O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PREPOVEDI NAJHUJŠIH OBLIK DELA OTROK IN TAKOJŠNJEM UKREPANJU ZA NJIHOVO ODPRAVO (KONVENCIJA ILO ŠT. 182) (MKPDO)
1. člen
Ratificira se konvencija Mednarodne organizacije dela št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo (Konvencija ILO št. 182), sprejeta v Ženevi 17. junija 1999.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA ŠT. 182
KONVENCIJA O PREPOVEDI NAJHUJŠIH OBLIK DELA OTROK IN TAKOJŠNJEM
UKREPANJU ZA NJIHOVO ODPRAVO
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo, in se je 1. junija 1999 sestala na svojem 87. zasedanju in
je upoštevala potrebo po uvedbi novih mehanizmov za prepoved in odpravo najhujših oblik dela otrok kot glavni prednostni nalogi v državnem in mednarodnem delovanju, vključno z mednarodnim sodelovanjem in pomočjo, po dopolnitvi Konvencije in Priporočila o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973, ki ostajata temeljna dokumenta o delu otrok, in
upoštevala, da učinkovita odprava najhujših oblik dela otrok zahteva takojšnje in najširše ukrepanje, pri čemer je treba upoštevati pomen brezplačnega osnovnega izobraževanja in potrebo po reševanju otrok iz vseh takšnih del ter zagotavljanje njihove rehabilitacije in vključevanja v družbo ob upoštevanju potreb njihovih družin, in
se sklicevala na resolucijo o odpravi dela otrok, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela 1996 na svojem 83. zasedanju, in
se zavedala, da delo otrok v veliki meri povzroča revščina in da je dolgoročna rešitev trajnostna gospodarska rast, ki vodi v družbeni napredek, še zlasti v omilitev revščine in k vsesplošni izobrazbi, in
se sklicevala na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, in
se sklicevala na Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah iz dela in dopolnilni dokument, ki ju je sprejela Mednarodna konferenca dela leta 1998 na svojem 86. zasedanju, in
se zavedala, da nekatere najhujše oblike dela otrok obravnavajo tudi drugi mednarodni dokumenti, še zlasti Konvencija o prisilnem ali obveznem delu, 1930, in Dopolnilna konvencija Združenih narodov o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse, podobne suženjstvu, 1956, in
se je odločila za sprejem določenih predlogov glede dela otrok, kar je četrta točka dnevnega reda zasedanja, in
določila, da so ti predlogi v obliki mednarodne konvencije,
sprejema sedemnajstega junija tisoč devetsto devetindevetdeset to konvencijo, ki se imenuje Konvencija o najhujših oblikah dela otrok, 1999.
1. člen
Vsaka članica, ki ratificira to konvencijo, mora nujno sprejeti takojšnje in učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovi prepoved in odpravo najhujših oblik dela otrok.
2. člen
V tej konvenciji se izraz »otrok« nanaša na vse osebe, mlajše od 18 let.
3. člen
V tej konvenciji izraz »najhujše oblike dela otrok« zajema:
(a) vse oblike suženjstva ali suženjstvu podobnega ravnanja, kot so prodajanje otrok in trgovanje z njimi, obveznost odplačevanja dolgov staršev in tlačanstvo ter prisilno ali obvezno delo, vključno s prisilno ali obvezno mobilizacijo otrok za namene oboroženega spopada;
(b) izkoriščanje, zvodništvo ali ponujanje otrok za prostitucijo, za izdelavo pornografije ali pornografske nastope;
(c) izkoriščanje, zvodništvo ali ponujanje otrok za nezakonite dejavnosti, še zlasti za izdelavo drog in trgovanje z njimi, kot je določeno v ustreznih mednarodnih pogodbah;
(d) delo, ki zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se opravlja, lahko ogrozi zdravje, varnost ali moralo otrok.
4. člen
1. Vrste dela, navedene v točki d) 3. člena, določijo notranji zakoni ali predpisi ali pristojni organi po posvetovanju z ustreznimi organizacijami delodajalcev in delavcev ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov, še zlasti tretjega in četrtega odstavka Priporočila o najhujših oblikah dela otrok, 1999.
2. Pristojni organ po posvetovanju z ustreznimi organizacijami delodajalcev in delavcev ugotovi, kje obstajajo tako določene vrste dela.
3. Seznam vrst dela, določenih po prvem odstavku tega člena, se redno pregleduje in dopolnjuje po posvetovanju z ustreznimi organizacijami delodajalcev in delavcev.
5. člen
Vsaka članica po posvetovanju z organizacijami delodajalcev in delavcev vzpostavi ali določi ustrezne mehanizme za spremljanje izvajanja določb za uveljavitev te konvencije.
6. člen
1. Vsaka članica oblikuje in izvaja akcijske programe za prednostno odpravo najhujših oblik dela otrok.
2. Takšni akcijski programi se oblikujejo in izvajajo po posvetovanju z ustreznimi vladnimi institucijami in organizacijami delodajalcev in delavcev, pri čemer se upoštevajo mnenja drugih ustreznih skupin, če je to potrebno.
7. člen
1. Vsaka članica sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi učinkovito izvajanje in uveljavitev določb za uveljavitev te konvencije, vključno z zagotavljanjem in izvajanjem kazenskih, ali če je primerno, drugih sankcij.
2. Vsaka članica ob upoštevanju pomena izobraževanja pri odpravi dela otrok sprejme učinkovite in časovno opredeljene ukrepe za:
(a) preprečevanje zaposlovanja otrok pri najhujših oblikah dela otrok;
(b) zagotovitev potrebne in ustrezne neposredne pomoči pri reševanju otrok iz najhujših oblik dela otrok ter pri njihovi rehabilitaciji in vključevanju v družbo;
(c) zagotovitev dostopa do brezplačnega osnovnega izobraževanja, in če je le mogoče in primerno, poklicnega usposabljanja za vse otroke, rešene iz najhujših oblik dela otrok;
(d) določitev posebej ogroženih otrok in pomoč tem otrokom in
(e) upoštevanje posebnega položaja deklic.
3. Vsaka članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje določb za uveljavitev te konvencije.
8. člen
Članice si ustrezno pomagajo med seboj pri uveljavljanju določb te konvencije s pomočjo večjega mednarodnega sodelovanja in/ali pomoči, vključno s podpiranjem družbenega in gospodarskega razvoja, programov za odpravo revščine in vsesplošnega izobraževanja.
9. člen
Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
10. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih registracije so registrirane pri generalnem direktorju Mednarodnega urada za delo.
2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta bili pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic.
3. Nato začne konvencija veljati za vsako članico dvanajst mesecev po dnevu, ko je bila ratifikacija registrirana.
11. člen
1. Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po preteku desetih let po dnevu, ko je prvič začela veljati, z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Taka odpoved začne učinkovati šele eno leto po dnevu, ko je bila registrirana.
2. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po izteku desetletnega obdobja iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi po tem členu, ostane zavezana za naslednje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po izteku vsakega desetletnega obdobja.
12. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo uradno obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice organizacije.
2. Ko generalni direktor uradno obvesti članice organizacije o registraciji druge ratifikacije, ki mu je bila poslana, jih opozori na datum začetka veljavnosti te konvencije.
13. člen
Generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu z določbami prejšnjih členov, zaradi registracije v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
14. člen
Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži Generalni konferenci poročilo o uporabi te konvencije, kadar koli meni, da je to potrebno, in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti vprašanje njene celotne ali delne spremembe.
15. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki to konvencijo v celoti ali delno spreminja, in če z novo konvencijo ni drugače določeno,
(a) nova spremenjena konvencija, ki jo ratificirajo posamezne članice, povzroči ipso iure takojšnjo odpoved te konvencije ne glede na določbe 11. člena zgoraj, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati;
(b) od dneva, ko začne veljati nova spremenjena konvencija, ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.
16. člen
(a) Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako verodostojni.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 542-01/01-5/1
Ljubljana, dne 2. marca 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
