1. Kapitalski dobiček, ki ga dobi rezident države pogodbenice in se pripiše odtujitvi nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2. Za namene te konvencije izraz "nepremičnine, ki so v drugi državi pogodbenici" vključuje:

a) nepremičnine, ki so navedene v 6. členu (Dohodek iz nepremičnin);

b) delnice ali druge primerljive pravice, razen delnic s katerimi se redno trguje na uveljavljenem trgu vrednostnih papirjev, v družbi, ki je rezident druge države pogodbenice in dobiva najmanj 50 odstotkov svoje vrednosti neposredno ali posredno iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici, in delež v osebni družbi, skladu ali zapuščini do obsega, do katerega njeno premoženje sestoji iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici.

3. Kapitalski dobiček iz odtujitve premičnega premoženja, ki se pripiše stalni poslovni enoti, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali ki se pripiše stalni bazi, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja samostojnih osebnih storitev, in kapitalski dobiček iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem) ali take stalne baze se lahko obdavčita v tej drugi državi.

4. Kapitalski dobiček, ki ga podjetje države pogodbenice dobi z odtujitvijo ladij, letal ali zabojnikov, ki delujejo ali se uporabljajo v mednarodnem prometu, ali premičnega premoženja, ki se nanaša na delovanje ali uporabo takih ladij, letal ali zabojnikov, se obdavči samo v tisti državi.

5. Kapitalski dobiček iz odtujitve kakršnegakoli drugega premoženja razen premoženja, navedenega v odstavkih od 1 do 4, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.

1. Dohodek, ki ga dobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, od poklicnih storitev ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če ima posameznik stalno bazo, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja njegovih dejavnosti. Če ima tako stalno bazo, se dohodek, ki se pripiše stalni bazi in ki se dobi za opravljene storitve v tej drugi državi, lahko obdavči tudi v tej drugi državi.

2. Izraz "poklicne storitve" vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.

3. Za namene prvega odstavka se dohodek, ki se obdavči v drugi državi pogodbenici, določi po načelih tretjega odstavka 7. člena (Poslovni dobiček).

1. V skladu z določbami 16. člena (Plačila direktorjem), 18. člena (Pokojnine, socialna varnost, anuitete, preživnina za zakonca in preživnina za otroka) in 19. člena (Državna služba) se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko taki prejemki, ki se od tam dobivajo, obdavčijo v tej drugi državi.

2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:

a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v kateremkoli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v zadevnem davčnem letu;

b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, oziroma je plačan v njegovem imenu in

c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.

3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemek, opisan v prvem odstavku, ki ga rezident države pogodbenice dobi iz zaposlitve kot član redne posadke ladje ali letala, ki deluje v mednarodnem prometu, lahko obdavči samo v tej državi.

1. Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik s takšnimi svojimi osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, katerih dohodek bi bil oproščen davka v tej drugi državi pogodbenici na podlagi določb 14. člena (Samostojne osebne storitve) in 15. člena (Odvisne osebne storitve), se lahko obdavči v tej drugi državi, razen če znesek bruto prejemkov, ki jih prejme tak umetnik ali športnik iz teh dejavnosti, vključno s stroški, ki jih dobi povrnjene ali jih krijejo v njegovem imenu, ne presega petnajst tisoč ameriških dolarjev (15.000 $) oziroma njihove protivrednosti v slovenskih tolarjih za zadevno davčno leto.

2. Kadar dohodek iz dejavnosti, ki jih izvaja kot umetnik ali športnik, ne priraste samemu umetniku ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7. člena (Poslovni dobiček), 14. člena (Samostojne osebne storitve) in 15. člena (Odvisne osebne storitve) lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti umetnika ali športnika, razen če se ugotovi, da niso ne umetnik oziroma športnik ne z njim povezane osebe neposredno ali posredno kakorkoli udeleženi v dobičku te druge osebe, vključno s prejemanjem odloženih plačil, premij, honorarjev, dividend, delitev dobička osebnih družb ali drugih delitev dobička.

3. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki se dobi iz dejavnosti, ki jih izvajajo umetniki ali športniki v državi pogodbenici, če se obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic ali političnih enot ali njihovih lokalnih oblasti. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je umetnik ali športnik.

2. Ne glede na določbe prvega odstavka se plačila, ki jih država pogodbenica plača po določbah zakonodaje o socialni varnosti ali podobne zakonodaje te države rezidentu druge države pogodbenice ali državljanu Združenih držav, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi.

3. Anuitete, ki jih dobi in katerih upravičeni lastnik je posameznik rezident države pogodbenice, se obdavčijo samo v tej državi. Izraz "anuitete", kot se uporablja v tem odstavku, pomeni določeno vsoto, plačano občasno ob določenih rokih med določenim časovnim obdobjem ali za vse življenje zaradi obveznosti plačila kot povračila za primerno in polno nadomestilo (ki niso opravljene storitve).

4. Preživnina za zakonca, ki jo plača rezident države pogodbenice in se v njej odšteje od davčne osnove, rezidentu druge države pogodbenice se obdavči samo v tej drugi državi. Izraz "preživnina za zakonca", kot se uporablja v tem odstavku, pomeni občasna plačila, izvršena na podlagi pisnega dogovora o ločitvi ali odločbe o razvezi, ločenem vzdrževanju ali obvezni podpori za katere se obdavči prejemnik po zakonih države, katere rezident je.

5. Občasna plačila, ki niso obravnavana v četrtem odstavku, za preživnino za otroka, ki se izplačujejo na podlagi pisnega dogovora o ločitvi ali odločbe o razvezi, ločenem vzdrževanju ali obvezni podpori in jih plačuje rezident države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, so oproščena davka v obeh državah pogodbenicah.

1. Ne glede na določbe 14. člena (Samostojne osebne storitve), 15. člena (Odvisne osebne storitve), 16. člena (Plačila direktorjem) in 17. člena (Umetniki in športniki):

a) se plače, mezde in drugi prejemki razen pokojnin, ki se plačujejo iz javnih sredstev države pogodbenice ali politične enote ali njene lokalne oblasti posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast pri opravljanju nalog državne narave, obdavčijo samo v tej državi v skladu z določbami pododstavka b);

b) taki prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:

(i) je državljan te države ali

(ii) ni postal rezident te države samo za namen opravljanja storitev.

2. V skladu z določbami drugega odstavka 18. člena (Pokojnine, socialna varnost, anuitete, preživnina za zakonca in preživnina za otroka):

a) se vsaka pokojnina, plačana iz javnih sredstev države pogodbenice ali politične enote ali njene lokalne oblasti posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast pri opravljanju nalog državne narave, obdavči samo v tej državi v skladu z določbami pododstavka b);

b) ta pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države.

1. a) Razen kot je določeno v drugem odstavku, je posameznik, ki je rezident države pogodbenice na začetku svojega obiska v drugi državi pogodbenici in je začasno navzoč v tej drugi državi pogodbenici za poglavitni namen:

(i) študiranja na univerzi ali drugi priznani izobraževalni ustanovi v tej drugi državi pogodbenici ali

(ii) zagotovitve usposabljanja, ki je potrebno, da se usposobi za opravljanje poklica ali poklicne specializacije, ali

(iii) študiranja ali opravljanja raziskav kot prejemnik štipendije, podpore ali nagrade od vladne, verske, dobrodelne, znanstvene, literarne ali izobraževalne organizacije,

oproščen davka s strani te druge države pogodbenice za zneske, opisane v pododstavku b) tega odstavka, za obdobje, ki ne presega 5 davčnih let od datuma njegovega prihoda v drugo državo pogodbenico, in za tako dodatno časovno obdobje, kot je potrebno, da kot redni študent izpolni izobraževalne zahteve kot kandidat za podiplomsko ali poklicno stopnjo priznane izobraževalne ustanove.

b) Zneski iz pododstavka a) tega odstavka so:

(i) plačila iz tujine, razen nadomestil za osebne storitve, za namen njegovega vzdrževanja, izobraževanja, študija, raziskav ali usposabljanja;

(ii) štipendija, podpora ali nagrada in

(iii) dohodek od osebnih storitev, opravljenih v tej drugi državi pogodbenici, ki v skupnem znesku ne presega pet tisoč ameriških dolarjev (5.000 $) oziroma njegove protivrednosti v slovenskih tolarjih za zadevno davčno leto.

2. Posameznik, ki je rezident države pogodbenice na začetku svojega obiska v drugi državi pogodbenici in ki je začasno navzoč v tej drugi državi pogodbenici kot uslužbenec rezidenta prve omenjene države pogodbenice ali v pogodbenem razmerju z njim za poglavitni namen:

a) pridobivanja strokovnih, poklicnih ali poslovnih izkušenj od osebe, ki ni ta rezident prve omenjene države pogodbenice, ali

b) študiranja na univerzi ali drugi priznani izobraževalni ustanovi v tej drugi državi pogodbenici,

je oproščen davka s strani te druge države pogodbenice za obdobje, ki ne presega 12 mesecev, za svoj dohodek iz osebnih storitev, ki v skupnem znesku ne presega osem tisoč ameriških dolarjev (8.000 $) oziroma njegove protivrednosti v slovenskih tolarjih.

3. Posameznik, ki je rezident države pogodbenice na začetku svojega obiska v drugi državi pogodbenici in ki je začasno navzoč v drugi državi pogodbenici za namen poučevanja ali opravljanja raziskav na priznani izobraževalni ali raziskovalni ustanovi, je v drugi državi pogodbenici oproščen davka na svoj dohodek iz osebnih storitev za poučevanje ali raziskovanje na tej ustanovi za obdobje, ki ne presega dveh let od datuma prihoda posameznika v to drugo državo. V nobenem primeru ne more katerikoli posameznik uživati koristi tega odstavka več kot pet davčnih let.

4. Ta člen se ne uporablja za dohodek iz raziskav, če se raziskave ne opravljajo v javnem interesu, pač pa predvsem za zasebno korist določene osebe ali oseb.

1. Dohodkovne postavke, ki so upravičeno v lasti rezidenta države pogodbenice, kjerkoli nastanejo in niso obravnavane v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi.

2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena (Dohodek iz nepremičnin), če upravičeni lastnik dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote, ki je v njej, ali v tej drugi državi opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki je v njej, in se dohodek pripiše takšni stalni poslovni enoti ali stalni bazi. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena (Poslovni dobiček) ali 14. člena (Samostojne osebne storitve), odvisno od primera.

3. Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil glavni namen ali eden glavnih namenov katerekoli osebe, ki se ukvarja z nastankom ali prenosom pravic, za katere se plača dohodek, zlorabiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.

1. Rezident države pogodbenice je upravičen do koristi, ki so sicer priznane rezidentom države pogodbenice s to konvencijo, samo do obsega, določenega v tem členu.

2. Rezident države pogodbenice je upravičen do vseh koristi te konvencije, če je rezident:

a) posameznik;

b) upravičen vladni subjekt;

c) družba, če

(i) če se z vsemi delnicami v razredu ali razredih delnic, ki predstavljajo več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic in vrednosti družbe, redno trguje na priznani borzi vrednostnih papirjev, ali

(ii) je vsaj 50 odstotkov vsakega razreda delnic v družbi neposredno ali posredno v lasti petih ali manj družb, upravičenih do koristi na podlagi alinee (i), pod pogojem, da je v primeru posrednega lastništva vsak posreden lastnik oseba, ki je upravičena do koristi konvencije na podlagi tega odstavka;

d) opisan v pododstavku 1 c) (i) 4. člena (Rezidentstvo);

e) opisan v pododstavku 1 c) (ii) 4. člena (Rezidentstvo), pod pogojem, da je več kot 50 odstotkov upravičencev, članov ali sodelavcev osebe posameznikov rezidentov v eni ali drugi državi pogodbenici, ali

f) oseba, ki ni posameznik, če:

(i) imajo vsaj polovico dni davčnega leta osebe, opisane v pododstavkih a), b), c), d) ali e), v lasti neposredno ali posredno (skozi verigo lastništva, v kateri je vsaka oseba upravičena do koristi konvencije po tem odstavku) najmanj 50 odstotkov vsakega razreda delnic ali drugih upravičenih deležev v osebi, in

(ii) se manj kot 50 odstotkov bruto dohodka osebe v davčnem letu neposredno ali posredno plača ali priraste osebam, ki niso rezidenti ene ali druge države pogodbenice (razen če se plačilo pripisuje stalni poslovni enoti v eni ali drugi državi), v obliki plačil, ki se odbijejo za namene davka od dohodka v državi rezidentstva osebe.

3. a) Rezident države pogodbenice, ki drugače ni upravičen do koristi, je upravičen do koristi te konvencije v zvezi z dohodkovno postavko, ki izvira iz druge države, če:

(i) rezident dejavno trguje ali posluje v prvi omenjeni državi (pri čemer pa ne gre za posle vlaganja ali upravljanja naložb, razen če so dejavnosti bančništvo, zavarovalništvo ali poslovanje z vrednostnimi papirji, ki jih opravljajo banka, zavarovalnica ali pooblaščen borzni posrednik),

(ii) je dohodek povezan s trgovanjem ali poslovanjem ali priložnosten glede na trgovanje ali poslovanje,

(iii) je trgovanje ali poslovanje precejšnje glede na dejavnost v drugi državi, ki ustvarja dohodek.

b) Dohodek izvira v zvezi s trgovanjem ali poslovanjem, če je predmet dejavnosti v drugi državi, ki ustvarja dohodek, poslovanje, ki je del ali dopolnitev trgovanja ali poslovanja. Dohodek je priložnosten glede na trgovanje ali poslovanje, če olajšuje trgovanje ali poslovanje v drugi državi.

4. Rezidentu države pogodbenice, ki sicer ni upravičen do koristi, se lahko priznajo koristi konvencije, če tako odloči pristojni organ države, od katere se koristi zahtevajo.

5. Za namene tega člena izraz "priznana borza vrednostnih papirjev" pomeni:

a) Sistem NASDAQ, ki je v lasti Nacionalne zveze borznih posrednikov, in katerokoli borzo, ki je registrirana pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo Združenih držav kot nacionalna borza vrednostnih papirjev po Zakonu o trgovanju z vrednostnimi papirji Združenih držav iz leta 1934;

b) Ljubljansko borzo in

c) frankfurtsko, londonsko, pariško in dunajsko borzo in katerekoli druge borze vrednostnih papirjev, o katerih se sporazumejo pristojni organi obeh držav pogodbenic.

1. V skladu z določbami in ob upoštevanju omejitev zakonodaje Združenih držav (kot se občasno spreminja, ne da bi se spremenilo njeno splošno načelo) Združene države dovolijo rezidentu ali državljanu Združenih držav, da se mu šteje v dobro za davek Združenih držav od dohodka:

a) davek od dohodka, ki je plačan ali priraste Sloveniji s strani ali v imenu takšnega državljana ali rezidenta, in

b) v primeru družbe Združenih držav, ki ima v lasti najmanj 10 odstotkov delnic z glasovalno pravico družbe, ki je rezident Slovenije in od katere družba Združenih držav prejema dividende, davek od dohodka, ki je plačan ali priraste Sloveniji s strani ali v imenu plačnika, za dobiček, iz katerega se plačujejo dividende.

Za namene tega odstavka se davki, navedeni v odstavkih 1b) (i), 1b) (ii) in drugem odstavku 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija), štejejo kot davki od dohodka.

2. Če rezident Slovenije dobiva dohodek, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Združenih državah, Slovenija dovoli kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Združenih državah. Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati deleža davka od dohodka, ki je bil izračunan, preden se opravi odbitek, ki se pripisuje dohodku, ki se lahko obdavči v Združenih državah. Za namene tega odstavka se davki, navedeni v odstavku 1 a) in drugem odstavku 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija), štejejo kot davki od dohodka.

3. Če je državljan Združenih držav rezident Slovenije:

a) za dohodkovne postavke, ki so po določbah te konvencije oproščene davka Združenih držav ali za katere velja znižana stopnja davka Združenih držav, kadar jih dobi rezident Slovenije, ki ni državljan Združenih držav, Slovenija dovoli, da se šteje v dobro za slovenski davek samo morebitni plačani davek, ki ga Združene države lahko naložijo po določbah te konvencije, ki ni davek, ki se lahko uvede samo zaradi državljanstva na podlagi zaščitne klavzule četrtega odstavka 1. člena (Splošno področje uporabe);

b) za namene izračunavanja davka Združenih držav od tistih dohodkovnih postavk, ki so navedene v pododstavku a), Združene države dovolijo, da se šteje v dobro za davek Združenih držav davek od dohodka, plačan Sloveniji po dobropisu, navedenem v pododstavku a); tako odobren dobropis ne sme zmanjšati deleža davka Združenih držav, ki se šteje v dobro za slovenski davek v skladu s pododstavkom a), in

c) za izključni namen oprostitve dvojnega obdavčevanja v Združenih državah na podlagi pododstavka b) se za dohodkovne postavke, navedene v pododstavku a) šteje, da so nastale v Sloveniji do obsega, potrebnega za izogib dvojnemu obdavčevanju takega dohodka na podlagi pododstavka b).

4. Če je v skladu s katerokoli določbo konvencije dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice, oproščen davka v tej državi, pa lahko ta država vseeno pri izračunu zneska davka na preostali dohodek tega rezidenta upošteva oproščeni dohodek.

1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je bolj obremenjujoče, kot je ali je lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah. Za namene obdavčevanja dohodka Združenih držav državljani Združenih držav, ki niso rezidenti v Združenih državah, niso v enakih okoliščinah kot slovenski državljani, ki niso rezidenti v Združenih državah. Ta določba se uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. Obdavčevanje stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima rezident države pogodbenice ali podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij ali rezidentov te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Določbe tega odstavka se ne razlagajo, kot da zavezujejo državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršnekoli osebne olajšave, oprostitve in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.

3. Razen kjer veljajo določbe prvega odstavka 9. člena (Povezana podjetja), sedmega odstavka 11. člena (Obresti) ali šestega odstavka 12. člena (Licenčnine in avtorski honorarji), se obresti, licenčnine in avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih plača rezident ali podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, za namene določitve obdavčljivega dobička rezidenta ali podjetja prve omenjene države pogodbenice odbijajo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Tudi kakršnikoli dolgovi rezidenta ali podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice se za namen določitve obdavčljivega premoženja rezidenta ali podjetja prve omenjene države pogodbenice odbijajo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.

4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je bolj obremenjujoče, kot je ali je lahko obdavčenje in s tem povezane zahteve za druga podobna podjetja prve omenjene države.

5. Nič v tem členu se ne razlaga, kot da preprečuje eni ali drugi državi pogodbenici, da naloži davek, kot je opisan v osmem odstavku 10. člena (Dividende) ali devetem odstavku 11. člena (Obresti).

6. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija) za davke vseh vrst in opisov, ki jih uvede država pogodbenica ali politična enota ali njena lokalna oblast.

1. Če oseba meni, da dejanja ene ali obeh držav pogodbenic imajo ali bodo imela zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domača zakonodaja teh držav, in roke, ki jih taki zakoni predpisujejo za predložitev zahtevkov za vračilo, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je; če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena (Enako obravnavanje), pa tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti vložena v petih letih od prvega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.

2. Pristojni organ si prizadeva, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, razrešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice, z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke ali druge postopkovne omejitve v domačih zakonih držav pogodbenic. Postopki za odmero in pobiranje se prekinejo med postopkom skupnega dogovora.

3. Pristojni organi držav pogodbenic si prizadevajo s skupnim dogovorom razrešiti kakršnekoli težave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe konvencije. Še zlasti se pristojni organi držav pogodbenic lahko dogovorijo:

a) za enak pripis dohodka, odbitkov, dobropisov ali olajšav podjetja države pogodbenice njegovi stalni poslovni enoti, ki je v drugi državi pogodbenici;

b) za enako porazdelitev dohodka, odbitkov, dobropisov ali olajšav med osebami;

c) za enako opredelitev posameznih dohodkovnih postavk, vključno z enako opredelitvijo dohodka, ki ga davčna zakonodaja ene od držav pogodbenic vključuje v dohodek od delnic in se obravnava kot drugačna vrsta dohodka v drugi državi;

d) za enako opredelitev oseb;

e) za enako uporabo pravil glede izvora za posamezne dohodkovne postavke;

f) za skupen pomen izraza in

g) o tem, da so izpolnjeni pogoji za uporabo desetega odstavka 10. člena (Dividende), desetega odstavka 11. člena (Obresti), sedmega odstavka 12. člena (Licenčnine in avtorski honorarji) ali tretjega odstavka 21. člena (Drugi dohodki) konvencije.

Prav tako se lahko med seboj posvetujejo o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ne predvideva ta konvencija.

4. Pristojni organi se lahko tudi dogovorijo za povečanje določenih dolarskih zneskov, ki so omenjeni v konvenciji, da odražajo gospodarska ali denarna dogajanja.

5. Pristojni organi držav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo drug z drugim z namenom, da bi dosegli dogovor v smislu predhodnih odstavkov.

2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo obveznosti državi pogodbenici:

a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakoni in upravno prakso te ali druge države pogodbenice,

b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,

c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršnokoli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke, ali informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo javnemu redu (ordre public).

3. Če za informacijo zaprosi država pogodbenica v skladu s tem členom, pridobi druga država pogodbenica to informacijo na isti način in v istem obsegu, kot če bi bil davek prve omenjene države davek te druge države in bi ga nalagala ta druga država, ne glede na to, da morda ta druga država v tem času ne potrebuje te informacije za namene svojega lastnega davka. Na posebno zaprosilo pristojnega organa države pogodbenice pristojni organ druge države pogodbenice priskrbi informacijo po tem členu v obliki izjav prič in overjenih izvodov neredigiranih izvirnih dokumentov (vključno s knjigami, listinami, izjavami, zapisi, računi in pisanji) v istem obsegu, kot se te izjave in dokumenti lahko pridobijo po zakonih in upravni praksi te druge države v zvezi z njenimi lastnimi davki.

4. Za namene tega člena se konvencija ne glede na določbe 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija) uporablja za davke vseh vrst, ki jih uvede država pogodbenica.

1. Premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine, navedene v 6. členu (Dohodek iz nepremičnin), ki je v lasti rezidenta države pogodbenice in je v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2. Premoženje, ki ga predstavlja premično premoženje, ki je del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premično premoženje, ki pripada stalni bazi, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za namen izvajanja samostojnih osebnih storitev, se lahko obdavči v tej drugi državi.

3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje, letala in zabojniki v lasti rezidenta države pogodbenice, ki delujejo v mednarodnem prometu, in premično premoženje, ki se nanaša na delovanje teh ladij, letal in zabojnikov, se obdavči samo v tej državi.

4. Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.

1. Ta konvencija se ratificira v skladu z veljavnimi postopki vsake države pogodbenice in listini o ratifikaciji se izmenjata, kakor hitro je to mogoče.

2. Konvencija začne veljati ob izmenjavi listin o ratifikaciji in njene določbe se uporabljajo:

a) za davke, zadržane pri viru od zneskov, plačanih ali pripisanih v dobro prvi dan tretjega meseca, ki sledi datumu, ko je konvencija začela veljati, ali po njem;

b) za druge davke za davčna obdobja, ki se začnejo prvi dan januarja, ki sledi datumu, ko je konvencija začela veljati, ali po njem.

1. Ta konvencija velja, dokler je ne odpove država pogodbenica. Ena ali druga država pogodbenica lahko odpove konvencijo z obvestilom o odpovedi po diplomatski poti drugi državi pogodbenici. V takem primeru se konvencija preneha uporabljati:

a) za davke, zadržane pri viru od zneskov, plačanih ali pripisanih v dobro po izteku šestmesečnega obdobja, ki se začne z datumom, ko je bilo dano obvestilo o odpovedi in

b) za druge davke za davčna obdobja, ki se začnejo ob ali po izteku šestmesečnega obdobja, ki se začne na datum, ko je bilo dano obvestilo o odpovedi.

V dokaz navedenega sta podpisana, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala to konvencijo.

Sestavljeno v Ljubljani v dveh izvodih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, dne 21 junija 1999.

ZA REPUBLIKO SLOVENIJO: ZA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:

Milojka Kolar l.r. Nancy Ely – Raphel l.r.

Ministrstvo za zunanje zadeve se obrača na Veleposlaništvo Republike Slovenije v zvezi s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisano 21. junija 1999 v Ljubljani.
Listina o ratifikaciji Združenih držav Amerike, katere kopija je priložena, vsebuje pridržek in interpretacijo.

Pridržek se glasi:

(1) PRESOJE GLAVNEGA NAMENA. - Deseti odstavek 10. člena (dividende), deseti odstavek 11. člena (obresti), sedmi odstavek 12. člena (licenčnine in avtorski honorarji), tretji odstavek 21. člena (drugi dohodki) in pododstavek g tretjega odstavka 25. člena (postopek skupnega dogovora) konvencije se v celoti črtajo.

Interpretacija se glasi:

(2) IZMENJAVA INFORMACIJ. – Združene države Amerike razumejo, da sta v skladu s 26. členom konvencije pristojni organ Združenih držav Amerike in pristojni organ Republike Slovenije pooblaščena za pridobivanje in dajanje informacij, ki jih imajo finančne institucije, zastopniki ali osebe, ki delajo kot zastopniki ali fidicuarji ali ki imajo vpliv na osebo.

Posledično bo začetek veljavnosti konvencije pogojen s tem pridržkom in to interpretacijo, pri čemer prvi spreminja konvencijo, podpisano 21. junija 1999 v Ljubljani, tako, da črta zgoraj navedeno besedilo iz določil konvencije.

Ministrstvo za zunanje zadeve bi bilo hvaležno, če bi od Veleposlaništva Republike Slovenije prejelo noto s sporočilom, da sprejema pridržek in interpretacijo.

Priloga:

Kopija Listine o ratifikaciji
Združenih držav Amerike





Ministrstvo za zunanje zadeve,

Washington, 27. januar 2000