Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O PRIPRAVLJENOSTI, ODZIVANJU IN SODELOVANJU PRI ONESNAŽENJU Z OLJI, 1990 (MKPOO)
1. člen
Ratificira se Mednarodna konvencija o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji, 1990, sestavljena v Londonu 30. novembra 1990.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
MEDNARODNA KONVENCIJA O PRIPRAVLJENOSTI,
ODZIVANJU IN SODELOVANJU
PRI ONESNAŽENJU Z OLJI, 1990
POGODBENICE TE KONVENCIJE
SE ZAVEDAJO potrebe po ohranjanju človekovega okolja na splošno in še zlasti morskega okolja,
PRIZNAVAJO resno grožnjo, ki jo pomenijo za morsko okolje nesreče z onesnaženjem z olji, ki vključujejo ladje, priobalne naprave, morska pristanišča in naprave za pretovarjanje olj,
SO POZORNE na pomen varnostnih ukrepov in preprečevanja onesnaženja z olji na prvi stopnji in potrebe po dosledni uporabi obstoječih mednarodnih dokumentov, ki obravnavajo varnost na morju in preprečevanje onesnaženja morja, zlasti Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, spremenjene, in Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, dopolnjene s Protokolom 1978, kot sta bila spremenjena, in tudi na hiter razvoj višjih standardov načrtovanja, delovanja in vzdrževanja ladij, ki prevažajo olja, in priobalnih naprav,
SO POZORNE TUDI na to, da je ob nesreči z onesnaženjem z olji hitro in učinkovito ukrepanje bistvenega pomena za zmanjšanje škode, ki je lahko posledica take nesreče,
POUDARJAJO pomen učinkovite priprave za boj proti nesrečam z onesnaženjem z olji in pomembno vlogo, ki jo imata pri tem naftna industrija in pomorsko gospodarstvo,
NADALJE SPOZNAVAJO pomen medsebojne pomoči in mednarodnega sodelovanja pri zadevah, ki vključujejo izmenjavo informacij o zmožnostih držav, da se odzovejo na nesreče z onesnaženjem z olji, priprave načrtov za nepredvideno onesnaženje z olji, izmenjavo poročil o pomembnih nesrečah, ki lahko poškodujejo morsko okolje ali obalo in s tem povezane interese držav, ter raziskave in razvoj sredstev za boj proti onesnaževanju morskega okolja z olji,
UPOŠTEVAJO načelo onesnaževalec plača kot splošno načelo mednarodnega okoljskega prava,
UPOŠTEVAJO TUDI pomen mednarodnih dokumentov o odgovornosti in nadomestilu za škodo zaradi onesnaženja z olji, vključno z Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969 (CLC) in Mednarodno konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1971 (FUND) in nujno potrebo, da čim prej začneta veljati Protokol 1984 h Konvenciji CLC in Protokol 1984 h Konvenciji FUND,
NADALJE UPOŠTEVAJO pomen dvostranskih in mnogostranskih sporazumov in dogovorov, vključno z regionalnimi konvencijami in sporazumi,
OB UPOŠTEVANJU ustreznih določb Konvencije Združenih narodov o pravu morja, še zlasti njenega XII. poglavja,
SE ZAVEDAJO potrebe po pospeševanju mednarodnega sodelovanja in povečanju obstoječih državnih, regionalnih in svetovnih zmožnosti za pripravljenost in odzivanje na onesnaževanje z olji, z upoštevanjem posebnih potreb držav v razvoju, predvsem majhnih otoških držav,
GLEDE NA TO, da je te cilje mogoče najbolje doseči s sklenitvijo Mednarodne konvencije o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji,
SO SE SPORAZUMELE, kot sledi:
1. ČLEN
Splošne določbe
1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo posamično ali skupno sprejele vse ustrezne ukrepe v skladu z določbami te konvencije in priloge k njej za pripravo in odzivanje na nesreče z onesnaženjem z olji.
2) Priloga k tej konvenciji je sestavni del konvencije in sklicevanje na to konvencijo je hkrati sklicevanje na prilogo.
3) Ta konvencija se ne uporablja za vojne ladje, vojaške pomožne ali druge ladje, ki so v lasti države ali jih ta upravlja, in se v tem času uporabljajo le za vladne negospodarske namene. Pogodbenica s sprejemom ustreznih ukrepov zagotovi, da ne bo ovirala delovanja in operativnih zmožnosti takih ladij, ki so v njeni lasti ali jih upravlja, da bodo take ladje delovale skladno s to konvencijo, če je to možno in izvedljivo.
2. ČLEN
Opredelitev pojmov
V tej konvenciji:
1) olje pomeni mineralna olja v vseh oblikah, vključno s surovo nafto, gorilnim oljem, naftno usedlino, predelanimi in prečiščenimi naftnimi izdelki;
2) nesreča z onesnaženjem z olji pomeni pojav ali vrsto pojavov istega izvora, ki povzročijo ali lahko povzročijo razlitje olj in ki pomenijo ali lahko pomenijo grožnjo za morsko okolje ali obalo ali s tem povezanimi interesi ene ali več držav, in ki zahtevajo nujno ukrepanje ali drugačen takojšen odziv;
3) ladja pomeni ladjo katere koli vrste, ki deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, vozili na zračni blazini, podmornicami in plovili katere koli vrste.
4) priobalna naprava pomeni katero koli nepremično ali plavajočo priobalno napravo ali objekt, namenjen za izkoriščanje plina ali olj, za raziskovalno ali proizvodno dejavnost, natovarjanje ali raztovarjanje olj;
5) morska pristanišča in naprave za pretovarjanje olj pomenijo tiste naprave, ki so tveganje za nesrečo z onesnaženjem z olji in med drugim vključujejo morska pristanišča, naftne terminale, cevovode in druge naprave za pretovarjanje olj;
6) organizacija pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;
7) generalni sekretar pomeni generalnega sekretarja organizacije.
3. ČLEN
Načrti za nujno ukrepanje pri onesnaženju z olji
1) a) Pogodbenica zahteva, da je na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, načrt nujnih ukrepov pri onesnaženju ladijskega krova z olji po zahtevah in v skladu z določbami, ki jih je sprejela organizacija.
b) Ladje, ki morajo imeti v skladu s pododstavkom a) na krovu načrt nujnih ukrepov pri onesnaženju z olji, v pristanišču ali na terminalu, ki spada pod jurisdikcijo pogodbenice, pregledujejo uradne osebe, ki jih je ta pogodbenica pravilno pooblastila v skladu s postopki po obstoječih mednarodnih sporazumih ali svoji notranji zakonodaji.
2) Pogodbenica zahteva, da ima upravljavec priobalne naprave pod njeno jurisdikcijo načrte nujnih ukrepov pri onesnaženju z olji, ki so usklajeni z državnim sistemom, uveljavljenim v skladu s 6. členom, in so odobreni v skladu s postopki, ki jih je določila pristojna državna oblast.
3) Pogodbenica zahteva, če meni, da je to potrebno, da imajo oblasti ali upravljavci, ki so pristojni za taka morska pristanišča in naprave za pretovor olj pod njeno jurisdikcijo, načrte nujnih ukrepov pri onesnaženju z olji ali podobne programe, ki so usklajeni z državnim sistemom, uveljavljenim v skladu s 6. členom, in so odobreni v skladu s postopki, ki jih je določila pristojna državna oblast.
4. ČLEN
Postopki poročanja o onesnaženju z olji
1) Pogodbenica:
a) zahteva od poveljnikov in drugih oseb, odgovornih za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, in od oseb, ki so odgovorne za priobalne naprave, ki so pod njeno jurisdikcijo, da nemudoma poročajo o vsakem dogodku, povezanim z razlitjem ali možnim razlitjem olj na njihovi ladji ali priobalni napravi:
i) najbližji obalni državi, če gre za ladjo;
ii) če gre za priobalno napravo, obalni državi, ki ima jurisdikcijo nad njo;
b) zahteva od poveljnikov in drugih oseb, odgovornih za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, in od oseb, ki so odgovorne za priobalne naprave, ki so pod njeno jurisdikcijo, da nemudoma poročajo o vseh dogodkih, ki so jih opazili na morju, povezanih z razlitjem ali prisotnostjo olj:
i) najbližji obalni državi, če gre za ladjo;
ii) če gre za priobalno napravo, obalni državi, ki ima jurisdikcijo nad njo;
c) zahteva od oseb, odgovornih za morska pristanišča in naprave za pretovarjanje olj, ki so pod njeno jurisdikcijo, da nemudoma poročajo pristojnim oblastem o vsakem dogodku, povezanim z razlitjem ali možnim razlitjem ali prisotnostjo olj;
d) daje navodilo svojim pomorskim inšpekcijskim plovilom ali letalom in drugim ustreznim službam ali uradnim osebam, da nemudoma poročajo pristojnim državnim oblastem oziroma najbližji obalni državi o vseh dogodkih, ki so jih opazili na morju ali v morskem pristanišču ali napravah za pre tovarjanje olj, povezanih z razlitjem ali prisotnostjo olj;
e) prosi pilote civilnega letalstva, da nemudoma poročajo najbližji obalni državi o vseh dogodkih, ki so jih opazili na morju, povezanih z razlitjem ali prisotnostjo olj.
2) Poročila po točki i) pododstavka a) prvega odstavka se pripravijo v skladu z zahtevami, ki jih je oblikovala organizacija, in na podlagi navodil in splošnih načel, ki jih je sprejela organizacija. Poročila po točki ii) pododstavka a) prvega odstavka in pododstavkih b), c) in d) se v možnem obsegu pripravijo v skladu z navodili in splošnimi načeli, ki jih je sprejela organizacija.
5. ČLEN
Ukrepi ob prejemu poročila o onesnaženju z olji
1) Kadar pogodbenica prejme poročilo iz 4. člena ali informacijo, ki jo priskrbijo drugi viri:
a) oceni dogodek, da ugotovi, ali gre za nesrečo z onesnaženjem z olji;
b) oceni vrsto, obseg in možne posledice nesreče z onesnaženjem z olji in
c) potem brez odlašanja obvesti vse prizadete države ali tiste, ki bi lahko bile prizadete zaradi take nesreče z onesnaženjem z olji, skupaj
i) s podatki o svojih ocenah in vseh ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi obvladala nesrečo, in
ii) z nadaljnjimi potrebnimi informacijami,
dokler niso ukrepi, ki jih je sprejela, da bi se odzvala na nesrečo, končani ali dokler se te države ne odločijo za skupne ukrepe.
2) Kadar to upravičuje resnost onesnaženja z olji, mora pogodbenica neposredno ali, če je primerno, s pomočjo ustrezne regionalne organizacije ali s programi priskrbeti organizaciji informacije, navedene v pododstavkih b) in c) prvega odstavka.
3) Kadar to upravičuje resnost onesnaženja z olji, morajo prizadete države neposredno ali, če je to primerno, s pomočjo regionalnih organizacij ali s programi sporočiti organizaciji svojo oceno, v kakšnem obsegu so ogroženi njihovi interesi, in morebitne ukrepe, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti.
4) Pogodbenice naj pri izmenjavi informacij in sporazumevanju z drugimi državami in organizacijo uporabijo, če je izvedljivo, sistem poročanja o onesnaženju z olji, ki ga je izdelala organizacija.
6. ČLEN
Državni in regionalni sistemi za pripravljenost in odzivanje
1) Pogodbenica uvede državni sistem za takojšnje in učinkovito odzivanje na nesreče z onesnaženjem z olji. Ta sistem vključuje vsaj:
a) imenovanje:
i) pristojne državne oblasti ali organov, odgovornih za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z olji;
ii) državne operativne kontaktne točke ali točke, kjer se sprejemajo in pošiljajo poročila o onesnaženju z olji, kot je navedeno v 4. členu, in
iii) oblasti, pooblaščene, da delujejo v imenu države in zahtevajo pomoč ali se odločijo, da dajejo zahtevano pomoč;
b) državni načrt pripravljenosti in odzivanja v nepredvidenih razmerah, ki vključuje organizacijske odnose med različnimi vključenimi javnimi ali zasebnimi telesi, z upoštevanjem smernic, ki jih je pripravila organizacija.
2) Poleg tega vsaka pogodbenica v okviru svojih zmožnosti samostojno ali z dvostranskim ali večstranskim sodelovanjem in po potrebi v sodelovanju z naftno industrijo in pomorskim gospodarstvom, pristaniškimi oblastmi in drugimi ustreznimi enotami vzpostavi:
a) pripravljeno opremo za uporabo pri razlitju olja, sorazmerno z možno izpostavljenostjo nevarnosti, in programe za njeno uporabo;
b) program vaj za organizacijo odzivanja na onesnaženje z olji in usposabljanje ustreznega osebja;
c) podrobne načrte in komunikacijske zmogljivosti za odzivanje na nesrečo z onesnaženjem z olji. Take zmogljivosti morajo biti ves čas na voljo in
d) mehanizem ali program za usklajevanje odzivanja na nesrečo z onesnaženjem z olji, po potrebi z zmogljivostmi za mobilizacijo potrebnih sredstev.
3) Pogodbenica zagotovi, da se neposredno ali s pomočjo ustrezne regionalne organizacije ali programov organizaciji sproti pošiljajo informacije:
a) o lokaciji, telekomunikacijskih podatkih in, če je mogoče, o področju odgovornosti oblasti in enot, navedenih v pododstavku a) prvega odstavka;
b) o podatkih v zvezi z opremo za odzivanje na onesnaženje in o posebnih znanjih in izkušnjah iz strok, povezanih z odzivanjem na onesnaženje z olji in reševanjem na morju, ki je lahko na razpolago drugim državam, če to zahtevajo, in
c) o svojem državnem načrtu za nepredvidene razmere.
7. ČLEN
Mednarodno sodelovanje pri odzivanju na onesnaženje
1) Pogodbenice soglašajo, da bodo glede na svoje zmožnosti in razpoložljivost ustreznih sredstev na prošnjo katere koli pogodbenice, ki je prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, sodelovale in zagotavljale svetovalne storitve, tehnično podporo in opremo za odzivanje na nesrečo z onesnaženjem z olji, kadar to upravičuje resnost take nesreče. Kritje stroškov take pomoči temelji na določbah iz priloge k tej konvenciji.
2) Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, lahko prosi organizacijo, da pomaga pri iskanju virov začasnega kritja stroškov iz prvega odstavka.
3) Pogodbenica v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi sprejme potrebne zakonske in upravne ukrepe, da na svojem ozemlju omogoči:
a) prihod, uporabo in odhod ladjam, letalom in drugim prevoznim sredstvom, ki sodelujejo pri odzivanju na nesrečo z onesnaženjem z olji, ali prometnemu osebju, tovoru, materialu in opremi, potrebnim za odpravljanje take nesreče, in
b) hitro premikanje osebju, tovoru, materialu in opremi, navedenim v pododstavku a).
8. ČLEN
Raziskave in razvoj
1) Pogodbenice soglašajo, da bodo sodelovale neposredno ali, če je primerno, s pomočjo organizacije ali ustreznih regionalnih organizacij ali dogovorov pri pospeševanju in izmenjavi rezultatov raziskovalnih in razvojnih programov v zvezi s povečanjem stanja pripravljenosti in odzivanja na onesnaženje z olji, vključno s tehnologijami in tehnikami nadzora, obvladovanja, omejevanja, odstranjevanja, širjenja, čiščenja in drugega za zmanjšanje ali blažitev učinkov onesnaženja z olji in vzpostavitev prejšnjega stanja.
2) Zato se pogodbenice zavezujejo, da bodo vzpostavile neposredno ali, če je primerno, s pomočjo organizacije ali ustreznih regionalnih organizacij ali programov potrebne povezave med svojimi raziskovalnimi ustanovami.
3) Pogodbenice soglašajo, da bodo, če je to primerno, sodelovale neposredno ali s pomočjo organizacije ali ustreznih regionalnih organizacij in dogovorov pri pospeševanju organizacije rednih mednarodnih seminarjev o pomembnih temah, vključno s tehnološkim razvojem postopkov in opreme za uporabo pri onesnaževanju z olji.
4) Pogodbenice soglašajo, da bodo s pomočjo organizacije ali drugih pristojnih mednarodnih organizacij spodbujale razvoj standardov za združljive postopke in opremo za uporabo pri onesnaževanju z olji.
9. ČLEN
Strokovno sodelovanje
1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo, če je primerno, neposredno ali s pomočjo organizacije in drugih mednarodnih teles zagotavljale podporo za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z olji tistim pogodbenicam, ki bodo zaprosile za strokovno pomoč:
a) za usposabljanje osebja,
b) za zagotavljanje razpoložljivosti ustrezne tehnologije, opreme in naprav;
c) za olajšanje drugih ukrepov in programov za pripravo in odzivanje na nesreče z onesnaženjem z olji in
d) za spodbujanje skupnih raziskovalnih in razvojnih programov.
2) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ob upoštevanju svoje notranje zakonodaje, predpisov in politike dejavno sodelovale pri prenosu tehnologije v zvezi s pripravljenostjo in odzivanjem na onesnaževanje z olji.
10. ČLEN
Pospeševanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja
pri pripravljenosti in odzivanju
Pogodbenice si prizadevajo, da bodo sklenile dvostranske ali mnogostranske sporazume za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z olji. Kopije takih sporazumov se pošljejo organizaciji, ki jih da na razpolago pogodbenicam na njihovo željo.
11. ČLEN
Razmerje do drugih konvencij in mednarodnih sporazumov
Nič v tej konvenciji se ne šteje za spreminjanje pravic ali obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz druge konvencije ali mednarodnega sporazuma.
12. ČLEN
Organizacijski dogovori
1) Pogodbenice določajo, da organizacija ob upoštevanju svojega sporazuma in razpoložljivosti ustreznih sredstev za vzdrževanje dejavnosti opravlja te naloge in dejavnosti:
a) informacijske storitve:
i) prejema, pregleduje in na željo dostavlja informacije, ki jih pošiljajo pogodbenice (glej na primer drugi in tretji odstavek 5. člena, tretji in deseti odstavek 6. člena), in ustrezne informacije, ki jih zagotavljajo drugi viri, in
ii) pomaga pri iskanju virov začasnega kritja stroškov (glej na primer drugi odstavek 7. člena);
b) izobraževanje in usposabljanje:
i) pospešuje usposabljanje za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z olji (glej na primer 9. člen) in
ii) pospešuje organizacijo mednarodnih seminarjev (glej na primer tretji odstavek 8. člena);
c) strokovne storitve:
i) omogoči sodelovanje pri raziskavah in razvoju (glej na primer prvi, drugi in četrti odstavek 8. člena in pododstavek d) prvega odstavka 9. člena;
ii) daje nasvete državam pri uvajanju državnih in regionalnih zmogljivosti za odzivanje in
iii) analizira informacije, ki jih priskrbijo pogodbenice (glej na primer drugi in tretji odstavek 5. člena, tretji odstavek 6. člena in prvi odstavek 8. člena), in ustrezne informacije, ki jih priskrbijo drugi viri, in zagotavlja nasvete ali informacije državam;
d) strokovna pomoč:
i) omogoča zagotavljanje strokovne pomoči državam z uvajanjem državnih in regionalnih zmogljivosti za odzivanje in
ii) omogoča zagotavljanje strokovne pomoči in nasvetov na prošnjo držav, izpostavljenih večim nesrečam z onesnaženjem z olji.
2) Pri izvajanju dejavnosti, določenih v tem členu, si organizacija sama ali s pomočjo regionalnih dogovorov prizadeva okrepiti sposobnost držav za pripravo in boj proti nesrečam z onesnaženjem z olji, pri čemer upošteva izkušnje držav, regionalne sporazume in gospodarske ureditve in posveti posebno pozornost potrebam držav v razvoju.
3) Določbe tega člena se izvajajo v skladu s programom, ki ga je pripravila organizacija in ga sproti pregleduje.
13. ČLEN
Presoja konvencije
Pogodbenice v organizaciji presodijo učinkovitost konvencije v zvezi z njenimi cilji, še posebej glede načel, ki poudarjajo sodelovanje in pomoč.
14. ČLEN
Spremembe
1) To konvencijo je mogoče spremeniti z enim od postopkov, določenih v nadaljnjih odstavkih.
2) Spremembe, ki jih po proučitvi sprejme organizacija:
a) vsaka sprememba konvencije, ki jo predlaga pogodbenica, se predloži organizaciji in jo generalni sekretar razpošlje vsem članicam organizacije in vsem pogodbenicam najmanj šest mesecev pred njeno obravnavo;
b) predlagana sprememba, ki je razposlana, se predloži v proučitev odboru za varstvo morskega okolja v organizaciji;
c) pogodbenice konvencije lahko ne glede na to, ali so članice organizacije ali ne, lahko sodelujejo pri postopkih odbora za varstvo morskega okolja;
d) spremembe se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic konvencije, ki so prisotne in glasujejo;
e) če so spremembe sprejete v skladu s pododstavkom d), jih generalni sekretar pošlje vsem pogodbenicam konvencije v sprejetje;
f) i) za spremembo člena ali priloge h konvenciji se šteje, da je bila sprejeta na dan, ko jo sprejmeta dve tretjini pogodbenic;
ii) sprememba dodatka se šteje za sprejeto po preteku obdobja, ki ga določi odbor za varstvo morskega okolja v času njenega sprejema, pri čemer to obdobje ne sme biti krajše od desetih mesecev, razen če v tem obdobju generalni sekretar prejme ugovor najmanj tretjine pogodbenic;
g) i) sprememba člena ali priloge h konvenciji, ki je bila sprejeta v skladu s točko i) pododstavka f), začne veljati šest mesecev po dnevu, za katerega velja, da je bila sprejeta za pogodbenice, ki so obvestile generalnega sekretarja, da jo sprejemajo;
ii) sprememba dodatka, sprejeta v skladu s točko ii) pododstavka f), začne veljati šest mesecev po dnevu, za katerega velja, da je bila sprejeta za vse pogodbenice, razen za tiste, ki so ji ugovarjale pred tem datumom. Pogodbenica lahko kadar koli umakne predhodno poslani ugovor z uradnim obvestilom v ta namen generalnemu sekretarju.
3) Sprememba, sprejeta na konferenci:
a) na zahtevo pogodbenice, s katero soglaša vsaj tretjina pogodbenic, generalni sekretar skliče konferenco pogodbenic konvencije za proučitev sprememb konvencije;
b) spremembo, sprejeto na taki konferenci z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, pošlje generalni sekretar vsem pogodbenicam v sprejetje;
c) razen če konferenca odloči drugače, se sprememba šteje za sprejeto in začne veljati v skladu s postopki, določenimi v pododstavkih f) in g) drugega odstavka.
4) Za sprejem in začetek veljavnosti spremembe, ki dopolnjuje prilogo ali dodatek, velja postopek, ki se uporablja za spremembo priloge.
5) Pogodbenica, ki ne sprejme spremembe člena ali priloge po točki i) pododstavka f) drugega odstavka ali spremembe, ki dopolnjuje prilogo ali dodatek po četrtem odstavku ali je ugovarjala spremembi dodatka po točki ii) pododstavka f) drugega odstavka, se obravnava, kot da ni pogodbenica te spremembe. Taka obravnava preneha ob predložitvi uradnega obvestila o sprejetju po točki i) pododstavka f) drugega odstavka ali z umikom ugovora po točki ii) pododstavka g) drugega odstavka.
6) Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o vsaki spremembi, ki začne veljati skladno s tem členom, skupaj z datumom, na katerega začne veljati ta sprememba.
7) Vsako uradno obvestilo o sprejetju, ugovoru ali umiku ugovora v zvezi s spremembo po tem členu se pošlje generalnemu sekretarju, ki o takem obvestilu in dnevu njegovega prejema obvesti vse pogodbenice.
8) Dodatek h konvenciji vsebuje le določbe strokovne narave.
15. ČLEN
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
1) Ta konvencija je na voljo za podpis na sedežu organizacije od 30. novembra 1990 do 29. novembra 1991, po tem pa je na voljo za pristop. Država lahko postane pogodbenica te konvencije:
a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b) s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi rafitikacija, sprejetje ali odobritev ali
c) s pristopom.
2) Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se opravi z deponiranjem listine v ta namen pri generalnem sekretarju.
16. ČLEN
Začetek veljavnosti
1) Ta konvencija začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko jo je najmanj petnajst držav podpisalo brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali je deponiralo listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s 15. členom.
2) Za državo, ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali o pristopu k njej, potem ko so izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti, a pred dnevom začetka veljavnosti, začne ratifikacija, sprejetje, odobritev ali podpis veljati na dan, ko začne veljati konvencija ali tri mesece po dnevu, ko je deponirala listino, kar je pozneje.
3) Za državo, ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali pristopu k njej po dnevu, ko je začela veljati, začne ta konvencija veljati tri mesece po dnevu deponiranja listine.
4) Po dnevu, ko se šteje sprememba te konvencije za sprejeto po 14. členu, velja vsaka deponirana listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu za spremenjeno konvencijo.
17. ČLEN
Odpoved
1) To konvencijo lahko odpove pogodbenica kadar koli po izteku petih let od dneva, ko je začela veljati zanjo.
2) Odpove se z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju.
3) Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po tem, ko prejme generalni sekretar uradno obvestilo o odpovedi oziroma po toliko daljšem obdobju, kot je lahko navedeno v obvestilu.
18. ČLEN
Depozitar
1) Ta konvencija se deponira pri generalnem sekretarju.
2) Generalni sekretar:
a) obvesti vse države, ki so podpisale konvencijo ali pristopile k njej:
i) o vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skupaj z datumom;
ii) o datumu začetka veljavnosti konvencije in
iii) o deponiranju vsake listine o odpovedi te konvencije skupaj z datumom prejetja in datumom začetka veljavnosti odpovedi;
b) pošlje overjene kopije konvencije vladam vseh držav, ki so jo podpisale ali pristopile k njej.
3) Takoj ko začne konvencija veljati, depozitar pošlje overjeno kopijo generalnemu sekretarju Združenih narodov za registracijo in objavo v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
19. ČLEN
Jeziki
Ta konvencija je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO V LONDONU tridesetega novembra tisoč devetsto devetdeset.
PRILOGA
Povračilo stroškov pomoči
1) a) Če sporazum glede finančnih dogovorov, ki urejajo delovanje pogodbenic za obvladovanje nesreč z onesnaženjem z olji, ni bil sprejet na dvostranski ali mnogostranski podlagi še pred nesrečo z onesnaženjem z olji, krijejo pogodbenice stroške za svoje ukrepe pri onesnaženju v skladu s pododstavkom i) ali pododstavkom ii).
i) Če je ena pogodbenica ukrepala na izrecno prošnjo druge pogodbenice, pogodbenica prosilka povrne državi, ki je pomagala, stroške njenega delovanja. Pogodbenica prosilka lahko kadar koli prekliče prošnjo, a v tem primeru krije stroške, ki so že nastali ali jih je če p ovzročila država, ki je pomagala.
ii) Če je pogodbenica ukrepala na lastno pobudo, mora kriti stroške svojega delovanja.
b) Načela iz pododstavka a) se uporabljajo, razen če se prizadeti pogodbenici drugače dogovorita za posamezen primer.
2) Če ni drugače dogovorjeno, se povračilo stroškov ukrepov pogodbenice na prošnjo druge pogodbenice pošteno izračuna v skladu z zakonodajo in obstoječo prakso države, ki je pomagala.
3) Pogodbenica, ki prosi za pomoč, in pogodbenica, ki pomaga, sodelujeta pri sprejemanju ukrepov glede zahtevka za nadomestilo, kadar je to primerno. V ta namen posvetita ustrezno pozornost obstoječi zakonski ureditvi. Kadar tako sprejeti ukrepi ne dovoljujejo polnega nadomestila za stroške, nastale med dajanjem pomoči, lahko pogodbenica prosilka pogodbenico, ki pomaga, prosi, da se odreče povračilu stroškov, ki presegajo vsote za nadomestilo, ali da zmanjša stroške, ki so bili izračunani v skladu z drugim odstavkom. Zaprosi lahko tudi za odlog povračila takih stroškov. Pri proučitvi take prošnje država, ki je pomagala, upošteva potrebe držav v razvoju.
4) Določbe te konvencije se ne razlagajo, kot da bi kakor koli škodovale pravicam pogodbenic, da bi jim tretje pogodbenice povrnile stroške ukrepov za obvladovanje onesnaženja ali grožnje onesnaženja po drugih ustreznih določbah in pravilih notranjega in mednarodnega prava. Posebno pozornost je treba posvetiti Mednarodni konvenciji o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, in Mednarodni konvenciji o ustanovitvi mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1971, ali vsem nadaljnjim spremembam teh konvencij.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 802-06/01-4/1
Ljubljana, dne 5. aprila 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 05/17/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |