Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA
Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN S PROTOKOLOM
Z DNE 16. NOVEMBRA 1982 (MKOTJE)
1. člen
Ratificira se Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, sestavljena v Parizu dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s protokolom z dne 16. novembra 1982.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA Z DODATNIM
PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN S PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982
VLADE Zvezne republike Nemčije, Republike Avstrije, Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Kraljevine Španije, Republika Finske, Francoske republike, Helenske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Norveške, Kraljevine Nizozemske, Portugalske republike, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Kraljevine Švedske, Švicarske konfederacije in Republike Turčije so se
OB UPOŠTEVANJU, da mora Agencija OECD za jedrsko energijo, ustanovljena v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju “Organizacija”), spodbuditi pripravo in uskladitev zakonodaje, ki se nanaša na jedrsko energijo v udeleženih državah, zlasti glede odgovornosti tretjim in glede zavarovanja za jedrska tveganja;
V ŽELJI, da zagotovijo ustrezno in pravično odškodnino osebam, ki utrpijo škodo zaradi jedrske nesreče, pri čemer pa storijo vse potrebno, da zagotovijo neoviran razvoj proizvodnje in uporabe jedrske energije v miroljubne namene;
V PREPRIČANJU, da je treba poenotiti temeljna pravila, ki se v različnih državah nanašajo na odgovornost za takšno škodo, pri čemer pa imajo te države na nacionalni podlagi možnost izvajati dodatne ukrepe, za katere menijo, da so primerni,
DOGOVORILE, kot sledi:
1. ČLEN
a) V tej konvenciji:
i) “Jedrska nesreča” pomeni dogodek ali vrsto dogodkov istega izvora, ki povzročijo škodo, pod pogojem, da tak dogodek ali vrsta dogodkov ali povzročena škoda nastane zaradi ali je posledica radioaktivnih lastnosti ali njihove kombinacije s strupenimi, eksplozivnimi ali drugimi nevarnimi lastnostmi jedrskega goriva ali radioaktivnih izdelkov ali odpadkov ali s katerimi koli naštetimi lastnostmi ali nastane oziroma je posledica ionizirajočega sevanja, ki ga oddaja kateri koli vir sevanja znotraj jedrske naprave.
ii) “Jedrska naprava” pomeni reaktorje, razen tistih, ki so del prevoznih sredstev; obrate za izdelavo ali predelavo jedrskih snovi; obrate za ločevanje izotopov od jedrskega goriva; obrate za ponovno predelavo obsevanega jedrskega goriva, objekte za skladiščenje jedrskih snovi, razen za skladiščenje med njihovim prevozom; ter vse druge naprave, v katerih so jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, kot jih občasno določi Upravni odbor za jedrsko energijo Organizacije (v nadaljevanju “Upravni odbor” ); vsaka pogodbenica lahko določi, da se dve ali več jedrskih naprav istega uporabnika, ki so na istem mestu skupaj z vsemi drugimi objekti na tistem mestu, na katerem je jedrski material, šteje za eno samo jedrsko napravo.
ii) “Jedrsko gorivo” pomeni cepljivi material, ki vsebuje uran v obliki kovine, zlitine ali kemične spojine (vključno z naravnim uranom), plutonij v obliki kovine, zlitine ali kemične spojine, in drug cepljivi material, kot ga občasno določi Upravni odbor.
i) “Radioaktivni proizvodi ali odpadki” pomenijo radioaktivni material, ki nastane med proizvodnjo ali uporabo jedrskega goriva, ali vsak material, ki je postal radioaktiven, ker je bil v tem procesu izpostavljen sevanju, vendar ne vključuje 1) jedrskega goriva ali 2) radioizotopov zunaj jedrske naprave, ki so nastali v zaključni fazi proizvodnje in se smejo uporabljati v industrijske, trgovske, kmetijske, medicinske, znanstvene ali izobraževalne namene.
ii) “Jedrske snovi” pomenijo jedrsko gorivo (razen naravnega urana in osiromašenega urana) in radioaktivne proizvode in odpadke.
iii) “Uporabnik” v zvezi z jedrsko napravo pomeni osebo, ki jo je pristojni državni organ določil ali priznal za njenega uporabnika.
a) Če Upravni odbor meni, da obstaja majhna nevarnost tveganja, lahko katero koli jedrsko napravo, jedrsko gorivo ali jedrske snovi izključi iz uporabe te konvencije.
2. ČLEN
Ta konvencija se ne uporablja za jedrske nesreče, ki se zgodijo na ozemlju držav, ki niso pogodbenice, ali za škodo, nastalo na takem ozemlju, razen če je drugače določeno z zakonodajo pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, in razen v zvezi s pravicami, navedenimi v odstavku e) 6. člena.
3. ČLEN
a) V skladu s to konvencijo uporabnik jedrske naprave odgovarja za:
i) škodo ali izgubo življenja osebe in
ii) škodo na premoženju ali njegovo izgubo, razen za
1. samo jedrsko napravo ali kako drugo jedrsko napravo, vključno s tako, ki je v gradnji na mestu, na katerem je naprava, in
2. vsako premoženje, ki je na istem mestu in se uporablja ali se bo uporabljalo v zvezi z vsemi takimi napravami, če se dokaže, da je škodo ali izgubo (v nadaljevanju “škoda”) povzročila jedrska nesreča v tej napravi ali nesreča, nastala zaradi jedrskih snovi, ki uhajajo iz te naprave, razen če je drugače določeno v 4. členu.
a) Kadar škodo ali izgubo povzročita hkrati jedrska nesreča in nesreča, ki ni jedrska, potem se za tisti del škode ali izgube, ki je posledica te druge nesreče, kolikor je ni mogoče z gotovostjo ločiti od škode ali izgube, ki je posledica jedrske nesreče, šteje, da je škodo povzročila jedrska nesreča. Kadar škodo ali izgubo povzročita hkrati jedrska nesreča in emisija ionizirajočega sevanja, ki je ta konvencija ne vključuje, potem nič v tej konvenciji ne omejuje odgovornosti oseb v zvezi z emisijo ionizirajočega sevanja ali nanjo kako drugače vpliva.
4. ČLEN
Pri prevozu jedrskih snovi, vključno s skladiščenjem med prevozom, ne glede na 2. člen:
a) uporabnik jedrske naprave v skladu s to konvencijo odgovarja za škodo, če se dokaže, da jo je povzročila jedrska nesreča zunaj njegove naprave in vključuje jedrske snovi med prevozom iz naprave, le če se je nesreča zgodila:
i) preden je uporabnik kake druge jedrske naprave na podlagi izrecnih določil pisne pogodbe prevzel odgovornost za jedrske nesreče, ki vključujejo jedrske snovi;
ii) preden je uporabnik druge jedrske naprave prevzel jedrske snovi, če v pogodbi ni takih izrecnih določil, ali
iii) preden je jedrske snovi, namenjene uporabi v reaktorju, ki je del prevoznega sredstva, prevzela oseba, ki je po predpisih pooblaščena za uporabo takega reaktorja, vendar
iv) preden so bile jedrske snovi, poslane osebi na ozemlju države, ki ni pogodbenica, razložene s prevoznega sredstva, s katerim so bile prepeljane na ozemlje te države;
b) uporabnik jedrske naprave v skladu s to konvencijo odgovarja za škodo, če se dokaže, da jo je povzročila jedrska nesreča zunaj njegove naprave in vključuje jedrske snovi med prevozom do naprave, le če se je nesreča zgodila:
i) potem, ko je na podlagi izrecnih določil pisne pogodbe prevzel od uporabnika druge jedrske naprave odgovornost za jedrske nesreče, ki vključujejo jedrske snovi;
ii) potem, ko je prevzel omenjene jedrske snovi, če v pogodbi ni takšnih izrecnih določil, ali
iii) potem, ko je prevzel jedrske snovi od osebe, ki upravlja reaktor, ki je del prevoznega sredstva, vendar
iv) kadar je oseba z ozemlja države, ki ni pogodbenica, poslala jedrske snovi s pisno privolitvijo uporabnika, šele potem ko so bile naložene na prevozno sredstvo, s katerim bodo odpeljane z ozemlja te države;
c) uporabnik, odgovoren v skladu s to konvencijo, je dolžan dati prevozniku potrdilo, ki daje jamstvo, zahtevano v skladu z 10. členom, in ki ga je izdala zavarovalnica ali drug finančni garant ali se izda v njunem imenu. Vendar pa lahko pogodbenica izključi to obvezo v zvezi s prevozom, ki poteka v celoti po njenem ozemlju. V potrdilu morajo biti navedeni ime in naslov uporabnika ter znesek, vrsta in trajanje jamstva. Teh navedb pa oseba, ki je izdala to potrdilo ali v katere imenu je bilo izdano, ne more izpodbijati. V potrdilu morajo biti navedeni jedrske snovi in prevoz, za katere velja jamstvo, vsebovati pa mora tudi izjavo pristojnega državnega organa, da je navedena oseba uporabnik v smislu te konvencije;
c) pogodbenica lahko pod posebnimi pogoji, določenimi v njeni zakonodaji, in ob izpolnitvi zahtev iz odstavka a) 10. člena ter na podlagi odločitve pristojnega državnega organa določi, da sme biti prevoznik na svojo zahtevo in s privolitvijo uporabnika jedrske naprave, ki je na njenem ozemlju, v skladu s konvencijo odgovoren namesto omenjenega uporabnika. V tem primeru se prevoznik za namene te konvencije glede jedrskih nesreč, ki se zgodijo med prevozom jedrskih snovi, šteje za uporabnika jedrske naprave na ozemlju pogodbenice, katere zakonodaja tako določa.
5. ČLEN
a) Če so bili jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, vključeni v jedrsko nesrečo, v več jedrskih napravah, v trenutku nastanka škode pa so samo v eni jedrski napravi, noben uporabnik katere koli jedrske naprave, v kateri so bili prej, ne odgovarja za škodo.
b) Kadar škodo povzroči jedrska nesreča, ki se zgodi v jedrski napravi in so vanjo vključene samo jedrske snovi, ki so bile v njej slučajno uskladiščene med prevozom, uporabnik jedrske naprave ne odgovarja, če je v skladu s 4. členom odgovoren drug uporabnik ali oseba.
c) Če so bili jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, vključeni v jedrsko nesrečo, v več jedrskih napravah, v trenutku nastanka škode pa jih ni v jedrski napravi, odgovarja samo uporabnik tiste jedrske naprave, v kateri so bili pred jedrsko škodo, ali pa uporabnik, ki jih je prevzel pozneje ali je prevzel odgovornost na podlagi izrecnih določil pisne pogodbe.
d) Če v skladu s to konvencijo za škodo odgovarja več uporabnikov, je odgovornost teh uporabnikov skupna in solidarna: kadar je taka odgovornost posledica škode, ki jo je povzročila jedrska nesreča, v katero so vključene jedrske snovi, ki so med prevozom na enem in istem prevoznem sredstvu ali v primeru uskladiščenja med prevozom v eni in isti jedrski napravi, potem najvišji skupni znesek, za katerega so ti uporabniki odgovorni, ne sme presegati zneska, ki je v skladu s 7. členom določen za vsakega izmed njih, s tem da se od nobenega uporabnika v zvezi z jedrsko nesrečo ne zahteva, da plača višji znesek, kot je zanj določen po 7. členu.
6. ČLEN
a) Skladno s to konvencijo se pravica do odškodnine za škodo, ki jo je povzročila nesreča, lahko uveljavi samo proti uporabniku, odgovornemu za škodo, ali tudi proti zavarovalnici ali drugemu finančnemu garantu, če notranje pravo daje pravico neposredno tožiti zavarovalnico ali drugega finančnega garanta, ki daje jamstvo, zahtevano v skladu z 10. členom.
b) Če ni v tem členu drugače določeno, za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ne odgovarja nobena druga oseba, vendar ta določba ne vpliva na uporabo katerega koli mednarodnega sporazuma o prevozu, ki velja ali je na voljo za podpis, ratifikacijo ali pristop na datum te konvencije.
c) i) Nič v tej konvenciji ne vpliva na odgovornost:
1. posameznika za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, za katero uporabnik v skladu s členom 3 a) ii) 1) in 2) ali 9. členom ni odgovoren po tej konvenciji, in če je ta posameznik povzročil škodo s takim dejanjem ali opustitvijo z namenom, da jo povzroči;
2. osebe, po predpisih pooblaščene za uporabo reaktorja, ki je del prevoznega sredstva, za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, kadar uporabnik skladno s členom 4 a) iii) ali b) iii) za takšno škodo ni odgovoren.
ii) Zunaj te konvencije uporabnik ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči jedrska nesreča.
d) Oseba, ki je v skladu s katerim koli mednarodnim sporazumom, navedenim v odstavku b) tega člena, ali v skladu z zakonodajo države, ki ni pogodbenica, plačala odškodnino za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, si do višine plačanega zneska pridobi s subrogacijo pravice, ki bi jih na podlagi te konvencije uživala oseba, ki je utrpela škodo.
e) Vsaka oseba, ki ima svoj glavni sedež podjetja na ozemlju pogodbenice, ali nekdo, ki je zaposlen pri taki osebi in je plačal odškodnino za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ki se je zgodila na ozemlju države, ki ni pogodbenica, ali za škodo, ki je nastala na omenjenem ozemlju, si do višine plačanega zneska pridobi pravice, ki bi jih užival oškodovanec nasproti uporabniku, če ne bi bilo določb 2. člena.
f) Uporabnik ima pravico do regresnega zahtevka le:
i) če je škoda, ki jo je povzročila jedrska nesreča, posledica določenega dejanja ali njegove opustitve z namenom povzročiti škodo, do posameznika, ki je tako dejanje namenoma storil ali ga opustil,
ii) če in v obsegu, kot je to izrecno določeno v pogodbi.
g) Če ima uporabnik v katerem koli obsegu skladno z odstavkom f) tega člena pravico do regresnega zahtevka do katere koli osebe, ta oseba v tem obsegu skladno z odstavkom d) ali e) tega člena nima pravice do takega zahtevka do uporabnika.
h) Kadar določbe sistemov nacionalnega ali javnega zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, zavarovanja za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni vključujejo tudi odškodnino za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, določajo pravice upravičencev do odškodnine ter pravice do regresnega zahtevka po teh sistemih pravo pogodbenice ali predpisi medvladne organizacije, ki je ustanovila take sisteme.
7. ČLEN
a) Skupni znesek odškodnine, ki se mora izplačati za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ne sme preseči najvišjega zneska za odgovornosti, določenega v skladu s tem členom.
b) Najvišji znesek za odgovornost uporabnika za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, je 15.000.000 posebnih pravic črpanja, kot jih določi Mednarodni denarni sklad ter jih tudi sam uporablja za svoje lastne operacije in transakcije (v nadaljevanju “posebne pravice črpanja”). Vendar
i) lahko vsaka pogodbenica ob upoštevanju možnosti uporabnika, da si pridobi zavarovanje ali drugo finančno jamstvo, zahtevano v skladu z 10. členom, z zakonodajo določi višji ali nižji znesek;
ii) lahko vsaka pogodbenica ob upoštevanju vrste jedrske naprave ali uporabljenih jedrskih snovi ter možnih posledic nesreče, ki bi jih lahko te povzročile, določi nižji znesek
pod pogojem, da v nobenem primeru tako določeni zneski niso nižji od 5.000.000 posebnih pravic črpanja. Zgoraj omenjeni zneski se lahko preračunajo v nacionalno valuto v zaokroženih zneskih.
c) Odškodnina za škodo na prevoznih sredstvih, na katerih so bile jedrske snovi v trenutku jedrske nesreče, ne more zmanjšati odgovornosti uporabnika za drugo škodo na znesek, nižji od 5.000.000 posebnih pravic črpanja, ali na kakršen koli višji znesek, ki ga določa zakonodaja pogodbenice.
d) Znesek za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na ozemlju pogodbenice, ki je določen v skladu z odstavkom b) tega člena, kot tudi določbe zakonodaje katere koli pogodbenice skladno z odstavkom c) tega člena se nanašajo na odgovornost teh uporabnikov ne glede na to, kje se nesreča zgodi.
e) Pogodbenica lahko za tranzit jedrskih snovi čez svoje ozemlje postavi pogoj, da se najvišji znesek za odgovornost tujega uporabnika poveča, če meni, da tak znesek ne pokriva ustrezno tveganja za jedrsko nesrečo med tranzitom, vendar tako povečani najvišji znesek ne sme presegati najvišjega zneska za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na njenem ozemlju.
f) Določbe odstavka e) tega člena se ne uporabljajo za:
i) tiste prevoze po morju, za katere mednarodno pravo v primeru velike sile določa pravico do vstopa v pristanišče pogodbenice ali pravico do neškodljivega prehoda čez njeno ozemlje, ali
ii) tiste prevoze po zraku, za katere po sporazumu ali mednarodnem pravu obstaja pravica do preleta ali pristanka na ozemlju take pogodbenice.
g) Obresti in stroški, ki jih sodišče po tožbah prisodi za odškodnino po tej konvenciji, se ne štejejo kot odškodnina za vse namene te konvencije in jih mora uporabnik plačati poleg katerega koli zneska, za katerega odgovarja v skladu s tem členom.
8. ČLEN
a) Pravica do odškodnine po tej konvenciji preneha v 10 letih od dneva, ko se je zgodila jedrska nesreča, če se v tem času ne vloži tožba. Vendar lahko zakonodaja države določi daljši rok od 10 let, če je pogodbenica, na ozemlju katere je jedrska naprava odgovornega uporabnika, ukrepala, da bi krila odgovornost tega uporabnika v zvezi s katero koli tožbo za odškodnino, vloženo po preteku 10 let in med takim daljšim rokom, pod pogojem, da podaljšanje prekluzivnega roka v nobenem primeru ne vpliva na pravico do odškodnine po tej konvenciji za katero koli osebo, ki pred potekom desetletnega obdobja vloži tožbo zoper uporabnika zaradi smrti ali telesne okvare.
b) Pri škodi, ki jo je povzročila jedrska nesreča, v katero so vključeni jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, ki so bili v trenutku nesreče ukradeni, izgubljeni, vrženi z ladje ali zapuščeni in jih uporabnik še ni dobil nazaj, se rok, ki je določen v odstavku a) tega člena, računa od dneva jedrske nesreče, vendar ne sme v nobenem primeru presegati 20 let, računano od dneva, ko so bili ukradeni, izgubljeni, vrženi z ladje ali zapuščeni.
c) Notranja zakonodaja lahko določi prekluzivni ali zastaralni rok, ki ne sme biti krajši od dveh let, računano od dneva, ko je oseba, ki je škodo utrpela, zvedela ali bi upravičeno morala vedeti za to škodo in uporabnika, ki je zanjo odgovoren, pod pogojem, da niso prekoračeni roki iz odstavkov a) in b) tega člena.
d) Kadar se lahko uporabijo določbe člena 13 c) ii), pa pravica do odškodnine ne preneha, če se še v roku, predvidenem v odstavkih a), b) in c) tega člena,
i) pred odločitvijo razsodišča iz 17. člena tožba vloži na enem od sodišč, med katerimi lahko razsodišče izbira; če razsodišče odloči, da je pristojno sodišče drugo kot tisto, na katerem je bila tožba že vložena, lahko določi datum, do katerega mora biti tožba vložena na tako določenem pristojnem sodišču, ali
ii od pogodbenice zateva, da začne postopek, po katerem bo razsodišče določilo pristojno sodišče v skladu s členom 13 c) ii), in se tožba vloži po taki določitvi v roku, kot ga določi razsodišče.
e) Če notranje pravo ne določa drugače, lahko vsaka oseba, ki je utrpela škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, in ki je vložila odškodninsko tožbo v roku, predvidenem v tem členu, dopolni svoj zahtevek v zvezi s povečanjem škode po poteku tega roka pod pogojem, da pristojno sodišče še ni izdalo dokončne sodbe.
9. ČLEN
Uporabnik ni odgovoren za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ki je neposredna posledica oboroženega spopada, sovražnosti, državljanske vojne, vstaje, ali če zakonodaja pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava, ne določa drugače, hude naravne nesreče izjemnih razsežnosti.
10. ČLEN
a) V skladu s to konvencijo je uporabnik dolžan imeti in ohranjati zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje svoje odgovornosti v znesku, določenem s 7. členom, in take vrste in pod takimi pogoji, kot jih določi pristojni državni organ.
b) Nobena zavarovalnica ali drug finančni garant ne sme ustaviti ali preklicati zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, predvidenega v odstavku a) tega člena, ne da bi najmanj dva meseca vnaprej pisno obvestil pristojni državni organ, ali tega storiti med trajanjem prevoza, če se tako zavarovanje ali finančno jamstvo nanaša na prevoz jedrskih snovi.
c) Zneski, določeni kot zavarovanje, pozavarovanje ali drugo finančno jamstvo, se lahko črpajo samo kot odškodnina za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča.
11. ČLEN
V mejah te konvencije ureja vrsto, obliko in obseg odškodnine ter njeno pravično razdelitev notranje pravo.
12. ČLEN
Odškodnina, ki se plača po tej konvenciji, zavarovalne in pozavarovalne premije, zneski, določeni kot zavarovanje, pozavarovanje ali druga finančna jamstva, zahtevana v skladu z l0. členom, ter obresti in stroški iz odstavka g) 7. člena se svobodno prenašajo med denarnimi območji pogodbenic.
13. ČLEN
a) Če ni v tem členu drugače določeno, so za tožbe, vložene na podlagi 3. in 4. člena ter odstavkov a) in e) 6. člena, pristojna sodišča pogodbenice, na katere ozemlju se je nesreča zgodila.
b) Kadar se jedrska nesreča zgodi zunaj ozemlja pogodbenic ali kadar kraja jedrske nesreče ni mogoče zanesljivo ugotoviti, so za take tožbe pristojna sodišča pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika.
c) Kadar bi bila na podlagi odstavka a) ali b) tega člena pristojna sodišča več kot ene pogodbenice, so pristojna:
i) če bi se zgodila jedrska nesreča deloma zunaj ozemlja katere koli pogodbenice, deloma pa na ozemlju ene same pogodbenice, sodišča te pogodbenice;
ii) v vsakem drugem primeru pa sodišča tiste pogodbenice, ki jih je na zahtevo prizadete pogodbenice določilo razsodišče, navedeno v 17. členu, in za katera je ugotovilo, da so najtesneje povezana s tem primerom.
d) Sodbe, ki jih po tem členu pristojno sodišče izreče po obravnavi ali zaradi izostanka, se, ko postanejo izvršljive po pravu, ki ga uporablja omenjeno sodišče, štejejo za izvršljive na ozemlju vsake druge pogodbenice, takoj ko so izpolnjene formalnosti, ki jih zahteva ta pogodbenica. Vsebinsko obravnavanje te zadeve v novem postopku ni mogoče. Zgornje določbe se ne uporabljajo za začasne sodbe.
e) Če je po tej konvenciji vložena tožba zoper pogodbenico, se ta pogodbenica pred sodiščem, pristojnim po tem členu, ne more sklicevati na sodno imuniteto, razen glede ukrepov izvršbe.
14. ČLEN
a) Ta konvencija se uporablja brez diskriminacije na podlagi državljanstva, stalnega ali začasnega prebivališča.
b) “Notranje pravo” in “notranja zakonodaja” pomenita notranje pravo ali notranjo zakonodajo sodišča, ki je po tej konvenciji pristojno za zahtevke, ki so posledica jedrske nesreče, in se uporabljata v vseh zadevah, tako v materialnih kot postopkovnih, ki jih ta konvencija posebej ne ureja.
c) To pravo in zakonodaja se uporabljata brez diskriminacije na podlagi državljanstva, stalnega ali začasnega prebivališča.
15. ČLEN
a) Vsaka pogodbenica lahko sprejme take ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zagotovitev povečanja zneska odškodnine, določenega v tej konvenciji.
b) Če odškodnina za škodo vključuje javna sredstva in presega 5.000.000 posebnih pravic črpanja iz 7. člena, se lahko vsak tak ukrep ne glede na njegovo obliko uporablja pod pogoji, ki lahko odstopajo od določb te konvencije.
16. ČLEN
Odločitve, ki jih v skladu s členom 1 a) ii) in (iii), ter odstavkom b) istega člena sprejme Upravni odbor, sporazumno sprejmejo člani, ki predstavljajo pogodbenice.
17. ČLEN
Upravni odbor prouči kateri koli spor med dvema oziroma več pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije, in če se pogodbenice ne morejo prijateljsko dogovoriti, se na zahtevo prizadete pogodbenice spor predloži razsodišču, ki je bilo ustanovljeno v skladu s Konvencijo o uvedbi varnostnega nadzora na področju jedrske energije z dne 20. decembra 1957.
18. ČLEN
a) Pridržki k eni ali več določbam te konvencije se lahko izrazijo kadar koli pred ratifikacijo ali pristopom k njej ali pred uradnim obvestilom po 23. členu glede ozemlja ali ozemelj, omenjenih v notifikaciji, in so dopustni le, če so pogoje teh pridržkov podpisnice izrecno sprejele.
b) Od podpisnice, ki še ni ratificirala te konvencije v 12 mesecih po datumu, ko je od generalnega sekretarja Organizacije v skladu s 24. členom prejela uradno obvestilo o takem pridržku, se tako sprejetje ne zahteva.
c) Vsak pridržek, sprejet v skladu s tem členom, se lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Organizacije.
19. ČLEN
a) Ta konvencija se ratificira, listine o ratifikaciji pa se deponirajo pri generalnem sekretarju Organizacije.
b) Konvencija začne veljati, ko listine o ratifikaciji deponira vsaj pet podpisnic. Za vsako podpisnico, ki jo ratificira pozneje, pa začne konvencija veljati, ko deponira svojo listino o ratifikaciji.
20. ČLEN
Spremembe te konvencije sprejmejo vse pogodbenice s skupnim dogovorom. Te začnejo veljati, ko jih ratificirata ali potrdita dve tretjini pogodbenic. Za vsako pogodbenico, ki jih ratificira ali potrdi pozneje, pa spremembe začnejo veljati na dan ratifikacije ali potrditve.
21. ČLEN
a) Vlada vsake članice ali pridružene države Organizacije, ki ni podpisnica te konvencije, lahko k njej pristopi z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Organizacije.
b) Vlada vsake druge države, ki ni podpisnica te konvencije, lahko k njej pristopi z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Organizacije ter s soglasno privolitvijo pogodbenic. Tak pristop začne veljati od dneva privolitve.
22. ČLEN
a) Ta konvencija ostane v veljavi deset let, računano od dneva začetka njene veljavnosti. Vsaka pogodbenica lahko 12 mesecev pred potekom desetletnega obdobja obvesti generalnega sekretarja Organizacije, da se zanjo ob koncu desetletnega obdobja ta konvencija preneha uporabljati.
b) Po preteku desetletnega obdobja ostane ta konvencija v veljavi še pet let za tiste pogodbenice, ki je v skladu z odstavkom a) tega člena niso prenehale uporabljati, nato pa ostane v veljavi za naslednja petletna obdobja za tiste pogodbenice, ki uradno ne obvestijo generalnega sekretarja Organizacije najpozneje 12 mesecev pred potekom enega od teh obdobij, da so jo prenehale uporabljati na koncu enega teh petletnih obdobij.
c) Generalni sekretar Organizacije po preteku petletnega obdobja od začetka veljavnosti te konvencije ali ob katerem koli drugem času na zahtevo pogodbenice v šestih mesecih od te zahteve skliče konferenco, katere namen je revizija konvencije.
23. ČLEN
a) Ta konvencija se nanaša na matična ozemlja pogodbenic.
b) Vsaka podpisnica ali pogodbenica lahko ob podpisu ali ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli kasneje uradno obvesti generalnega sekretarja Organizacije, da se ta konvencija uporablja za tista njena ozemlja, vključno z ozemlji, za katerih mednarodne odnose je odgovorna, za katera se ta konvencija v skladu z odstavkom a) tega člena ne uporablja in ki so omenjena v obvestilu. Vsako tako uradno obvestilo se lahko v zvezi s katerim koli ozemljem ali ozemlji, navedenimi v njem, umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju 12 mesecev pred potekom obdobja.
c) Vsako ozemlje pogodbenic, vključno s tistimi ozemlji, za katerih mednarodne odnose je odgovorna, na katera se ta konvencija ne nanaša, se za namene te konvencije šteje kot ozemlje države, ki ni pogodbenica.
24. ČLEN
Generalni sekretar Organizacije obvesti vse podpisnice in vlade, ki pristopajo h konvenciji, o prejetju vsake listine o ratifikaciji, o vsakem pristopu, umiku, uradnem obvestilu po 23. členu in odločitvah Upravnega odbora po členu 1 a) ii) in iii) ter b). Prav tako jih obvesti o datumu, ko začne konvencija veljati, o vsaki spremembi besedila konvencije in o datumu začetka veljavnosti te spremembe ter o pridržkih, izraženih v skladu z 18. členom.
PRILOGA 1
Ob podpisu konvencije ali ob podpisu dodatnega protokola so bili sprejeti naslednji pridržki:
1. Člen 6 a) in c) i):
Pridržek Vlade Zvezne republike Nemčije, Vlade Republike Avstrije in Vlade Helenske republike
Pridržek pravice, da se z notranjim pravom določi, da poleg uporabnika ostajajo tudi
druge osebe še naprej odgovorne za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, pod pogojem, da so te osebe za svojo odgovornost krite, vključno z obrambo zoper neupravičene tožbe,z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, ki ga pridobi uporabnik ali se zagotovi iz državnih sredstev.
2. Člen 6 b) in d):
Pridržek Vlade Republike Avstrije, Vlade Republike Finske, Vlade Helenske republike, Vlade Kraljevine Norveške in Vlade Kraljevine Švedske
Pridržek pravice, da se upošteva njihova notranja zakonodaja, ki vključuje določbe, enakovredne tistim iz mednarodnih sporazumov, omenjenih v odstavku b) 6. člena, tako da so mednarodni sporazumi v okviru pomena odstavkov b) in d) 6. člena.
3. Člen 8 a):
Pridržek Vlade Zvezne republike Nemčije in Vlade Republike Avstrije
Pridržek pravice, da se glede jedrskih nesreč, ki se zgodijo v Zvezni republiki Nemčiji oziroma Republiki Avstriji, določi obdobje, daljše od 10 let, če so bili sprejeti ukrepi, s katerimi je krita odgovornost uporabnika v zvezi s tožbami za odškodnino, vloženimi po preteku desetletnega obdobja in med takim daljšim obdobjem.
4. Člen 9:
Pridržek Vlade Zvezne republike Nemčije in Vlade Republike Avstrije
Pridržek pravice, da se glede jedrskih nesreč, ki se zgodijo v Zvezni republiki Nemčiji oziroma v Republiki Avstriji, določi, da je uporabnik odgovoren za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ki je neposredna posledica oboroženega spopada, sovražnosti, državljanske vojne, vstaje ali hude naravne nesreče izjemnih razsežnosti.
5. Člen 19:
Pridržek Vlade Zvezne republike Nemčije, Vlade Republike Avstrije in Vlade Helenske republike
Pridržek pravice, da se ratifikacija te konvencije šteje kot obveznost po mednarodnem pravu, da se uveljavi notranja zakonodaja za odgovornost tretjim s področja jedrske energije v skladu z določbami te konvencije.
PRILOGA 2
Ta konvencija se ne razlaga tako, kot da se pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska nesreča, ki se je zgodila na ozemlju druge pogodbenice, povzročila škodo, prikrajša za regresni zahtevek, do katerega bi bila upravičena po mednarodnem pravu.
DA BI TO POTRDILI, SO PODPISANI, KI SO BILI ZA TO PRAVILNO POOBLAŠČENI, PODPISALI TO KONVENCIJO.
SESTAVLJENO v Parizu devetindvajsetega julija tisoč devetsto šestdeset v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem in španskem jeziku v enem izvodu, ki ostane deponiran pri generalnem sekretarju Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, ki bo overjene kopije poslal vsem podpisnicam.
3. člen
Za izvajanje konvencije je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka:801-10/00-20/1
Ljubljana, dne 19. julija 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 08/09/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |