Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O ISKANJU IN
REŠEVANJU NA MORJU, 1979 (MKIRM)
1. člen
Ratificira se Mednarodna konvencija o iskanju in reševanju na morju, 1979, sestavljena v Hamburgu 27. aprila 1979.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
MEDNARODNA KONVENCIJA O ISKANJU IN REŠEVANJU NA MORJU, 1979
POGODBENICE KONVENCIJE,
KI SE ZAVEDAJO velikega pomena, ki ga različne konvencije pripisujejo zagotavljanju pomoči osebam na morju, ki so v nevarnosti, in uvedbi primernih in učinkovitih ukrepov za opazovanje z obale in službe za iskanje in reševanje vsake obalne države,
KI SO PROUČILE Priporočilo 40, ki ga je sprejela Mednarodna konferenca o varnosti človekovega življenja na morju iz leta 1960, ki priznava zaželenost usklajevalnih dejavnosti med številnimi medvladnimi organizacijami v zvezi z varnostjo na morju in nad njim,
V ŽELJI razviti in pospeševati te dejavnosti z uvedbo mednarodnega pomorskega načrta za iskanje in reševanje, ki se bo uporabljal v pomorskem prometu za reševanje oseb na morju, ki so v nevarnosti,.
V ŽELJI pospeševati sodelovanje med organizacijami za iskanje in reševanje po svetu in med tistimi, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju na morju,
SO SE DOGOVORILE, kot sledi:
I. člen
Splošne obveznosti po konvenciji
Pogodbenice se obvežejo, da bodo sprejele vse zakonodajne ali druge primerne ukrepe, ki so potrebni za popolno uveljavitev konvencije in njene priloge, ki je sestavni del konvencije. Če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na konvencijo tudi sklicevanje na njeno prilogo.
II. člen
Druge pogodbe in razlaga
(1) Nič v konvenciji ne sme vplivati na predpise in razvoj prava morja na Konferenci Združenih narodov o pravu morja, sklicani v skladu z resolucijo 2750 (XXV) Generalne skupščine Združenih narodov, niti na sedanje ali prihodnje zahteve in pravne poglede katere koli države v zvezi s pravom morja ter na naravo in obseg jurisdikcije obalne države in države pripadnosti.
(2) Nobena določba konvencije se ne sme razlagati tako, da škodi obveznostim ali pravicam ladij, predvidenim v drugih mednarodnih dokumentih.
III. člen
Spremembe
(1) Konvencija se lahko spremeni s katerim koli postopkom, ki je določen v drugem in tretjem odstavku.
(2) Sprememba po proučitvi v Medvladni pomorski posvetovalni organizaciji (v nadaljevanju organizacija):
(a) Vsaka sprememba, ki jo predlaga pogodbenica in jo pošlje generalnemu sekretarju organizacije (v nadaljevanju generalni sekretar), ali vsaka sprememba, za katero generalni sekretar meni, da je potrebna zaradi spremembe ustrezne določbe v Prilogi 12 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, se razpošlje vsem članicam organizacije in vsem pogodbenicam najmanj šest mesecev, preden jo prouči Odbor za pomorsko varnost organizacije.
(b) Pogodbenice, ki so članice organizacije ali ne, imajo pravico sodelovati pri postopkih Odbora za pomorsko varnost za proučitev in sprejem sprememb.
(c) Spremembe se sprejemajo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo v Odboru za pomorsko varnost, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je ob sprejemanju spremembe prisotna vsaj tretjina pogodbenic.
(d) Generalni sekretar pošlje spremembe, sprejete v skladu s pododstavkom (c), v sprejetje vsem pogodbenicam.
(e) Za spremembo člena ali odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3 priloge velja, da je sprejeta z dnem, ko generalni sekretar prejme listino o sprejetju od dveh tretjin pogodbenic.
(f) Za spremembo priloge, razen za odstavke 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3, velja, da je sprejeta po preteku enega leta od dneva, ko je bila poslana pogodbenicam v sprejetje. Če v obdobju enega leta več kot tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja, da spremembi ugovarja, velja, da sprememba ni bila sprejeta.
(g) Sprememba člena ali odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3 priloge začne veljati:
(i) za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, šest mesecev po dnevu, ko je bila sprejeta;
(ii) za pogodbenice, ki spremembo sprejmejo po izpolnitvi pogoja iz pododstavka (e) in preden začne sprememba veljati, na dan začetka veljavnosti spremembe;
(iii) za pogodbenice, ki spremembo sprejmejo po dnevu, ko začne ta veljati, 30 dni po deponiranju listine o sprejetju.
(h) Sprememba priloge, razen spremembe odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3, začne veljati za vse pogodbenice, razen za tiste, ki so spremembi ugovarjale v skladu s pododstavkom (f) in ki svojega ugovora niso umaknile, šest mesecev po dnevu, ki velja kot datum sprejetja spremembe. Pogodbenica pa lahko pred rokom, ki je določen za začetek veljavnosti, obvesti generalnega sekretarja, da ne more biti upoštevana pri uveljavitvi spremembe za največ eno leto od dneva začetka njene veljavnosti ali za daljši čas, ki ga lahko določi dvetretjinska večina pogodbenic, ki so ob sprejemu spremembe prisotne in glasujejo v Odboru za pomorsko varnost.
(3) Sprememba na konferenci:
(a) Na zahtevo pogodbenice ob soglasju vsaj tretjine pogodbenic skliče organizacija posvetovanje pogodbenic za proučitev sprememb konvencije. Predlagane spremembe razpošlje generalni sekretar vsem pogodbenicam vsaj šest mesecev pred njihovo proučitvijo na konferenci.
(b) Spremembe se na konferenci sprejemajo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, pod pogojem, da je ob sprejemu spremembe prisotna vsaj tretjina pogodbenic. Tako sprejete spremembe pošlje generalni sekretar v sprejetje vsem pogodbenicam.
(c) Če konferenca ne odloči drugače, velja, da je sprememba sprejeta in začne veljati v skladu s postopki, določenimi v pododstavkih (e), (f), (g) in (h) drugega odstavka, pod pogojem, da se sklicevanje v pododstavku (h) drugega odstavka na Odbor za pomorsko varnost, razširjen v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka, razume kot sklicevanje na konferenco.
(4) Vsaka izjava o sprejetju ali ugovoru k njej ali vsako obvestilo, dano po pododstavku (h) drugega odstavka, se pisno predloži generalnemu sekretarju, ki vse pogodbenice obvesti o vsaki predložitvi in datumu njenega prejema.
(5) Generalni sekretar obvesti države o vseh spremembah, ki začnejo veljati, skupaj z datumom, ko začne taka sprememba veljati.
IV. člen
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
(1) Konvencija je na voljo za podpis na sedežu organizacije od 1. novembra 1979 do 31. oktobra 1980; po tem datumu bo na voljo za pristop. Države lahko postanejo pogodbenice konvencije:
(a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
(b) s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev ali
(c) s pristopom.
(2) Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se opravi z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.
(3) Generalni sekretar obvesti države o vsakem podpisu ali o deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ter o datumu njenega deponiranja.
V. člen
Začetek veljavnosti
(1) Konvencija začne veljati 12 mesecev po dnevu, ko je 15 držav postalo pogodbenic konvencije v skladu s IV. členom.
(2) Začetek veljavnosti za države, ki ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali pristopijo k njej v skladu s IV. členom po tem, ko je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka in preden začne konvencija veljati, je datum začetka veljavnosti konvencije.
(3) Začetek veljavnosti za države, ki ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali pristopijo k njej po dnevu, ko začne konvencija veljati, je 30 dni po dnevu deponiranja listine v skladu s IV. členom.
(4) Vsaka listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, deponirana po dnevu začetka veljavnosti spremembe konvencije v skladu s III. členom, velja za spremenjeno konvencijo, ki začne veljati za državo, ki deponira listino, 30 dni po dnevu njenega deponiranja.
(5) Generalni sekretar obvesti države o dnevu začetka veljavnosti konvencije.
VI. člen
Odpoved
(1) Pogodbenica lahko odpove konvencijo kadar koli po preteku petih let od dneva, ko začne konvencija veljati za to pogodbenico.
(2) Konvencija se odpove z deponiranjem listine o odpovedi pri generalnem sekretarju, ki obvesti države o vsaki prejeti listini o odpovedi in o datumu njenega prejema, kot tudi o dnevu, ko začne taka odpoved učinkovati.
(3) Odpoved začne učinkovati eno leto po tem, ko jo je prejel generalni sekretar ali po daljšem obdobju, določenem v listini o odpovedi.
VII. člen
Deponiranje in registracija
(1) Konvencija se deponira pri generalnem sekretarju, ki državam pošlje overjene kopije konvencije.
(2) Ko začne konvencija veljati, pošlje generalni sekretar njeno besedilo generalnemu sekretarju Združenih narodov v registracijo in objavo v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
VIII. člen
Jeziki
Konvencija je sestavljena v enem izvodu v angleškem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Uradni prevodi v arabskem, italijanskem in nemškem jeziku se pripravijo in deponirajo skupaj s podpisanim izvirnikom.
SESTAVLJENO V HAMBURGU sedemindvajsetega aprila tisoč devetsto devetinsedemdeset.
DA BI TO POTRDILI, so spodaj podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali konvencijo.
1. POGLAVJE
UPORABA IZRAZOV
1.1 »Morati« se v Prilogi uporablja za določbe, za katere se zahteva, da jih vse pogodbenice enotno uporabljajo zaradi varnosti človekovega življenja na morju.
1.2 »Lahko bi« se v Prilogi uporablja za določbe, za katere se priporoča, da jih vse pogodbenice enotno uporabljajo zaradi varnosti človekovega življenja na morju.
1.3 Našteti izrazi se v prilogi uporabljajo v tem pomenu:
.1 »Iskanje« – dejavnost, ki jo običajno usklajuje center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter ob uporabi razpoložljivega osebja in sredstev, da se najdejo osebe v nevarnosti.
.2 »Reševanje« – dejavnost, s katero se rešujejo osebe v nevarnosti, se jim zagotavlja osnovna zdravstvena ali druga pomoč ter se prepeljejo na varno.
.3 »Služba za iskanje in reševanje« – spremljanje nevarnosti, obveščanje, usklajevanje ter iskanje in reševanje, vključno z zdravniškim svetovanjem, osnovno zdravstveno pomočjo ali evakuacijo ob uporabi javnih in zasebnih sredstev, vključno s sodelovanjem letal, ladij ter drugih plovil in naprav.
.4 »Območje iskanja in reševanja« – območje določene velikosti, povezano s centrom za usklajevanje reševanja, na katerem se zagotavljata iskanje in reševanje;
.5 »Center za usklajevanje reševanja« – enota, pristojna za pospeševanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje in za usklajevanje izvajanja iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja.
.6 »Reševalni podcenter« – enota, podrejena centru za usklajevanje reševanja, ustanovljena za njegovo dopolnitev v skladu s posebnimi določbami pristojnih organov.
.7 »Sredstva za iskanje in reševanje« – vsa mobilna sredstva za iskanje in reševanje, vključno z enotami za iskanje in reševanje.
.8 »Enota za iskanje in reševanje« – enota, ki jo sestavlja usposobljeno osebje in ima opremo, primerno za hitro in učinkovito izvajanje iskanja in reševanja.
.9 »Alarmno mesto« – vsako sredstvo namenjeno povezavi med osebo, ki pošilja sporočilo o nevarnosti, in centrom za usklajevanje reševanja ali reševalnim podcentrom.
.10 »Faza nevarnosti« – splošni izraz, ki pomeni, odvisno od primera, fazo negotovosti, fazo pripravljenosti in fazo resne in neposredne nevarnosti.
.11 »Faza negotovosti« – stanje, ko obstaja negotovost za varnost osebe, ladje ali drugega plovila.
.12 »Faza pripravljenosti« – stanje, ko obstaja zaskrbljenost za varnost osebe, ladje ali drugega plovila.
.13 »Faza resne in neposredne nevarnosti« – stanje, ko obstaja utemeljena gotovost, da osebi, ladji ali drugemu plovilu grozi težka in neizbežna nevarnost in potrebuje takojšnjo pomoč.
.14 »Vodja na kraju dogodka« – oseba, določena za usklajevanje iskanja in reševanja na določenem območju.
.15 »Generalni sekretar« – generalni sekretar Mednarodne pomorske organizacije.
2. POGLAVJE
ORGANIZACIJA IN USKLAJEVANJE
2.1 Ukrepi za zagotavljanje in usklajevanje služb za iskanje in reševanje
2.1.1 Pogodbenice po svojih zmožnostih sodelujejo posamično ali skupaj z drugimi državami oziroma z organizacijo pri razvijanju služb za iskanje in reševanje, da zagotovijo pomoč osebam na morju, ki so v nevarnosti. Po prejemu obvestila, da je ali se zdi, da je oseba, ki je na morju, v nevarnosti, sprejmejo pristojni organi pogodbenice nujne ukrepe, s katerimi zagotovijo potrebno pomoč.
2.1.2 Pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami uvedejo osnove za delovanje službe za iskanje in reševanje:
.1 pravni okvir,
.2 imenovanje odgovornega organa,
.3 organizacija razpoložljivih sredstev,
.4 komunikacijska sredstva,
.5 usklajevalne in operativne naloge ter
.6 postopki za izboljšanje službe, vključno z načrtovanjem, domačim in mednarodnim sodelovanjem ter usposabljanjem.
Pogodbenice se ravnajo po ustreznih minimalnih standardih in smernicah, ki jih je pripravila organizacija, če je to izvedljivo.
2.1.3 Da bi pripomogle k zagotovitvi primerne komunikacijske infrastrukture na obali, učinkovitega usmerjanja klicev v sili in pravilnega operativnega usklajevanja za učinkovito podporo službam za iskanje in reševanje, zagotovijo pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami, da se v skladu z odstavkoma 2.1.4 in 2.1.5 na vsakem morskem območju določi zadostno število območij iskanja in reševanja. Taka območja morajo biti drugo poleg drugega in se ne smejo prekrivati, če je to izvedljivo.
2.1.4 Vsako območje iskanja in reševanja se določi s sporazumom med pogodbenicami. Generalni sekretar se uradno obvesti o takem sporazumu.
2.1.5 Če se pogodbenice ne sporazumejo o točnih mejah območja iskanja in reševanja, si te pogodbenice po svojih najboljših močeh prizadevajo, da se sporazumejo o ustrezni ureditvi, po kateri se na tem območju zagotavlja enakovredno splošno usklajevanje služb za iskanje in reševanje. Generalni sekretar se uradno obvesti o takih sporazumih.
2.1.6 Sporazum o območjih ali dogovore iz odstavkov 2.1.4 in 2.1.5 pogodbenice zapišejo ali jih sprejmejo v obliki pisnih načrtov.
2.1.7 Razmejitev območij iskanja in reševanja ni povezana z določitvijo katere koli meje med državami in ne vpliva nanjo.
2.1.8 Pri določanju morskih območij iskanja in reševanja, ki se določijo s sporazumom v skladu z odstavkom 2.1.4 ali s sklenitvijo sporazuma o ustreznem dogovoru v skladu z odstavkom 2.1.5, si morajo pogodbenice prizadevati za usklajeno delovanje svojih pomorskih in letalskih služb za iskanje in reševanje, če je to primerno.
2.1.9 Pogodbenice, ki so sprejele odgovornost zagotoviti službe za iskanje in reševanje na določenem območju, uporabijo enote za iskanje in reševanje in druga razpoložljiva sredstva za pomoč osebi na morju, ki je ali za katero se zdi, da je v nevarnosti.
2.1.10 Pogodbenice zagotovijo, da se pomaga vsaki osebi na morju, ki je v nevarnosti. To storijo ne glede na državljanstvo ali status take osebe ali okoliščine, v katerih je ta oseba.
2.1.11 Pogodbenice pošljejo generalnemu sekretarju podatke o svojih službah za iskanje in reševanje, vključno s podatki o:
.1 državnem organu, pristojnem za službe za iskanje in reševanje na morju;
.2 lokaciji ustanovljenih centrov za usklajevanje reševanja ali drugih centrov, ki zagotavljajo usklajevanje iskanja in reševanja, za območje ali območja iskanja in reševanja in komunikacije v njih;
.3 mejah svojega območja ali svojih območij iskanja in reševanja in njihovega pokrivanja z obalnimi komunikacijskimi sredstvi za varnost na morju ter
.4 glavnih vrstah razpoložljivih enot za iskanje in reševanje.
Pri pomembnih spremembah pogodbenice informacije prednostno dopolnjujejo z novimi. Generalni sekretar pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam.
2.1.12 Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o sporazumih ali dogovorih iz odstavkov 2.1.4 in 2.1.5.
2.2 Razvoj državnih služb za iskanje in reševanje
2.2.1 Pogodbenice uvedejo ustrezne notranje postopke za celovit razvoj, usklajevanje in izboljšanje služb za iskanje in reševanje.
2.2.2 Da bi pripomogle k uspešnosti iskanja in reševanja, pogodbenice:
.1 zagotovijo usklajeno uporabo razpoložljivih sredstev in
.2 vzpostavijo tesno sodelovanje med službami in organizacijami, ki lahko prispevajo k izboljšanju službe za iskanje in reševanje na področjih, kot so dejavnosti, načrtovanje, usposabljanje, vaje ter raziskave in razvoj.
2.3 Ustanovitev centrov za usklajevanje reševanja in reševalnih podcentrov
2.3.1 Da bi izpolnile zahteve iz odstavka 2.2, pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami ustanovijo centre za usklajevanje reševanja za svoje službe za iskanje in reševanje in take reševalne podcentre, za katere menijo, da so potrebni.
2.3.2 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter, ustanovljen v skladu z odstavkom 2.3.1, ukrene vse potrebno za sprejem klicev v sili, ki izvirajo z njegovega območja iskanja in reševanja. Vsak tak center prav tako poskrbi za komunikacijo z osebami v nevarnosti, z enotami za iskanje in reševanje in z drugimi centri za usklajevanje reševanja ali reševalnimi podcentri.
2.3.3 Vsak center za usklajevanje reševanja je v pripravljenosti 24 ur na dan, v njem je stalno zaposleno osebje, usposobljeno za sporazumevanje v angleškem jeziku.
2.4 Usklajevanje z letalskimi službami
2.4.1 Pogodbenice zagotovijo najtesnejše možno usklajevanje med pomorskimi in letalskimi službami, da bi zagotovile kar se da učinkovito in uspešno iskanje in reševanje v svojih območjih iskanja in reševanja in nad njimi.
2.4.2 Vsaka pogodbenica naj ustanovi skupne centre za usklajevanje reševanja in reševalne podcentre, za pomorske in letalske namene, če je to izvedljivo.
2.4.3 Kadar so ustanovljeni ločeni pomorski in letalski centri za usklajevanje reševanja ali reševalni podcentri za isto območje, pogodbenica zagotovi najtesnejše možno sodelovanje med temi centri ali podcentri.
2.4.4 Pogodbenice zagotovijo, da pomorske in letalske enote za iskanje in reševanje uporabljajo skupne postopke, če je to mogoče.
2.5 Določitev sredstev za iskanje in reševanje
Pogodbenice določijo vsa sredstva, ki lahko sodelujejo pri iskanju in reševanju, in lahko določijo ustrezne enote za iskanje in reševanje.
2.6 Oprema enot za iskanje in reševanje
2.6.1 Vsaka enota za iskanje in reševanje ima opremo, primerno za njeno nalogo.
2.6.2 Vsebniki oziroma zavoji z opremo za preživetje, ki se odvrže preživelim, morajo biti glede vsebine označeni z oznakami v skladu s standardi, ki jih je sprejela organizacija.
3. POGLAVJE
SODELOVANJE MED DRŽAVAMI
3.1 Sodelovanje med državami
3.1.1 Pogodbenice usklajujejo iskanje in reševanje med seboj in po potrebi tudi s sosednjimi državami.
3.1.2 Razen če ni drugače dogovorjeno med državami, mora pogodbenica v skladu z veljavnimi notranjimi zakoni, pravili in predpisi dovoliti takojšen vstop enot za iskanje in reševanje drugih pogodbenic v svoje teritorialno morje ali na ozemlje ali čez njiju izključno za iskanje ponesrečencev na morju in reševanje pživelih. V takih primerih iskanja in reševanja usklajuje ustrezni center za usklajevanje reševanja pogodbenice, ki je dovolila vstop, oziroma drug organ, ki ga določi ta pogodbenica, če je to mogoče.
3.1.3 Razen če ni drugače dogovorjeno med državami, organ pogodbenice, ki želi, da njene enote za reševanje vstopijo v teritorialno morje ali na ozemlje druge pogodbenice ali gredo čez njiju izključno za iskanje ponesrečencev na morju in reševanje preživelih, pošlje prošnjo z navedbo vseh podatkov o predvideni odpravi in njeni potrebnosti centru za usklajevanje reševanja druge pogodbenice ali ustreznemu drugemu organu, ki ga določi ta pogodbenica.
3.1.4 Pristojni organi pogodbenic:
.1 takoj potrdijo prejem take prošnje in
.2 čim prej navedejo morebitne pogoje, po katerih se lahko izvede načrtovana naloga.
3.1.5 Pogodbenice morajo s sosednjimi državami skleniti sporazume, v katerih določijo pogoje za vstop enot za iskanje in reševanje v teritorialno morje ali na ozemlje ali za prehod čez njiju. V teh sporazumih naj bo predviden tudi vstop takih enot s čim manj formalnostmi.
3.1.6 Pogodbenica pooblasti svoje centre za usklajevanje reševanja:
.1 da zahtevajo od drugih centrov za usklajevanje reševanja tako pomoč, vključno z ladjami, letali, osebjem ali opremo, ki je lahko potrebna;
.2 da izdajo vsa potrebna dovoljenja za vstop takih ladij, letal, osebja ali opreme v svoje teritorialno morje ali na ozemlje ali prehod čez njiju in
.3 da uredijo vse potrebno pri carinskih, imigracijskih, zdravstvenih ali drugih organih za pospešitev vstopa.
3.1.7 Pogodbenica poskrbi, da njeni centri za usklajevanje reševanja na prošnjo zagotovijo pomoč drugim centrom za usklajevanje reševanja, vključno z ladjami, letali, osebjem ali opremo.
3.1.8 Pogodbenice naj z drugimi državami po potrebi sklenejo sporazume, da okrepijo sodelovanje in usklajevanje iskanja in reševanja. Države pooblastijo svoj pristojni organ za pripravo operativnih načrtov in ukrepov za sodelovanje in usklajevanje iskanja in reševanja s pristojnimi organi drugih držav.
4. POGLAVJE
OPERATIVNI POSTOPKI
4.1 Pripravljalni ukrepi
4.1.1 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter mora razpolagati z najnovejšimi podatki zlasti v zvezi s sredstvi za iskanje in reševanje in razpoložljivimi komunikacijami, ki so pomembne za iskanje in reševanje na njegovem območju.
4.1.2 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter naj ima neposreden dostop do informacij v zvezi s položajem, smerjo in hitrostjo ladij v svojem območju, ki bi lahko zagotavljale pomoč osebam, ladjam ali drugim plovilom na morju, ki so v nevarnosti, in o tem, kako z njimi navezati stik. Te informacije naj se hranijo v centru za usklajevanje reševanja ali pa naj bodo na voljo takoj, ko so potrebne.
4.1.3 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter ima podrobne operativne načrte za izvajanje iskanja in reševanja. Če je primerno, je treba te načrte pripraviti skupaj s predstavniki tistih, ki lahko pomagajo ali imajo koristi od iskanja in reševanja.
4.1.4 Centre za usklajevanje reševanja in reševalne podcentre je treba stalno obveščati o stanju pripravljenosti enot za iskanje in reševanje.
4.2 Informacije o nevarnosti
4.2.1 Pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami zagotovijo, da lahko 24 ur na dan takoj in zanesljivo sprejemajo klice v sili z opremo, ki se za to uporablja na njihovih območjih za iskanje in reševanje. Vsako alarmno mesto, ki prejme klic v sili:
.1 takoj posreduje klic na pomoč ustreznemu centru za usklajevanje reševanja ali reševalnemu podcentru in zatem ustrezno pomaga pri komunikacijah za iskanje in reševanje ter
.2 potrdi klic v sili, če je to izvedljivo.
4.2.2 Pogodbenice po potrebi učinkovito poskrbijo za snemalno opremo in za odzivanje, da omogočijo vsakemu centru za usklajevanje reševanja ali podcentru hiter dostop do ustreznih posnetkov.
4.2.3 Vsak organ ali del službe za iskanje in reševanje, ki upravičeno meni, da je oseba, ladja ali drugo plovilo v nevarnosti, čim prej pošlje vse razpoložljive podatke ustreznemu centru za usklajevanje reševanja ali reševalnemu podcentru.
4.2.4 Centri za usklajevanje reševanja in reševalni podcentri takoj po prejemu podatkov o osebi, ladji ali drugem plovilu v nevarnosti te podatke proučijo in določijo fazo nevarnosti v skladu z odstavkom 4.4 ter potrebne ukrepe.
4.3 Začetni ukrepi
Vsaka enota za iskanje in reševanje, ki prejme obvestilo o nevarnosti, takoj ukrepa, če lahko pomaga, v vsakem primeru pa o tem takoj obvesti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, na območju katerega je prišlo do tega dogodka.
4.4 Faze nevarnosti
Kot pomoč pri določanju ustreznih operativnih postopkov pristojni center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter razlikujeta med temi fazami nevarnosti:
.1 Faza negotovosti:
.1.1 ob sporočilu, da je oseba pogrešana ali da je ladja ali drugo plovilo v zamudi ali
.1.2 ko oseba, ladja ali drugo plovilo ni javilo pričakovanega položaja ali poslalo varnostnega poročila.
.2 Faza pripravljenosti:
.2.1 ko so se po fazi negotovosti izjalovili poskusi vzpostavitve stika z osebo, ladjo ali drugim plovilom in so bile neuspešne poizvedbe pri drugih ustreznih virih ali
.2.2 po prejemu informacije, iz katere je razvidno, da je zmanjšana plovna sposobnost ladje ali drugega plovila, vendar ne v takem obsegu, da obstaja verjetnost neposredne nevarnosti.
.3 Faza neposredne nevarnosti:
.3.1 po prejemu zanesljive informacije, da je oseba, ladja ali drugo plovilo v nevarnosti in potrebuje takojšnjo pomoč ali
.3.2 ko po fazi pripravljenosti nadaljnji neuspešni poskusi vzpostavitve stika z osebo, ladjo ali drugim plovilom in obširnejša neuspešna poizvedovanja nakazujejo, da gre za stanje neposredne nevarnosti, ali
.3.3 po prejemu informacije, iz katere je razvidno, da je zmanjšana plovna sposobnost ladje ali drugega plovila v takem obsegu, da obstaja verjetnost neposredne nevarnosti.
4.5 Postopki, po katerih se ravnajo centri za usklajevanje reševanja in reševalni podcentri v fazah nevarnosti
4.5.1 Po razglasitvi faze nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter začne s poizvedovanji, da bi ugotovil, ali je oseba, ladja ali drugo plovilo varno, ali pa razglasi fazo pripravljenosti.
4.5.2 Po razglasitvi faze pripravljenosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter razširi poizvedbe o pogrešani osebi, ladji ali drugem plovilu, pozove k pripravljenosti ustrezne reševalne službe in začne z ukrepi, potrebnimi glede na okoliščine posameznega primera.
4.5.3 Po razglasitvi faze neposredne nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter nadaljuje z ukrepi, predpisanimi v ustreznih operativnih načrtih v skladu z zahtevami odstavka 4.1.
4.5.4 Začetek operacij iskanja in reševanja, ko je položaj iskanega neznan
Če je za iskanega, katerega položaj ni znan, razglašena faza nevarnosti, velja:
.1 v fazi nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, razen če ve, da so z ukrepi začeli drugi centri, prevzame odgovornost za začetek ustreznih ukrepov in se posvetuje z drugimi centri, da se določi center, ki bo prevzel odgovornost;
.2 razen če se centri drugače ne dogovorijo, je določeni center tisti, ki je pristojen za območje, na katerem je bil iskani glede na svoj zadnji javljeni položaj, in
.3 po razglasitvi faze neposredne nevarnosti center, ki usklajuje iskanje in reševanje, ustrezno obvesti druge centre o vseh okoliščinah nevarnosti in o nadaljnjih dogodkih.
4.5.5 Pošiljanje podatkov osebam, ladjam ali drugim plovilom, za katere je bila razglašena faza nevarnosti
Če je mogoče, center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, pristojen za iskanje in reševanje, pošlje osebi, ladji ali drugemu plovilu, za katerega je bila razglašena faza nevarnosti, podatke o začetem iskanju in reševanju.
4.6 Usklajevanje sodelovanja dveh ali več pogodbenic
Če pri iskanju in reševanju sodeluje več pogodbenic, vsaka ustrezno ukrepa v skladu z operativnimi načrti iz odstavka 4.1, ko jo za to zaprosi center za usklajevanje reševanja na določenem območju.
4.7 Usklajevanje iskanja in reševanja na kraju samem
4.7.1 Dejavnosti enot za iskanje in reševanje in drugih sredstev, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju, se usklajujejo na kraju samem, da se zagotovijo najboljši rezultati.
4.7.2 Ko bo pri iskanju in reševanju sodelovalo več različnih sredstev in center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter meni, da je to potrebno, je treba določiti najsposobnejšo osebo za vodjo čim prej, najbolje še pred prihodom v navedeno območje. Vodji na kraju dogodka se dodelijo posebne pristojnosti, pri čemer se upoštevajo njegove sposobnosti ter operativne zahteve.
4.7.3 Če ni odgovornega centra za usklajevanje reševanja ali če iz katerega koli razloga pristojni center za usklajevanje reševanja ni sposoben usklajevati iskanja in reševanja, morajo sodelujoči sporazumno določiti vodjo na kraju dogodka.
4.8 Prenehanje in začasna ustavitev iskanja in reševanja
4.8.1 Če je mogoče, se iskanje in reševanje nadaljujeta, dokler ni več nobenega upanja za rešitev preživelih.
4.8.2 Pristojni center za usklajevanje reševanja oziroma reševalni podcenter odloči, kdaj bo prenehal z iskanjem in reševanjem. Če pri usklajevanju iskanja in reševanja ne sodeluje noben tak center, lahko to odločitev sprejme vodja na kraju dogodka.
4.8.3 Če na podlagi zanesljivih informacij center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter meni, da sta bili iskanje in reševanje uspešni ali da nevarnosti ni več, konča iskanje in reševanje in o tem takoj obvesti vsak organ, enoto ali sredstvo, ki je sodelovalo ali bilo o nevarnosti obveščeno.
4.8.4 Če postaneta iskanje in reševanje na kraju dogodka neizvedljivi in center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter ugotovi, da bi lahko bili preživeli še vedno živi, lahko center začasno preneha z dejavnostmi na kraju dogodka do nadaljnjega razvoja dogodkov in takoj o tem obvesti vsak organ, enoto ali sredstvo, ki je sodelovalo ali bilo obveščeno. Kasnejše informacije se proučijo in se nadaljuje z iskanjem in reševanjem, ko je to na podlagi takih informacij upravičeno.
5. POGLAVJE
SISTEMI JAVLJANJA LADIJ
5.1 Splošno
5.1.1 Sisteme ladijskega javljanja lahko pogodbenice uvedejo posamično ali v sodelovanju z drugimi državami, kadar se zdi to potrebno zaradi lažjega iskanja in reševanja.
5.1.2 Pogodbenice, ki nameravajo uvesti sistem ladijskega javljanja, morajo upoštevati ustrezna priporočila organizacije. Pogodbenice morajo prav tako proučiti, ali lahko obstoječi sistemi javljanja ali drugi viri podatkov o položaju ladje zagotavljajo ustrezne informacije za določeno območje, ter si morajo prizadevati, da bi čim bolj zmanjšale nepotrebna dodatna poročila ladij ali potrebo po tem, da morajo centri za usklajevanje reševanja preverjati z več različnimi sistemi javljanja, da bi ugotovili, katere ladje so na voljo za iskanje in reševanje.
5.1.3 Sistem javljanja ladje naj zagotavlja najnovejše podatke o premikih ladje, da se ob nevarnosti:
.1 zmanjša čas, ki poteče od izgube stika z ladjo do začetka iskanja in reševanja v primerih, ko ni bil sprejet noben klic v sili;
.2 omogoči hitro prepoznavanje ladij, ki se lahko pokličejo na pomoč;
.3 omogoči določitev omejenega območja iskanja, če položaj osebe, ladje ali drugega plovila v nevarnosti ni znan ali zanesljiv, in
.4 olajša nujno zdravniško pomoč ali svetovanje.
5.2 Operativne zahteve
5.2.1 Sistemi ladijskega javljanja naj izpolnjujejo te zahteve:
.1 zagotavljanje informacij, vključno z načrti plovbe in poročili o položaju, ki bi omogočale določanje sedanjih in prihodnjih položajev sodelujočih ladij;
.2 spremljanje plovbe ladje;
.3 sprejemanje poročil sodelujočih ladij v ustreznih časovnih presledkih;
.4 enostavnost izvedbe in upravljanja sistema ter
.5 uporaba mednarodno dogovorjene standardne oblike ladijskih poročil in postopkov.
5.3 Vrste poročil
5.3.1 Sistem ladijskega javljanja naj obsega ta poročila v skladu s priporočili organizacije:
.1 načrt plovbe,
.2 poročilo o položaju in
.3 končno poročilo.
5.4 Uporaba sistemov
5.4.1 Pogodbenice naj spodbujajo vse ladje, da sporočijo svoje položaje, ko potujejo v območjih, v katerih so bili sprejeti ukrepi zaradi zbiranja podatkov o položajih za iskanje in reševanje.
5.4.2 Pogodbenice, ki spremljajo podatke o položaju ladij, jih naj, če je to izvedljivo, pošljejo drugim državam, ko te zanje zaprosijo zaradi iskanja in reševanja.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-02/01-3/1
Ljubljana, dne 5. aprila 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 03/13/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |