Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN
KRALJEVINO NIZOZEMSKO O SOCIALNI VARNOSTI Z ZAKLJUČNIM PROTOKOLOM IN DOGOVORA O IZVAJANJU KONVENCIJE O
SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN
KRALJEVINO NIZOZEMSKO (BNLSV)
1. člen
Ratificirata se Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti z zaključnim protokolom in Dogovor o izvajanju Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko, podpisana v Ljubljani 22. marca 2000.
2. člen
Konvencija z zaključnim protokolom in Dogovor o izvajanju konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v slovenskem prevodu glasita:
KONVENCIJA MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
KRALJEVINO NIZOZEMSKO
O
SOCIALNI VARNOSTI
Republika Slovenija
in
Kraljevina Nizozemska
- sta v želji, da bi uredili odnose med državama na področju socialne varnosti,
- ob upoštevanju, da so dejanski odnosi med državama urejeni z izmenjavo pisem z dne 18. marca 1992 in 21. aprila 1992,
sklenili konvencijo z naslednjimi določbami:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Določitev izrazov
1. V tej konvenciji:
a) ozemlje pomeni
za Slovenijo: ozemlje Republike Slovenije;
za Nizozemsko: ozemlje Kraljevine v Evropi;
b) državljan pomeni za Slovenijo osebo z državljanstvom Republike Slovenije in za Nizozemsko osebo nizozemske narodnosti;
c) zaposlena oseba pomeni osebo, ki jo zaposluje delodajalec, kot tudi osebo, ki se po ustrezni zakonodaji šteje za zaposleno;
d) zakonodaja pomeni zakone, uredbe in predpise, ki se nanašajo na sisteme in področja socialne varnosti v 2. členu;
e) pristojni organ pomeni za Slovenijo: ministra za delo, družino in socialne zadeve in kar zadeva dajatve in storitve po zakonodaji o zdravstvenem zavarovanju ministra za zdravstvo;
za Nizozemsko: ministra za socialne zadeve in zaposlovanje in kar zadeva storitve po zakonodaji o zavarovanju za primer bolezni, ministra za zdravstvo, skrbstvo in šport;
f) nosilec pomeni telo ali organ, ki je pooblaščen za izvajanje zakonodaje v 2. členu ali njenega dela;
g) pristojni nosilec pomeni nosilca, pristojnega v skladu z ustrezno zakonodajo;
h) pristojna država pomeni pogodbenico, na ozemlju katere je pristojni nosilec;
i) zavarovalna doba pomeni dobo plačevanja prispevkov, dobo zaposlitve, dobo bivanja ali vse druge dobe, opredeljene, priznane ali obravnavane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, ki se v takem obdobju uporablja za osebo;
j) pokojnina ali dajatev pomeni pokojnino ali dajatev po ustrezni zakonodaji, vključno z vsemi njenimi sestavnimi deli, ki se financirajo iz državne blagajne, ter vsemi povišanji in dodatki;
k) družinski član pomeni osebo, ki je tako opredeljena ali priznana v zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče; kadar pa ta zakonodaja obravnava kot družinske člane le osebe, ki živijo z zadevno osebo, se ta pogoj šteje kot izpolnjen, če te osebe v glavnem vzdržuje zadevna oseba;
l) nosilec v kraju stalnega prebivališča pomeni nosilca, ki je po ustrezni zakonodaji pogodbenice pooblaščen za
zagotavljanje ustreznih storitev in dajatev v kraju stalnega prebivališča, ali če takega nosilca ni, nosilca, ki ga imenuje
pristojni organ te pogodbenice;
m) nosilec v kraju začasnega prebivališča pomeni nosilca, ki je po ustrezni zakonodaji pogodbenice pooblaščen za
zagotavljanje ustreznih storitev in dajatev v kraju začasnega prebivališča, ali če takega nosilca ni, nosilca, ki ga imenuje
pristojni organ te pogodbenice.
2. Druge besede in izrazi, uporabljeni v tej konvenciji, imajo pomen, kot jim ga določa ustrezna zakonodaja.
2. člen
Stvarna veljavnost
1. Ta konvencija se nanaša
A. za Slovenijo na zakonodajo o:
a) obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
b) obveznem zdravstvenem zavarovanju (dajatve in storitve);
c) zavarovanju za primer brezposelnosti;
d) otroških dodatkih;
e) varstvu materinstva (dajatve);
B. za Nizozemsko na zakonodajo o:
a) zavarovanju za primer bolezni (dajatve in storitve v primeru bolezni in materinstva), vključno s sistemom obveznosti
delodajalca;
b) invalidskem zavarovanju;
c) starostnem zavarovanju;
d) zavarovanju za preživele družinske člane;
e) zavarovanju za primer brezposelnosti;
f) otroških dodatkih.
2. S pridržki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se ta konvencija nanaša tudi na vso zakonodajo, ki združuje, spreminja ali dopolnjuje zakonodajo, iz prvega odstavka tega člena.
3. Ta konvencija se nanaša na vso zakonodajo pogodbenice, ki razširja zakonodajo, v prvem odstavku tega člena na nove kategorije oseb, če ta pogodbenica v šestih mesecih od uradne razglasitve te zakonodaje ni uradno obvestila druge pogodbenice, da se ta konvencija ne nanaša na to zakonodajo.
4. Ta konvencija se ne nanaša na zakonodajo, ki uvaja novo področje socialne varnosti, če se pogodbenici o tem ne sporazumeta.
5. Ta konvencija se ne uporablja za sisteme socialne pomoči ali za posebne sisteme za javne uslužbence ali osebe, ki se tako obravnavajo.
3. člen
Osebna veljavnost
Če ni v tej konvenciji drugače določeno, se uporablja za:
a) osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali obeh pogodbenic;
b) osebe, katerih pravice izhajajo iz osebe, omenjene v točki a) tega člena.
4. člen
Enako obravnavanje
Če ni s to konvencijo drugače določeno, imajo državljani ene pogodbenice, kadar začasno ali stalno prebivajo na ozemlju druge pogodbenice, enake obveznosti in pravice do uporabe zakonodaje te pogodbenice kot državljani te pogodbenice.
5. člen
Plačilo dajatev v tujino
1. Če ni s to konvencijo drugače določeno, se pokojnine in druge dajatve za primer starosti, invalidnosti in smrti, pridobljene po zakonodaji ene pogodbenice, ne smejo znižati, spremeniti, začasno prenehati izplačevati ali odvzeti, ker prejemnik začasno ali stalno prebiva na ozemlju druge pogodbenice.
2. Če ni s to konvencijo drugače določeno, se dajatve po zakonodaji pogodbenice plačujejo osebam iz 3. člena, ki začasno ali stalno prebivajo zunaj ozemelj pogodbenic, pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot državljanom te pogodbenice, ki začasno ali stalno prebivajo zunaj teh ozemelj.
6. člen
Preprečevanje steka dajatev
Določbe zakonodaje pogodbenice o znižanju, začasnem prenehanju izplačevanja ali ukinitvi dajatev z enega področja socialne varnosti se ob steku dajatev z dajatvami z drugega področja ali z drugim dohodkom ali zaradi poklicne dejavnosti uporabljajo za upravičenca tudi za dajatve, pridobljene v skladu z zakonodajo druge pogodbenice, ali za dohodek, ki ga je prejel, ali poklic, ki ga je opravljal na ozemlju druge pogodbenice. II. DEL
DOLOČITEV USTREZNE ZAKONODAJE
7. člen
Splošno pravilo
1. Za osebe, za katere se uporabljajo določbe tega dela konvencije, velja zakonodaja ene same pogodbenice. Ta zakonodaja se določi v skladu z določbami 8. do 13. člena.
2. Za osebo, za katero velja zakonodaja ene pogodbenice v skladu z določbami tega dela, se šteje, da ima stalno prebivališče na ozemlju te pogodbenice.
8. člen
Zaposlene in samozaposlene osebe
1. Za osebo, ki je zaposlena na ozemlju ene pogodbenice, velja zakonodaja te pogodbenice, tudi če ima ta oseba stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice ali če je sedež ali poslovna enota podjetja ali posameznika, ki ga zaposluje, na ozemlju druge pogodbenice.
2. Za osebo, ki je zaposlena na ozemlju pogodbenic, velja zakonodaja tiste pogodbenice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče. Če oseba nima stalnega prebivališča na ozemlju ene od pogodbenic, zanjo velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere ima delodajalec glavno poslovno enoto.
3. Za potujoče osebje, zaposleno v podjetju, ki opravlja storitve mednarodnega prevoza potnikov ali blaga po železnici, cesti ali zraku na podlagi najema ali plačila ali za svoj račun, velja zakonodaja tiste pogodbenice, na ozemlju katere ima podjetje svojo glavno pisarno, tudi če ima zadevni delojemalec stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice. Če je oseba zaposlena v podružnici ali stalnem zastopstvu omenjenega podjetja na ozemlju druge pogodbenice ali je ta oseba zaposlena in ima stalno prebivališče na ozemlju te pogodbenice, se uporablja zakonodaja te pogodbenice.
4. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za samozaposlene osebe.
9. člen
Detaširani delavci
Prvi odstavek 8. člena se uporablja ob upoštevanju naslednjih izjem in okoliščin:
Če osebo, zaposleno na ozemlju ene pogodbenice, delodajalec, za katerega običajno dela, pošlje na ozemlje druge pogodbenice z namenom, da tam zanj opravi določeno delo, se v času, ko ostaja zaposlena pri tem delodajalcu in je za to delo plačana, zanjo še vedno uporablja zakonodaja prve pogodbenice, in to v celotnem obdobju opravljanja tega dela, kot če bi bila še vedno zaposlena na ozemlju te pogodbenice, pod pogojem, da to obdobje ne bo daljše od dveh let in da je bilo potrdilo o napotitvi predloženo v prvih treh mesecih tega obdobja.
Nadaljnje napotitve istega delojemalca s strani istega delodajalca se štejejo kot ena, če od ene do druge ne mine vsaj dvanajst mesecev.
10. člen
Detaširani javni uslužbenci
9. člen se ustrezno uporablja za detaširane javne uslužbence, vendar brez časovne omejitve.
11. člen
Člani ladijskih posadk
Za osebo, ki je zaposlena na ladji in ima stalno prebivališče na ozemlju ene pogodbenice, velja slovenska zakonodaja, če ladja pluje pod slovensko zastavo, in nizozemska zakonodaja, če ima delodajalec svoj sedež ali poslovno enoto na Nizozemskem.
12. člen
Osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev
1. Za državljane pogodbenice, ki jih vlada te pogodbenice pošlje na ozemlje druge pogodbenice kot člane diplomatskega ali konzularnega predstavništva, velja zakonodaja prve pogodbenice.
2. Za osebe, zaposlene v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu ene od pogodbenic na ozemlju druge pogodbenice, velja zakonodaja druge pogodbenice.
3. Če diplomatsko ali konzularno predstavništvo ene od pogodbenic zaposluje osebe, za katere v skladu z drugim odstavkom tega člena velja zakonodaja druge pogodbenice, predstavništvo spoštuje obveznosti, ki jih delodajalcem nalaga zakonodaja te pogodbenice.
4. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za osebe, zasebno zaposlene pri osebah iz prvega odstavka tega člena.
V tem primeru fizična oseba, ki zaposluje druge osebe, spoštuje obveznosti, ki jih delodajalcem nalaga zakonodaja pogodbenice, v kateri opravlja zaposlitev.
5. Določbe od prvega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za častne člane konzulata ali za osebe, zasebno zaposlene pri teh osebah.
13. člen
Izjeme od določb 8. do 12. člena
Pristojni organi pogodbenic ali organi, ki jih imenujejo, se lahko v interesu delojemalcev sporazumejo o izjemah od določb 8. do 12. člena in uvedejo obvezno zavarovanje po ustrezni zakonodaji.
III. DEL
POSEBNE DOLOČBE O RAZLIČNIH KATEGORIJAH STORITEV IN DAJATEV
1. poglavje
BOLEZEN IN MATERINSTVO
14. člen
Upravičenost do boleznine in nadomestila za čas porodniškega dopusta
1. Če je oseba dopolnila zavarovalne dobe po zakonodaji obeh pogodbenic, se te dobe za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev upravičenosti do dajatve seštejejo, če ne sovpadajo.
2. Če so po zakonodaji ene pogodbenice dopolnjene zavarovalne dobe pogoj za vstop v obvezno zavarovanje, se v ta namen takšne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, pri seštevanju
dob upoštevajo v potrebnem obsegu, kot če bi bile zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji prve pogodbenice.
15. člen
Osebe s stalnim prebivališčem v državi, ki ni pristojna
1. Osebam, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju pogodbenice, ki ni pristojna država, in izpolnjujejo pogoje za upravičenost, predpisane z zakonodajo druge države, se, upoštevajoč, kadar je to primerno, določbe 14. člena, zagotovijo na ozemlju pogodbenice, na katerem imajo stalno prebivališče:
a) storitve, ki jih na stroške pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju stalnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi bile te osebe pri njem zavarovane;
b) dajatve, ki jih plača pristojni nosilec v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi te osebe imele stalno prebivališče na ozemlju pristojne države.
2. Določbe iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za storitve za družinske člane s stalnim prebivališčem na ozemlju pogodbenice, ki ni pristojna država, če do takšnih storitev niso upravičeni po zakonodaji države, na ozemlju katere imajo stalno prebivališče, bodisi zaradi njihove pridobitne dejavnosti ali prejemanja dajatve iz socialnega zavarovanja pogodbenice, na katere ozemlju imajo stalno prebivališče.
16. člen
Prenos stalnega prebivališča brez upravičenosti do storitev in dajatev po zakonodaji nove države stalnega prebivališča
Oseba, ki je zavarovana po zakonodaji ene od pogodbenic in prenese stalno prebivališče na ozemlje druge pogodbenice ter ne izpolnjuje pogojev za upravičenost do storitev in dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, bi pa bila še vedno upravičena do takšnih storitev in dajatev po zakonodaji prve pogodbenice, če bi na njenem ozemlju imela tudi stalno prebivališče, je do njih še nadalje upravičena.V tem primeru se smiselno uporabljajo prvi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 18. člena.
17. člen
Začasno prebivališče v pristojni državi ali prenos stalnega prebivališča v to državo
Osebam ali njihovim družinskim članom iz 15. člena, ki imajo začasno prebivališče na ozemlju pristojne države ali so tja prenesli stalno prebivališče, se zagotovijo storitve in dajatve na ozemlju pristojne države v skladu z določbami zakonodaje te države, tudi če so jim že bile zagotovljene storitve in dajatve za isti primer bolezni ali materinstva pred začasnim bivanjem oziroma pred prenosom stalnega prebivališča; če zakonodaja, ki jo uporablja pristojni nosilec, določa najdaljše možno obdobje za-gotavljanja storitev in dajatev, se upošteva tudi obdobje, v katerem so bile osebi take storitve in dajatve zagotovljene neposredno pred prenosom stalnega prebivališča.
18. člen
Začasno prebivališče zunaj ozemlja pristojne države vrnitev ali prenos stalnega prebivališča na ozemlje druge pogodbenice med boleznijo ali materinstvom - zagotavljanje večjih storitev
1. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do storitev in dajatev po zakonodaji ene od pogodbenic, bo upravičena do takšnih storitev in dajatev med začasnim bivanjem na ozemlju druge pogodbenice, če njeno stanje zahteva nujno zdravstveno varstvo.
2. Oseba, ki je upravičena do storitev in dajatev na stroške nosilca ene od pogodbenic in ima stalno prebivališče na ozemlju te pogodbenice, je še nadalje upravičena do storitev in dajatev, tudi če prenese stalno prebivališče na ozemlje druge pogodbenice.
Vendar pa mora pristojni nosilec tej osebi predhodno odobriti prenos. Nosilec lahko tako odobritev zavrne le, če je bilo ugotovljeno, da bi preselitev te osebe škodila njenemu zdravju ali zdravljenju.
3. Če je oseba upravičena do storitev v skladu z določbami iz zgornjih odstavkov, storitve zagotovi nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča na račun pristojnega nosilca in v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, kot če bi bila oseba zavarovana pri njem. Čas zagotavljanja storitev se določi v skladu z zakonodajo pristojne države.
4. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena je zagotovitev protez, drugih večjih pripomočkov ali drugih večjih storitev razen v nujnih primerih odvisna od odobritve pristojnega nosilca.
5. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni nosilec zagotovi dajatve v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja.
6. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane te osebe.
7. Določbe prvega in šestega odstavka tega člena se ne uporabljajo za osebe, ki odidejo na zdravljenje na ozemlje pogodbenice, ki ni pristojna država.
19. člen
Storitve za upokojence in njihove družinske člane
1. Če je oseba, ki prejema pokojnino po zakonodaji obeh pogodbenic, upravičena do storitev v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče, nosilec v kraju stalnega prebivališča na svoje stroške zagotovi takšne storitve njej ali njenim družinskim članom, kot če bi bila oseba upokojena le po zakonodaji te pogodbenice.
2. Če ima oseba, ki prejema pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice, stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice in če ta oseba ni upravičena do storitev po zakonodaji te pogodbenice, zagotavlja njej in njenim družinskim članom storitve, do katerih ima pravico po zakonodaji prve pogodbenice oziroma bi jo imela, če bi bilo njeno stalno prebivališče na njenem ozemlju, na stroške pristojnega nosilca nosilec v kraju njenega stalnega prebivališča v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.
3. Če družinski člani osebe, ki prejema pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice ali pokojnino po zakonodaji obeh pogodbenic, nimajo stalnega prebivališča na ozemlju iste pogodbenice kot upokojenec, so upravičeni do storitev, kot če bi upokojenec imel stalno prebivališče na istem ozemlju, pod pogojem, da je do takšnih storitev upravičen po zakonodaji ene pogodbenice.
Na stroške pristojnega nosilca zagotavlja te storitve nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi bili do takšnih storitev upravičeni po tej zakonodaji.
4. Če družinski člani iz prejšnjega odstavka prenesejo stalno prebivališče na ozemlje pogodbenice, na katerem ima stalno prebivališče upokojenec, so upravičeni do storitev v skladu z zakonodajo te pogodbenice, tudi če so jim bile že pred prenosom stalnega prebivališča zagotovljene storitve za isti primer bolezni ali materinstva.
5. Oseba, ki prejema pokojnino po zakonodaji ene pogodbenice in je po zakonodaji te pogodbenice upravičena do storitev, in njeni družinski člani so upravičeni do takšnih storitev med začasnim bivanjem na ozemlju pogodbenice, na katerem sicer nimajo stalnega prebivališča, če njihovo stanje zahteva takojšnje zagotavljanje takšnih storitev.
6. V primeru iz prejšnjega odstavka storitve na stroške nosilca v kraju stalnega prebivališča upokojenca ali družinskih članov zagotovi nosilec v kraju začasnega prebivališča v skladu s svojo zakonodajo, kot da bi bila ta oseba po tej zakonodaji upravičena do takšnih storitev.
Čas zagotavljanja takšnih storitev določa zakonodaja države stalnega prebivališča. Določbe četrtega odstavka 18. člena se uporabljajo smiselno.
7. Kadar zakonodaja pogodbenice določa, da se prispevki, ki se plačujejo za namen upravičenosti do storitev, odtegnejo od pokojnine, je nosilec pogodbenice, ki pokojnino plačuje, pooblaščen, da jih odtegne, če nosilec te pogodbenice na podlagi tega člena krije stroške storitev.
8. Določbe tega člena se ne uporabljajo za družinske člane, ki so po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere imajo stalno prebivališče, upravičeni do storitev, ker opravljajo pridobitno dejavnost ali prejemajo dajatev iz socialnega zavarovanja pogodbenice, na ozemlju katere imajo stalno prebivališče.
9. Določbe petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za osebe, ki odidejo na zdravljenje na ozemlje druge pogodbenice, na katerem nimajo stalnega prebivališča.
20. člen
Izračun slovenskega nadomestila za čas porodniškega dopusta
Če se v skladu s slovensko zakonodajo višina nadomestila za čas porodniškega dopusta izračuna na podlagi predhodne plače zavarovane osebe, mora pristojni nosilec v Sloveniji upoštevati le plačo, ki jo je zavarovana oseba prejela med svojo zadnjo zaposlitvijo v Sloveniji, pri čemer se povprečna plača, ki jo je zavarovana oseba prejela v Sloveniji, določi kot povprečna plača celotne predpisane dobe.
21. člen
Povračila med nosilci
1. Pristojni nosilci, ali kadar je to ustrezno, nosilci v kraju stalnega prebivališča, povrnejo stroške storitev, zagotovljenih v skladu s tem poglavjem, nosilcem, ki so te storitve zagotovili.
2. Povračila se določijo in izplačajo v skladu s postopkom, določenim v dogovoru o izvajanju konvencije iz 36. člena, bodisi ob predložitvi dokazila o dejanskem izdatku ali na podlagi pavšalnih plačil.
2. poglavje
SKUPNE DOLOČBE O INVALIDNOSTI, STAROSTI IN SMRTI
22. člen
Kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
23. člen
Pravica do pokojnine po zakonodaji ene pogodbenice ne obstaja, če je po tej zakonodaji dopolnjena zavarovalna doba krajša od 12 mesecev. To se ne uporablja, če obstaja pravica do pokojnine samo na podlagi te zavarovalne dobe.
IZVAJANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE
24. člen
1. Če so po slovenski zakonodaji izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dajatve tudi brez seštevanja zavarovalnih dob, dopolnjenih v pogodbenicah, pristojni nosilec v Sloveniji zagotovi dajatev samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po slovenski zakonodaji.
2. Če oseba izpolnjuje pogoje za dajatve le ob upoštevanju 22. člena, izračuna pristojni nosilec najprej teoretični znesek dajatve, do katere bi oseba imela pravico, kot če bi bila celotna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic, dopolnjena po zanj veljavni zakonodaji. Če znesek dajatve ni odvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek.
3. Na podlagi zneska iz prejšnjega odstavka pristojni nosilec izračuna dejanski znesek dajatve, ki jo je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, ki se upošteva po zanj veljavni zakonodaji, in celotno zavarovalno dobo, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic.
25. člen
1. Za izvajanje drugega odstavka 24. člena se pri določitvi osnove za pokojnino po slovenski zakonodaji upošteva samo slovenska pokojninska osnova.
2. Če pri izvajanju tretjega odstavka 24. člena celotna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po slovenski zakonodaji določena
za odmero zneska dajatev, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno
dobo po slovenski zakonodaji in omenjenim najvišjim možnim številom mesecev zavarovanja.
IZVAJANJE NIZOZEMSKE ZAKONODAJE
26. člen
Če je za osebo ob nastopu nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost, veljala slovenska pokojninska zakonodaja in je bila upravičena do slovenske invalidske pokojnine in je pred tem v skladu z nizozemsko zakonodajo o invalidskem zavarovanju dopolnila zavarovalne dobe, je upravičena do dajatve po nizozemski zakonodaji, ki se izračuna v skladu s pravili iz 27. člena.
27. člen
1. Višina dajatve iz 26. člena se izračuna v sorazmerju med skupno dolžino zavarovalnih dob, ki jih je oseba dopolnila v skladu z nizozemsko zakonodajo po petnajstem letu starosti, in obdobjem od dneva, ko je oseba dopolnila 15 let, in dnevom nastopa nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost.
2. Če je bila ob nastopu nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost, zadevna oseba zaposlena ali se
je štela za zaposleno, se dajatev, do katere je upravičena, določi v skladu z Zakonom o invalidskih
dajatvah z dne 18. februarja 1966 (WAO). V nasprotnem primeru se dajatev, do katere je upravičena,
določi v skladu z Zakonom o invalidskih dajatvah za samozaposlene z dne 24. aprila 1997 (WAZ).
3. Za zavarovalne dobe, dopolnjene po nizozemski zakonodaji, se štejejo:
a) zavarovalne dobe, dopolnjene po Zakonu o invalidskih dajatvah z dne 18. februarja 1966 (WAO);
b) zavarovalne dobe, dopolnjene po Zakonu o invalidskih dajatvah za samozaposlene z dne 24. aprila 1997 (WAZ);
c) dobe zaposlitve in dobe, ki se obravnavajo kot takšne, dopolnjene na Nizozemskem pred 1. julijem 1967.
4. Če v primeru iz prvega stavka drugega odstavka tega člena zavarovalna doba po WAO sovpada z zavarovalno dobo po WAZ, se upošteva le doba, dopolnjena po WAO. 5. Če v primeru iz drugega stavka drugega odstavka tega člena zavarovalna doba po WAZ sovpada z zavarovalno dobo po WAO, se upošteva le doba, dopolnjena po WAZ.
28. člen
Določbe o nizozemski starostni pokojnini
1. V primeru starosti nizozemski nosilec določi pokojnino neposredno in izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po nizozemski zakonodaji o starostnem zavarovanju.
2. Znižanje iz prvega odstavka 13. člena Zakona o splošnem zavarovanju za primer starosti (AOW) se ne uporablja za koledarska leta ali njihove dele pred uveljavitvijo te konvencije, v katerih žena ali vdova v starosti od 15 do 65 let s stalnim prebivališčem v Sloveniji ni bila zavarovana po zgoraj omenjenem zakonu, če koledarska leta ali njihovi deli sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je po tej zakonodaji v zakonu dopolnil njen mož.
Z odstopanjem od 7. člena AOW je omenjena ženska upravičena do pokojnine.
3. Znižanje iz drugega odstavka 13. člena AOW se ne uporablja za koledarska leta ali njihove dele pred začetkom veljavnosti te konvencije, v katerih je imela žena upokojenca stalno prebivališče v Sloveniji v starosti od 15 do 65 let in ni bila zavarovana po zgoraj omenjeni zakonodaji, če koledarska leta ali njihovi deli sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je po tej zakonodaji dopolnil v zakonu njen mož.
4. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo le, če ima oseba stalno prebivališče na ozemlju Slovenije ali Nizozemske šest let po dopolnjenem 59. letu in le za tisti čas, ko ima stalno prebivališče na ozemlju ene od pogodbenic.
5. Z odstopanjem od določb prvega odstavka 45. člena Zakona o splošnem zavarovanju za primer starosti (AOW) in prvega odstavka 63. člena Zakona o splošnem zavarovanju za preživele družinske člane (ANW) je zakonec zaposlene osebe, ki je zavarovan v sistemu obveznega zavarovanja s stalnim prebivališčem v Sloveniji, pooblaščen, da se prostovoljno zavaruje v skladu s to zakonodajo, vendar le za čas po začetku veljavnosti te konvencije, ko je zaposlena oseba obvezno zavarovana ali je bila obvezno zavarovana po zgoraj omenjeni zakon-odaji. To pooblastilo preneha veljati z datumom prenehanja veljavnosti obveznega zavarovanja zaposlene osebe.
Zgoraj omenjeno pooblastilo ne preneha veljati, če obvezno zavarovanje zaposlenega preneha veljati zaradi smrti in če njegova vdova prejema le pokojnino po nizozemskem Zakonu o splošnem zavarovanju za preživele družinske člane (ANW).
V vsakem primeru pooblastilo za prostovoljno zavarovanje preneha veljati na dan, ko prostovoljno zavarovana oseba doseže starost 65 let.
Za zakonca zaposlene osebe, ki je bila obvezno zavarovana po nizozemskem AOW in ANW, se prispevek, ki ga je treba plačati za zgoraj omenjeno prostovoljno zavarovanje, določi v skladu z določbami, ki se nanašajo na določitev višine prispevka obveznega zavarovanja, pod pogojem, da se njegov dohodek šteje kot prejet na Nizozemskem.
Za zakonca zaposlene osebe, ki je bil obvezno zavarovan na dan ali po dnevu začetka veljavnosti te konvencije, se prispevek določi v skladu z določbami, ki se nanašajo na določitev višine prispevka za prostovoljno zavarovanje po AOW in ANW.
6. Pooblastilo iz petega odstavka tega člena se izda le, če je zakonec zaposlene osebe obvestil Sociale Verzekeringsbank (Banko za socialno zavarovanje) o namenu sklenitve prostovoljnega zavarovanja najkasneje v enem letu od začetka veljavnosti obveznega zavarovanja zaposlene osebe.
Za zakonca zaposlene osebe, ki je bil obvezno zavarovan neposredno pred začetkom veljavnosti ali na dan začetka veljavnosti te konvencije, se obdobje enega leta začne na dan začetka veljavnosti te konvencije.
7. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za obdobja, ki sovpadajo z obdobji, ki se lahko upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic po zakonodaji o starostnih pokojninah v kateri koli državi, razen na Nizozemskem, ali za obdobja, v katerih je oseba prejemala starostno pokojnino po takšni zakonodaji.
8. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo le za zakonca, ki se je prostovoljno zavaroval po nizozemski zakonodaji v skladu s petim odstavkom tega člena.
29. člen
Če je za osebo v času njene smrti veljala slovenska pokojninska zakonodaja in je pred tem dopolnila zavarovalne dobe po nizozemski zakonodaji o zavarovanju za preživele družinske člane (ANW), so njeni preživeli družinski člani upravičeni do dajatve po tej zakonodaji, ki se izračuna v skladu s pravili iz 30. člena.
30. člen
Višina dajatve iz 29. člena se izračuna v sorazmerju med skupno dolžino zavarovalnih dob, ki jih je umrli dopolnil po nizozemski zakonodaji pred dopolnjenim 65. letom, in obdobjem od dopolnjenega 15. leta do smrti, vendar največ do dopolnjenega 65. leta.
3. poglavje
BREZPOSELNOST
31. člen
Kadar se je za osebo uporabljala zakonodaja obeh pogodbenic, se za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti dobe zavarovanja ali zaposlitve, ki se upoštevajo v skladu z zakonodajo obeh pogodbenic, seštejejo, če te dobe ne sovpadajo.
32. člen
Zaposlena oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju ene pogodbenice, ki gre na ozemlje druge pogodbenice in je nazadnje zanjo veljala zakonodaja druge pogodbenice, je upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti po zakonodaji te pogodbenice med bivanjem na njenem ozemlju, če:
a) oseba izpolnjuje pogoje zakonodaje te pogodbenice ob upoštevanju seštevanja zavarovalnih dob iz 31. člena in
b) je bila oseba zaposlena na ozemlju te pogodbenice skupno najmanj štiri tedne v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo zahtevka in
c) je oseba imela dovoljenje za delo na ozemlju te pogodbenice v skladu z njeno zakonodajo o zaposlovanju tujih delavcev.
33. člen
Pri računanju višine dajatve v primerih, za katere se uporablja to poglavje, se upošteva le dohodek, pridobljen na ozemlju pogodbenice, ki izplača dajatev.
4. poglavje
OTROŠKI DODATKI
34. člen
1. Oseba, zaposlena na ozemlju ene pogodbenice, je upravičena do otroškega dodatka po njeni zakonodaji, tudi če otrok stalno prebiva na ozemlju druge pogodbenice.
2. Prvi odstavek tega člena se uporablja, dokler nizozemska zakonodaja dovoljuje izplačevanje otroških dodatkov za otroke s stalnim prebivališčem zunaj ozemlja Nizozemske.
35. člen
Če so pogoji za upravičenost do otroških dodatkov izpolnjeni po zakonodaji obeh pogodbenic, se upravičenost do otroškega dodatka prizna le po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere otrok stalno prebiva.
IV. DEL
RAZNE DOLOČBE
36. člen
Dogovor o izvajanju
Pristojni organi se sporazumejo o določbah za izvajanje te konvencije na podlagi dogovora o izvajanju. Določijo tudi organe za zvezo na svojih ozemljih, da bi tako omogočili lažje izvajanje konvencije.
37. člen
Ugotavljanje identitete
Za upravičenost ali ohranitev upravičenosti do dajatve v skladu z nizozemsko zakonodajo mora zaposlena oseba, oseba, ki se šteje za zaposleno, in njeni preživeli družinski člani s stalnim prebivališčem v Sloveniji izkazati svojo identiteto pri slovenskem pristojnem nosilcu z uradnim osebnim dokumentom. Slovenski pristojni nosilec pravilno ugotovi identiteto osebe ob predložitvi osebnega dokumenta. Osebni dokument je potni list ali kakšen drug veljaven osebni dokument, ki ga predloži pristojni organ v kraju stalnega prebivali-šča. Slovenski pristojni nosilec obvesti nizozemskega pristojnega nosilca, da je bila identiteta pravilno preverjena, tako da pošlje kopijo osebnega dokumenta.
38. člen
Medsebojna pomoč
1. Pristojni organi drug drugega obvestijo o vseh spremembah v svojih zakonodajah, ki so bistvenega pomena za uporabo te konvencije.
2. Pri uporabi te konvencije si organi in nosilci pogodbenic zagotavljajo dobre usluge, kot če bi uporabljali svojo zakonodajo. Takšna upravna pomoč je brezplačna.
3. Organi in nosilci pogodbenic lahko za namen uporabe te konvencije navežejo neposredne stike med seboj in z zadevnimi osebami ali njihovimi predstavniki.
4. Organi, nosilci in sodne oblasti pogodbenic ne smejo zavrniti predloženih zahtevkov ali drugih dokumentov, zato ker so napisani v tujem jeziku, če so napisani v uradnem jeziku druge pogodbenice ali v angleščini.
39. člen
Preverjanje zahtevkov in plačil
1. Pristojni nosilec pogodbenice, pri katerem je bil vložen zahtevek za dajatve, preveri točnost podatkov, ki se nanašajo na vlagatelja in njegovega družinskega člana, ter zagotovi vsa dokazila in druge dokumente, ki jih za obravnavanje zahtevka potrebuje nosilec druge pogodbenice.
2. Prvi odstavek tega člena se uporablja mutatis mutandis, če pristojni nosilec ene pogodbenice na zahtevo pristojnega nosilca druge pogodbenice preveri podatke zaradi ugotavljanja zakonitosti izplačil
upokojencem, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju ene od pogodbenic.
3. Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo tudi podatke o dohodku, statusu gospodinjstva in zdravstvenem stanju.
4. Pristojni nosilci pogodbenic lahko navežejo neposredne stike med seboj in s svojimi upokojenci ali njihovimi predstavniki.
5. Diplomatski in konzularni predstavniki in nosilci pogodbenic lahko zaradi ugotavljanja upravičenosti do storitve in dajatve in zakonitosti izplačil v zvezi s svojimi upokojenci zahtevajo podatke neposredno od organov na ozemlju druge pogodbenice.
40. člen
Jezik
Pristojni organi, organi za zvezo in nosilci pogodbenic si dopisujejo v angleškem ali francoskem jeziku.
41. člen
Oprostitev plačila pristojbin
Vsaka oprostitev plačila kolkov, pristojbin za notarja ali vknjižbo v zvezi s potrdili in dokumenti, ki jih je treba predložiti organom in nosilcem na ozemlju pogodbenice, na katerem je ta oprostitev odobrena, velja tudi za potrdila in dokumente, ki jih je za izvajanje te konvencije treba predložiti organom in nosilcem na ozemlju druge pogodbenice. Za dokumente in potrdila, ki jih je treba predložiti za izvajanje te konvencije, ni potrebno, da jih overijo diplomatski ali konzularni organi.
42. člen
Predložitev zahtevkov, pritožb ali drugih dokumentov
1. Zahtevki, pritožbe in drugi dokumenti, ki jih je treba v skladu z zakonodajo ene pogodbenice predložiti organu ali nosilcu v določenem roku, se sprejmejo, če so v tem roku predloženi ustreznemu organu ali nosilcu druge pogodbenice. Organ ali nosilec druge pogodbenice jih nemudoma pošlje organu ali nosilcu prve pogodbenice. Datum, ko so bili ti dokumenti predloženi organu ali nosilcu d-ruge pogodbenice, se šteje kot datum predložitve organu ali nosilcu prve pogodbenice.
2. Zahtevek za dajatev, predložen v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, se šteje kot zahtevek za ustrezno dajatev po zakonodaji druge pogodbenice. To ne velja za starostne pokojnine, če vlagatelj zahtevka izjavi, da se zahtevek nanaša le na pokojnino po zakonodaji prve pogodbenice, ali če je to očitno.
43. člen
Valute
1. Če je po tej konvenciji nosilec ene pogodbenice dolžan plačati dajatve upravičencu na ozemlju druge pogodbenice, se njegova obveznost izrazi v valuti prve pogodbenice. Ta nosilec lahko plačilo svoje obveznosti izvrši v valuti druge pogodbenice z oprostilnim učinkom.
2. Če je po tej konvenciji nosilec pogodbenice dolžan izvršiti plačila nosilcu druge pogodbenice, se njegova obveznost izrazi v valuti druge pogodbenice. Prvi nosilec lahko plačilo svoje obveznosti izvrši v tej valuti z oprostilnim učinkom.
3. Denarna nakazila, ki izhajajo iz uporabe te konvencije, se opravijo v skladu z ustreznimi sporazumi, veljavnimi med pogodbenicama na dan nakazila.
4. Če ena od pogodbenic uvede omejitve za valuto, se pogodbenici takoj sporazumeta o potrebnih ukrepih za zagotovitev nakazil vseh zneskov med ozemlji pogodbenic, ki se plačajo na podlagi te konvencije.
5. Če ni konvertibilnosti med nizozemsko in slovensko valuto, se plačila med nosilci za uporabo 21. člena te konvencije in 30. člena dogovora o izvajanju obračunavajo na podlagi ocenjenega menjalnega tečaja, ki velja na dan plačila in ga obvesti Nizozemska centralna banka.
6. Če ni konvertibilnosti med nizozemsko in slovensko valuto, se preveč plačani zneski ali prispevki za uporabo 44. in 45. člena obračunajo na podlagi ocenjenega menjalnega tečaja, kot ga obvesti Nizozemska centralna banka na dan izvršljivosti odločbe o izterjavi preveč plačanih zneskov in pobiranju prispevkov.44. člen
Izterjava preveč plačanih zneskov
1. Pogodbenici si medsebojno priznavata upravne ali sodne odločbe o izterjavi preveč plačanih zneskov v skladu s svojima zakonodajama pod pogojem, da pritožba zoper te odločbe ni več mogoča pred katerim koli sodiščem pogodbenic.
2. Pogodbenici druga drugi zagotavljata dobre usluge pri izvajanju izvršljivih odločb iz prvega odstavka tega člena.
3. Na zahtevo pristojnega nosilca drug pristojni nosilec uvede upravni ali sodni postopek za izvajanje odločb iz prvega odstavka tega člena. Stroške teh postopkov plača nosilec, ki jih je zahteval.
4. Če je pri dodeljevanju ali preverjanju dajatev za primer invalidnosti, starosti ali smrti na podlagi konvencije pristojni nosilec ene pogodbenice plačal prejemniku dajatev večji znesek od tistega, do katerega je upravičen, lahko ta nosilec zahteva od pristojnega nosilca druge pogodbenice, pristojnega za plačevanje ustreznih dajatev temu prejemniku, da preveč plačani znesek odtegne od zneska, ki ga dolguje omenjenemu prejemniku. Drugi pristojni nosilec odtegnjeni znesek nakaže nosilcu, ki je upravičencu izplačal preveč plačani znesek. Če preveč plačanega zneska ni mogoče odtegniti, se uporabljajo določbe petega odstavka tega člena.
5. Če je pristojni nosilec pogodbenice prejemniku dajatev plačal večji znesek od tistega, do katerega je upravičen, lahko v okviru pogojev in omejitev, določenih z zakonodajo, ki jo uporablja, zahteva od pristojnega nosilca druge pogodbenice, pristojnega za plačevanje dajatev temu prejemniku, da odtegne preveč plačani znesek od zneskov, ki jih plačuje omenjenemu prejemniku. Ta nosilec odtegne znesek v okviru pogojev in omejitev, določenih za take izravnave z zakonodajo, ki jo uporablja, kot če bi sam izplačal pr-evisoke zneske, in nakaže odtegnjeni znesek nosilcu upniku.
45. člen
Pobiranje prispevkov
1. Pogodbenici si medsebojno priznavata odločbe o pobiranju prispevkov v skladu s svojima
zakonodajama pod pogojem, da pritožba zoper te odločbe ni več mogoča pred katerim koli sodiščem
pogodbenic.
2. Pogodbenici druga drugi zagotavljata dobre usluge pri izvajanju izvršljivih odločb iz prvega odstavka tega člena.
3. Na zahtevo pristojnega nosilca drug pristojni nosilec uvede pravni postopek za izvajanje odločb iz prvega odstavka tega člena. Stroške teh postopkov plača nosilec, ki jih je zahteval.
46. člen
Spori
1. Spori, ki nastanejo pri uporabi te konvencije, se rešujejo s pogajanji med pristojnimi organi.
2. Če spor ni rešen v šestih mesecih od prve zahteve za začetek pogajanj, predpisanih v prvem odstavku tega člena, se preda arbitražnemu sodišču, o katerega sestavi in postopku se sporazumeta pogodbenici. Arbitražno sodišče reši spor v skladu s temeljnimi načeli in v duhu te konvencije. Odločitev arbitražnega sodišča je za pogodbenici dokončna in obvezujoča.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Prehodne določbe o storitvah in dajatvah
1. V skladu s tretjim odstavkom tega člena se ta konvencija uporablja tudi za primere, do katerih je prišlo pred začetkom veljavnosti. Vendar se storitve in dajatve po tej konvenciji ne zagotovijo za čas pred začetkom veljavnosti, čeprav se dobe zavarovanja ali bivanja, dopolnjene pred omenjenim začetkom veljavnosti, upoštevajo za priznanje storitev in dajatev.
2. Določbe v zakonih pogodbenic o pridobitvi in prenehanju pravice do dajatev se ne uporabljajo za pravice, ki izhajajo iz določb prvega odstavka tega člena, pod pogojem, da upravičenec vloži zahtevek za dajatev v dveh letih od začetka veljavnosti te konvencije.
3. Storitve in dajatve, ki so bile priznane pred dnem začetka veljavnosti te konvencije in v skladu z določbami Konvencije o socialnem zavarovanju med Kraljevino Nizozemsko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo z dne 11. maja 1977, se ohranijo na podlagi omenjene konvencije.
Če pa je treba upoštevati način za priznanje storitev in dajatev, pravila za izračunavanje storitev in dajatev tudi zaradi zvišanja življenjskih stroškov ali spremembe ravni plač ali mezd ali drugih razlogov za uskladitev ali zaradi novih dejstev ali okoliščin, ki vplivajo na storitve in dajatve, se v skladu s to konvencijo opravi ponovni izračun. 48. člen
Razveljavitev prejšnje konvencije
Z dnem začetka veljavnosti te konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko preneha veljati Konvencija o socialnem zavarovanju med Kraljevino Nizozemsko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, podpisana v Beogradu 11. maja 1977.
49. člen
Odpoved
1. To konvencijo lahko odpove katera koli pogodbenica. Uradno obvestilo o odpovedi je treba poslati v pisni obliki po diplomatski poti vsaj tri mesece pred iztekom tekočega koledarskega leta, konvencija pa preneha veljati ob izteku koledarskega leta, v katerem ga je ena od pogodbenic odpovedala.
2. Če je konvencija odpovedana, se njene določbe še naprej uporabljajo za že pridobljene pravice ne glede na določbe v zakonodaji obeh pogodbenic o omejitvah pravic v zvezi s stalnim prebivališčem v drugih državah ali državljanstvom drugih držav. Vse bodoče pravice, ki bi se lahko pridobile na podlagi konvencije, se uredijo s posebnim sporazumom.
50. člen
zaključni protokol
Zaključni protokol, priložen tej konvenciji, je njegov sestavni del.
51. člen
Začetek veljavnosti
Pogodbenici se medsebojno pisno uradno obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji, potrebni za začetek veljavnosti te konvencije. Konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca od datuma zadnjega uradnega obvestila, pri čemer se razume, da 3. in 5. člen začneta veljati s povratnim učinkom do 1. januarja 2000.
V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta ju njuni vladi za to pravilno pooblastili, podpisala to konvencijo.
SESTAVLJENO v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 22. marca 2000 v angleškem jeziku.
Za Republiko Slovenijo Za Kraljevino Nizozemsko
Nataša Belopavlovič l.r. Roland Gerritse l.r.
ZAKLJUČNI PROTOKOL
Ob podpisu Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti sta se podpisana pooblaščenca sporazumela, kot sledi:
Uporaba nizozemske zakonodaje o zdravstvenem zavarovanju
1. Glede upravičenosti do storitev po nizozemski zakonodaji se prvo poglavje tretjega dela konvencije uporablja le za osebe, ki so zavarovane po določbah Zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ziekenfondswet).
2. Za namen 19. člena te konvencije se štejejo za pokojnine, ki se plačajo po nizozemski zakonodaji, naslednje:
- pokojnine na podlagi zakona z dne 6. januarja 1966, ki uvaja nov pokojninski sistem za javne uslužbence in njihove preživele družinske člane (Algemene burgerlijke pensioenwet);
- pokojnine na podlagi zakona z dne 6. oktobra 1966, ki uvaja nov pokojninski sistem za vojake in njihove preživele družinske člane (Algemene militaire pensioenwet);
- pokojnine na podlagi zakona z dne 15. februarja 1967, ki uvaja nov pokojninski sistem za uslužbence Nizozemskih železnic in njihove preživele družinske člane (Spoorwegpensioenwet);
- pokojnine na podlagi Uredbe o pogojih zaposlovanja na Nizozemskih železnicah (R.D.V. 1964 N.S.);
- starostna pokojnina za osebe, mlajše od 65 let, v skladu s pokojninskim sistemom, katerega namen je zagotavljati starostno pokojnino zaposlenim osebam in osebam, ki so bile prej zaposlene in
- dajatev za primer predčasne upokojitve pri opravljanju poklicnih dejavnosti po sistemu, ki ga je določila vlada, ali po predpisu, določeni v skladu s kolektivno delavsko pogodbo o predčasni upokojitvi, ali po predpisu, ki jo določi Ziekenfondsraad.
3. Družinski člani iz drugega odstavka 15. člena ali oseba ali družinski člani iz 16. člena ali upokojenec in njegovi družinski člani iz drugega in tretjega odstavka 19. člena konvencije, ki imajo stalno prebivališče na Nizozemskem in so upravičeni do storitev na stroške Republike Slovenije, niso zavarovani po Zakonu o izrednih zdravstvenih stroških (AWBZ).
V potrditev tega sta podpisana, ki sta ju njuni vladi za to pravilno pooblastili, podpisala Zaključni protokol.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 22. marca 2000 v angleškem jeziku.
Za Republiko Slovenijo Za Kraljevino Nizozemsko
Nataša Belopavlovič l.r. Roland Gerritse l.r.
DOGOVOR O IZVAJANJU
KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI
med
REPUBLIKO SLOVENIJO
in
KRALJEVINO NIZOZEMSKO
Na podlagi 36. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti, podpisanega v Ljubljani dne 22. marca 2000, so se pristojni organi pogodbenic, in sicer:
- za Slovenijo minister za delo, družino in socialne zadeve in minister za zdravstvo,
- za Nizozemsko minister za socialne zadeve in zaposlovanje in minister za zdravstvo, skrbstvo in šport,
sporazumeli o naslednjih določbah za izvajanje konvencije:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Določitev izrazov
V tem dogovoru:
a) pomeni izraz konvencija Konvencijo med Kraljevino Nizozemsko in Republiko Slovenijo o socialni
varnosti;
b) imajo izrazi iz 1. člena konvencije pomen, kot je določen v tem členu.
2. člen
Organi za zvezo
1. Organi za zvezo v skladu s 36. členom konvencije so:
A) Na Nizozemskem
a) za storitve za primer bolezni in materinstva: Svet skladov za boleznine (Ziekenfondsraad), Amstelveen;
b) za starostne in družinske pokojnine in za družinske dodatke: Banka za socialno zavarovanje (Sociale Verzekeringsbank), Amstelveen;
c) za upravne zadeve v zvezi z detaširanimi delavci po 9. in 13. členu konvencije:
Banka za socialno zavarovanje (Sociale Verzekeringsbank), Amstelveen;
d) v vseh drugih primerih: Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen, Lisv), c/o GAK Nederland bv, Amsterdam.
B) V Sloveniji
a) za storitve in dajatve za primer bolezni: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana;
b) za dajatve na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana;
c) za otroške dodatke in dajatve za primer materinstva: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana;
d) za nadomestilo za primer brezposelnosti: Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana;
e) za upravne zadeve v zvezi z detaširanimi delavci po 9. in 13. členu konvencije: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
2. Dolžnosti organov za zvezo so navedene v tem dogovoru. Za izvajanje konvencije lahko organi za zvezo vzpostavijo neposredne stike med seboj in z zadevnimi osebami ali njihovimi predstavniki. Drug drugemu pomagajo pri izvajanju konvencije.
3. Dolžnosti nosilcev, podrejenih organom za zvezo, so navedene v tem dogovoru. Organi za zvezo lahko podrejenim nosilcem naložijo tudi druge naloge in o tem drug drugega uradno obvestijo.
3. člen
Poklicne dejavnosti na obeh ozemljih
Za namen drugega in četrtega odstavka 8. člena konvencije oseba, ki običajno opravlja svojo dejavnost na ozemlju obeh pogodbenic, če biva na Nizozemskem, o svojem položaju uradno obvesti nosilca, določenega v točki A), c) prvega odstavka 2. člena, in če biva v Sloveniji, nosilca, določenega v točki B), c) prvega odstavka 2. člena.
4. člen
Zakonodaja, ki se uporablja
1. V primerih iz 9., 10. in 13. člena konvencije nosilec pogodbenice, katere zakonodaja se uporablja, omenjen v drugem in tretjem odstavku tega člena, na zahtevo delodajalca ali zaposlene osebe izda potrdilo za določen čas, s katerim potrjuje, da za zaposleno osebo še vedno velja ta zakonodaja. V potrdilu so navedeni tudi družinski člani, ki spremljajo zaposleno osebo. Potrdilo se izda v dogovorjeni obliki.
2. Če se uporablja zakonodaja Slovenije, izda potrdilo iz prvega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana, in ga pošlje Banki za socialno zavarovanje, Amstelveen.
3. Če se uporablja zakonodaja Nizozemske, izda potrdilo iz prvega odstavka tega člena Banka za socialno zavarovanje, Amstelveen, in ga pošlje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
II. DEL
IZVAJANJE POSEBNIH DOLOČB O
RAZLIČNIH KATEGORIJAH STORITEV IN DAJATEV
1. POGLAVJE
BOLEZEN IN MATERINSTVO
5. člen
Nosilci
Za izvajanje tega poglavja
pomeni izraz nosilec v kraju začasnega prebivališča:
na Nizozemskem Zavarovanja ANOZ (ANOZ Zorgverzekeringen), Utrecht,
v Sloveniji območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
pomeni izraz nosilec v kraju stalnega prebivališča:
na Nizozemskem sklad za boleznine v kraju stalnega prebivališča, ki ga je izbrala zadevna oseba,
v Sloveniji območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
pomeni izraz „pristojni nosilec“:
na Nizozemskem:
a) za storitve: sklad za boleznine (ziekenfonds), pri katerem je oseba zavarovana, ko vloži zahtevek za storitev;
b) za dajatve: Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), enota za izvajanje, pri katerem je zavarovan delodajalec zavarovane osebe;
v Sloveniji:
a) za storitve: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana;
b) za dajatve: - za primer bolezni: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana,
- za primer materinstva: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.
6. člen
Potrditev zavarovalnih dob
1. Da lahko pristojni nosilec ene pogodbenice izvaja 14. člen konvencije, oseba temu nosilcu predloži potrdilo, ki izkazuje dopolnjene zavarovalne dobe po zakonodaji druge pogodbenice, in zagotovi vse dodatne informacije, potrebne po zakonodaji tega nosilca.
2. Na zahtevo zadevne osebe to potrdilo izda:
- na Nizozemskem Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), enota za izvajanje, pri katerem je bil zavarovan zadnji delodajalec zavarovane osebe. Če je bila zadevna oseba zavarovana le za storitve, potrdilo izda sklad za boleznine, pri katerem je bila ta oseba nazadnje zavarovana;
- v Sloveniji območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri kateri je bila oseba nazadnje zavarovana.
3. Če zadevna oseba ne more predložiti zahtevanega potrdila, ga nosilec iz prvega odstavka tega člena pridobi od nosilca iz drugega odstavka tega člena.
7. člen
Storitve v primeru stalnega prebivališča v državi, ki ni pristojna
1. Da bi se zadevni osebi zagotovile storitve po 15. členu konvencije, mora prijaviti sebe in svoje družinske člane pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, tako da predloži potrdilo, s katerim dokazuje, da so ona in njeni družinski člani upravičeni do omenjenih storitev. To potrdilo izda pristojni nosilec na podlagi podatkov, ki jih je, kadar je to primerno, priskrbel delodajalec. Če zadevna oseba ali njeni družinski člani takega potrdila ne predložijo, nosilec v kraju stalnega prebivališča zanj sam zaprosi pristojnega nosilca.
2. Potrdilo iz prejšnjega odstavka velja do dne, ko nosilec v kraju stalnega prebivališča prejme obvestilo o njegovem preklicu.
3. Nosilec v kraju stalnega prebivališča seznani pristojnega nosilca z vsako prijavo v skladu z določbami prvega odstavka tega člena.
4. K vsakemu zahtevku za storitve vlagatelj zahtevka predloži dokumente, ki se običajno zahtevajo za zagotavljanje storitev po zakonodaji pogodbenice, na katere ozemlju ima stalno prebivališče.
5. Zadevna oseba ali njeni družinski člani seznanijo nosilca v kraju stalnega prebivališča z vsako spremembo okoliščin, ki bi lahko vplivala na njihovo upravičenost do storitev, in še zlasti z vsakim prenehanjem ali spremembo zaposlitve ali opravljanja poklicne dejavnosti ali vsako spremembo svojega stalnega ali začasnega prebivališča. Pristojni nosilec prav tako obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča zadevne osebe o prenehanju njenega zavarovanja ali upravičenosti do storitev. Nosilec v kraju stalnega prebivališča lahko kadar koli zahteva od pristojnega nosilca, da priskrbi podatke v zvezi z zavarovanjem ali upravičenostjo omenjene osebe do storitev.
6. Nosilec v kraju stalnega prebivališča zagotavlja dobre usluge pristojnemu nosilcu, da ukrepa proti osebi, ki je prejela storitve, do katerih ni bila upravičena.
8. člen
Storitve v primeru začasnega prebivališča v pristojni državi ali ob prenosu stalnega prebivališča v pristojno državo
1. Za izvajanje 17. člena konvencije se v primeru začasnega prebivališča družinskega člana iz drugega odstavka 15. člena konvencije na ozemlju pristojne države smiselno uporabljata 9. in 10. člen. V tem primeru se za pristojnega nosilca šteje nosilec v kraju stalnega prebivališča.
2. Za izvajanje 17. člena konvencije lahko pristojni nosilec po potrebi zahteva od nosilca v kraju zadnjega stalnega prebivališča, da mu priskrbi podatke v zvezi z zagotavljanjem storitev, ki so bile upravičencu zagotovljene neposredno pred začasnim bivanjem v pristojni državi ali prenosom stalnega prebivališča v pristojno državo.
9. člen
Storitve v primeru začasnega prebivališča v državi, ki ni pristojna
1. Da bi se osebi iz prvega odstavka 18. člena zagotovile storitve v primeru začasnega prebivališča na ozemlju pogodbenice, ki ni pristojna država, mora ta oseba, če je mogoče, preden zapusti pristojno državo, predložiti nosilcu v kraju začasnega prebivališča potrdilo, ki ga je izdal pristojni nosilec, v katerem je navedeno, da je oseba upravičena do takšnih storitev. V tem potrdilu mora biti še posebej navedeno obdobje, v katerem se storitve lahko zagotavljajo. Če zadevna oseba ne predloži takega potrdila, nosilec v kraju začasnega prebivališča zanj sam zaprosi pristojnega nosilca.
2 Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane zadevne osebe.
3. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za osebe iz 16. člena konvencije.
10. člen
Zagotavljanje večjih storitev
1. Če pride do sprejema v bolnišnico v primerih iz 16., 17. ter prvega in šestega odstavka 18. člena konvencije, nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v treh dneh od dneva, ko je za to izvedel, uradno obvesti pristojnega nosilca o datumu sprejema v bolnišnico in o verjetnem trajanju bivanja v njej; na dan odpusta iz bolnišnice nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v enakem roku uradno obvesti pristojnega nosilca o dnevu odpusta iz bolnišnice.
2. Nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča zahteva od pristojnega nosilca odobritev, ki je pogoj za zagotavljanje storitev iz četrtega odstavka 18. člena konvencije. Pristojni nosilec lahko v 15 dneh od dneva prejema zahteve taki zahtevi ugovarja in navede razloge za utemeljitev ugovora. Če v tem času ne ugovarja, nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča zagotavlja storitve.
3. Če je treba storitve iz četrtega odstavka 18. člena konvencije zagotoviti v nujnem primeru brez odobritve pristojnega nosilca, nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča o tem takoj obvesti pristojnega nosilca.
4. Nujni primeri iz četrtega odstavka 18. člena konvencije so tisti, pri katerih z zagotavljanjem storitve ni mogoče odlašati, ne da bi s tem resno ogrožali življenje ali zdravje zadevne osebe. Če se proteza ali pripomoček zlomi ali poškoduje, za ugotovitev nujnosti zadošča dokazati nujnost popravila ali obnove tega pripomočka.
5. Pristojni organi za zvezo sestavijo seznam storitev, za katere se uporabljajo določbe četrtega odstavka 18. člena konvencije.
11. člen
Storitve v primeru vrnitve na ozemlje druge pogodbenice ali prenosa stalnega prebivališča na to ozemlje med boleznijo ali materinstvom
1. Da bi bila oseba iz drugega odstavka 18. člena konvencije še nadalje upravičena do storitev v državi novega stalnega prebivališča, predloži nosilcu v novem kraju stalnega prebivališča potrdilo pristojnega nosilca, da se ji po prenosu stalnega prebivališča še nadalje zagotavljajo storitve. Pristojni nosilec, kadar je to primerno, v potrdilu navede najdaljši možen čas zagotavljanja storitev v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja. Pristojni nosilec lahko po prenosu stalnega prebivališča zadevne osebe in na njeno zahtevo ali na zahtevo nosilca v novem kraju stalnega prebivališča izda potrdilo, če tega iz navedenih razlogov ni bilo mogoče prej pridobiti.
2. Za storitve, ki jih zagotavlja nosilec v novem kraju stalnega prebivališča, se smiselno uporabljajo določbe 10. člena.
12. člen
Storitve za upokojence in njihove družinske člane, ki nimajo stalnega prebivališča na ozemlju pogodbenice, po zakonodaji katere prejemajo pokojnino in so upravičeni do storitev
1. Da bi se upokojencu ali njegovim družinskim članom iz drugega odstavka 19. člena konvencije zagotovile storitve na ozemlju pogodbenice, na katerem ima stalno prebivališče, se mora prijaviti pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča in predložiti naslednje dokumente:
a) potrdilo, ki dokazuje, da je upravičen do storitev zase in za svoje družinske člane. To potrdilo izda pristojni nosilec in dvojnik potrdila pošlje organu za zvezo druge pogodbenice. Če upokojenec potrdila ne predloži, nosilec v kraju stalnega prebivališča zanj zaprosi pristojnega nosilca.
Potrdilo velja, dokler organ za zvezo druge pogodbenice ne prejme uradnega obvestila o njegovem preklicu od nosilca, ki je potrdilo izdal;
b) dokumente, ki jih zakonodaja države stalnega prebivališča običajno zahteva za zagotavljanje storitev.
2 Nosilec v kraju stalnega prebivališča uradno obvesti pristojnega nosilca o vsaki prijavi v skladu s prejšnjim odstavkom.
3. Pogoj za zagotovitev storitev je veljavno potrdilo iz točke a) prvega odstavka tega člena.
4. Upokojenec nosilca v kraju stalnega prebivališča obvesti o vsaki spremembi okoliščin, ki bi lahko vplivala na njegovo upravičenost do storitev, še zlasti o začasnem prenehanju ali ustavitvi izplačevanja pokojnine in prenosu svojega stalnega prebivališča ali stalnega prebivališča svojih družinskih članov.
5. Nosilec v kraju stalnega prebivališča takoj, ko je seznanjen s spremembo, ki bi lahko razširila pravice upokojenca ali njegovih družinskih članov do storitev, o tem obvesti pristojnega nosilca.
6. Nosilec v kraju stalnega prebivališča daje vso pomoč pristojnemu nosilcu, da ukrepa proti osebi, ki je prejela storitve, do katerih ni bila upravičena.
13. člen
Storitve za družinske člane, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju države, v kateri upokojenec nima stalnega prebivališča
Določbe 12. člena se smiselno uporabljajo za družinske člane iz tretjega odstavka 19. člena konvencije. V tem primeru pristojni nosilec, ali kadar je to primerno, nosilec v kraju stalnega prebivališča upokojenca izda potrdilo, ki dokazuje, da so družinski člani upravičeni do storitev.
14. člen
Storitve za upokojence in njihove družinske člane med začasnim bivanjem v državi, v kateri nimajo stalnega prebivališča
Za zagotavljanje storitev upokojencem in njihovim družinskim članom med začasnim bivanjem, omenjenim v petem odstavku 19. člena konvencije, se smiselno uporabljajo določbe 9. in 10. člena. V tem primeru je pristojni nosilec nosilec v kraju stalnega prebivališča.
15. člen
Povračilo stroškov storitev, ki so nastali med začasnim bivanjem na ozemlju ene pogodbenice, s strani pristojnega nosilca ali nosilca v kraju stalnega prebivališča druge pogodbenice
1. Če med začasnim bivanjem ni bilo mogoče opraviti formalnosti iz 9. člena, pristojni nosilec, ali kadar je to primerno, nosilec v kraju stalnega prebivališča na zahtevo zadevne osebe povrne stroške storitev v skladu z višino povračil, ki jo določi nosilec v kraju začasnega prebivališča.
2. Nosilec v kraju začasnega prebivališča na zahtevo pristojnega nosilca, ali kadar je to primerno, na zahtevo nosilca v kraju stalnega prebivališča temu priskrbi potrebne podatke o višini povračil.
16. člen
Dnevne dajatve za primer bolezni in materinstva
1. a) Da bi se zavarovancu, ki je na ozemlju Slovenije, zagotovile dajatve po nizozemski zakonodaji, ta vloži zahtevek pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
b) Da bi se zavarovancu, ki je na ozemlju Nizozemske, zagotovile dajatve po slovenski zakonodaji, ta vloži zahtevek pri Nacionalnem zavodu za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), c/o GAK, Nederland bv, Amsterdam.
2. K zahtevku, vloženemu pri nosilcu iz prvega odstavka tega člena, mora biti priloženo potrdilo o nezmožnosti za delo, ki ga izda lečeči zdravnik. Na tem potrdilu so navedeni prvi dan nezmožnosti za delo, diagnoza in verjetno trajanje nezmožnosti za delo.
3. a) Zavod iz točke a) prvega odstavka tega člena, ki prejme zahtevek, čim prej uradno obvesti pristojnega nosilca, ali če ta ni znan, Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), c/o GAK, Nederland bv, Amsterdam, o vložitvi zahtevka za dajatve in navede dan vložitve zahtevka ter ime in naslov morebitnega delodajalca ter pošlje potrdilo o nezmožnosti za delo, priloženo zahtevku, pristojnemu nosilcu, ali če ta ni znan, Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), c/o GAK, Nederland bv, Amsterdam.
b) Nosilec iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki prejme zahtevek, čim prej uradno obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana, o vložitvi zahtevka za dajatve in navede dan vložitve zahtevka ter ime in naslov morebitnega delodajalca ter pošlje potrdilo o nezmožnosti za delo, priloženo zahtevku, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
4. Na zahtevo pristojnega nosilca nosilec iz prvega odstavka tega člena opravi vse potrebno v zvezi z upravnimi zadevami ali zdravniškimi pregledi. Pristojni nosilec ima pravico zahtevati, da zadevno osebo pregleda zdravnik v pristojni državi.
5. Pristojni nosilec na ustrezen način izplača dajatve neposredno upravičencu.
17. člen
Povračilo stroškov storitev v primerih, ki niso določeni v 18. in 19. členu
1. Dejanski znesek stroškov storitev, ki se zagotavljajo v skladu s 15., 16., 17. členom (v primeru začasnega prebivališča), prvim, drugim in šestim odstavkom 18. člena in petim odstavkom 19. člena konvencije, povrnejo nosilcem, ki so zagotovili omenjene storitve, kot je prikazano v računih teh nosilcev, pristojni nosilci, ali kadar je to primerno, nosilci v kraju stalnega prebivališča.
2. Pri povračilu stroškov se ne smejo upoštevati višje cene storitev od tistih, ki se uporabljajo za storitve, zagotovljene osebam, za katere velja zakonodaja nosilcev, ki so zagotovili storitve iz prejšnjega odstavka.
18. člen
Povračilo stroškov storitev, zagotovljenih družinskim članom s stalnim prebivališčem državi, ki ni pristojna, ali v državi, v kateri upokojenec nima stalnega prebivališča
1. Znesek stroškov storitev, zagotovljenih po drugem odstavku 15. člena konvencije družinskim članom, ki nimajo stalnega prebivališča na ozemlju iste pogodbenice kot oseba, iz katere izhaja njihova upravičenost, ter znesek stroškov storitev, zagotovljenih po tretjem odstavku 19. člena konvencije, se za vsako koledarsko leto ocenita na podlagi pavšalnega zneska.
2. Plačilo pavšalnega zneska, ki ga dolgujejo nizozemski nosilci, se določi tako, da se povprečni letni stroški na družinskega člana v Sloveniji pomnožijo s povprečnim letnim številom družinskih članov, ki se upoštevajo. Povprečni letni stroški na družinskega člana v Sloveniji so enaki povprečnim letnim izdatkom za vse storitve, ki jih zagotavljajo nosilci v Sloveniji aktivnim zavarovancem in njihovim družinskim članom, za katere velja slovenska zakonodaja.
3. Plačilo pavšalnega zneska, ki ga dolgujejo slovenski nosilci, se določi tako, da se povprečni letni stroški na družinskega člana na Nizozemskem pomnožijo s povprečnim letnim številom družinskih članov, ki se upoštevajo. Povprečni letni stroški na družinskega člana so enaki povprečnim letnim izdatkom za vse storitve, ki jih zagotavljajo nosilci na Nizozemskem vsem zavarovancem, mlajšim od 65 let, za katere velja nizozemska zakonodaja.
19. člen
Povračilo stroškov storitev, zagotovljenih upokojencem in njihovim družinskim članom, ki nimajo stalnega prebivališča na ozemlju pogodbenice, po zakonodaji katere prejemajo pokojnino
1. Izdatki za storitve, zagotovljene po drugem odstavku 19. člena konvencije, se za vsako koledarsko leto ocenijo na podlagi pavšalnega zneska.
2. Pavšalno plačilo se določi tako, da se povprečni letni stroški na upokojenca in družinskega člana pomnožijo s povprečnim letnim številom upokojencev in družinskih članov, ki se upoštevajo.
3. Povprečni stroški na upokojenca in na družinskega člana upokojenca za Slovenijo so enaki povprečnim izdatkom na upokojenca in njegovega družinskega člana za vse storitve, ki jih zagotavljajo slovenski nosilci upokojencem in njihovim družinskim članom, za katere velja slovenska zakonodaja.
4. Povprečni stroški na upokojenca in družinskega člana so za Nizozemsko enaki povprečju izdatkov na upokojenca in družinskega člana za vse storitve, ki jih nizozemski nosilci zagotavljajo vsem upokojencem in njihovim družinskim članom, za katere velja nizozemska zakonodaja.
5. Za uporabo prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko preide na različne izračune v skladu s starostno skupino, ki ji upokojenec pripada.
20. člen
Dogovor o drugih načinih povračila
Organi za zvezo se lahko s privolitvijo pristojnih organov dogovorijo o načinih povračila vseh storitev ali njihovega dela, ki so drugačni od tistih v 17., 18. in 19. členu.
21. člen
Druge določbe o povračilih
1. Povračila iz 21. člena konvencije se plačujejo prek organov za zvezo.
2. Organi za zvezo se lahko sporazumejo o zvišanju zneskov iz 18. in 19. člena za odstotek upravnih stroškov.
3. Za uporabo določb 18. in 19. člena se organi za zvezo lahko sporazumejo o plačilu predujma.
2. POGLAVJE
DAJATVE ZA PRIMER INVALIDNOSTI, STAROSTI IN SMRTI
22. člen
Pristojni nosilci
Za uporabo tega poglavja pomeni izraz pristojni nosilec:
na Nizozemskem:
a) v zvezi z invalidskimi dajatvami: Nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Landelijk Instituut Sociale Verzekeringen), pri katerem je zavarovan delodajalec zavarovane osebe.
b) v zvezi s starostnimi in družinskimi pokojninami: Banka za socialno zavarovanje (Sociale Verzekeringsbank), Amstelveen;
v Sloveniji:
a) zvezi z invalidskimi, starostnimi in družinskimi pokojninami: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
23. člen
Zahtevek za dajatve
1. Pristojni nosilci takoj obvestijo drug drugega o vsakem zahtevku za pokojnino, za katerega se uporabljata drugo poglavje tretjega dela in 42. člen konvencije. Ti podatki se navedejo na posebnem obrazcu, na katerem so tudi vsi podatki, ki jih pristojni nosilec druge pogodbenice potrebuje za proučitev zahtevka. Ta obrazec nadomesti potrebne dokumente.
2. Pristojni nosilci se medsebojno obveščajo o okoliščinah, ki so pomembne pri odločanju o pokojnini in o okoliščinah, ki vplivajo na nadaljnjo upravičenost do pokojnine ali dajatev ter priložijo ustrezno medicinsko dokumentacijo.
3. Pristojni nosilci odločajo o zahtevku in o odločitvi uradno obvestijo vlagatelja zahtevka in nosilca druge pogodbenice.
24. člen
Potrditev zavarovalnih dob
Za ugotovitev upravičenosti do pokojnine ali za določitev njene višine po drugem poglavju tretjega dela konvencije pristojni nosilec ene pogodbenice na zahtevo pristojnega nosilca druge pogodbenice potrdi zavarovalne dobe, dopolnjene po njegovi zakonodaji, ter zagotovi tudi druge zahtevane podatke.
25. člen
Zdravniški pregledi
1. Če ima upravičenec do invalidske ali družinske pokojnine po zakonodaji ene pogodbenice stalno ali začasno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, lahko za ugotovitev ali spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca pristojni nosilec pogodbenice, ki plačuje pokojnino, zahteva od njega, da opravi zdravniške preglede.
2. Zahtevek za zdravniški pregled se predloži pristojnemu nosilcu druge pogodbenice, ki o rezultatih pregledov čim prej uradno obvesti pristojnega nosilca prve pogodbenice. Pristojni nosilec ima pravico zahtevati, da zadevno osebo pregleda zdravnik v pristojni državi.
26. člen
Izplačilo dajatev
Razen pri uporabi 44. člena konvencije se pokojnine izplačujejo neposredno upravičencem.
3. POGLAVJE
BREZPOSELNOST IN OTROŠKI DODATKI
27. člen
Izmenjava podatkov
Če oseba pri izvajanju tretjega in četrtega poglavja tretjega dela konvencije zaprosi za dajatve na ozemlju ene pogodbenice, nosilec druge pogodbenice pošlje podatke prek organa za zvezo te pogodbenice.
III. DEL
KONČNE DOLOČBE
28. člen
Medsebojna pomoč
1. Organi za zvezo sestavijo vzorce potrdil in drugih dokumentov za izvajanje tega dogovora.
2. Če jih pristojni organi za to pooblastijo, lahko organi za zvezo sprejmejo dodatne upravne ukrepe za izvajanje tega dogovora.
3. Organi za zvezo si po potrebi med seboj pomagajo pri prevajanju zahtevkov in drugih dokumentov, napisanih v njihovih uradnih jezikih, v angleški jezik.
29. člen
Za namen poslovanja s strankami lahko organ za zvezo ene pogodbenice vzpostavi neposreden stik z upravičenci, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države.
30. člen
Stroški zdravniških pregledov
Stroškov zdravniških pregledov, ki so potrebni za odobritev ali preverjanje dajatev, nosilci ne povrnejo, razen če se pregledi opravijo izključno na zahtevo pristojnega nosilca.
31. člen
Začetek veljavnosti
Ta dogovor začne veljati skupaj s konvencijo in se lahko odpove v skladu z istimi pravili, kot se uporabljajo za konvencijo.
SESTAVLJENO v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 22. marca 2000 v angleškem jeziku.
Za pristojne slovenske organe Za pristojne nizozemske organe
Nataša Belopavlovič l.r. Roland Gerritse l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencije z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 540-01/00-19/1
Ljubljana, dne 14. septembra 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 10/09/2000 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |