Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


Z A K O N

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE Z DNE 31. JANUARJA 1963, KI DOPOLNJUJE PARIŠKO KONVENCIJO Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN
S PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982 (MKDPK)



1. člen

Ratificira se Konvencija, sestavljena v Bruslju dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

KONVENCIJA Z DNE 31. JANUARJA 1963,
KI DOPOLNJUJE PARIŠKO KONVENCIJO
Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA
SPREMENJENA Z
DODATNIM PROTOKOLOM
Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN
S PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982


VLADE Zvezne republike Nemčije, Republike Avstrije, Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Kraljevine Španije, Republike Finske, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Norveške, Kraljevine Nizozemske, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Kraljevine Švedske in Švicarske konfederacije,*

POGODBENICE Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, sklenjene v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, zdaj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom, sklenjenim v Parizu 16. novembra 1982 (v nadaljevanju »Pariška konvencija«),

so se

V ŽELJI, da bi dopolnile ukrepe, določene v konvenciji, in da bi povečale odškodninski znesek za škodo, ki bi bila posledica uporabe jedrske energije v miroljubne namene,

DOGOVORILE, kot sledi:

1. člen

Ta konvencija s sistemom, ki ga uvaja, dopolnjuje sistem Pariške konvencije in se ravna po njenih določbah ter se uporablja v skladu z naslednjimi členi.

________________________
* Podpisnice so iste kot v Protokolu iz 1982. Omeniti je treba, da je Finska pristopila k Bruseljski dopolnilni konvenciji in dodatnemu Protokolu iz 1964 14. januarja 1977 in podpisala Protokol iz 1982. (Opomba Sekretariata).

2. člen

a) Sistem te konvencije se uporablja za škodo, ki so jo povzročile jedrske nesreče, razen tistih, ki se v celoti zgodijo na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije,

i) za katero je po Pariški konvenciji odgovoren uporabnik jedrske naprave, ki se uporablja v miroljubne namene in je na ozemlju pogodbenice te konvencije (v nadaljevanju »pogodbenica«) ter je navedena na seznamu, ki se v skladu s pogoji iz 13. člena stalno dopolnjuje, in
ii) ki je nastala
1. na ozemlju ene od pogodbenic;
2. na odprtem morju ali nad njim, na krovu ladje ali letala, registriranega na ozemlju države pogodbenice, ali
3. na odprtem morju ali nad njim in jo je utrpel državljan države pogodbenice, če je pri škodi na ladji ali letalu ladja ali letalo registrirano na ozemlju države pogodbenice,

pod pogojem, da imajo sodišča pogodbenice v skladu s Pariško konvencijo sodno pristojnost.

b) Vsaka podpisnica ali vlada, ki h konvenciji pristopi, lahko ob podpisu ali ob pristopu k tej konvenciji ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji izjavi, da so za namene uporabe odstavka a) ii) 3) tega člena posamezniki ali določene kategorije posameznikov, za katere se po njeni zakonodaji šteje, da imajo na njenem ozemlju svoje stalno prebivališče, izenačeni z njenimi državljani.

c) V tem členu izraz »državljan pogodbenice« vključuje pogodbenico ali katero koli od njenih sestavnih enot, partnerstvo ali katero koli javno ali zasebno organizacijo, ustanovljeno na ozemlju pogodbenice, če je pravna oseba ali ne.

3. člen

a) Pod pogoji iz te konvencije se pogodbenice obvezujejo, da se odškodnina za škodo, navedeno v prejšnjem členu, izplača do zneska 300 milijonov posebnih pravic črpanja za nesrečo.

b) Taka odškodnina se zagotovi:

i) do zneska vsaj 5 milijonov posebnih pravic črpanja iz sredstev, zagotovljenih z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, znesek pa se določi v skladu z zakonodajo pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika;

ii) med tem zneskom in 175 milijoni posebnih pravic črpanja iz javnih sredstev, ki jih mora zagotoviti pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika;

iii) med 175 in 300 milijoni posebnih pravic črpanja iz javnih sredstev, ki jih morajo zagotoviti pogodbenice v skladu s formulo za prispevke, določeno v 12. členu.

c) Za ta namen vsaka pogodbenica:

i) določi bodisi najvišjo odgovornost uporabnika v skladu s 7. členom Pariške konvencije na 300 milijonov posebnih pravic črpanja in določi, da se taka odgovornost krije z vsemi sredstvi, omenjenih v odstavku b) tega člena, ali

ii) določi najvišjo odgovornost uporabnika na znesek, ki je vsaj enak znesku, določenem v odstavku b) i) tega člena, in zagotovi, da se nad tem zneskom in do višine 300 milijonov posebnih pravic črpanja javna sredstva, omenjena v odstavkih b) ii) in iii) tega člena, zagotovijo na kak drug način kot kritje za odgovornost uporabnika, pod pogojem, da to ne vpliva na materialna in postopkovna pravila po tej konvenciji.

d) Obveznost, da uporabnik plača odškodnino, obresti ali stroške iz javnih sredstev, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma b) ii) in iii) ter f) tega člena, se proti uporabniku lahko uveljavi le v primeru, ko so taka sredstva dejansko na voljo.

e) Pogodbenice se pri izvajanju te konvencije obvežejo, da ne bodo uresničevale pravice do uporabe posebnih pogojev, ki jim jo v skladu z odstavkom b) 15. člena daje Pariška konvencija:

i) glede odškodnine za škodo, ki se zagotovi iz sredstev, omenjenih v odstavku b) i) tega člena;

ii) razen pogojev, določenih v tej konvenciji, glede odškodnine za škodo, ki se zagotovi iz javnih sredstev, omenjenih v odstavku b) ii) in iii) tega člena.

f) Obresti in stroški, omenjeni v odstavku g) 7. člena Pariške konvencije, so izplačljivi poleg zneskov, omenjenih v odstavku b) tega člena, in jih krijejo, kolikor so v zvezi z odškodnino, odobreno iz sredstev, omenjenih v:

i) odstavku b) i) tega člena, odgovorni uporabnik;

ii) odstavku b) ii) tega člena, pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava tega uporabnika;

iii) odstavku b) iii) tega člena, vse pogodbenice skupaj.

g) Za namene te konvencije »posebna pravica črpanja« pomeni posebno pravico črpanja, kot jo je določil Mednarodni denarni sklad. Zneski, omenjeni v tej konvenciji, se preračunajo v nacionalno valuto pogodbenice v skladu z vrednostjo, ki jo je njena valuta imela na dan nesreče, razen če pogodbenice za to nesrečo sporazumno določijo drug datum. Ustrezna vrednost posebnih pravic črpanja v nacionalni valuti pogodbenice se izračuna v skladu z metodo vrednotenja, ki jo je na ta datum za svoje lastne operacije in transakcije uporabljal Mednarodni denarni sklad.

4. člen

a) Če jedrska nesreča povzroči škodo, za katero je odgovornih več uporabnikov, skupna odgovornost, predvidena v odstavku d) 5. člena Pariške konvencije, ne sme presegati 300 milijonov posebnih pravic črpanja, kolikor je treba, v skladu s členom 3 b) ii) in iii) zagotoviti javnih sredstev.

b) V tem primeru celoten znesek javnih sredstev, ki so bila zagotovljena v skladu s členom 3 b) ii) in iii), ne sme preseči razlike med 300 milijoni posebnih pravic črpanja in vsoto zneskov, določenih za take uporabnike po odstavku b) i) 3. člena, ali v primeru uporabnika, katerega naprava je na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije, zneska, določenega po 7. členu Pariške konvencije. Če mora javna sredstva v skladu s odstavkom b) ii) 3. člena zagotoviti več pogodbenic, se taka sredstva zagotovijo v sorazmerju s številom jedrskih naprav na njihovem ozemlju, ki so udeležene v nesreči in katerih uporabniki so odgovorni.

5. člen

a) Kadar ima odgovorni uporabnik v skladu z odstavkom f) 6. člena Pariške konvencije pravico do regresnega zahtevka, sprejme pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava tega uporabnika, take zakonodajne ukrepe, kot so potrebni za to, da imajo lahko ta pogodbenica in druge pogodbenice koristi od takega regresnega zahtevka, in sicer do mere, do katere so bila po členu 3 b) ii) in iii) ter f) zagotovljena javna sredstva.

b) Taka zakonodaja lahko predvideva, da mora uporabnik, ki je zaradi svoje napake povzročil nesrečo, povrniti javna sredstva, zagotovljena v skladu s členom 3 b) ii) in iii) ter f).

6. člen

Pri izračunu javnih sredstev, ki jih je treba zagotoviti v skladu s to konvencijo, se upoštevajo samo tiste pravice do odškodnine, ki se uveljavljajo v desetih letih od jedrske nesreče. Pri škodi, ki jo je povzročila jedrska nesreča, v katero so vključeni jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali radioaktivni odpadki in so bili v trenutku nesreče ukradeni, izgubljeni, vrženi z ladje ali zapuščeni in še niso bili najdeni, ta rok v nobenem primeru ne sme presegati dvajset let od dneva, ko so bili ukradeni, izgubljeni, vrženi z ladje ali zapuščeni. Podaljša se tudi v primerih in pod pogoji, določenimi v odstavku d) 8. člena Pariške konvencije. Upoštevajo se tudi spremembe zahtevkov po preteku tega roka pod pogoji, določenimi v odstavku e) 8. člena Pariške konvencije.

7. člen

Če pogodbenica izkoristi pravico, predvideno v odstavku c) 8. člena Pariške konvencije, je rok, ki ga določi, triletni zastaralni rok, bodisi od dneva, ko oseba, ki je škodo utrpela, zvedela za škodo in za uporabnika, ki je škodo povzročil, ali od dneva, ko bi upravičeno morala vedeti zanju.

8. člen

Vsakdo, ki je upravičen do ugodnosti po določbah te konvencije, ima v skladu z notranjim pravom pravico do polne odškodnine za škodo, ki jo je utrpel, pod pogojem, da lahko v primerih, ko višina škode presega ali je verjetno, da presega:

i) 300 milijonov posebnih pravic črpanja, ali

ii) če gre po odstavku d) 5. člena Pariške konvecije za skupno odgovornost in v zvezi s tem višji znesek,

vsaka pogodbenica določi pravična merila za dodelitev. Taka merila se uporabljajo ne glede na to, kakšen je vir sredstev, in pod pogoji 2. člena brez diskriminacije glede državljanstva, stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki je utrpela škodo.

9. člen

a) Sistem, po katerem je treba zagotoviti javna sredstva po členu 3 b) ii) in iii) ter f), je sistem tiste pogodbenice, katere sodišča so pristojna.

b) Vsaka pogodbenica zagotovi, da osebe, ki so utrpele škodo, lahko uveljavijo svoje pravice do odškodnine, ne da bi za to morale začeti ločene postopke glede na vir teh sredstev, določenih za tako odškodnino.

c) Od nobene pogodbenice se ne zahteva, da zagotovi javna sredstva po členu 3 b) ii) in iii), dokler so na voljo sredstva po členu 3 b) i).

10. člen

a) Od pogodbenice, katere sodišča so pristojna, se zahteva, da obvesti druge pogodbenice o jedrski nesreči in njenih okoliščinah, takoj ko se izkaže, da škoda, ki jo je ta nesreča povzročila, presega ali bi lahko presegala 175 milijonov posebnih pravic črpanja. Pogodbenice morajo nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za ureditev njihovih odnosov v zvezi s tem.

b) Samo pogodbenica, katere sodišča so pristojna, je upravičena zahtevati od drugih pogodbenic, da zagotovijo javna sredstva po členu 3 b) iii) in f), in ima tudi izključno pristojnost za izplačilo takih sredstev.

c) Ta pogodbenica v takem primeru v imenu drugih pogodbenic, ki so zagotovile javna sredstva v skladu s členom 3 b) ii) in iii) in f), lahko uresniči pravico do regresnega zahtevka, predvideno v 5. členu.

d) Poravnave za plačilo odškodnine iz javnih sredstev po členu 3 b) ii) in iii) v skladu s pogoji, ki jih določa notranja zakonodaja, druge pogodbenice priznajo, in sodbe glede odškodnin, ki jih izrečejo pristojna sodišča, postanejo izvršljive na ozemlju drugih pogodbenic v skladu z določbami odstavka d) 13. člena Pariške konvencije.

11. člen

a) Če so pristojna sodišča druge pogodbenice in ne sodišča pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, javna sredstva po členu 3 b) ii) in f) zagotovi prva pogodbenica. Pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, povrne drugi pogodbenici plačane zneske. Pogodbenici se potem sporazumeta o postopku povračila za škodo.

b) Pri sprejemanju vseh zakonskih, regulativnih ali upravnih določb po jedrski nesreči, ki zadevajo naravo, obliko in obseg odškodnine ter postopek za zagotovitev javnih sredstev po členu 3 b) ii), in če je potrebno, meril za razdelitev takih sredstev, se pogodbenica, katere sodišča so pristojna, posvetuje s pogodbenico, na katere ozemlju je naprava odgovornega uporabnika. Poleg tega sprejme vse potrebne ukrepe, da bi ji omogočila, da poseže v postopke in sodeluje v vsaki poravnavi glede odškodnine.

12. člen

a) Formula za izračunavanje prispevkov, po kateri pogodbenice zagotovijo javna sredstva po členu 3 b) iii), se določi na naslednji način:

i) do 50 % na podlagi razmerja med bruto narodnim proizvodom po trenutnih cenah vsake pogodbenice in vsoto bruto narodnih proizvodov vseh pogodbenic po trenutnih cenah, kot to izhaja iz uradnih statističnih podatkov, ki jih je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj objavila za leto pred nesrečo;

ii) do 50 % na podlagi razmerja med toplotno močjo reaktorjev na ozemlju vsake pogodbenice in skupno toplotno močjo reaktorjev na ozemljih vseh pogodbenic. To se izračuna na podlagi toplotne moči reaktorjev, prikazane na dan jedrske nesreče v seznamu, omenjenem v členu 2 a) i), pod pogojem, da se reaktor upošteva pri tem izračunu le od datuma, ko je prvič dosegel svojo kritičnost.

b) V tej konvenciji »toplotna moč« pomeni:

i) preden je izdano dokončno dovoljenje za obratovanje, načrtovano toplotno moč;

ii) po izdaji takega dovoljenja, toplotno moč, ki so jo pristojni državni organi odobrili.

13. člen

a) Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse jedrske naprave na njenem ozemlju, ki se uporabljajo v miroljubne namene in ki spadajo pod opredelitev pojmov iz 1. člena Pariške konvencije, navedene na seznamu, omenjenem v členu 2 a) i).

b) V ta namen vsaka podpisnica ali vlada, ki pristopi, ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu sporoči belgijski vladi vse podatke o teh napravah.

c) Ti podatki navajajo:

i) pri še nedokončanih napravah pričakovani datum, od katerega bo obstajala nevarnost jedrske nesreče;

ii) in nadalje pri reaktorjih pričakovani datum, ko bodo prvič dosegli kritičnost, ter njihovo toplotno moč.

d) Vsaka pogodbenica belgijski vladi sporoči tudi točen datum, ko se pojavi nevarnost jedrske nesreče, in pri reaktorjih datum, ko so prvič dosegli kritičnost.

e) Vsaka pogodbenica sporoči belgijski vladi tudi vse spremembe, ki jih je treba narediti na seznamu. Če take spremembe vključujejo tudi dodatek jedrske naprave, je treba to sporočiti vsaj tri mesece pred pričakovanim datumom, od katerega bo obstajala nevarnost jedrske nesreče.

f) Če katera od pogodbenic meni, da se podatki ali katera koli sprememba, ki jih je treba vnesti na seznam in ki jih je sporočila druga pogodbenica, ne ujemajo z določbami člena 2 a) i) in tega člena, lahko da svoj ugovor nanje le tako, da ga naslovi na belgijsko vlado najkasneje v treh mesecih od datuma, ko je dobila obvestilo v skladu z odstavkom h) tega člena.

g) Če pogodbenica meni, da obvestilo, zahtevano v skladu s tem členom, ni bilo dano v roku, predpisanem po tem členu, lahko svoj ugovor sporoči belgijski vladi v treh mesecih od datuma, ko je zvedela za dejstva, ki bi jih bilo treba po njenem mnenju sporočiti.

h) Belgijska vlada takoj, ko je mogoče, obvesti vse pogodbenice o obvestilih in ugovorih, prejetih v skladu s tem členom.

i) Seznam, omenjen v členu 2 a) i), mora vsebovati vse podatke in spremembe, omenjene v odstavkih b), c), d) in e) tega člena, pri čemer se razume, da ugovori, dani v skladu z odstavkoma f) in g) tega člena, če so sprejeti, veljajo za nazaj od dneva, ko so bili dani.

j) Belgijska vlada vsaki pogodbenici na njeno prošnjo v skladu s tem členom pošlje najnovejše poročilo o jedrskih napravah, ki jih vključuje ta konvencija, ter podatke v zvezi z njimi.

14. člen

a) Razen če ta konvencija določa drugače, lahko vsaka pogodbenica izvaja svoje pristojnosti, podeljene s Pariško konvencijo, in se lahko sklicuje na katere koli določbe iz nje proti drugim pogodbenicam, zato da se zagotovijo javna sredstva po členu 3 b) ii) in iii).

b) Pogodbenica se ne sme proti drugi pogodbenici sklicevati na nobene določbe, ki jih sprejme v skladu z 2. in 9. členom Pariške konvencije, zaradi katerih je treba po členu 3 b) ii) in iii) zagotoviti javna sredstva, če druga pogodbenica v to ni privolila.

c) Ta konvencija ne preprečuje pogodbenicam, da sprejemajo določbe, ki presegajo okvir Pariške konvencije in okvir te konvencije, pod pogojem, da te določbe glede javnih sredstev za pogodbenice ne pomenijo novih obveznosti.

15. člen

a) Vsaka pogodbenica lahko z državo, ki ni pogodbenica te konvencije, sklene sporazum o odškodnini iz javnih sredstev, ko gre za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča.

b) Kolikor pogoji za plačilo odškodnine na podlagi takega sporazuma niso ugodnejši od tistih, ki izhajajo iz ukrepov, ki jih je zadevna pogodbenica sprejela za izvajanje Pariške konvencije in te konvencije, se lahko upošteva višina škode, za katero se plača odškodnina na podlagi takega sporazuma in ki jo je povzročila jedrska nesreča, na katero se nanaša ta konvencija, če se za izračun celotne višine škode, ki jo je povzročila nesreča, uporabi 8. člen.

c) Določbe iz odstavkov a) in b) tega člena v nobenem primeru ne vplivajo na obveznosti po členu 3 b) ii) in iii) tistih pogodbenic, ki v tak sporazum niso privolile.

d) Vsaka pogodbenica, ki namerava skleniti tak sporazum, o svoji nameri obvesti druge pogodbenice. O sklenjenih sporazumih se obvesti belgijska vlada.

16. člen

a) Pogodbenice se med seboj posvetujejo o vseh vprašanjih skupnega interesa, ki nastanejo pri uporabi te konvencije in Pariške konvencije, še zlasti 20. člena in odstavka c) 22. člena Pariške konvencije.

b) Med seboj se posvetujejo, ali želijo revidirati to konvencijo po preteku petletnega obdobja od začetka njene veljavnosti ali kadar koli na zahtevo katere od pogodbenic.

17. člen

Vsak spor med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije se na zahtevo zadevne pogodbenice predloži v reševanje Evropskemu sodišču za jedrsko energijo, ustanovljenemu s Konvencijo o uvedbi varnostnega nadzora na področju jedrske energije z dne 20. decembra 1957.

18. člen

a) Pridržki na eno ali več določb te konvencije se lahko dajo kadar koli pred ratifikacijo te konvencije, če so pogoje teh pridržkov izrecno sprejele vse podpisnice, ali ob pristopu h konvenciji ali pri uporabi določb 21. in 24. člena, če so pogoje teh pridržkov izrecno sprejele vse podpisnice in vlade, ki so k njej pristopile.

b) Tako sprejetje se ne zahteva od podpisnice, ki sama ni ratificirala te konvencije v dvanajstih mesecih po tem, ko jo je v skladu s 25. členom belgijska vlada uradno obvestila o takem pridržku.

c) Vsak pridržek, ki je bil sprejet v skladu z določbami odstavka a) tega člena, se lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom belgijski vladi.

19. člen

Nobena država ne more postati ali biti še naprej pogodbenica te konvencije, če ni pogodbenica Pariške konvencije.

20. člen

a) Priloga k tej konvenciji je njen sestavni del.

b) Ta konvencija se ratificira. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri belgijski vladi.

c) Ta konvencija začne veljati tri mesece po tem, ko je bila deponirana šesta listina o ratifikaciji.

d) Za vsako podpisnico, ki ratificira konvencijo po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, začne konvencija veljati tri mesece po tem, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji.

21. člen

Spremembe te konvencije sprejemajo vse pogodbenice s skupnim dogovorom. Te začnejo veljati z dnem, ko jih vse pogodbenice ratificirajo ali potrdijo.

22. člen

a) Ko ta konvencija začne veljati, lahko vsaka pogodbenica Pariške konvencije, ki ni podpisala te konvencije, z uradnim obvestilom belgijski vladi zaprosi za pristop k tej konvenciji.

b) Za tak pristop je potrebna soglasna privolitev vseh pogodbenic.

c) Ko je tako soglasje dano, mora pogodbenica Pariške konvencije, ki prosi za pristop, deponirati svojo listino o pristopu pri belgijski vladi.

d) Pristop začne veljati tri mesece po tem, ko je bila deponirana listina o pristopu.

23. člen

a) Ta konvencija velja do prenehanja veljavnosti Pariške konvencije.

b) Vsaka pogodbenica lahko preneha uporabljati to konvencijo po preteku desetletnega obdobja, navedenega v odstavku a) 22. člena Pariške konvencije, tako da dvanajst mesecev vnaprej o tem obvesti belgijsko vlado. Šest mesecev po prejemu takega obvestila lahko vsaka druga pogodbenica z obvestilom belgijski vladi preneha uporabljati to konvencijo z dnem, ko preneha veljati za pogodbenico, ki je prva odpovedala konvencijo.

c) Prenehanje veljavnosti te konvencije ali njena odpoved za pogodbenico ne pomeni, da prenehajo obveznosti, ki so jih pogodbenice sprejele za plačilo odškodnine za škodo, ki so jo povzročile jedrske nesreče, ki so se zgodile pred prenehanjem veljavnosti ali odpovedjo.

d) Pogodbenice se pravočasno med seboj posvetujejo o tem, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti po prenehanju veljavnosti te konvencije ali odpovedi ene ali več pogodbenic za zagotovitev odškodnin, primerljivih z odškodnino, ki jo ta konvencija prizna za škodo, ki jo povzročijo jedrske nesreče, ki so se zgodile po datumu prenehanja veljavnosti ali odpovedi in za katere je odgovoren uporabnik jedrske naprave, ki je delovala pred tem datumom na ozemlju pogodbenic.

24. člen

a) Ta konvencija se uporablja na matičnih ozemljih pogodbenic.

b) Vsaka pogodbenica, ki želi, da se ta konvencija uporablja na enem ali več ozemljih, za katere je v skladu s 23. členom Pariške konvencije uradno obvestila, da se ta konvencija zanje uporablja, vloži prošnjo pri belgijski vladi.

c) Za uporabo te konvencije na katerem koli takem ozemlju je potrebna soglasna privolitev pogodbenic.

d) Po pridobitvi tega soglasja zainteresirana pogodbenica na belgijsko vlado naslovi uradno obvestilo, ki začne veljati z dnem njegovega prejema.

e) Pogodbenica, ki je tako uradno obvestilo poslala, lahko v zvezi z vsakim v njem omenjenim ozemljem to obvestilo pri belgijski vladi tudi umakne z dvanajstmesečnim odpovednim rokom.

f) Če se Pariška konvencija preneha uporabljati za katero od takih ozemelj, se zanj preneha uporabljati tudi ta konvencija.

25. člen

Belgijska vlada uradno obvesti vse podpisnice in vlade, ki pristopijo h konvenciji, o prejemu vsake listine o ratifikaciji, pristopu ali odpovedi, obvesti pa jih tudi o datumu, ko ta konvencija začne veljati, o besedilu vsake njene spremembe ter o datumu, ko taka sprememba začne veljati, o kakršnih koli pridržkih, izraženih v skladu z 18. členom, in vseh prejetih uradnih obvestilih.


DA BI TO POTRDILI, so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

SESTAVLJENO v Bruslju 31. januarja 1963 v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh šest besedil enako veljavnih, v enem izvodu, deponiranem pri belgijski vladi, ki vsem drugim podpisnicam in vladam, ki pristopijo, pošlje overjene kopije.

PRILOGA

H KONVENCIJI Z DNE 31. JANUARJA 1963, KI DOPOLNJUJE
PARIŠKO KONVENCIJO O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA PODROČJU
JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA
SPREMENJENA Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA
1964 IN S PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982

VLADE DRŽAV POGODBENIC izjavljajo, da bo odškodnina za škodo, ki jo povzroči jedrska nesreča in ki je ne vključuje dopolnilna konvencija, samo zaradi dejstva, da ustrezna jedrska naprava zaradi njene uporabe ni na seznamu, omenjenem v 2. členu dopolnilne konvencije (vključno s primerom, za katerega ena ali več vlad, vendar ne vse, za tako napravo menijo, da ni v okviru Pariške konvencije):

- zagotovljena brez diskriminacije med državljani pogodbenic dopolnilne konvencije in

- ni omejena na manj kot 300 milijonov posebnih pravic črpanja.

Nadalje si prizadevajo, če tega še niso storile, da bodo pravila za odškodnino osebam, ki so utrpele škodo zaradi takih nesreč, kolikor mogoče podobna pravilom, ki veljajo glede jedrskih nesreč, ki so se zgodile v zvezi z jedrskimi napravami, ki jih vključuje dopolnilna konvencija.


3. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za jedrsko varnost.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 801-10/00-21/1
Ljubljana, dne 5. aprila 2001


Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor


Zadnja sprememba: 05/09/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni