom druge države pogodbenice, ki so prejemali take pokojnine pred začetkom veljavnosti te konvencije, pa se obdavčijo samo v tej drugi državi.
3. Šteje se, da so pokojninski prejemki nastali v državi pogodbenici samo, če se plačujejo iz pokojninskega načrta, vzpostavljenega v tej državi.
4. Izraz "pokojninski načrti, priznani za davčne namene" vključuje naslednje programe in vse enake ali v bistvu podobne programe, uvedene po dnevu podpisa konvencije:
a) po danski zakonodaji načrte, opredeljene v prvem delu zakona o obdavčevanju pokojnin,
b) v primeru Slovenije po ustrezni zakonodaji.
1. a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, ki jih plačuje država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:
i) je državljan te države ali
ii) ni postal rezident te države izključno za namen opravljanja storitev.
2. a) Vsaka pokojnina, plačana iz skladov države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali politično enoto ali oblast, se obdavči samo v tej državi.
b) Taka pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države.
3. Določbe 15., 16., 17. in 18. člena se ne uporabljajo za plače, mezde in druge podobne prejemke ter za pokojnine, za storitve, opravljene v zvezi s posli, ki jih opravlja država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast.
20. člen
PROFESORJI IN UČITELJI
1. Prejemki, ki jih profesor ali učitelj, ki je rezident ene od držav pogodbenic in obišče drugo državo pogodbenico za obdobje, ki ne presega dve leti, z namenom poučevanja ali nadaljevanja študija ali raziskavanja na univerzi, višji ali visoki šoli, šoli ali drugi izobraževalni ustanovi, prejema za te dejavnosti, se obdavčijo samo v prvi omenjeni državi.
2. Ta člen se ne uporablja za prejemke, ki jih profesor ali učitelj prejme za izvajanje raziskav, če se raziskave izvajajo predvsem v zasebno korist določene osebe ali oseb.
1. Plačila, ki jih študent ali praktikant, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi pogodbenici navzoč samo z namenom svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v tej državi pod pogojem, da taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.
2. Glede podpor, štipendij ali prejemkov iz zaposlitve, ki jih ne opredeljuje prvi odstavek tega člena, je študent ali praktikant med takim izobraževanjem ali usposabljanjem upravičen do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj za davke, kot jih imajo v enakih okoliščinah državljani države pogodbenice, v kateri je na obisku.
22. člen
DEJAVNOSTI V ZVEZI S PREDHODNIMI MERITVAMI, RAZISKAVAMI ALI ČRPANJEM OGLJIKOVODIKOV
1. Ne glede na določbe 5. in 14. člena se šteje, da rezident države pogodbenice, ki opravlja dejavnosti v zvezi s predhodnimi meritvami, raziskavami ali črpanjem ogljikovodikov, ki se nahajajo v drugi državi pogodbenici, glede teh dejavnosti posluje v tej drugi državi prek stalne poslovne enote ali opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo, če se dejavnosti opravljajo v obdobju ali obdobjih, ki skupno ne presegajo 30 dni v kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev. Vendar se za namene tega odstavka šteje, da dejavnosti, ki jih opravlja podjetje, povezano z drugimi podjetji v smislu 9. člena, opravljajo podjetja, s katerimi je povezano, če so te dejavnosti v bistvu enake kot tiste, ki jih opravljajo zadnje omenjena podjetja.
3. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se dejavnosti na vrtalni ploščadi, ki se opravljajo pred obalo, štejejo za stalno poslovno enoto samo, če se dejavnosti opravljajo v obdobju ali obdobjih, ki skupno ne presegajo 365 dni v kateremkoli obdobju osemnajstih mesecev. Vendar se za namene tega odstavka šteje, da dejavnosti, ki jih opravlja podjetje, povezano z drugim podjetjem v smislu 9. člena, opravlja podjetje, s katerim je povezano, če so te dejavnosti v bistvu enake kot tiste, ki jih opravlja zadnje omenjeno podjetje.
4. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se dobiček podjetja države pogodbenice iz prevozov zalog ali osebja z ladjami ali letali na kraj, kjer se v drugi državi pogodbenici opravljajo dejavnosti pred obalo v zvezi s predhodnimi meritvami, raziskavami ali črpanjem ogljikovodikov, ali iz delovanja vlačilcev in podobnih plovil v zvezi s takšnimi dejavnostmi obdavči samo v prvi omenjeni državi.
5. Plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, iz zaposlitve, ki se izvaja na ladji ali letalu, vlačilcu ali plovilu iz četrtega odstavka, se obdavčijo v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 15. člena.
6. Ne glede na določbe 13. člena se kapitalski dobiček od vrtalnih ploščadi, ki se uporabljajo za dejavnosti iz tretjega odstavka, za katerega se šteje, da ga doseže rezident države pogodbenice, ko dejavnosti niso več obdavčene v drugi državi pogodbenici, oprosti davka v tej drugi državi. Za namene tega odstavka izraz "kapitalski dobiček" pomeni znesek, za katerega tržna vrednost v trenutku prenosa presega preostalo vrednost v tem trenutku, povečano za odšteto amortizacijo.
1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjerkoli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve prek stalne baze v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s to stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
24. člen
OBDAVČITEV PREMOŽENJA
1. Premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine iz 6. člena v lasti rezidenta države pogodbenice in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Premoženje, ki ga predstavljajo premičnine, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine v zvezi s stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje ali letala, s katerimi podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, in premičnine, vključno z zabojniki iz 8. člena, v zvezi z opravljanjem prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v tej državi.
4. Vsi drugi elementi premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.
25. člen
METODE ZA ODPRAVO DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
Dvojno obdavčevanje se odpravi, kot sledi:
1. V Sloveniji:
a) kadar rezident Slovenije dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči na Danskem, Slovenija dovoli:
i) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu na Danskem;
ii) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu na Danskem.
Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči na Danskem;
b) kadar je v skladu s katerokoli določbo te konvencije dohodek, ki ga rezident Slovenije dobi, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri izračunu davka od preostalega dohodka ali premoženja takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.
2. Na Danskem:
a) v skladu z določbami pododstavka c), kadar rezident Danske dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se po določbah te konvencije lahko obdavči v Sloveniji, Danska dovoli:
i) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Sloveniji;
ii) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Sloveniji;
b) tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Sloveniji;
c) kadar rezident Danske dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se po določbah te konvencije obdavči samo v Sloveniji, lahko Danska vključi ta dohodek ali premoženje v davčno osnovo, pri tem pa kot odbitek od davka od dohodka ali premoženja dovoli tisti del davka od dohodka ali premoženja, ki se pripiše, odvisno od primera, dohodku, dobljenemu v Sloveniji, ali premoženju, ki ga ima v lasti v Sloveniji.
26. člen
ENAKO OBRAVNAVANJE
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti države pogodbenice, v nobeni državi pogodbenici ne smejo biti zavezane kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva.
3. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da priznava rezidentom druge države pogodbenice kakršnekoli osebne olajšave, odbitke in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.
4. Razen če se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, šestega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršnikoli dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.
5. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve drugih podobnih podjetij prve omenjene države.
6. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena za davke vseh vrst in opisov.
27. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA
1. Kadar oseba meni, da dejanja ene ali obeh držav pogodbenic imajo ali bodo imela zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domača zakonodaja teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 26. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.
2. Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva razrešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s to konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domači zakonodaji držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršnekoli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi te konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.
4. Pristojna organa držav pogodbenic se zato, da bi razrešila vprašanja, ki nastanejo zaradi različnih državnih standardov, ki določajo davčno osnovo, ali zaradi drugih razlogov med seboj posvetujeta z namenom omiliti ali odpraviti težave, ki nastanejo zaradi razlik v njuni davčni zakonodaji, zlasti glede osebnih družb, in izogniti se neobdavčevanju ali dvojnemu obdavčevanju ter sprejeti ukrepe proti mednarodni utaji davkov in izogibanju obdavčevanja.
5. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, vključno prek skupne komisije, ki jo sestavljata sama ali njuni predstavniki, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov.
28. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ
1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjujeta take informacije, ki so potrebne za izvajanje določb te konvencije ali notranje zakonodaje držav pogodbenic glede davkov, za katere se uporablja ta konvencija, kolikor obdavčevanje na njihovi podlagi ni v nasprotju s konvencijo. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po notranji zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali odločanju o pritožbah glede davkov iz te konvencije. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo na sodnih obravnavah ali pri sodnih odločitvah.
2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo državi pogodbenici obveznost:
a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice;
b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice;
c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršnokoli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke, ali informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo javnemu redu.
29. člen
ČLANI DIPLOMATSKIH MISIJ IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV
Nič v tej konvenciji ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih misij ali konzularnih predstavništev po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
30. člen
OZEMELJSKA RAZŠIRITEV
1. Ta konvencija se lahko razširi bodisi v celoti ali s potrebnimi spremembami na katerikoli del ozemlja Danske, ki je izrecno izključen iz uporabe konvencije in ki nalaga davke, ki so pretežno podobni davkom, za katere se uporablja konvencija. Vsaka taka razširitev začne veljati od datuma in v skladu s spremembami in pogoji, vključno s pogoji glede prenehanja veljavnosti, kot lahko določita in se dogovorita državi pogodbenici v notah, ki se izmenjata po diplomatski poti, ali na kakšen drug način v skladu z njunimi notranjepravnimi postopki.
2. Odpoved konvencije ene od držav pogodbenic v skladu z 32. členom na način, določen v tem členu, velja, razen če se državi pogodbenici drugače dogovorita, tudi glede uporabe konvencije na kateremkoli delu ozemlja Danske, na katerega je bila razširjena na podlagi tega člena.
31. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Vladi držav pogodbenic druga drugo obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji za začetek veljavnosti te konvencije.
2. Konvencija začne veljati na datum kasnejšega od uradnih obvestil iz prvega odstavka in njene določbe veljajo za davke za davčno leto, ki sledi letu, v katerem začne veljati konvencija, in za naslednja davčna leta.
3. Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki je bila podpisana 19. marca 1981 in jo je Republika Slovenija nasledila z izmenjavo not z dne 28. julija 1993 in 8. oktobra 1993 med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Kraljevine Danske, preneha veljati med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko z začetkom veljavnosti te konvencije in njene določbe prenehajo veljati na datum začetka veljavnosti te konvencije.
32. člen
PRENEHANJE VELJAVNOSTI
Ta konvencija velja, dokler je država pogodbenica ne odpove. Katerakoli država pogodbenica lahko konvencijo odpove po diplomatski poti z uradnim obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem kateregakoli koledarskega leta, ki sledi obdobju petih let od leta, v katerem konvencija začne veljati. V takem primeru konvencija preneha veljati za davke za davčno leto, ki neposredno sledi tistemu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi, in naslednja davčna leta.
V dokaz navedenega sta podpisana, ki sta ju za to njuni vladi pravilno pooblastili, podpisala to konvencijo.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v dne Kopenhagnu dne 2. maja 2001 v slovenskem, danskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. V primeru razhajanj med besedili prevlada angleško besedilo.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Kraljevine Danske
dr. Dimitrij Rupel l.r. Mogens Lykketoft l.r.
Ob današnjem podpisu Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki sta jo sklenili Vlada Republike Slovenije in Vlada Kraljevine Danske, sta se podpisana sporazumela o naslednjih dodatnih določbah, ki so sestavni del te konvencije.
Za namen pododstavka c) drugega odstavka 10. člena se razume, da se:
v primeru Danske kot priznan pokojninski sklad štejejo:
a) Dodatni pokojninski sklad trga dela (Arbejdsmarkedets Tillgspension) iz prvega pododstavka, št. 8), tretjega odstavka danskega zakona o obdavčevanju podjetij in
b) pokojninski skladi, določeni v prvem pododstavku, št. 9), tretjega odstavka danskega zakona o obdavčevanju podjetij, in
c) Kapitalski pokojninski sklad zaposlenih (Lnmodtagernes Dyrtidsfond) iz prvega pododstavka, št. 13), tretjega odstavka danskega zakona o obdavčevanju podjetij,
v primeru Slovenije kot priznan pokojninski sklad šteje katerikoli pokojninski sklad, ki je priznan in nadzorovan v skladu z zakonskimi določbami.
V dokaz navedenega sta podpisana, ki sta ju za to njuni vladi pravilno pooblastili, podpisala ta protokol.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v Kopenhagnu dne 2. maja 2001 v slovenskem, danskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. V primeru razhajanj med besedili prevlada angleško besedilo.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Kraljevine Danske
dr. Dimitrij Rupel l.r. Mogens Lykketoft l.r.
___________________________________________________
* Besedilo konvencije s protokolom v danskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
3. člen
Za izvajanje konvencije s protokolom skrbi Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 432-01/02-20/1
Ljubljana, dne 28. februarja 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 03/16/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |