Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI DUNAJSKEGA SPORAZUMA O MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FIGURATIVNIH ELEMENTOV ZNAMK (MDSMKZ)
1. člen
Ratificira se Dunajski sporazum o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk, sprejet na Dunaju 12. junija 1973 in spremenjen 1. oktobra 1985.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
DUNAJSKI SPORAZUM
O MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FIGURATIVNIH ELEMENTOV ZNAMK
sestavljen na Dunaju 12. junija 1973
in spremenjen 1. oktobra 1985
Pogodbenice se
ob upoštevanju 19. člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, revidirane 14. decembra 1900 v Bruslju, 2. junija 1911 v Washingtonu, 6. novembra 1925 v Haagu, 2. junija 1934 v Londonu, 31. oktobra 1958 v Lizboni in 14. julija 1967 v Stockholmu,
dogovorijo, kot sledi:
1. člen
Ustanovitev Posebne unije;
sprejetje mednarodne klasifikacije
Države, za katere se uporablja ta sporazum, ustanovijo Posebno unijo in sprejmejo enotno klasifikacijo za figurativne elemente znamk (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija figurativnih elementov).
2. člen
Opredelitev in deponiranje klasifikacije figurativnih elementov
(1) Klasifikacija figurativnih elementov vsebuje seznam razredov, podrazredov in sekcij, po katerih so klasificirani figurativni elementi znamk, in razlage, kadar so te potrebne.
(2) Klasifikacija figurativnih elementov je sestavljena v enem verodostojnem izvodu v angleškem in francoskem jeziku, ki ga podpiše generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor in Organizacija), pri katerem je tudi deponiran, ko je ta sporazum na voljo za podpis.
(3) Spremembe in dopolnitve, na katere se nanaša točka (i) tretjega odstavka 5. člena, so sestavljene v enem verodostojnem izvodu v angleškem in francoskem jeziku, ki ga podpiše generalni direktor in je deponiran pri njem.
3. člen
Jeziki klasifikacije figurativnih elementov
(1) Klasifikacija figurativnih elementov je v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
(2) Mednarodni urad Organizacije (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) po posvetovanju z zainteresiranimi vladami določi uradna besedila klasifikacije figurativnih elementov v jezikih, ki jih lahko po 7. členu določi skupščina v skladu s točko (vi) pododstavka (a) drugega odstavka tega člena.
4. člen
Uporaba klasifikacije figurativnih elementov
(1) Ob upoštevanju zahtev, predpisanih s tem sporazum, je obseg klasifikacije figurativnih elementov tak, kot ji ga pripisuje posamezna država Posebne unije. Predvsem pa klasifikacija figurativnih elementov ne obvezuje držav Posebne unije glede obsega varstva znamk.
(2) Pristojni uradi držav Posebne unije imajo pravico uporabljati klasifikacijo figurativnih elementov kot glavni ali pomožni sistem.
(3) Pristojni uradi držav Posebne unije imajo pravico vključiti v uradne dokumente in objave v zvezi z registracijo in podaljšanjem znamk številke razredov, podrazredov in sekcij, v katere je treba razporediti figurativne elemente znamk.
(4) Pred omenjene številke je treba napisati "klasifikacija figurativnih elementov" ali okrajšavo zanjo, ki jo določi odbor izvedencev iz 5. člena.
(5) Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu izjavi, da se ne zavezuje, da bo vključevala številke vseh ali nekaterih sekcij v uradne dokumente in objave v zvezi z registracijo in podaljšanjem znamk.
(6) Če katera od držav Posebne unije zaupa registracijo znamk kakemu medvladnemu organu, ukrene vse potrebno, da ta organ uporablja klasifikacijo figurativnih elementov v skladu s tem členom.
5. člen
Odbor izvedencev
(1) Ustanovi se odbor izvedencev, v katerem so zastopane vse države Posebne unije.
(2) (a) Generalni direktor lahko povabi, in če tako zahteva odbor izvedencev, mora povabiti države, ki niso članice Posebne unije, so pa članice Organizacije ali pogodbenice Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, da jih na sestankih odbora izvedencev zastopajo opazovalci.
(b) Generalni direktor povabi medvladne organizacije, specializirane na področju znamk, od katerih je vsaj ena država članica pogodbenica tega sporazuma, da jih na sestankih odbora izvedencev zastopajo opazovalci.
(c) Generalni direktor lahko povabi, in če tako zahteva odbor izvedencev, mora povabiti predstavnike drugih medvladnih in mednarodnih nevladnih organizacij, da sodelujejo v razpravah, ki jih zanimajo.
(3) Odbor izvedencev:
(i) spreminja in dopolnjuje klasifikacijo figurativnih elementov;
(ii) pošilja priporočila državam Posebne unije, da bi olajšal uporabo klasifikacije figurativnih elementov in pospešil njeno enotno uporabo;
(iii) sprejema vse druge ukrepe, ki prispevajo k lažji uporabi klasifikacije figurativnih elementov v državah v razvoju, vendar nimajo finančnih posledic za proračun Posebne unije ali za Organizacijo;
(iv) ima pravico ustanavljati pododbore in delovne skupine.
(4) Odbor izvedencev sprejme svoj poslovnik. Ta omogoča medvladnim organizacijam iz pododstavka (b) drugega odstavka, da sodelujejo na sestankih pododborov in delovnih skupin odbora izvedencev in s tem bistveno pripomorejo k izpopolnjevanju klasifikacije figurativnih elementov.
(5) Predloge za spremembe ali dopolnitve klasifikacije figurativnih elementov lahko dajejo pristojni urad katere koli države Posebne unije, Mednarodni urad in vsaka medvladna organizacija, zastopana v odboru izvedencev v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka, in vsaka država ali organizacija, ki jo odbor izvedencev posebej povabi, da predloži take predloge. Predlogi se sporočijo Mednarodnemu uradu, ta pa jih predloži članom odbora izvedencev in opazovalcem najpozneje dva meseca pred sejo odbora izvedencev, na kateri bodo ti predlogi obravnavani.
(6) (a) Vsaka država članica odbora izvedencev ima en glas.
(b) Za sprejemanje odločitev odbora izvedencev je potrebna navadna večina držav, ki so zastopane in glasujejo.
(c) Za vsako odločitev, za katero petina držav, ki so zastopane in glasujejo, meni, da ima za posledico spremembo osnovne strukture klasifikacije figurativnih elementov ali obsežno delo ponovne klasifikacije, je potrebna tričetrtinska večina držav, ki so zastopane in glasujejo.
(d) Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.
6. člen
Uradna obvestila, začetek veljavnosti, objava sprememb in dopolnitev ter
drugih odločitev
(1) Mednarodni urad uradno obvesti pristojne organe držav Posebne unije o vsaki odločitvi odbora izvedencev v zvezi s sprejetjem sprememb in dopolnitev klasifikacije figurativnih elementov in priporočili odbora izvedencev. Spremembe in dopolnitve začnejo veljati šest mesecev po dnevu, ko je bilo uradno obvestilo poslano.
(2) Mednarodni urad vključi v klasifikacijo figurativnih elementov spremembe in dopolnitve, ki so začele veljati. Obvestila o spremembah in dopolnitvah se objavijo v glasilih, ki jih določi skupščina iz 7. člena.
7. člen
Skupščina Posebne unije
(1) (a) Posebna unija ima skupščino, ki jo sestavljajo države Posebne unije.
(b) Vlado vsake države Posebne unije zastopa po en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in izvedenci.
(c) Vsako medvladno organizacijo iz pododstavka (a) drugega odstavka 5. člena lahko zastopa opazovalec na zasedanjih skupščine, in če skupščina tako odloči, v tistih odborih in delovnih skupinah, ki jih je skupščina morda ustanovila.
(d) Stroške posamezne delegacije krije vlada, ki jo je imenovala.
(2) (a) Ob upoštevanju določb 5. člena skupščina:
(i) obravnava vse zadeve v zvezi z vzdrževanjem in razvojem Posebne unije in izvajanjem tega sporazuma;
(ii) daje Mednarodnemu uradu navodila v zvezi s pripravo revizijskih konferenc;
(iii) pregleduje in potrjuje poročila in dejavnosti generalnega direktorja v zvezi s Posebno unijo in mu daje vsa potrebna navodila glede zadev, ki so v pristojnosti Posebne unije;
(iv) določa program Posebne unije, sprejema njen dvoletni finančni proračun in potrjuje njene zaključne račune;
(v) sprejema finančni pravilnik Posebne unije;
(vi) odloča o določitvi uradnih besedil klasifikacije figurativnih elementov v jezikih, ki nista angleški in francoski;
(vii)ustanavlja odbore in delovne skupine, ki so po njenem mnenju ustrezni za dosego ciljev Posebne unije;
(viii)ob upoštevanju pododstavka (c) prvega odstavka določa, katere države nečlanice Posebne unije in medvladne ter mednarodne nevladne organizacije se lahko kot opazovalke udeležijo njenih sej in sej vsakega odbora ali delovne skupine, ki jo je ustanovila;
(ix) sprejema vse druge ustrezne ukrepe za uresničitev ciljev Posebne unije;
(x) opravlja vse druge ustrezne naloge po tem sporazumu.
(b) V zvezi z zadevami, ki zanimajo tudi druge unije, ki jih Organizacija upravlja, skupščina odloča po poprejšnjem mnenju koordinacijskega odbora Organizacije.
(3) (a) Vsaka država članica skupščine ima en glas.
(b) Za sklepčnost je potrebna polovica držav članic skupščine.
(c) Če ni sklepčnosti, lahko odločitve sprejema skupščina; toda razen tistih, ki se nanašajo na njen postopek, začnejo take odločitve veljati samo, če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji. Mednarodni urad sporoči te odločitve državam članicam skupščine, ki niso bile zastopane, in jih pozove, da v treh mesecih od dneva sporočila pisno izrazijo svoj glas ali vzdržanost. Če po poteku tega obdobja število držav, ki so tako izrazile svoj glas ali vzdržanost, doseže število držav, ki je manjkalo za sklepčnost na zasedanju samem, začnejo te odločitve veljati pod pogojem, da v tem času še obstaja potrebna večina.
(d) Ob upoštevanju določb drugega odstavka 11. člena se odločitve skupščine sprejemajo z dvotretjinsko večino oddanih glasov.
(e) Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.
(f) Delegat lahko zastopa samo eno državo in lahko glasuje samo v njenem imenu.
(4) (a) Skupščina se na sklic generalnega direktorja sestane vsako drugo koledarsko leto na rednem zasedanju in razen izjemoma ob istem času in na istem kraju kot generalna skupščina Organizacije.
(b) Skupščina se na sklic generalnega direktorja sestane na izrednem zasedanju na zahtevo četrtine držav članic skupščine.
(c) Dnevni red vsakega zasedanja pripravi generalni direktor.
(5) Skupščina sprejme svoj poslovnik.
8. člen
Mednarodni urad
(1) (a) Upravne naloge v zvezi s Posebno unijo opravlja Mednarodni urad.
(b) Mednarodni urad predvsem pripravlja sestanke in zagotavlja sekretariat skupščini, odboru izvedencev in drugim takim odborom ali delovnim skupinam, ki jih je morda ustanovila skupščina ali odbor izvedencev.
(c) Generalni direktor je najvišji funkcionar Posebne unije in jo tudi zastopa.
(2) Generalni direktor in vsak uslužbenec, ki ga on določi, sodelujeta brez glasovalne pravice na vseh sestankih skupščine, odbora izvedencev in drugih takih odborov ali delovnih skupin, ki jih je morda ustanovila skupščina ali odbor izvedencev. Generalni direktor ali uslužbenec, ki ga on določi, je po uradni dolžnosti sekretar teh teles.
(3) (a) Mednarodni urad po navodilih skupščine pripravlja revizijske konference.
(b) Mednarodni urad se lahko v zvezi s pripravami revizijskih konferenc posvetuje z medvladnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami.
(c) Generalni direktor in osebe, ki jih on določi, sodelujejo brez glasovalne pravice v razpravah na revizijskih konferencah.
(4) Mednarodni urad opravlja vse druge naloge, ki so mu naložene.
9. člen
Finančna vprašanja
(l) (a) Posebna unija ima svoj proračun.
(b) Proračun Posebne unije vključuje lastne prihodke in odhodke Posebne unije, njen prispevek k proračunu skupnih odhodkov unij, ki jih upravlja Organizacija, in kadar je ustrezno, vsoto, ki je na voljo za proračun konference Organizacije.
(c) Odhodki, ki jih ni mogoče pripisati samo Posebni uniji, temveč tudi eni ali več drugim unijam, ki jih Organizacija upravlja, se štejejo za skupne odhodke unij. Delež Posebne unije pri takih skupnih odhodkih je sorazmeren z interesom, ki ga ima v njih.
(2) Pri določitvi proračuna Posebne unije je treba upoštevati, da mora biti usklajen s proračuni drugih unij, ki jih Organizacija upravlja.
(3) Proračun Posebne unije se financira:
(i) s prispevki držav Posebne unije;
(ii) s pristojbinami in plačili za storitve, ki jih Mednarodni urad opravlja v zvezi s Posebno unijo;
(iii) s prodajo publikacij Mednarodnega urada, ki se nanašajo na Posebno unijo, in s plačili za pravice, ki se nanašajo nanje;
(iv) z darili, volili in subvencijami;
(v) z najemninami, obrestmi in raznimi drugimi prihodki.
(4) (a) Za določitev prispevka iz točke (i) tretjega odstavka spada vsaka država Posebne unije v isti razred, v katerega je uvrščena v Pariški uniji za varstvo industrijske lastnine, in plačuje letni prispevek na podlagi enakega števila enot, kot je določeno za njen razred v tej uniji.
(b) Letni prispevek vsake države Posebne unije je enak znesku, ki je s skupnim zneskom letnih prispevkov vseh držav v proračun Posebne unije v enakem razmerju, kot sta število enot razreda, v katerega je država uvrščena, in seštevek enot vseh držav.
(c) Prispevki zapadejo v plačilo 1. januarja vsako leto.
(d) Država, ki zaostaja s plačilom prispevkov, ne more uveljavljati svoje glasovalne pravice v nobenem organu Posebne unije, če je zaostali znesek enak znesku prispevkov, ki ga dolguje za dve polni leti, ali ga presega. Vsak organ Posebne unije pa lahko taki državi dovoli, da še naprej uveljavlja svojo glasovalno pravico v tem organu, če in dokler meni, da so zamudo pri plačilu povzročile izjemne in neizogibne okoliščine.
(e) Če proračun ni sprejet pred začetkom novega poslovnega leta, ostane na ravni proračuna iz prejšnjega leta, kot predpisuje finančni pravilnik.
(5) Višino pristojbin in plačil za storitve, ki jih Mednarodni urad opravlja v zvezi s Posebno unijo, določi generalni direktor in jo sporoči skupščini.
(6) (a) Posebna unija ima sklad za obratna sredstva, ki ga sestavljajo enkratna plačila vseh držav Posebne unije. Če ta sredstva ne zadoščajo več, se skupščina odloči, da jih bo povečala.
(b) Znesek začetnega vplačila vsake države članice v ta sklad ali njene udeležbe pri njegovem povečanju je sorazmeren s prispevkom te države za leto, v katerem je sklad oblikovan ali je sprejeta odločitev o njegovem povečanju.
(c) Delež in plačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja in po poprejšnjem mnenju koordinacijskega odbora Organizacije.
(7) (a) Sporazum o sedežu, sklenjen z državo, na ozemlju katere ima Organizacija sedež, določa, da ta država daje posojila, če sklad za obratna sredstva ni zadosten. Znesek teh posojil in pogoji, pod katerimi se dajejo, so v vsakem primeru predmet ločenih sporazumov med tako državo in Organizacijo.
(b) Država iz pododstavka (a) in Organizacija imata vsaka zase pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost dajanja posojil. Odpoved začne veljati tri leta po izteku leta, v katerem je bilo izdano uradno obvestilo.
(8) Revizijo računov opravi ena ali več držav Posebne unije ali zunanji revizorji, kot predpisuje finančni pravilnik. Te z njihovim soglasjem določi skupščina.
10. člen
Revizija sporazuma
(1) Ta sporazum se lahko občasno revidira na posebnih konferencah držav Posebne unije.
(2) O sklicu revizijske konference odloča skupščina.
(3) 7., 8., 9. in 11. člen se lahko spremenijo na revizijski konferenci ali v skladu z določbami 11. člena.
11. člen
Spremembe posameznih določb sporazuma
(1) Predloge za spremembo 7., 8., 9. in tega člena lahko da vsaka država Posebne unije ali generalni direktor. Predloge sporoči generalni direktor državam Posebne unije vsaj šest mesecev pred njihovo obravnavo v skupščini.
(2) Spremembe členov iz prvega odstavka sprejema skupščina. Za sprejetje je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, za spremembo 7. člena in tega odstavka pa štiri petine oddanih glasov.
(3) (a) Vsaka sprememba členov iz prvega odstavka začne veljati mesec dni od dneva, ko generalni direktor od treh četrtin držav, ki so bile članice Posebne unije, ko je bila sprememba sprejeta, prejme pisna uradna obvestila o sprejetju v skladu z njihovimi ustavnimi postopki.
(b) Vsaka sprememba tako sprejetih omenjenih členov zavezuje vse države, ki so članice Posebne unije, ko začne sprememba veljati, s tem da vsaka sprememba, ki povečuje finančne obveznosti držav Posebne unije, zavezuje le tiste države, ki so poslale uradno obvestilo o sprejetju take spremembe.
(c) Vsaka sprememba, sprejeta v skladu z določbami pododstavka (a), zavezuje vse države, ki postanejo članice Posebne unije po datumu, ko je sprememba začela veljati v skladu z določbami pododstavka (a).
12. člen
Kako država postane pogodbenica sporazuma
(1) Vsaka država pogodbenica Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine lahko postane pogodbenica tega sporazuma:
(i) s podpisom, ki mu sledi deponiranje listine o ratifikaciji, ali
(ii) z deponiranjem listine o pristopu.
(2) Listine o ratifikaciji ali pristopu se deponirajo pri generalnem direktorju.
(3) Za ta sporazum se uporabljajo določbe 24. člena Stockholmskega akta Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine.
(4) Tretjega odstavka nikakor ni mogoče razumeti, kot da neka država Posebne unije priznava ali molče sprejema dejansko stanje glede ozemlja, za katero kaka druga država uporablja ta sporazum na podlagi omenjenega odstavka.
13. člen
Začetek veljavnosti sporazuma
(1) Za prvih pet držav, ki so deponirale listine o ratifikaciji ali pristopu, začne ta sporazum veljati tri mesece po deponiranju pete listine o ratifikaciji ali pristopu.
(2) Za državo, za katero ta sporazum ni začel veljati v skladu s prvim odstavkom, začne sporazum veljati tri mesece po dnevu uradnega obvestila generalnega direktorja o ratifikaciji ali pristopu, razen če je bil na listini o ratifikaciji ali pristopu naveden poznejši datum. V tem primeru začne ta sporazum za to državo veljati na ta datum.
(3) Ratifikacija ali pristop ima samodejno za posledico sprejetje vseh določb in priznanje vseh prednosti tega sporazuma.
14. člen
Trajanje sporazuma
Ta sporazum traja tako dolgo kot Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
15. člen
Odpoved
(1) Vsaka država Posebne unije lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom generalnemu direktorju.
(2) Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo.
(3) Pravice do odpovedi po tem členu ne uveljavlja nobena država pred potekom petih let od dneva, ko postane članica Posebne unije.
16. člen
Spori
(1) Vsak spor med dvema ali več državami Posebne unije glede razlage ali uporabe tega sporazuma, ki ni rešen s pogajanji, lahko vsaka taka država predloži Meddržavnemu sodišču z vlogo v skladu s statutom sodišča, razen če se prizadete države sporazumejo o drugačnem načinu reševanja spora. Država, ki predloži spor sodišču, obvesti o tem Mednarodni urad, ki s tem seznani druge države Posebne unije.
(2) Vsaka država lahko ob podpisu tega sporazuma ali deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu izjavi, da je ne zavezujejo določbe prvega odstavka. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za spore med državo, ki je dala tako izjavo, in vsako drugo državo Posebne unije.
(3) Država, ki je dala izjavo v skladu z določbami drugega odstavka, lahko svojo izjavo kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu direktorju.
17. člen
Podpisovanje, jeziki, naloge depozitarja, uradna obvestila
(1) (a) Ta sporazum se podpiše v enem izvirniku v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili
enako verodostojni.
(b) Ta sporazum je na voljo za podpis na Dunaju do 31. decembra 1973.
(c) Ko izvirnik tega sporazuma ni več na voljo za podpis, se deponira pri generalnem direktorju.
(2) Uradna besedila v drugih jezikih, ki jih lahko določi skupščina, določi generalni direktor po posvetovanju z zainteresiranimi vladami.
(3) (a) Generalni direktor overi in pošlje po dva izvoda podpisanega besedila tega sporazuma vladam držav, ki so ga podpisale, in na zahtevo vladi vsake druge države.
(b) Generalni direktor overi in pošlje po dva izvoda vsake spremembe tega sporazuma vladam vseh držav Posebne unije in na zahtevo vladi vsake druge države.
(c) Generalni direktor pošlje na zahtevo vladi vsake države, ki je podpisala ta sporazum ali k njemu pristopila, overjen izvod klasifikacije figurativnih elementov v angleškem ali francoskem jeziku.
(4) Generalni direktor registrira ta sporazum pri sekretariatu Združenih narodov.
(5) Generalni direktor uradno obvesti vlade vseh držav pogodbenic Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine o:
(i) podpisih po prvem odstavku;
(ii) deponiranju listin o ratifikaciji ali pristopu po drugem odstavku 12. člena;
(iii) datumu začetka veljavnosti tega sporazuma po prvem odstavku 13. člena;
(iv) izjavah po petem odstavku 4. člena;
(v) izjavah in uradnih obvestilih v skladu s tretjim odstavkom 12. člena;
(vi) izjavah po drugem odstavku 16. člena;
(vii)umikih izjav, ki so bili uradno sporočeni po tretjem odstavku 16. člena;
(viii)sprejetjih sprememb tega sporazuma po tretjem odstavku 11. člena;
(ix) datumu začetka veljavnosti takih sprememb;
(x) prejetih odpovedih po 15. členu.
RESOLUCIJA
ki jo je 8. junija 1973 sprejela diplomatska konferenca o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk
1. Do začetka veljavnosti Dunajskega sporazuma o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk se pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino ustanovi začasni odbor izvedencev.
2. Začasni odbor sestavlja po en zastopnik vsake države, ki je ta sporazum podpisala ali k njemu pristopila. Medvladne organizacije, specializirane na področju znamk, od katerih je vsaj ena država članica podpisala ta sporazum ali k njemu pristopila, lahko zastopajo opazovalci. Generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino lahko povabi, in če tako zahteva začasni odbor, mora povabiti vsako državo članico Svetovne organizacije za intelektualno lastnino ali pogodbenico Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, ki ni niti podpisala tega sporazuma niti ni k njemu pristopila, da jo zastopajo opazovalci.
3. Začasni odbor ponovno prouči mednarodno klasifikacijo figurativnih elementov znamk in po potrebi pripravi osnutek njenih sprememb in dopolnitev.
4. Urad se pozove, da pripravi vse potrebno za delo začasnega odbora.
5. Mednarodni urad se pozove, da po posvetovanju držav, ki so podpisale ta sporazum ali k njemu pristopile, skliče začasni odbor, če katera od teh držav ali organizacij iz drugega odstavka zgoraj predlaga spremembe ali dopolnitve ali jih želi predlagati Mednarodni urad sam.
6. Mednarodni urad se pozove, da pošlje odboru izvedencev, ustanovljenemu po 5. členu sporazuma, takoj ko ta začne veljati, vsak osnutek sprememb ali dopolnitev, ki ga pripravi začasni odbor.
7. Potne stroške in stroške bivanja za člane začasnega odbora in opazovalce krije država ali
organizacija, ki jo zastopajo.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za intelektualno lastnino.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 120-01/01-8/1
Ljubljana, dne 2. marca 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 03/13/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |