Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI DODATNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO O NEŠIRJENJU
JEDRSKEGA OROŽJA (MAEVPN)
1. člen
Ratificira se Dodatni protokol k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, podpisan 26.novembra 1998 na Dunaju.
2. člen
Dodatni protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
DODATNI PROTOKOL
K SPORAZUMU MED REPUBLIKO SLOVENIJO
IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O
VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO
O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA
KER sta Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu Slovenija) in Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Agencija) podpisnici Sporazuma o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Sporazum o varovanju), ki je začel veljati dne 1. avgusta 1997,
KER SE ZAVEDATA želje mednarodne skupnosti, da bi še bolj okrepila boj proti širjenju jedrskega orožja s povečanjem učinkovitosti in z izboljšanjem zmožnosti sistema varovanja Agencije,
KER POUDARJATA, da mora Agencija pri varovanju upoštevati potrebo, da se izogne oviranju gospodarskega in tehnološkega razvoja Slovenije ali mednarodnega sodelovanja na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, spoštuje zdravje, varnost, fizično zaščito in druge veljavne varnostne določbe ter pravice posameznikov in sprejme vse varnostne ukrepe za varstvo poslovnih, tehnoloških ter industrijskih skrivnosti kot tudi drugih zaupnih informacij, ki jih izve,
KER je treba pogostnost in intenzivnost v tem protokolu opisanih dejavnosti omejiti na najmanjšo možno mero v skladu s ciljem povečanja učinkovitosti in izboljšanja zmožnosti varovanja Agencije,
STA SE ZARADI TEGA Slovenija in Agencija sporazumeli o naslednjem:
ODNOS MED PROTOKOLOM IN SPORAZUMOM O VAROVANJU
1. člen
Določbe Sporazuma o varovanju veljajo za ta protokol v tolikšni meri, kolikor se nanašajo na določbe tega protokola in so združljive z njimi. Ob neskladju med določbami Sporazuma o varovanju in določbami tega protokola veljajo določbe tega protokola.
POSREDOVANJE INFORMACIJ
2. člen
a. Slovenija predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje:
(i) splošen opis in informacije, ki določajo lokacijo raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in se izvajajo kjer koli, kjer jih financira, posebej odobri ali nadzoruje Slovenija oziroma se izvajajo v njenem imenu;
(ii) informacije, ki jih je Agencija ugotovila na podlagi pričakovanega povečanja učinkovitosti ali zmožnosti in s katerimi se je Slovenija strinjala, o operativnih dejavnostih, pomembnih za varovanje v objektih in na lokacijah zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material navadno uporablja;
(iii) splošen opis vsake stavbe na vsakem mestu, vključno z njeno uporabo in njeno vsebino, če to ni jasno iz tega opisa. Opis mora vključevati karto mesta;
(iv) opis obsega postopkov za vsako lokacijo, na kateri potekajo dejavnosti, določene v Prilogi I tega protokola;
(v) informacije, ki podrobno opredeljujejo lokacijo, obratovalno stanje in ocenjeno letno proizvodno zmogljivost rudnikov urana in obratov za predelavo uranove rude ter obratov za predelavo torijeve rude kot tudi tekočo letno proizvodnjo takšnih rudnikov in obratov za predelavo za Slovenijo kot celoto. Slovenija mora na zahtevo Agencije dati informacije o tekoči letni proizvodnji posameznega rudnika ali obrata za predelavo. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala;
(vi) informacije o izvirnem materialu, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev, kot sledi:
(a) količine, kemično sestavo, uporabo ali predvideno uporabo takšnega materiala bodisi za jedrsko ali nejedrsko uporabo za vsako lokacijo v Sloveniji, na kateri je material prisoten v količinah, ki presegajo deset ton urana in/ali dvajset ton torija, in za druge lokacije s količinami, ki so večje od ene tone, skupno količino za Slovenijo kot celoto, če presega deset ton urana ali dvajset ton torija. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala;
(b) količine, kemično sestavo in namembni kraj za vsak izvoz takšnega materiala iz Slovenije za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:
(1) deset ton urana ali pri zaporednem izvozu urana iz Slovenije v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od desetih ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;
(2) dvajset ton torija ali pri zaporednem izvozu torija iz Slovenije v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od dvajsetih ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto;
(c) količine, kemično sestavo, sedanjo lokacijo in uporabo ali predvideno uporabo vsakega uvoza takšnega materiala v Slovenijo za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:
(1) deset ton urana ali pri zaporednem uvozu urana v Slovenijo, pri čemer je vsak uvoz manjši od desetih ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;
(2) dvajset ton torija ali pri zaporednem uvozu torija v Slovenijo, pri čemer je vsak uvoz manjši od dvajsetih ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto;
pri čemer se razume, da se informacije o takšnem materialu, ki je namenjen za nejedrsko uporabo, ne zahtevajo, potem ko je material v svoji nejedrski obliki končne uporabe.
(vii) (a) informacije glede količin, uporab in lokacij jedrskega materiala,
oproščenega varovanja v skladu s 37. členom Sporazuma o varovanju;
(b) informacije glede količin (ki so lahko v obliki ocen) in uporab na vsaki lokaciji jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu z odstavkom (b) 36. člena Sporazuma o varovanju, ki še ni v nejedrski obliki končne uporabe, v količinah, ki presegajo tiste, določene v 37. členu Sporazuma o varovanju. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala;
(viii)informacije glede lokacije ali nadaljnje obdelave srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ali odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, za katere je varovanje prenehalo v skladu z 11. členom Sporazuma o varovanju. Za namen tega odstavka "nadaljnja obdelava" ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja;
(ix) naslednje informacije glede navedene opreme in nejedrskega materiala s seznama Priloga II:
(a) za vsak izvoz takšne opreme in materiala iz Slovenije: identiteto, količino, lokacijo predvidene uporabe v državi prejemnici in datum oziroma predvideni datum izvoza;
(b) na izrecno zahtevo Agencije potrditev s strani Slovenije kot države uvoznice informacij, ki jih je Agenciji o izvozu takšne opreme in materiala v Slovenijo posredovala druga država;
(x) splošne načrte za naslednje desetletno obdobje, pomembne za razvoj jedrskega gorivnega cikla (vključno z načrtovanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, povezanimi z jedrskim gorivnim ciklom), ko jih odobrijo ustrezni organi v Sloveniji.
b. Slovenija si po najboljših močeh prizadeva, da Agenciji predloži naslednje informacije:
(i) splošen opis in informacije o podrobnejši opredelitvilokacije raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in so izrecno povezane z obogatitvijo, predelavo jedrskega goriva ali obdelavo srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, ki se izvajajo kjer koli v Sloveniji, ki pa jih Slovenija ne financira, posebej ne odobrava ali nadzoruje oziroma se ne izvajajo v njenem imenu. Za namen tega odstavka "obdelava" srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja;
(ii) splošen opis dejavnosti in identiteto osebe ali pravne osebe, ki takšne dejavnosti izvaja na lokacijah, ki jih je Agencija odkrila zunaj mesta in za katere Agencija meni, da bi lahko bile funkcionalno povezane z dejavnostmi na tem mestu. Takšne informacije se dajo na posebno zahtevo Agencije. Informacije se dajo po posvetovanju z Agencijo in pravočasno.
c. Na zahtevo Agencije Slovenija zagotovi dopolnitev ali pojasnitev katere koli informacije, ki jo je dala po tem členu, če je pomembna za varovanje.
3. člen
a. Slovenija predloži Agenciji informacije, določene v točkah (i), (iii), (iv), (v), (vi)(a), (vii) in (x) odstavka a 2. člena ter v točki (i) odstavka b 2. člena, v 180 dneh po začetku veljavnosti tega protokola.
b. Slovenija Agenciji vsako leto do 15. maja predloži dopolnitve informacij, omenjene v zgornjem odstavku a, za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. Če se predhodno predložene informacije niso spremenile, Slovenija to navede.
c. Slovenija Agenciji vsako leto do 15. maja predloži informacije, določene v podtočkah (b) in (c) točke (vi)odstavka a 2. člena za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto.
d. Slovenija Agenciji vsake četrt leta predloži informacije, določene v podtočki (a) točke (ix) odstavka a 2. člena. Te informacije se predložijo v šestdesetih dneh po koncu vsakega četrtletja.
e. Slovenija Agenciji predloži informacije, določene v točki (viii) odstavka a 2. člena, 180 dni pred nadaljnjo obdelavo, do 15. maja vsako leto pa informacije o spremembah lokacije za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto.
f. Slovenija in Agencija se dogovorita o času in pogostnosti predložitve informacij, določenih v točki (ii) odstavka a 2. člena.
g. Slovenija Agenciji predloži informacije iz podtočke (b) točke (ix)odstavka a 2. člena v šestdesetih dneh po zahtevi Agencije.
DODATNI DOSTOP
4. člen
Naslednje velja v zvezi z uresničevanjem dodatnega dostopa po 5. členu tega protokola:
a. Agencija ne poskuša mehanično ali sistematično preverjati informacij, omenjenih v 2. členu, vendar pa ima dostop do:
(i) katere koli lokacije, omenjene v točki (i) ali (ii) odstavka a 5. člena na selektivni podlagi, da ne bo neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti;
(ii) katere koli lokacije, omenjene v odstavku b ali c 5. člena, da bi rešili vprašanje v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo predloženih informacij v skladu z 2. členom ali da bi pojasnili neskladnost v zvezi s temi informacijami;
(iii) katere koli lokacije, omenjene v točki (iii) odstavka a 5. člena, v tolikšni meri, kot je za Agencijo potrebno, da zaradi varovanja potrdi izjavo Slovenije o stanju razgradnje objekta ali lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal.
b. (i) Agencija najavi Sloveniji dostop vsaj 24 ur vnaprej, razen
kot je določeno v točki (ii) spodaj.
(ii) Za dostop do katerega koli kraja na mestu, ki se zahteva v zvezi z obiski za verifikacijo projektnih podatkov ali z ad hoc ali rutinskimi inšpekcijami na tem mestu, se vnaprejšnje obvestilo, če Agencija tako zahteva, da vsaj dve uri prej, v izrednih okoliščinah pa tudi v manj kot dveh urah.
c. Vnaprejšnje obvestilo je pisno in v njem se navedejo razlogi za dostop in dejavnosti, ki se bodo izvajale med takšnim dostopom.
d. V primeru spornega vprašanja ali neskladnosti Agencija da Sloveniji možnost, da pojasni in olajša reševanje vprašanja ali neskladnosti. Takšna možnost bo dana, preden se zahteva dostop, razen če Agencija meni, da bi odložitev dostopa vplivala na namen, zaradi katerega se dostop zahteva. Agencija o vprašanju ali neskladnosti v nobenem primeru ne sprejema kakršnih koli odločitev, preden Sloveniji ni bila dana takšna možnost.
e. Dostop je možen le med rednim delovnim časom, razen če se Slovenija strinja z drugačno rešitvijo.
f. Slovenija ima pravico, da inšpektorje Agencije med dostopom spremljajo predstavniki Slovenije, če to inšpektorjev ne zadržuje ali kako drugače ovira pri opravljanju njihovih nalog.
5. člen
Slovenija Agenciji omogoči dostop do:
a. (i) katerega koli kraja na mestu;
(ii) katere koli lokacije, ki jo je Slovenija določila v skladu s točkami (v) - (viii) odstavka a 2. člena;
(iii) katerega koli razgrajenega objekta ali razgrajene lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal;
b. katere koli lokacije, ki jo je Slovenija določila v skladu s točkami (i), (iv), (ix)(b) odstavka a 2. člena ali odstavkom b 2. člena, ki ni ena od lokacij, omenjenih v zgornji točki (i) odstavka a, pod pogojem da, si Slovenija po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti;
c. katere koli lokacije, ki jo je določila Agencija, ki ni ena od lokacij, omenjenih v zgornjih odstavkih a in b, zaradi jemanja vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo, pod pogojem, da si Slovenija po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije na bližnjih lokacijah ali z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti.
6. člen
Pri uresničevanju 5. člena lahko Agencija izvaja naslednje dejavnosti:
a. za dostop v skladu s točko (i) ali (iii) odstavka a 5. člena: vizualno opazovanje, zbiranje vzorcev iz okolja, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, uporabo pečatov in drugih sredstev za prepoznavanje in ugotavljanje nepooblaščenih posegov, ki so določeni v dopolnilnih dogovorih, in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet guvernerjev (v nadaljnjem besedilu Svet) po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo;
b. za dostop v skladu s točko (ii) odstavka a 5. člena: vizualno opazovanje, štetje kosov jedrskega materiala, nedestruktivna merjenja in jemanje vzorcev, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, pregledovanje dokumentov v zvezi s količinami in izvorom materiala in razpolaganjem z njim, zbiranje vzorcev iz okolja in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo;
c. za dostop v skladu z odstavkom b 5. člena: vizualno opazovanje, zbiranje vzorcev iz okolja, uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja, pregledovanje dokumentov o proizvodnji in pošiljanju v zvezi z varovanjem in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo;
d. za dostop v skladu z odstavkom c 5. člena: zbiranje vzorcev iz okolja, in če rezultati ne rešijo vprašanja ali neskladnosti na lokaciji, ki jo je Agencija določila v skladu z odstavkom c 5. člena, uporabo vizualnega opazovanja, naprav za odkrivanje in merjenje sevanja ter druge objektivne ukrepe na tej lokaciji, kot je bilo dogovorjeno med Slovenijo in Agencijo.
7. člen
a. Na zahtevo Slovenije se Agencija in Slovenija dogovorita o nadzorovanem dostopu v skladu s tem protokolom, da bi preprečili razširjanje zaupnih informacij, da bi izpolnili varnostne zahteve ali zahteve za fizično zaščito oziroma da bi zavarovali lastninsko ali poslovno občutljive informacije. Takšni dogovori Agencije ne ovirajo pri dejavnostih, ki so potrebne za verodostojno zagotovitev, da na posamezni lokaciji ni neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti, vključno z rešitvijo vprašanja v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij, omenjenih v 2. členu, ali z nedoslednostjo v zvezi s temi informacijami.
b. Slovenija lahko pri predložitvi informacij, omenjenih v 2. členu, Agencijo obvesti o krajih na mestu ali lokaciji, na katerih bi bil možen nadzorovan dostop.
c. Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Slovenija možnost nadzorovanega dostopa v skladu z določbami zgornjega odstavka a.
8. člen
Nič v tem protokolu Sloveniji ne preprečuje, da ne bi Agenciji ponudila dostopa do dodatnih lokacij poleg tistih, omenjenih v 5. in 9. členu, ali da od Agencije ne bi zahtevala izvedbe verifikacijskih dejavnosti na določeni lokaciji. Agencija si po najboljših močeh prizadeva ugoditi takšni zahtevi.
9. člen
Slovenija mora Agenciji omogočiti dostop do lokacij, ki jih je določila Agencija, za jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pod pogojem, da si Slovenija po najboljših močeh prizadeva izpolniti zahteve Agencije na alternativnih lokacijah, če ni zmožna omogočiti takšnega dostopa. Agencija takšnega dostopa ne zahteva, dokler uporabe jemanja vzorcev iz okolja na širšem območju in postopkovne ureditve za to ne odobri Svet po posvetovanjih med Agencijo in Slovenijo.
10. člen
Agencija obvesti Slovenijo o:
a. dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s tem protokolom, vključno s tistimi glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija Slovenijo opozorila, v šestdesetih dneh po tem, ko je Agencija izvedla dejavnosti;
b. rezultatih dejavnosti glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija Slovenijo opozorila, in sicer čim prej, vendar v vsakem primeru v tridesetih dneh po tem, ko je Agencija prišla do rezultatov;
c. ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi svojih dejavnosti v skladu s tem protokolom. Ugotovitve se sporočajo letno.
IMENOVANJE INŠPEKTORJEV AGENCIJE
11. člen
a. (i) Generalni direktor uradno obvesti Slovenijo o odobritvi Sveta glede katerega koli uslužbenca Agencije za inšpektorja za varovanje. Če Slovenija v treh mesecih po prejemu obvestila o odobritvi Sveta generalnega direktorja ne obvesti o svoji zavrnitvi takšnega uslužbenca za inšpektorja za Slovenijo, velja inšpektor, o katerem je bila Slovenija obveščena, za imenovanega;
(ii) generalni direktor v odgovoru na zahtevo Slovenije ali na lastno pobudo takoj obvesti Slovenijo o umiku imenovanja katerega koli uslužbenca za inšpektorja za Slovenijo.
b. Za obvestilo omenjeno v zgornjem odstavku a se šteje, da ga je Slovenija prejela sedem dni po datumu, ko je Agencija Sloveniji poslala obvestilo s priporočeno pošto.
VIZUMI
12. člen
Slovenija v enem mesecu po prejemu zahtevka imenovanemu inšpektorju, določenemu v zahtevku, priskrbi ustrezne vizume za večkraten vstop/izstop in/ali prehod, kadar se to zahteva, da inšpektorju zagotovi, da vstopi na ozemlje Slovenije in na njem ostane zaradi opravljanja svojih nalog. Vsi zahtevani vizumi veljajo vsaj eno leto in se po potrebi obnovijo, da zajamejo trajanje inšpektorjevega imenovanja za Slovenijo.
DOPOLNILNI DOGOVORI
13. člen
a. Kadar Slovenija ali Agencija ugotovi, da je treba v dopolnilnih dogovorih določiti, kako naj se uporabljajo ukrepi, določeni v tem protokolu, se Slovenija in Agencija dogovorita o takšnih dopolnilnih dogovorih v devetdesetih dneh po začetku veljavnosti tega protokola, ali kadar je potreba po takšnih dopolnilnih dogovorih ugotovljena po začetku veljavnosti tega protokola, v devetdesetih dneh po datumu takšne ugotovitve.
b. Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Agencija pravico uporabljati ukrepe, ki so določeni v tem protokolu.
KOMUNIKACIJSKI SISTEMI
14. člen
a. Slovenija dovoli in ščiti svobodne komunikacije Agencije zaradi uradnih namenov med inšpektorji Agencije v Sloveniji ter sedežem Agencije in/ali območnimi uradi, vključno z nadzorovanim in nenadzorovanim prenosom informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije. Agencija ima po posvetovanju s Slovenijo pravico do uporabe mednarodno vzpostavljenih sistemov neposrednih komunikacij, vključno s satelitskimi sistemi in drugimi oblikami telekomunikacije, ki se v Sloveniji ne uporabljajo. Na zahtevo Slovenije ali Agencije se podrobnosti o uresničevanju tega odstavka glede nadzorovanega ali nenadzorovanega prenosa informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije, določijo v dopolnilnih dogovorih.
b. Pri komunikaciji in prenosu informacij, kot sta določena v zgornjem odstavku a, se upošteva potreba po varovanju lastninsko ali poslovno občutljivih informacij ali projektnih podatkov, ki jih Slovenija obravnava kot posebej občutljive.
VAROVANJE ZAUPNIH INFORMACIJ
15. člen
a. Agencija vzdržuje strog režim za zagotavljanje učinkovitega varovanja pred razkritjem poslovnih, tehnoloških in industrijskih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij, ki jih izve, vključno s takšnimi informacijami, ki jih izve pri izvajanju tega protokola.
b. Režim, omenjen v zgornjem odstavku a, med drugim vključuje določbe v zvezi s:
(i) splošnimi načeli in z njimi povezanimi ukrepi za ravnanje z zaupnimi informacijami;
(ii) pogoji zaposlovanja osebja v zvezi z varovanjem zaupnih informacij;
(iii) postopki ob kršitvah ali domnevnih kršitvah zaupnosti.
c. V zgornjem odstavku a omenjeni režim Svet odobri in ga redno preverja.
PRILOGE
16. člen
a. Priloge tega protokola so njegov sestavni del. Razen za namene spremembe prilog pomeni izraz "protokol", kot je uporabljen v tem aktu, protokol in priloge skupaj.
b. Seznam dejavnosti, naveden v Prilogi I, in seznam opreme ter materiala, naveden v Prilogi II, lahko Svet spremeni na podlagi nasveta odprte delovne skupine izvedencev, ki jo ustanovi Svet. Vsaka takšna sprememba začne veljati štiri mesece po tem, ko jo sprejme Svet.
ZAČETEK VELJAVNOSTI
17. člen
a. Ta protokol začne veljati z dnem, ko Agencija prejme od Slovenije pisno obvestilo, da so izpolnjene zakonske in/ali ustavne zahteve Slovenije za začetek veljavnosti.
b. Slovenija lahko kadar koli pred začetkom veljavnosti tega protokola izjavi, da bo ta protokol uporabljala začasno.
c. Generalni direktor vse države članice Agencije nemudoma obvesti o vsaki izjavi o začasni uporabi tega protokola in o začetku njegove veljavnosti.
POMEN IZRAZOV
18. člen
Za namen tega protokola:
a. Raziskovalne in razvojne dejavnosti, povezane z jedrskim gorivnim ciklom, pomenijo tiste dejavnosti, ki so izrecno povezane s katerim koli razvojnim vidikom postopka ali sistema katere koli od naslednjih postavk:
– pretvorbe jedrskega materiala,
– obogatitve jedrskega materiala,
– izdelovanja jedrskega goriva,
– reaktorjev,
– kritičnih objektov,
– predelave jedrskega goriva,
– obdelave (brez prepakiranja odpadkov ali priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja) srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233,
vendar ne vključujejo dejavnosti v zvezi s teoretičnim ali temeljnim znanstvenim raziskovanjem ali z raziskovanjem in razvojem uporabe radioaktivnih izotopov v industriji, medicini, hidrologiji in kmetijstvu, vplivov na zdravje in okolje ter izboljšanega vzdrževanja.
b. Mesto pomeni tisto območje, ki ga Slovenija razmeji v ustreznih projektnih podatkih za objekt, vključno z zaprtim objektom, ter v ustrezni informaciji o lokaciji zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material običajno uporablja, vključno z zaprto lokacijo zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal (to je omejeno na lokacije z vročimi celicami ali na lokacije, kjer so opravljali dejavnosti, povezane s pretvorbo, obogatitvijo, izdelovanjem goriva ali predelavo). Vključevati mora tudi vse naprave, nameščene skupaj z objektom ali lokacijo, za opravljanje bistvenih storitev ali njihovo uporabo, kar vključuje: vroče celice za obdelavo obsevanih materialov brez jedrskega materiala, naprave za ravnanje z odpadki, njihovo shranjevanje in odlaganje ter stavbe v zvezi z navedenimi dejavnostmi, ki jih je Slovenija določila v skladu z zgornjo točko (iv) odstavka a 2. člena.
c. Razgrajeni objekt ali razgrajena lokacija zunaj jedrskega objekta pomeni napravo ali lokacijo, s katere so bile preostale strukture in oprema, ki so bistvene za njeno uporabo, odstranjene ali onesposobljene, tako da se ne uporablja za shranjevanje in se ne more več uporabljati za ravnanje z jedrskim materialom, njegovim obdelovanjem ali uporabo.
d. Zaprti objekt ali zaprta lokacija zunaj jedrskega objekta pomeni napravo ali lokacijo, na kateri so bile dejavnosti ustavljene in jedrski material odstranjen, vendar objekt ni bil razgrajen.
e. Visokoobogaten uran pomeni uran, ki vsebuje 20 ali več odstotkov izotopa urana-235.
f. Jemanje vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (to je zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na lokaciji in v njeni neposredni bližini, ki jo je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na določeni lokaciji.
g. Jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (to je zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na nizu lokacij, ki ga je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na širšem območju.
h. Jedrski material pomeni kateri koli osnoven ali poseben cepljivi material, kot je določeno v XX. členu Statuta. Izraz osnoven material se ne razlaga v pomenu rude ali ostankov rude. Vsaka odločitev Sveta v smislu XX. člena Statuta Agencije po začetku veljavnosti tega protokola, ki razširja materiale, ki se štejejo za osnoven material ali poseben cepljivi material, bo po tem protokolu začela veljati šele, ko jo sprejme Slovenija.
i. Objekt pomeni:
(i) reaktor, kritični objekt, obrat za pretvorbo, obrat za izdelavo, obrat za predelavo, obrat za ločevanje izotopov ali ločeno skladišče ali
(ii) katero koli lokacijo, na kateri se običajno uporablja jedrski material v količinah nad enim efektivnim kilogramom.
j. Lokacija zunaj jedrskih objektov pomeni katero koli napravo ali lokacijo, ki ni objekt, kjer se jedrski material običajno uporablja v količinah enakih enemu efektivnemu kilogramu ali manj.
SESTAVLJENO na Dunaju dne 26.novembra 1998 v dveh izvirnikih v angleškem jeziku.
Za REPUBLIKO SLOVENIJO Za MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO
mag. Miroslav Gregorič l.r. Mohamed ElBaradei l.r.
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI, KI SO OMENJENE V TOČKI (iv) ODSTAVKA a 2. ČLENA PROTOKOLA
(i) Izdelovanje rotorskih cevi za centrifuge ali sestavljanje plinskih centrifug
Rotorska cev za centrifugo pomeni tankostenski valj, kot je navedeno v točki 5.1.1 (b) Priloge II.
Plinska centrifuga pomeni centrifuge kot so opisane v uvodnem pojasnilu k točki 5.1 Priloge II.
(ii) Izdelovanje difuzijskih pregrad
Difuzijska pregrada pomeni tanek, porozen filter, kot je opisano v točki 5.3.1 (a) Priloge II.
(iii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov z lasersko tehnologijo
Sistemi z lasersko tehnologijo pomenijo sisteme, ki so sestavljeni iz delov, kot je opisano v točki 5.7 Priloge II.
(iv) Izdelovanje ali sestavljanje elektromagnetnih ločevalnikov izotopov
Elektromagnetni ločevalnik izotopov pomenijo predmete, ki so opisani v točki 5.9.1 Priloge II in vsebujejo ionske izvore, kot je opisano v točki 5.9.1 (a) Priloge II.
(v) Izdelovanje ali sestavljanje kolon ali opreme za ekstrakcijo
Kolone ali oprema za ekstrakcijo pomeni predmete, kot je opisano v točkah 5.6.1, 5.6.2, 5.6.3, 5.6.5, 5.6.6, 5.6.7 in 5.6.8 Priloge II.
(vi) Izdelovanje aerodinamičnih ločevalnih šob in vrtinčnih cevi
Aerodinamične ločevalne šobe ali vrtinčne cevi pomenijo ločevalne šobe in vrtinčne cevi, kot je opisano v točkah 5.5.1 in 5.5.2 Priloge II.
(vii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov za generiranje uranove plazme
Sistemi za generiranje uranove plazme pomenijo sisteme za generiranje uranove plazme, kot je opisano v točki 5.8.3 Priloge II.
(viii) Izdelovanje cirkonijevih cevi
Cirkonijeve cevi pomenijo cevi, kot je opisano v točki 1.6 Priloge II.
(ix) Izdelovanje in koncentracija težke vode ali devterija
Težka voda ali devterij pomeni devterij, težko vodo (devterijev oksid) in katero koli devterijevo spojino, v kateri je razmerje med devterijevimi atomi in vodikom večje od 1 : 5000.
(x) Izdelovanje grafita jedrske kakovosti
Grafit jedrske kakovosti pomeni grafit s čistostjo manj od 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3.
(xi) Izdelovanje vsebnikov za obsevano gorivo
Vsebnik za obsevano gorivo pomeni posodo za prevoz in/ali shranjevanje obsevanega goriva, ki zagotavlja kemijsko, toplotno in radiološko zaščito ter med ravnanjem, prevozom in shranjevanjem odvaja zaostalo toploto.
(xii) Izdelovanje reaktorskih kontrolnih palic
Reaktorske kontrolne palice pomenijo palice, kot je opisano v točki 1.4 Priloge II.
(xiii) Izdelovanje kritično varnih rezervoarjev in posod
Kritično varni rezervoarji in posode pomenijo predmete, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II.
(xiv) Izdelovanje strojev za rezanje obsevanih gorivnih elementov
Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov pomenijo opremo, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II.
(xv) Konstrukcija vročih celic
Vroča celica pomeni vročo celico ali več medsebojno povezanih vročih celic, ki imajo skupno prostornino najmanj 6 m3 in ščitenje, ki je enako ali večje od ekvivalenta 0,5 m betona z gostoto 3,2g/cm3 ali večjo in ima opremo za daljinsko upravljanje.
PRILOGA II
SEZNAM OPREME IN NEJEDRSKIH MATERIALOV ZA POROČANJE O UVOZU IN IZVOZU V SKLADU S TOČKO (ix) ODSTAVKA a 2. ČLENA
1 Reaktorji in njihova oprema
1.1 Celoviti jedrski reaktorji
Jedrski reaktorji, ki so sposobni vzdrževati nadzorovano, samostojno verižno jedrsko reakcijo; izključeni so reaktorji z nično energijo – to so reaktorji, ki so konstruirani tako, da pri polni obremenitvi ne proizvedejo več kot 100 gramov plutonija na leto.
POJASNILO
"Jedrski reaktor" načeloma obsega postavke, ki so znotraj reaktorske posode ali so z njo neposredno spojene, opremo, ki nadzira raven moči v sredici, in sestavne dele, ki običajno vsebujejo primarno hladilo reaktorske sredice ali so v neposrednem stiku z njim ali pa ga nadzirajo.
Namen te določbe ni izvzeti reaktorjev, ki bi jih bilo v razumnih okvirih mogoče spremeniti tako, da bi lahko proizvajali bistveno več kot 100 gramov plutonija na leto. Reaktorji, konstruirani za neprekinjeno delovanje pri znatnih ravneh moči ne glede na svojo zmogljivost proizvajanja plutonija, se ne štejejo za "reaktorje z nično energijo".
1.2 Reaktorske tlačne posode
Kovinske posode kot celote ali kot njihovi glavni tovarniško izdelani deli, ki so posebej konstruirani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico jedrskega reaktorja, kot ga določa točka 1.1, in so sposobni prenašati delovni tlak primarnega hladila.
POJASNILO
Točka 1.2 velja tudi za glavo reaktorske tlačne posode kot enega glavnih tovarniško izdelanih delov tlačne posode.
Dele notranjosti reaktorja (npr. nosilne stebre in plošče za sredico in druge notranje dele posode, vodila za kontrolne palice, toplotne ščite, lopute, mrežne plošče, difuzijske plošče itd.) običajno dobavi pooblaščeni dobavitelj reaktorja. V nekaterih primerih so določeni notranji nosilni sestavni deli vključeni v izdelavo tlačne posode. Dobava teh sestavnih delov, ki bistveno vplivajo na zanesljivo in varno delovanje reaktorja (s tem pa tudi na garancije in odgovornost dobavitelja reaktorja), zunaj prvotno dogovorjenih dobav reaktorja naj ne bi bila običajna praksa. Takšen način dobave se šteje za malo verjeten, čeprav ločena dobava teh velikih, dragih posebnih predmetov, ki so posebej konstruirani in pripravljeni, ni
nemogoča.
1.3 Naprave za polnjenje in praznjenje reaktorskega goriva
Oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vnašanje ali odstranjevanje goriva v jedrskem reaktorju, kot ga določa točka 1.1, in omogoča posege med obratovanjem reaktorja ali tehnično zahtevno postavljanje in vstavljanje predmetov in dovoljuje obsežno zamenjavo goriva pri ustavljenem reaktorju v primerih, ko ni neposredne vizualne kontrole in pristopa do jedrskega goriva.
1.4 Reaktorske kontrolne palice
Palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor in krmiljenje hitrosti jedrske reakcije v reaktorjih, kot jih določa točka 1.1.
POJASNILO
Poleg nevtronskih absorpcijskih delov ta točka vključuje še opremo nosilnih in obesnih delov, če so dostavljeni ločeno v ta namen.
1.5 Reaktorske tlačne cevi
Cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v reaktorju, kot jih določa točka 1.1 pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa.
1.6 Cirkonijeve cevi
Čisti cirkonij in cirkonij v zlitinah v obliki cevi ali snopov cevi v količinah, ki presegajo promet nad 500 kg v 12 mesecih, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa točka 1.1, in kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1 : 500.
1.7 Črpalke primarnega hladila
Črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v jedrskih reaktorjih, kot jih določa točka 1.1.
POJASNILO
Posebej konstruirane ali izdelane črpalke lahko obsegajo tudi tehnološko zahtevne zatesnjene ali večkrat zatesnejene sisteme, da se prepreči iztekanje primarnega hladila, črpalke z oklopljenim pogonom in črpalke s sistemi inercijske mase. Ta opredelitev obsega tudi črpalke, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu s standardom NC-1 ali enakovrednimi standardi.
2 Nejedrski materiali za reaktorje
2.1 Devterij in težka voda
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in katera koli druga devterijeva spojina, v kateri je razmerje med številom devterijevih in vodikovih atomov večje od 1 : 5000, namenjena za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa točka 1.1, v količinah nad 200 kilogramov devterijevih atomov za katero koli državo prejemnico v 12 mesecih.
2.2 Grafit jedrske kakovosti
Grafit s čistostjo manj od 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3 za uporabo v jedrskih reaktorjih, kot jih določa točka 1.1, v količinah nad 30 ton (3 x 104 kg) za katero koli državo prejemnico v 12 mesecih.
POJASNILO
Zaradi poročanja o izvozu vlada določi, ali je grafit, ki se izvaža in ki ustreza zgornjim specifikacijam, namenjen za uporabo v jedrskih reaktorjih.
3 Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
3.1 Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov
UVODNA OPOMBA
Pri predelavi izrabljenega goriva se plutonij in uran ločita od močno radioaktivnih cepitvenih produktov in drugih transuranov. Za to ločevanje je mogoče uporabiti različne tehnične procese. Vendar je z leti postal najbolj uporaben in sprejemljiv proces Purex. Purex obsega raztopitev obsevanega jedrskega goriva v dušikovi kislini, ki ji sledi ločevanje urana, plutonija in cepitvenih produktov s solventno ekstrakcijo, za katero se uporablja mešanica tributilfosfata v organski raztopini.
V objektih za Purex potekajo podobni postopki, kot so: rezanje gorivnih elementov, raztapljanje goriva, solventna ekstrakcija in shranjevanje procesnih raztopin. Lahko so opremljeni tudi za termalno denitracijo uranovega nitrata, pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid ali kovino in za obdelavo odpadnih tekočin s cepitvenimi produkti v obliko, primerno za dolgoročno shranjevanje ali odlaganje. Vendar se lahko v objektih za Purex značilne vrste postopkov in opreme za izvajanje navedenih postopkov razlikujejo zaradi več razlogov, kot na primer zaradi vrste in količine predelanega obsevanega jedrskega goriva in zaradi predvidene uporabe pridobljenega materiala in varnosti in vzdrževanja, upoštevanih pri projektiranju objekta.
Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov vključuje opremo in sestavne dele, ki običajno pridejo v neposredni stik s procesnim tokom obsevanega goriva in glavnim tokom jedrskega materiala in cepitvenih produktov in jih neposredno krmilijo.
Ta proces, vključno s celovitim sistemom za pretvorbo plutonija in za izdelavo plutonijeve kovine, se lahko prepozna po ukrepih za preprečevanje kritičnosti (npr. z geometrijo), izpostavljenosti sevanju (npr. s ščitenjem) in za preprečevanje nevarnosti zastrupitve (npr. z osamitvijo).
Postavke opreme, za katere se šteje, da zanje velja besedna zveza »posebej konstruirana ali izdelana oprema« za predelavo obsevanih gorivnih elementov, obsegajo:
5.6 Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov
UVODNA OPOMBA
Ta oprema prebije oblogo goriva in tako izpostavi obsevani jedrski material raztopitvi. Najpogosteje se uporabljajo posebej zasnovane kovinske rezalne škarje, čeprav se lahko uporablja tudi sodobnejša oprema, kot npr. laserji.
Daljinsko upravljana oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva in se uporablja za rezanje, sekanje ali striženje gorivnih svežnjev ali palic.
3.2 Posode za raztapljanje
UVODNA OPOMBA
V posode za raztapljanje se običajno daje razsekano izrabljeno gorivo. V teh kritično varnih posodah se obsevano jedrsko gorivo raztopi v dušikovi kislini in se preostale obloge odstranijo iz postopka.
Kritično varne posode (na primer posode majhnega premera obročaste ali ploščate oblike), posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva, se uporabljajo za raztapljanje jedrskega goriva. Odporne so proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo daljinsko upravljano polnjenje in vzdrževanje.
3.3 Solventni ekstraktorji in oprema zanje
UVODNA OPOMBA
V solventnem ekstraktorju sta tako raztopina obsevanega goriva iz posod za raztapljanje kot tudi organska raztopina, s katero se ločujejo uran, plutonij in produkti cepitve. Oprema za solventno ekstrakcijo je običajno zasnovana tako, da ustreza strogim obratovalnim parametrom, kot so dolga obratovalna življenjska doba brez potrebe po vzdrževanju ali z možnostjo enostavne zamenjave, enostavnost delovanja in nadzora ter prilagodljivost različnim razmeram, v katerih postopek poteka.
Posebej konstruirani ali izdelani solventni ekstraktorji, kot na primer pulzne kolone, mešalni usedalniki ali centrifugalni kontaktorji, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Solventni ekstraktorji morajo biti odporni proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejeni po izjemno visokih industrijskih standardih (vključno s posebim varjenjem, inšpekcijo, z uporabo kontrole kakovosti in za zagotavljanje kakovosti iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov.
3.4 Posode za shranjevanje kemikalij
UVODNA OPOMBA
Rezultat faze s solventna ekstrakcijo so trije glavni procesni tokovi procesne tekočine. Pri nadaljnji obdelavi vseh treh tokov se uporabljajo zadrževalne ali shranjevalne posode, in sicer:
(a) raztopina čistega uranovega nitrata se koncentrira s pomočjo uparjanja in se prenese v postopek denitracije, kjer se pretvori v uranov oksid. Ta oksid se ponovno uporabi v jedrskem gorivnem ciklu;
(b) raztopina intenzivno radioaktivnih produktov cepitve se običajno koncentrira z uparjanjem in shranjuje kot koncentrat procesne tekočine. Ta koncentrat se lahko kasneje uparja in pretvori v obliko, ki je primerna za zadrževanje ali shranjevanje;
(c) raztopina čistega plutonijevega nitrata se koncentrira in shrani, dokler ne gre v nadaljnji postopek. Zlasti pa so posode za zadrževanje ali shranjevanje plutonijevih raztopin zasnovane tako, da ne pride do kritičnosti, ki lahko nastane zaradi sprememb koncentracije in oblike tega toka.
Posebej konstruirane ali izdelane zadrževalne ali shranjevalne posode, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva, morajo biti odporne proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejene iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov. Opremljene so lahko z daljinskim upravljanjem in vzdrževanjem ter imajo lahko naslednje lastnosti za nadzor jedrske kritičnosti:
(1) stene ali notranji deli, izdelani iz materialov, ki vsebujejo najmanj 2 % ekvivalenta bora, ali
(2) največji premer 175 mm za valjaste oblike ali
(3) največjo širino 75 mm za ploščate ali obročaste oblike.
3.5 Sistem za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid
UVODNA OPOMBA
V večini predelovalnih obratov obsega ta končni postopek pretvorbo raztopine plutonijevega nitrata v plutonijev dioksid. Glavne funkcije tega postopka so: skladiščenje in prilagajanje dovajanega procesnega materiala, obarjanje in ločevanje na trdno snov in procesno tekočino, kalciniranje, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadziranje postopka.
Celotni sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid, so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter zmanjšajo nevarnost zastrupitev na najnižjo možno mero.
3.6 Sistem za pretvorbo plutonijevega oksida v kovinski plutonij
UVODNA OPOMBA
Ta postopek, ki je lahko povezan s predelovalnim obratom, vključuje fluoriranje plutonijevega dioksida, običajno z visoko korozivnim vodikovim fluoridom, pri čemer nastane plutonijev fluorid, ki se potem reducira z uporabo kovinskega kalcija visoke čistosti, tako da nastaneta kovinski plutonij in žlindra kalcijevega fluorida. Glavne funkcije tega postopka so: fluoriranje (npr. z opremo, ki je izdelana iz plemenite kovine ali prevlečena z njo), redukcija kovine (npr. z uporabo keramičnih talilnikov), recikliranje žlindre, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadzor postopka.
Celotni sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonijevega oksida v kovinski plutonij, so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter zmanjšajo nevarnost zastrupitev na najnižjo možno mero.
4 Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov
"Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov" sestojijo iz opreme, ki
(a) običajno pride v neposredni stik z jedrskim materialom ali neposredno predeluje ali preverja pretok jedrskega materiala ali pa
(b) neprepustno zapre jedrski material v oblogo goriva.
5 Obrati za ločevanje uranovih izotopov in oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana in izdelana v ta namen
Postavke opreme, za katere se šteje, da zanje velja besedna zveza "oprema, razen analitičnih inštrumentov, posebej konstruirana in izdelana" za ločevanje izotopov urana obsegajo:
5.6 Plinske centrifuge ter sestavni deli in sklopi, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v plinskih centrifugah
UVODNA OPOMBA
Plinska centrifuga je običajno sestavljena iz tankostenskega valja (valjev) in premerom od 75 mm (3 cole) do 400 mm (16 col), ki je v vakuumu in se vrti z visoko obodno hitrostjo razreda velikosti 300 m/s ali več, pri čemer je njegova osrednja os navpična. Za dosego visoke hitrosti morajo imeti konstrukcijski materiali vrtljivih sestavnih delov visoko razmerje med trdnostjo in gostoto; sklop rotorja – in zato tudi njegovi posamezni sestavni deli – pa morajo biti izdelani z majhnimi dopustnimi odstopanji, da se zmanjša neuravnoteženost na najmanjšo možno mero. V primerjavi z drugimi centrifugami je za plinsko centrifugo za obogatitev urana značilno, da ima znotraj rotorske komore vrtljivo loputo diskaste oblike in mirujoč cevni sestav za dovajanje in odvajanje plinastega UF6, ki ga sestavljajo vsaj trije ločeni kanali, od katerih sta 2 priključena na lopatice, ki potekajo od osi rotorja proti obodu rotorske komore. V vakuumu je tudi več kritičnih elementov, ki se ne vrtijo in ki jih, čeprav so posebej konstruirani, ni težko izdelati niti niso izdelani iz posebnega materiala. Vendar pa je za centrifugo potrebno večje število teh sestavnih delov, tako da so lahko te količine pomemben podatek o končni uporabi.
5.1.1 Vrteči se sestavni deli
(a) Celoviti sklopi rotorjev:
To so tankostenski valji ali večje število med seboj povezanih tankostenskih valjev, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v pojasnilih k tej točki. Če so valji povezani, so spojeni z gibkimi spojkami ali obroči, ki so opisani v točki 5.1.1 (c). Rotor v končni obliki je opremljen z notranjimi loputami in končniki, ki so opisani v točkah 5.1.1 (d) in (e). Navedeno opremo je mogoče dobaviti tudi delno sestavljeno.
(b) Cevi za rotorje:
To so posebej konstruirani ali izdelani tankostenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v pojasnilih k tej točki. .
(c) Obroči ali spojke:
To so posebej konstruirane ali izdelane spojke za lokalno podporo rotorskih cevi ali za povezavo več rotorskih cevi. Spojke so kratki valji s prirobnico, z debelino sten do 3 mm in s premerom od 75 do 400 mm. Izdelane so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k tej točki.
(d) Lopute:
To so posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi centrifuge in ločujejo odvodno komoro od glavne ločevalne komore ter v nekaterih primerih pomagajo pri kroženju plinastega UF6 v rotorski cevi. Izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k tej točki.
(e) Končniki:
To so diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 do 400 mm, ki so posebej konstruirani ali izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in zapirajo plinasti UF6 v rotorsko cev. V nekaterih primerih so izdelani tako, da obenem podpirajo rotorsko cev ali so sestavni del zgornjega ležaja ali pa nosijo vrteče se elemente motorja in spodnjega ležaja (končnika). Izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v pojasnilih k tej točki.
POJASNILA
Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vrtečih se sestavnih delov, so:
(a) martenzitno jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2,05 x 109 N/m2,
(b) aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 0,46 x 109 N/m2,
(c) vlaknasti materiali, primerni za uporabo v kompozitnih strukturah s specifičnim modulom najmanj 12,3 x 106 m in s specifično natezno trdnostjo najmanj 0,3 x 106 m (specifični modul je razmerje med Youngovim modulom v N/m2 in specifično težo v N/m3; specifična natezna trdnost je razmerje med natezno trdnostjo v N/m2 in specifično težo v N/m3).
5.1.2 Statični sestavni deli
(a) Magnetni viseči ležaji:
To so posebej konstruirani ali izdelani ležaji, sestavljeni iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom. Ohišje je izdelano iz materiala (glej pojasnilo k točki 5.2), ki je odporen proti koroziji z UF6. Magnet je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi, opisani v točki 5.1.1 (e). Lahko je obročaste oblike z razmerjem med zunanjim in notranjim premerom, manjšim ali enakim 1,6 : 1. Magnet ima lahko začetno permeabilnost 0,15 H/m (120.000 CGS enot) ali več ali remanenco vsaj 98,5 % ali magnetno jakost večjo od 80 kJ/m3 (107 gauss-oerstedov). Poleg običajnih lastnosti materiala je pogoj, da odklon med magnetno in geometrijsko osjo ne presega zelo majhnih dopustnih odstopanj, manjših kot 0,1 mm ali da homogenost snovi magneta ustreza posebnim zahtevam.
(b) Ležaji in blažilniki:
To so posebej konstruirani ali izdelani skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik. Polkroglasto konstruiran tečaj gredi ležaja je običajno izdelan iz kaljenega jekla in je pritrjen na spodnji končnik rotorske cevi, opisan v točki 5.1.1 (e). Gred je lahko uležajena s hidrodinamičnim ležajem. Skodelica ležaja ima obliko okrogle ploščice s polkroglasto vdolbino na eni strani. Opisani sestavni deli so pogosto dobavljeni ločeno od blažilnikov.
(c) Molekularne črpalke:
To so posebej konstruirani ali izdelani valji z notranje ustrezno mehansko obdelanimi spiralnimi utori in izvrtinami. Tipične dimenzije valja so: notranji premer 75 do 400 mm, debelina sten najmanj 10 mm. Dolžina je enaka premeru valja ali večja. Utori tipično pravokotnega preseka so globoki najmanj 2 mm.
(d) Statorji motorjev:
To so posebej konstruirani ali izdelani obročasti statorji za večfazne AC histerezne sinhronske motorje z veliko hitrostjo za delovanje v vakuumu v frekvenčnem območju 600 do 2000 Hz in z razponom moči od 50 do 1000 VA. Stator sestavlja večfazno navitje okoli laminiranega železnega jedra z majhnimi izgubami; debeline lamel so do 2 mm.
(e) Ohišja centrifug:
To so ohišja, ki so posebej konstruirana ali izdelana za vgradnjo cevastih rotorjev plinskih centrifug. Ohišje predstavlja tog valj z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, za vgradnjo ležajev z eno ali več prirobnicami. Obdelana konca ohišja morata biti vzporedna in pravokotna na os valja; dovoljeno odstopanje ne sme presegati 0,05 stopinje. Ohišje ima lahko tudi obliko satovja, v katero se lahko vgradi več rotorskih cevi. Ohišja so izdelana iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečena z njim.
(f) Odvodne cevi:
To so posebej konstruirane ali izdelane cevi z notranjim premerom do 12 mm za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi in delujejo na principu Pitotove cevi (to je z odprtino, usmerjeno proti krožečemu plinu v rotorski cevi, na primer tako, da se upogne konec radialno usmerjene cevi) in jih je možno pritrditi na entralni sistem za odvajanje plina. Izdelane so ali iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečene z njim.
5.2 Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami
UVODNA OPOMBA
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrat za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami so sistemi za dovajanje UF6 centrifugam, za medsebojno povezovanje posameznih centrifug, tako da tvorijo kaskade (ali stopnje) in tako omogočajo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje obogatenega in osiromašenega proizvoda UF6 iz centrifug skupaj z opremo za pogon centrifug ali za krmiljenje obrata.
Običajno se UF6 uparja iz trdnega agregatnega stanja z uporabo segretih avtoklavov in se dovaja v plinasti obliki centrifugam po kaskadnem razdelilnem cevovodu. Plinasti tokovi obogatenega in osiromašenega UF6 iz centrifug prav tako tečejo po kaskadnem zbirnem cevovodu v hladne pasti (ki delujejo pri približno 203 K (–70 °C)), kjer se kondenzirajo pred shranjevanjem v primerne vsebnike za prevoz in skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz več tisoč centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvarov in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.
5.2.1 Napajalni sistemi in sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
Ti sistemi so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi, ki obsegajo:
napajalne avtoklave (ali postaje) za dovajanje UF6 v kaskade centrifug pri tlaku do 100 kPa in pretoku 1kg/h ali več;
desublimatorje (hladne pasti) za odvajanje UF6 iz kaskad centrifug pri tlaku do 3 kPa. Prenesti morajo ohlajanje do 203 K (–70 °C) in segrevanje do 343 K (70 °C);
postaje za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 v vsebnike.
Ti sistemi, oprema in cevovodi so v celoti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali obloženi s takim materialom (glej pojasnila k tej točki) in se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma ali čistoče.
5.2.2 Razdelilni cevni sistem
To je posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistema za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah centrifug. Omrežje cevi v kaskadah centrifug je običajno sestavljeno iz trojnega razdelilnika. Vsaka centrifuga je priključena na vsak razdelilnik. Gre torej za večkratno ponavljanje oblik. Razdelilni cevni sistem je v celoti izdelan iz materiala, odpornega proti UF6 (glej pojasnilo k tej točki), po zelo visokih merilih glede vakuuma ali čistoče.
5.2.3 UF6 masni spektrometri in ionski izvori
To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:
1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;
2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;
3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;
4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.
5.2.4 Frekvenčni pretvorniki
To so posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, opredeljenih v točki 5.1.2 (d), ali deli, sestavni deli ali podsklopi takšnih frekvenčnih pretvornikov in imajo vse naslednje značilnosti:
1. večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2000 Hz;
2. visoko stabilnost frekvence (frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %);
3. nizko harmonično popačenje (manj kot 2 %) in
4. izkoristek nad 80 %.
POJASNILO
Vse zgoraj naštete postavke prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo centrifuge in pretok plina od centrifuge do centrifuge in od kaskade do kaskade.
Materiali, ki so odporni proti koroziji z UF6, so nerjavno jeklo, aluminij in aluminijeve zlitine ter nikelj in nikljeve zlitine z najmanj 60 % niklja.
5.3 Posebej konstruirani ali izdelani sklopi in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo
UVODNA OPOMBA
Pri metodi ločevanja uranovih izotopov s plinsko difuzijo je glavni tehnološki sklop posebna porozna pregrada za difuzijo plinov, toplotni izmenjevalnik za hlajenje plina (plin se segreva pri postopku stiskanja), zaporni ventili in regulacijski ventili ter cevovodi. Če se pri tehnologiji plinske difuzije uporablja uranov heksafluorid (UF6), morajo biti vse površine vse opreme, cevovodov in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen. V obratu za plinsko difuzijo je potrebnih več teh sklopov, tako da je lahko količina pomemben podatek o končni uporabi.
5.3.1 Pregrade za difuzijo plinov
(a) To so posebej konstruirani ali izdelani porozni filtri z velikostjo por od 100 do 1000 Ĺ (angstrem) debeline največ 5 mm, cevaste oblike s premerom največ 25 mm. Izdelani so iz kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, in
(b) posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za izdelavo takšnih filtrov. Spojine ali praški vsebujejo nikelj ali zlitine z vsaj 60 % niklja, aluminijevega oksida ali proti UF6 odporne popolnoma fluorirane ogljikovodikove polimere s čistostjo vsaj 99,9 %, velikostjo delcev manjšo od 10 µm, visoko stopnjo enakomerne zrnatosti in so posebej pripravljeni za izdelavo pregrad za difuzijo plinov.
5.3.2 Ohišja difuzorjev
To so posebej konstruirane ali izdelane neprepustno zaprte valjaste posode s premerom nad 300 mm in dolžino najmanj 900 mm ali pravokotne posode primerljivih mer z vhodnim priključkom in z izhodnima priključkoma za vgradnjo pregrad za difuzijo plinov; vsi priključki imajo premer nad 50 mm. Ohišja difuzorjev so izdelana iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali so prevlečena z njim in konstruirana za vodoravno ali navpično vgradnjo.
5.3.3 Kompresorji in puhala
To so posebej konstruirani ali izdelani aksialni, centrifugalni ali batni kompresorji oziroma puhala z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6/min in izhodnim tlakom nekaj 100 kPa. Izdelani so za dolgotrajno delovanje v okolju z UF6 in imajo lahko pogonski elektromotor ustrezne moči, sem spadajo tudi posamezni sklopi kompresorjev in puhal. Kompresorji in puhala omogočajo tlačna razmerja med 2 : 1 in 6 : 1 ter so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali so prevlečeni z njim.
5.3.4 Tesnila gredi
To so posebej konstruirana in izdelana vakuumska tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja puhala ali kompresorja, ki je povezana s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo vdiranje zraka v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z UF6. Takšna tesnila so običajno konstruirana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1000 cm3 zraka na minuto.
5.3.5 Toplotni izmenjevalniki za hlajenje UF6
To so posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki iz materiala, ki je odporen proti UF6 (razen nerjavnega jekla) ali iz bakra ali katere koli kombinacije teh kovin ali so prevlečeni z njimi, za tlačno izgubo zaradi puščanja, manjšo od 10 Pa/h pri tlačni razliki 100 kPa.
5.4 Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo
UVODNA OPOMBA
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za obogatitev s plinsko difuzijo so sistemi, potrebni za dovajanje UF6 v sklop za plinsko difuzijo, za povezovanje posameznih sklopov med seboj, tako da sestavljajo kaskade (ali stopnje) in tako omogočijo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 iz difuzijskih kaskad. Ker je za difuzijske kaskade značilna velika inercija, imata vsaka prekinitev njihovega delovanja in predvsem njihovo zaprtje resne posledice. Zato so v obratu za plinsko difuzijo pomembni dosledno in stalno vzdrževanje vakuuma v vseh tehnoloških sistemih, avtomatska zaščita pred nesrečami in natančna avtomatska regulacija toka plina. Zaradi vsega tega pa je treba obrat opremiti številnimi posebnimi merilnimi, regulacijskimi in krmilnimi sistemi.
Običajno se UF6 uparja iz valjev, vloženih v avtoklave, in se dovaja v plinasti obliki do vstopne točke po kaskadnem razdelilnem cevovodu. Obogateni in osiromašeni uplinjeni UF6, se od izstopnih točk vodi po kaskadnem razdelilnem cevovodu do hladnih pasti ali do kompresorskih postaj, kjer se utekočini in vodi v primerne vsebnike za prevoz ali skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz več tisoč centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvarov in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.
5.4.1 Napajalni sistemi in sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za obratovanje pri tlaku 300 kPa ali manj, ki obsegajo:
napajalne avtoklave (sisteme) za napajanje kaskad za plinsko difuzijo z UF6;
desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz difuzijskih kaskad;
postaje za utekočinjenje, kjer se uplinjeni UF6 s stiskanjem in ohlajanjem utekočini;
postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.
5.4.2 Razdelilni cevni sistem
To je posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah za plinsko difuzijo. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema dvojnih razdelilnikov pri čemer je vsaka celica priključena na vsak razdelilnik.
5.4.3 Vakuumski sistemi
(a) To so posebej konstruirani ali izdelani veliki vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki in vakuumske črpalke s pretokom najmanj 5 m3/min ali več.
(b) Vakuumske črpalke, posebej konstruirane za obratovanje v okolju z UF6, izdelane iz aluminija, niklja ali nikljevih zlitin, ki vsebuje nad 60 % niklja, ali prevlečene z njimi. Takšne črpalke so lahko rotacijske ali batne, lahko imajo fluoroogljikova tesnila in lahko vsebujejo posebne delovne fluide.
5.4.4 Posebni zaporni in regulacijski ventili
To so posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni in regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti korozijo z UF6, s premerom 40 do 1500 mm za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za izotopsko obogatenje s plinsko difuzijo.
5.4.5 UF6 masni spektrometri in ionski izvori
To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:
1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;
2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;
3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;
4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.
POJASNILO
Zgoraj naštete postavke prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali prevlečene z njim. Za namene točk, ki se nanašajo na postavke za plinsko difuzijo, so materiali, odporni proti koroziji z UF6, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, aluminijev oksid, nikelj ali zlitine z najmanj 60% niklja in popolnoma fluorinirani polimeri ogljikovodikov, odporni proti UF6.
5.5 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za aerodinamično izotopsko obogatitev
UVODNA OPOMBA
V postopkih za aerodinamično bogatitev se zmes plinastega UF6 in lahkega plina (vodika ali helija) stisne in potem vodi skozi ločevalne elemente, v katerih se izotopi ločijo izotopov zaradi velikih centrifugalnih sil, ki nastajajo zaradi ukrivljene geometrije sten ločevalnih elementov. Uspešno sta bila razvita dva postopka te vrste: postopek z ločevalnimi šobami in postopek z vrtinčnimi cevmi. Pri obeh postopkih so glavni sestavni deli stopnje za ločevanje valjaste posode s posebnimi ločevalnimi elementi (šobe ali vrtinčne cevi), plinskimi kompresorji in toplotnimi izmenjevalniki za odvajanje toplote, ki nastaja pri stiskanju. V aerodinamičnem obratu je potrebnih več takih stopenj, tako da so lahko količine pomemben podatek o končni uporabi. Ker se pri aerodinamičnem postopku uporablja UF6, morajo biti površine vse opreme, vseh cevi in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen.
POJASNILO
Postavke, naštete v tej točki, prihajajo v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali pa neposredno upravljajo tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali pa so zaščitene z njimi. Za namene točk, ki se nanašajo na postavke za aerodinamično obogatitev, so materiali odporni proti koroziji z UF6, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, aluminijev oksid, nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodikov, odporni proti UF6.
5.5.1 Ločevalne šobe
To so posebej konstruirane ali izdelane ločevalne šobe in njihovi sklopi. Te šobe imajo ukrivljene kanale s polmerom ukrivljenosti, manjšim od 1 mm (običajno 0,05 do 0,1 mm), in so odporne proti koroziji z UF6. Pri izstopu iz šobe je ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči tok plina na dva dela.
5.5.2 Vrtinčne cevi
To so posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali stožčaste vrtinčne cevi, izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom 20 : 1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami. Cevi imajo lahko na enem ali na obeh koncih šobaste dodatke.
POJASNILO
Dovajani plin vstopa v vrtinčno cev tangencialno na enem koncu ali prek vrtinčnih lopatic ali pa na številnih tangencialnih mestih vzdolž oboda cevi.
5.5.3 Kompresorji in puhala
To so posebej konstruirani ali izdelani aksialni centrifugalni ali batni kompresorji ali puhala, ki so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečeni z njim, in imajo sesalno zmogljivost najmanj 2 m3/min nosilnega plina (vodik ali helij), ki vsebuje UF6.
POJASNILO
Ti kompresorji in plinska puhala imajo običajno razmerje pritiskov od 1,2 : 1 do 6 : 1.
5.5.4 Tesnila gredi
To so posebej konstruirana in izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja, ki povezuje puhalo ali kompresor in pogonski motor, tako da preprečujejo puščanje UF6 ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.
5.5.5 Toplotni izmenjevalniki za hlajenje plina
To so posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki, ki si izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 ali zaščiteni z njim.
5.5.6 Ohišja ločevalnih elementov
To so posebej konstruirana ali izdelana ohišja, za vgradnjo vrtinčnih cevi ali ločevalnih šob in so iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njim.
POJASNILO
Ta ohišja so lahko valjaste posode s premerom nad 300 mm in dolžino nad 900 mm ali pa pravokotne posode primerljivih mer in so lahko konstruirana za navpično ali vodoravno vgradnjo.
5.5.7 Napajalni sistemi in sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
To so posebej konstruirani in izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev in so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:
(a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;
(b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve in za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;
(c) postaje za pretvorbo v trdno stanje in utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;
(d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.
5.5.8 Razdelilni cevni sistem
To je posebej konstruirani ali izdelani razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v aerodinamičnih kaskadah. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema dvojnih razdelilnikov, pri čemer je vsaka stopnja ali skupina stopenj priključena na vsakega od razdelilnikov.
5.5.9 Vakuumski sistemi in črpalke
(a) To so posebej konstruirani ali izdelani vakuumski sistemi s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3/min uro, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk, konstruirani za obratovanje v okolju z UF6.
(b) Vakuumske črpalke, posebej konstruirane ali izdelane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim. Takšne črpalke imajo lahko fluoroogljikova tesnila in posebne delovne fluide.
5.5.10 Posebni zaporni in regulacijski ventili
To so posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni in regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, s premerom od 40 do 1500 mm za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za aerodinamično izotopsko obogatitev.
5.5.11 UF6 masni spektrometri in ionski izvori
To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:
1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;
2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;
3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;
4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.
5.5.12 Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina
To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij).
POJASNILO
Ti sistemi so konstruirani za zmanjšanje koncentracije UF6 v nosilnem plinu na manj kot 1 ppm in lahko vključujejo opremo, kot je:
(a) kriogeni toplotni izmenjevalniki in kriogeni ločevalniki za temperatur –120 0C ali manj ali
(b) kriogene enote za temperatur –120 0C ali manj ali
(c) ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina ali
(d) hladne pasti za UF6 za temperature –20 0C ali manj.
5.6 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s kemično ali ionsko izmenjavo
UVODNO POJASNILO
Neznatna razlika mas izotopov urana povzroča majhne spremembe v ravnotežjih kemičnih reakcij, kar je mogoče izkoristiti kot osnovo za ločevanje izotopov. Uspešno sta bila razvita dva postopka; kemična izmenjava med tekočinama in ionska izmenjava med trdno snovjo in tekočino.
Pri postopku kemične izmenjave med tekočinama prideta protitočno v stik tekoči fazi (vodna in organska), ki se med seboj ne mešata, kar povzroči kaskadni učinek več tisoč ločevalnih stopenj. Vodna faza je sestavljena iz uranovega klorida v raztopini solne kisline; organska faza je sestavljena iz ekstrahenta, ki vsebuje uranov klorid v organskem topilu. Kontaktorji, ki se uporabljajo v ločevalni kaskadi, so lahko izmenjevalne kolone med tekočinama (kot pulzirne kolone s perforiranimi ploščami) ali centrifugalni kontaktorji za kemično izmenjavo med tekočinama. Zaradi omogočanja povratnega toka v ločevalno kaskado mora na vsaki strani ločevalne kolone potekati kemična reakcija (oksidacija in redukcija). Pomembna zahteva pri konstruiranju je preprečiti onesnaženje procesnih tokov z določenimi kovinskimi ioni. Zato se uporabljajo plastične, s plastiko prevlečene (sem sodi tudi uporaba polimerov fluoroogljikov) in/ali s steklom prevlečene kolone in cevovodi.
Pri postopku ionske izmenjave med trdno snovjo in tekočino se doseže obogatitev z adsorpcijo in desorpcijo urana na posebni visoko aktivni smoli za ionsko izmenjavo oz. adsorbentu. Raztopina urana v solni kislini in drugih kemičnih reagentih se vodi skozi valjaste kolone za obogatitev, ki so napolnjene s sloji adsorbenta. Da teče postopek neprekinjeno, je potreben sistem za povratni tok za sproščanje urana iz adsorbenta nazaj v tekočo fazo, tako da je mogoče ločeno zbirati obogateni in osiromašeni uran. To se izvede z uporabo primernih kemičnih redukcijskih in oksidacijskih sredstev, ki se popolnoma regenerirajo v ločenih zunanjih krožnih tokovih in jih je mogoče deloma regenerirati znotraj samih kolon za ločevanje izotopov. Prisotnost vročih koncentriranih raztopin solne kisline v postopku zahteva, da je oprema izdelana iz posebnega materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitena z njim.
5.6.1 Kolone za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)
Protitočne kolone za kemično izmenjavo med tekočinama z mehanskim izvorom energije (pulzirne kolone s perforiranimi ploščami, kolone s povratnimi ploščami in kolone z notanjimi turbinskimi mešali) so posebej konstruirane ali izdelane za izotopsko obogatitev urana s kemično izmenjavo. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so te kolone ali njihovi notranji deli izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoroogljika) ali iz stekla ali zaščiteni z njim. Kolone so konstruirane tako, da se raztopine zadržujejo v njih kratek čas (do 30 sekund).
5.6.2 Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)
To so posebej konstruirani ali izdelani kontaktorji za obogatitev urana s kemično izmenjavo. Ti kontaktorji z vrtenjem povzročijo disperzijo organske in vodne komponente, nato pa ju ponovno ločijo s centrifugiranjem. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so kontaktorji ali njihovi notranji deli izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoroogljika) ali zaščiteni z njim ali obdani s steklom. Centrifugalni kontaktorji so konstruirani tako, da se raztopine zadržujejo v njih kratek čas (do 30 sekund).
5.6.3 Sistemi in oprema za redukcijo urana (kemična izmenjava)
(a) To so posebej konstruirane ali izdelane celice za elektrokemično redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje pri postopku izotopske obogatitve urana s kemično izmenjavo. Deli celic, ki so v stiku s procesno raztopino, morajo biti izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline.
POJASNILO
Katodni prekat celice mora biti konstruiran tako, da se prepreči ponovna oksidacija urana v višje valentno stanje. Da uran ostane v katodnem prekatu, ima lahko celica neprepustno diafragemsko membrano, izdelano iz posebnega materiala za izmenjavo kationov. Katoda je iz primernega trdnega prevodnika, kot je grafit.
(b) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi na koncu kaskade za odvzem U4+ iz pretoka organske komponente, uravnavanje koncentracije kisline in napajanje celic za elektrokemično redukcijo.
POJASNILO
Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za solventno ekstrakcijo za izločanje U4+ iz organske komponente v vodno raztopino, opreme za izparevanje in/ali druge opreme za uravnavanje in nadziranje pH raztopine, črpalk ali drugih naprav za napajanje celic za elektrokemično redukcijo. Pomembna zahteva pri konstruiranju je preprečiti onesnaženje vodnega toka z določenimi kovinskimi ioni. Zato dele sistema, ki so v stiku s procesnim tokom, sestavlja oprema, izdelana iz primernega materiala (kot so npr. steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali zaščitena z njimi.
5.6.4 Sistemi za pripravo vhodnih komponent (kemična izmenjava)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za proizvodnjo vhodne raztopine uranovega klorida visoke čistosti za naprave, ki se uporabljajo pri izotopskem ločevanju urana s postopkom kemične izmenjave.
POJASNILO
Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali ionsko izmenjavo za čiščenje ter iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U6+ali U4+ v U3+. Pri tem nastane raztopina uranovega klorida, ki ima le nekaj ppm kovinskih nečistoč, kot so krom, železo, vanadij, molibden in drugi dvovalentni ali večvalentni kationi. Konstrukcijski materiali delov sistema za pridobivanje visoko čistega U3+so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon ter s plastiko prevlečeni in s smolo impregnirani grafiti.
5.6.5 Sistemi za oksidacijo urana (kemična izmenjava)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za oksidacijo urana iz U3+ v U4+ in njegovo vračanje v kaskade za izotopsko ločevanje urana pri procesu obogatitve s kemično izmenjavo.
POJASNILO
Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot je:
(a) oprema za vzpostavljanje stika med klorom in kisikom z vodnim iztokom iz opreme za ločevanje izotopov in za ekstrahiranje tako dobljenega U4+ v organski tok, ki se po desorpciji vrača s konca kaskade;
(b) oprema, ki ločuje vodo od solne kisline, tako da je mogoče vodo in koncentrirano solno kislino ponovno vrniti v postopek na primernih mestih.
5.6.6 Visoko aktivne smole in adsorbenti za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
Visoko aktivne smole in adsorbenti za ionsko izmenjavo so posebej načrtovani ali izdelani za obogatitev urana z ionsko izmenjavo, vključno s poroznimi makromrežastimi smolami in/ali zrnatimi strukturami, pri katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na prevleko na površini neaktivne porozne nosilne strukture, in drugimi kompozitnimi strukturami v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni. Te smole in adsorbenti za ionsko izmenjavo s premerom 0,2 mm ali manj morajo biti kemično odporni proti koncentrirani solni kislini in njenim raztopinam ter fizično dovolj trdni, da ne razpadejo v kolonah za ionsko izmenjavo. Smole in adsorbenti so posebej pripravljeni tako, da omogočajo zelo hitro izmenjavo izotopov urana (razpolovni čas hitrosti izmenjave manj kot 10 sekund) in morajo prenesti delovne temperature od 100 do 200 oC.
5.6.7 Kolone za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
To so valjaste kolone s premerom nad 1000 mm za namestitev slojev smol in adsorbentov za ionsko izmenjavo in so posebej konstruirane ali izdelane za obogatitev urana z ionsko izmenjavo. Kolone so izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentrirano solno kislino (kot je titan ali fluoroogljikova plastika), ali zaščitene z njim za obratovanje pri temperaturah od 100 do 200 oC in tlakih nad 0,7 MPa.
5.6.8 Povratni sistemi za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
(a) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično redukcijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.
(b) To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično oksidacijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.
POJASNILO
Pri postopku obogatitve z ionsko izmenjavo se lahko kot reducirni kation uporabi npr. trivalentni titan (Ti3+); v tem primeru redukcijski sistem regenerira Ti3+ z redukcijo Ti4+.
Pri postopku se lahko uporabi npr. trivalentno železo (Fe3+) kot oksidant; v tem primeru oksidacijski sistem regenerira Fe3+z oksidacijo Fe2+.
5.7 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev urana z lasersko tehnologijo
UVODNA OPOMBA
Sodobni sistemi za postopke obogatitve z laserji se delijo v dve kategoriji, in sicer sisteme, pri katerih je procesni medij atomska uranova para, in sisteme, pri katerih je procesni medij para uranove spojine. Običajno se za te sisteme uporabljajo naslednji izrazi: prva kategorija – lasersko ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS ali SILVA); druga kategorija – lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS ali MOLIS) in kemična reakcija z laserskim aktiviranjem, odvisnim od izotopa (CRISLA). Sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za lasersko obogatitev vsebujejo: (a) naprave za dovajanje pare kovinskega urana (za selektivno fotoionizacijo) ali naprave za dovajanje pare uranove spojine (za fotodisociacijo ali kemično aktiviranje); (b) naprave za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana pri prvem sistemu ter naprave za zbiranje disociranih ali kemično reagiranih spojin kot obogateni uran in nespremenjeni material kot osiromašeni uran pri drugem sistemu; (c) procesne laserske sisteme za selektivno vzbujanje izotopa urana-235; in (d) opremo za pripravo dovajanega materiala in pretvorbo obogatenega urana. Zaradi zahtevnosti spektroskopije uranovih atomov in spojin je lahko vključena katera koli od številnih laserskih tehnologij, ki je na razpolago.
POJASNILO
Večina postavk, naštetih v tem poglavju, prihajajo v neposreden stik s kovinskim uranom v plinasti ali staljeni obliki ali s procesnim plinom, sestavljenim iz UF6 ali zmesi UF6 in drugih plinov. Vse površine, ki prihajajo v stik z uranom ali UF6, so v celoti izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji, ali prevlečene z njim. Za namene točke, ki se nanaša na postavke za obogatitev z lasersko tehnologijo, so materiali, ki so odporni proti koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom ali uranovimi zlitinami, z itrijem prevlečen grafit in tantal; materiali, odporni proti koroziji z UF6, pa baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika, odporni proti UF6.
5.7.1 Sistemi za uparjanje urana (AVLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za uparjanje urana, sestavljeni iz pasovnih ali skenirnih elektronskih topov, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki na tarči znaša več kot 2,5 kW/cm.
5.7.2 Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom (AVLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s talinami kovinskga urana ali njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev in opreme za njihovo hlajenje.
POJASNILO
Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom ali uranovimi zlitinami, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so tantal, grafit, s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi.
5.7.3 Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana (AVLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana v talini ali v trdni obliki.
POJASNILO
Sestavni deli za te sklope so izdelani iz materiala, ki je odporen proti vročini in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali pa so zaščiteni z njimi (kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal) in lahko obsegajo cevi, ventile, vezne kose, "žlebove", napajalne kanale, toplotne izmenjevalnike in kolektorske plošče za magnetne, elektrostatične ali druge metode ločevanja.
5.7.4 Ohišja ločevalnika (AVLIS)
To so posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali pravokotne posode za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.
POJASNILO
Ta ohišja imajo večje število vhodov za napajanje z elektriko in vodo, odprtine za laserski curek, priključke za vakuumsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor instrumentov. Opremljena so s pripravami za odpiranje in zapiranje, kar omogoča obnavljanje notranjih sestavnih delov.
5.7.5 Nadzvočne ekspanzijske šobe (MLIS)
To so posebej konstruirane ali izdelane nadzvočne ekspanzijske šobe za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K ali manj ter so odporne proti koroziji z UF6.
5.7.6 Zbiralniki za uranov pentafluorid (MLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje uranovega pentafluorida (UF5)v trdnem agregatnem stanju, ki je sestavljen iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so odporni proti koroziji z UF5 in UF6.
5.7.7 Kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina (MLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina, za dolgotrajno obratovanje v okolju z UF6. Sestavni deli in komponente kompresorja, ki prihajajo v stik s procesnim plinom so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali prevlečeni z njim.
5.7.8 Tesnila gredi (MLIS)
To so posebej konstruirana ali izdelana tesnila gredi z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja, ki povezuje kompresor in pogonski motor, tako da preprečujejo puščanje procesnega plina ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja, napolnjeno z mešanico UF6 in nosilnega plina.
5.7.9 Sistemi za fluoriranje (MLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6.
POJASNILO
Ti sistemi so konstruirani za fluoriranje zbranega praškastega UF5 v UF6, ki se zbira v vsebnike za obogateni UF6 ali se dovaja v enote MLIS, kjer se dodatno obogati. Po prvi metodi reakcija fluoriranja lahko poteka v sistemu za ločevanje izotopov, kjer pride do reakcije in se pridobi obogateni UF6 neposredno po izstopu iz zbiralnikov. Po drugi metodi pa se lahko praškasti UF5 odstrani in vodi iz zbiralnika obogatenega UF5 v primerno reakcijsko posodo (npr. reaktor s fluidiziranim slojem, vijačni reaktor ali plamenski stolp) za fluoriranje. Po obeh metodah se uporablja oprema za shranjevanje in prenos fluora (ali kakega drugega primernega sredstva za fluoriranje) in za zbiranje in prenos UF6.
5.7.10 UF6 masni spektrometri in ionski izvori
To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni ali štiripolni masni spektrometri za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:
1. enotno ločljivost za enoto atomske mase nad 320;
2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma, monela ali z njima prevlečeni ali pa so ponikljani;
3. ionske izvore za obstreljevanje z elektroni;
4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.
5.7.11 Napajalni sistemi in sistemi za odvajanje osiromašenega in obogatenega UF6 (MLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:
(a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;
(b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve in za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;
(c) postaje za pretvorbo v trdno stanje in utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;
(d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.
5.7.12 Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (MLIS)
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina. Nosilni plin je lahko dušik, argon ali drug plin.
POJASNILO
Ti sistemi lahko vsebujejo opremo, kot je:
(a) kriogeni toplotni izmenjevaniki ali kriogeni ločevalniki, za temperature –120 °C ali manj ali
(b) kriogene hladilne enote, za temperature –120 °C ali manj ali
(c) hladne pasti za UF6, za temperature – 20 °C ali manj.
5.7.13 Laserski sistemi (AVLIS, MLIS in CRISLA)
To so posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.
POJASNILO
Laserski sistem za postopek AVLIS je običajno sestavljen iz dveh laserjev: laserja z bakrovo paro in laserja z barvilom kot aktivnim sredstvom. Laserski sistem za MLIS je običajno sestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod z vrtljivimi zrcali na obeh koncih. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za oba postopka potreben stabilizator frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.
5.8 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem
UVODNA OPOMBA
Pri postopku ločevanja s plazmo gre plazma uranovih ionov skozi električno polje, uglašeno na resonančno frekvenco U235 ionov, tako da selektivno absorbirajo energijo in povečujejo premer svojih spiralno oblikovanih orbit. Ioni na tirnicah velikega premera se prestrežejo in izkoristijo za pridobivanje obogatenega U235. Plazma, ki nastane z ionizacijo uranove pare, se zadrži v vakuumski komori z magnetnim poljem visoke jakosti, ki ga ustvarja supraprevodni magnet. Glavni tehnološki sistemi postopka so sistem za ustvarjanje uranove plazme, ločevalni modul s supraprevodnim magnetom in sistemi za odstranjevanje kovine, nameščeni za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.
5.8.1 Izvori mikrovalov in antene
To so posebej konstruirani ali izdelani generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov s frekvenco nad 30 GHz in s srednjo izhodno močjo za proizvodnjo ionov nad 50 kW.
5.8.2 Tuljave za vzbujanje ionov
To so posebej konstruirane ali izdelane radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo pri srednji moči nad 40 kW.
5.8.3 Sistemi za generiranje uranove plazme
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za generiranje uranove plazme, ki jih lahko sestavljajo močni pasovni ali skenirni elektronski topovi z močjo na tarči nad 2,5 kW/cm.
5.8.4 Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom
To so posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s talinami kovinskega urana ali njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev in opreme za njihovo hlajenje.
POJASNILO
Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom ali uranovimi zlitinami, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so tantal, grafit, s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi.
5.8.5 Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana
To so posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki. Izdelani so iz materiala, ki je odporen proti visokim temperaturam in koroziji s parami kovinskega urana, kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njim.
5.8.6 Ohišja ločevalnika
To so posebej konstruirane ali izdelane valjaste posode za uporabo v obratih za obogatitev urana s plazemskim ločevanjem, v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana.
POJASNILO
Ta ohišja imajo več vhodov za napajanje z elektriko, priključke za difuzijsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor instrumentov. Opremljena so s pripravami za odpiranje in zapiranje, kar omogoča obnavljanje notranjih sestavnih delov, in so izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo.
5.9 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za elektromagnetno obogatitev
UVODNA OPOMBA
Pri elektromagnetnem postopku se ioni kovinskega urana, ki nastanejo z ionizacijo soli dovajanega materiala (običajno UCl4), pospešijo in vodijo skozi magnetno polje, ki povzroči, da gredo ioni različnih izotopov po različnih poteh. Glavni sestavni deli elektromagnetnega ločevalnika izotopov so: magnetno polje za odklanjanje in ločevanje izotopov v ionskem curku, ionski vir s pospeševalnim sistemom in zbiralni sistem za ločene ione. Pomožni sistemi za ta postopek so: napajalni sistem za magnet, visokonapetostni napajalni sistem za ionski vir, vakuumski sistem in obsežni kemični sistemi za ravnanje s proizvodom ter čiščenje in recikliranje sestavnih delov.
5.9.1 Elektromagnetni ločevalniki izotopov
To so posebej konstruirani ali izdelani elektromagnetni ločevalniki izotopov, oprema in sestavni deli za ločevanje uranovih izotopov in obsegajo:
(a) ionske izvore
To so posebej konstruirani ali izdelani enojni ali večkratni izvori uranovih ionov, ki so sestavljeni iz izvora uranove pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka. Izdelani so iz primernega materiala, kot je grafit, nerjavno jeklo ali baker, ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA.
(b) zbiralnike ionov
To so posebej konstruirane ali izdelane zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi za zbiranje ionskih curkov obogatenega in osiromašenega urana in so izdelane iz primernega materiala, kot je grafit ali nerjavno jeklo.
(c) vakuumska ohišja
To so posebej konstruirana ali izdelana vakuumska ohišja za vgradnjo elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo, in konstruirana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj.
POJASNILO
Ohišja so posebej konstruirana za vgradnjo ionskih virov, zbiralnih plošč in vložkov za vhodno hlajenje s priključki za difuzijsko črpalko, z odprtino in pokrovom za odstranjevanje in ponovno vgradnjo teh sestavnih delov.
(d) magnetne pole
To so posebej konstruirani ali izdelani magnetni poli s premerom nad 2 m za vzdrževanje stalnega magnetnega polja znotraj elektromagnetnega ločevalnika izotopov in za prenos magnetnega polja med sosednjimi ločevalniki.
5.9.2 Viri visoke napetosti
To so posebej konstruirani ali izdelani viri visoke napetosti z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega delovanja, izhodne napetosti najmanj 20.000 V, jakosti izhodnega toka najmanj 1 A in regulacije napetosti, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.
5.9.3 Viri energije za magnete
To so posebej konstruirani ali izdelani viri enosmernega toka za elektromagnete z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetostih najmanj 100 V in regulacije napetosti ali toka, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.
6 Obrati za pridobivanje težke vode, devterija in devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema v ta namen
UVODNA OPOMBA
Težka voda se lahko pridobiva z več različnimi postopki. Komercialno uspešna pa sta se izkazala izmenjevalni postopek voda – vodikov sulfid (postopek GS) in izmenjevalni postopek amoniak – vodik.
Postopek GS temelji na izmenjavi vodika in devterija med vodo in vodikovim sulfidom znotraj zaporedja stolpov, ki delujejo tako, da je njihov zgornji del hladen in spodnji del vroč. Voda teče po stolpih navzdol, plinasti vodikov sulfid pa kroži od dna proti vrhu stolpov. Niz perforiranih plošč pospešuje medsebojno mešanje plina in vode. Devterij pri nizkih temperaturah prehaja v vodo, pri visokih pa v vodikov sulfid. Plin ali voda, obogatena z devterijem, se odvzema iz stolpov prve stopnje na stiku vročih in hladnih delov, postopek pa se potem ponavlja v stolpih nadaljnjih stopenj. Proizvod zadnje stopnje, voda, obogatena do 30 % z devterijem, se pošlje v destilacijsko enoto, v kateri se pridobi težka voda reaktorske kakovosti; t. j. 99,75 odstotni devterijev oksid.
Izmenjevalni postopek amoniak – vodik lahko izloči devterij iz sinteznega plina ob stiku s tekočim amoniakom ob prisotnosti katalizatorja. Sintezni plin se dovaja v izmenjevalne stolpe in v pretvornik amoniaka. V notranjosti stolpov teče plin od dna proti vrhu, tekoči amoniak pa teče od vrha proti dnu. Devterij se izloči iz vodika v sinteznem plinu in se koncentrira v amoniaku. Amoniak potem teče v razgrajevalnik amoniaka na dnu stolpa, plin pa teče v pretvornik amoniaka na vrhu. Nadaljnja obogatitev poteka v nadaljnjih stopnjah, težka voda reaktorske kakovosti pa se pridobi s končno destilacijo. Sintezni plin se lahko dovaja iz obrata za pridobivanje amoniaka, tega pa je mogoče zgraditi v sklopu obrata za težko vodo po izmenjevalnem postopku amoniak – vodik. Za izmenjevalni postopek amoniak – vodik se kot vir devterija lahko uporabi tudi navadna voda.
Veliko ključnih postavk opreme obratov za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom GS ali pa izmenjevalnim postopkom amoniak –vodik je skupnih večjemu številu segmentov kemične in naftne industrije. To še posebej velja za majhne obrate, v katerih se uporablja postopek GS. Le malo postavk te opreme je na voljo v redni prodaji. Postopek GS in postopek amoniak – vodik zahtevata ravnanje z večjimi količinami vnetljivih, korozivnih in strupenih tekočin pri visokem tlaku. V skladu s tem je treba pri izdelavi načrtovalnih in obratovalnih standardov za obrate in opremo, namenjeno tem postopkom, posvetiti veliko pozornost izbiri materialov in specifikacijam, da se tako zagotovi dolga življenjska doba z visoko varnostjo in zanesljivostjo. Izbira je predvsem odvisna od gospodarskih dejavnikov in potreb. Večina postavk te opreme se zato izdela v skladu z zahtevami kupca.
Treba je tudi pripomniti, da je mogoče tako v izmenjevalnem postopku GS kakor tudi v izmenjevalnem postopku amoniak – vodik postavke opreme, ki vsaka zase sicer ni posebej konstruirana ali izdelana za pridobivanje težke vode, medsebojno povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode. Primeri takšnih sistemov so: katalitski sistem, ki se uporablja v izmenjevalnem postopku amoniak – vodik, in sistemi za destilacijo vode, ki se pri obeh postopkih uporabljajo za končno koncentriranje težke vode do reaktorske kakovosti.
Posebej konstruirane ali izdelane postavke opreme za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda – vodikov sulfid ali izmenjevalnim postopkom amoniak – vodik so:
6.1 Stolpi za izmenjavo voda – vodikov sulfid
To so izmenjevalni stolpi, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kot je ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki kot 2 MPa, in z dopustno korozijo 6 mm ali več. Stolpi so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda – vodikov sulfid.
6.2 Puhala in kompresorji
To so nizkotlačna enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji (t. j. 0,2 MPa) za kroženje vodikovega sulfida (t. j. plina z več kot 70 % H2S), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda – vodikov sulfid. Imajo pretočno zmogljivost vsaj 56 m3/sekundo pri obratovalnem tlaku vsaj 1,8 MPa ter tesnila, primerna za obratovanje v okolju z mokrim H2S.
6.3 Izmenjevalni stolpi za sistem amoniak – vodik
To so izmenjevalni stolpi, visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa in so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak – vodik. Ti stolpi imajo vsaj eno aksialno odprtino s prirobnico z enakim premerom kot valj skozi katero se lahko vstavijo ali odstranijo notranji deli stolpa.
6.4 Notranji deli stolpov in stopenjske črpalke
To so posebej konstruirani ali izdelani notranji deli stolpov in stopenjske črpalke za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak – vodik. Notranji deli stolpov so posebej konstruirani stopenjski kontaktorji, ki omogočajo neposreden stik med plinom in tekočino. Stopenjske črpalke so posebej konstruirane potopne črpalke za kroženje amoniaka znotraj kontaktnih stopenj v stolpih.
6.5 Razgrajevalniki amoniaka
To so posebej konstruirane ali izdelane naprave z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjavalnim postopkom amoniak – vodik.
6.6 Infrardeči absorpcijski analizatorji
Infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %.
6.7 Katalitski gorilniki
To so posebej konstruirani ali izdelani katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega devterija v težko vodo, ki se uporabljajo v obratih za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak – vodik.
7 Obrati za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
V obratih in sistemih za pretvorbo urana se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične spojine urana v drugo, vključno s pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3, pretvorbo UO3 v UO2, pretvorbo uranovih oksidov v UF4 ali UF6, pretvorbo UF4 v UF6, pretvorbo UF6 v UF4, pretvorbo UF4 v kovinski uran in pretvorbo uranovih fluoridov v UO2. Veliko ključnih postavk opreme obratov za pretvorbo urana je skupnih večjemu številu segmentov kemične predelovalne industrije. Na primer: vrste opreme, ki se uporabljajo v teh postopkih, so lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Le malo teh postavk je na voljo v redni prodaji; večina se izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (HF, F2, ClF3 in uranovi fluoridi). Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo urana postavke opreme, ki vsaka zase niso posebej konstruirane ali izdelane za pretvorbo urana, povezati v take sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi urana.
7.1 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3
POJASNILO
Pretvorba koncentratov uranove rude v UO3 se lahko izvede tako, da se ruda najprej raztopi v dušikovi kislini in z uporabo topila, kot je tributilfosfat, izloči prečiščen uranilnitrat. Nato se uranilnitrat pretvori v UO3 s koncentriranjem in denitriranjem ali pa z nevtralizacijo s plinastim amoniakom, pri čemer nastane amonijev diuranat, zatem sledijo filtriranje, sušenje in kalciniranje.
7.2 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UF6
POJASNILO
Pretvorba UO3 v UF6 se lahko izvede neposredno s fluoriranjem. Postopek zahteva vir plinastega flouora ali klorovega trifluorida.
7.3 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UO2
POJASNILO
Pretvorbo UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.
7.4 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UF4
POJASNILO
Pretvorbo UO2 v UF4 se lahko izvede z reakcijo UO2 s plinastim vodikovim fluoridom (HF) pri 300 do 500 °C.
7.5 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v UF6
POJASNILO
Pretvorba UF4 v UF6 se izvede z eksotermno reakcijo s fluorom v kolonskem reaktorju. UF6 se kondenzira iz vročih iztekajočih plinov tako, da se njihov tok spusti preko hladne pasti, ohlajene na –10 °C. Postopek zahteva vir plinastega fluora.
7.6 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v kovinski uran
POJASNILO
Pretvorba UF4 v kovinski uran se izvede z redukcijo z magnezijem (za velike šarže) ali s kalcijem (za majhne šarže). Reakcija poteka pri temperaturah nad tališčem urana (1130 °C).
7.7 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UO2
POJASNILO
Pretvorba UF6 v UO2 se lahko izvede po enem od treh postopkov. Pri prvem postopku se z uporabo vodika in pare UF6 reducira in hidrolizira v UO2. Pri drugem se UF6 hidrolizira v vodni raztopini, doda se amoniak, da se obori amonijev diuranat, nato se diuranat reducira v UO2 z vodikom pri 820 °C. Pri tretjem postopku se v vodi vežejo plinasti UF6, CO2 in NH3, pri čemer kot oborina nastaja amonijev uranilkarbonat. Amonijev uranilkarbonat se veže s paro in vodikom pri 500 do 600 °C, pri čemer nastane UO2.
Pretvorba UF6 v UO2 je pogosto prva stopnja v obratu za izdelavo goriva.
7.8 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UF4
POJASNILO
Pretvorba UF6 v UF4 se izvede z redukcijo z vodikom.
3. člen
Za izvajanje dodatnega protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-10/00-19/1
Ljubljana, dne 19. julija 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 08/09/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |