Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O OPRAVLJANJU
ŽELEZNIŠKEGA PROMETA ČEZ DRŽAVNO MEJO (BITOŽP)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o opravljanju železniškega prometa čez državno mejo, podpisana dne 22. junija 1995 v Rimu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:
KONVENCIJA
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE
REPUBLIKE O OPRAVLJANJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
ČEZ DRŽAVNO MEJO
Vlada Republike Slovenije na eni strani in Vlada Italijanske republike na drugi (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se v želji, da bi uredili opravljanje železniškega prometa čez državno mejo obeh držav, prepričani o potrebi po sklenitvi ustrezne konvencije, sporazumeli o naslednjem:
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
1. Pogodbenici se zavežeta, da v skladu s svojimi pristojnostmi omogočita opravljanje železniškega prometa čez državno mejo ter da poskrbita za potrebne ukrepe, da bi le-ta potekal pravilno in učinkovito. V ta namen bosta na mejnih železniških progah in na postajah izmenjave prometa organizirani primopredaja vlakov in mejna kontrola. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta čim prej sklenili sporazum o načinu opravljanja mejne kontrole v železniškem prometu.
2. Pogodbenici izražata svojo pripravljenost, da na zahtevo ene izmed njiju začneta pogajanja s ciljem, da bi pospešili železniški promet čez državno mejo, prav tako pa tudi mejno kontrolo.
DEFINICIJA IZRAZOV
2. člen
Za namene te konvencije uporabljeni izrazi pomenijo naslednje:
a) »domača država« je tista država, na katere ozemlju se opravlja izmenjava v železniškem prometu,
b) »sosednja država« je država druge pogodbenice,
c) »domača železnica« je železnica domače države,
d) »sosednja železnica« je železnica sosednje države,
e) »mejna postaja« je tista železniška postaja, ki je najbližja državni meji. Ena izmed mejnih postaj bo določena za postajo izmenjave železniškega prometa,
f) »mejna proga« je del železniške proge med mejnima postajama obeh držav,
g) »mejni progovni odsek« je del železniške proge med državno mejo in mejno postajo,
h) »izmenjava prometa« je postopek izmenjave vlakov, vozil, poštnih in ekspresnih pošiljk ter drugih predmetov med železnicama,
i) »služba primopredaje in izmenjave« je služba za opravljanje storitev obeh železnic, predvidenih pri železniškem prometu na postaji izmenjave prometa ter na mejni železniški progi,
j) »mejna kontrola« so postopki, predvideni z zakonodajo obeh držav pogodbenic, in se nanašajo na prehajanje potnikov, prtljage, blaga, ekspresnih in poštnih pošiljk čez državno mejo,
k) »uslužbenci« so vsi zaposleni, ki sodelujejo pri železniškem prometu čez državno mejo.
TRANZIT
3. člen
1. Železniški promet potnikov, prtljage, ekspresnih pošiljk, blaga in poštnih pošiljk med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko bo potekal po naslednjih mejnih progah:
a) Nova Gorica-Gorizia Centrale,
b) Sežana-Villa Opicina,
c) Štanjel-Villa Opicina.
2. Po določilih te konvencije so mejne postaje:
a) Sežana, Nova Gorica in Štanjel,
b) Gorizia Centrale in Villa Opicina.
3. Po določilih te konvencije sta postaji izmenjave prometa:
a) Nova Gorica,
b) Villa Opicina.
4. Železnici držav pogodbenic lahko skleneta, da se določene operacije tehnične kontrole vagonov, komercialne kontrole vagonov in špedicij opravljajo tudi na drugih postajah. Podrobna določila o izvajanju teh operacij bodo urejena s sporazumom med železnicama obeh držav (v nadaljevanju: Železniški sporazum).
5. Železnici se lahko sporazumeta, da se neka druga postaja iz drugega odstavka tega člena šteje za postajo izmenjave prometa.
SPLOŠNA DOLOČILA
O ŽELEZNIŠKI MEJNI SLUŽBI IN O TARIFNEM SEČIŠČU
4. člen
1. Predaja in sprejem vagonov, nakladalnih pripomočkov, palet, zamenljivih zabojnikov, kontejnerjev, prtljage, ekspresnih pošiljk, blaga in poštnih pošiljk ter transportnih dokumentov bosta opravljena na postajah izmenjave prometa ali kakšni drugi mejni postaji, kot je navedeno v četrtem odstavku 3. člena te konvencije.
2. Za promet vlakov na mejnih progovnih odsekih do postaje izmenjave prometa bo načelno poskrbela sosednja železnica, in sicer v skladu z normami, ki veljajo v sosednji državi, ter s sredstvi za vleko in osebjem sosednje železnice. Ob predhodnem dogovoru na lokalni ravni med stranema in če bo potrebno, bo promet lahko opravljala tudi domača železnica. Te storitve od državne meje do postaje izmenjave prometa opravlja sosednja železnica na račun domače železnice.
3. Železnici obeh držav se lahko dogovorita, da bo vleko vlakov zagotovila domača ali sosednja železnica, vsaka bo uporabila svoja vlečna sredstva in svoje osebje tudi zunaj mejne postaje v eni ali v obeh smereh.
4. Na postajah izmenjave prometa veljajo pravila domače železnice.
5. Dovoljenja za vožnjo vlečnih vozil in preizkusi znanja osebja, ki opravlja to službo na ozemlju lastne države, veljajo tudi na ozemlju druge države pogodbenice ob spoštovanju pravilnikov in varnostnih predpisov te države. Podrobna določila o organiziranju prometa bodo vsebovana v Železniškem sporazumu.
6. Točka tarifnega sečišča je na državni meji.
MERILA ZA IZRAČUNAVANJE STROŠKOV
5. člen
Storitve, ki jih bo ena železnica opravljala za drugo, bodo kompenzirane z enakimi storitvami. Če to ni možno, je treba konkretne stroške za storitve, ki niso bile kompenzirane, plačati. Način plačevanja opravljenih storitev bo podrobneje določen v Železniškem sporazumu, in sicer v skladu s predpisi obeh držav in s pravilnikom UIC (Union Internationale des Chemis de fer – Mednarodna železniška unija).
PREDSTAVNIŠTVA NA POSTAJAH
IZMENJAVE PROMETA
6. člen
1. Sosednja železnica lahko odpre predstavništva na postajah izmenjave prometa.
2. Pristojnosti in pooblastila predstavništev bodo določeni v Železniškem sporazumu, in sicer v skladu s predpisi obeh držav in s pravilnikom UIC.
NAPRAVE, OBJEKTI IN SLUŽBENI PROSTORI
7. člen
1. Vsaka železnica opravlja na svojem ozemlju na svoje stroške nadzorstvo, vzdržuje in obnavlja poslopja, tire in vse druge železniške naprave na mejnih postajah kot tudi na mejnih progovnih odsekih. Vzdrževanje se opravlja do tistih stičišč tirov in stičišč vozne mreže, ki so najbližje državni meji.
2. Na postajah izmenjave prometa bodo sosednji železnici dani na razpolago prostori, objekti, naprave in sredstva za zvezo, ki so potrebni za opravljanje železniške službe, glede na razpoložljivost domače železnice pa tudi prostori za počitek in zadrževanje železniškega osebja.
3. Za uporabo naprav, objektov, prostorov in sredstev za zvezo iz drugega odstavka bo sosednja železnica dolžna izplačati domači železnici letno nadomestilo v višini dejanskih stroškov oziroma dogovorjeno nadomestilo.
4. Podrobna določila o uporabi prostorov, naprav, opreme in sredstev za zvezo ter višino odškodnine za uporabo, stroškov razsvetljave, ogrevanja in vzdrževanja bodo vsebovana v Železniškem sporazumu.
MEJNA KONTROLA
8. člen
Mejno kontrolo bodo opravljali pristojni organi vsake države na svojem ozemlju vse do takrat, dokler ne bo sklenjen sporazum iz prvega odstavka 1. člena.
VZDRŽEVANJE VARNOSTI PROMETA IN REDA
NA MEJNIH ŽELEZNIŠKIH PROGAH
9. člen
Med opravljanjem službe med vožnjo na mejnem železniškem progovnem odseku mora železniško osebje sosednje železnice ob ogrožanju varnosti prometa in reda v železniškem prometu ugotoviti dejansko stanje in čim prej obvestiti pristojne železniške organe domače države.
URADNA UPORABA JEZIKA
10. člen
1. Na postajah izmenjave prometa ter na mejnih progah se za komuniciranje z osebjem sosednje železnice uporablja uradni jezik domače države. Telefonsko, pisno ali ustno komuniciranje v zvezi z vožnjo vlakov mora biti v uradnem jeziku sosednje države. Uslužbenci ene in druge železnice morajo obvladati uradni jezik sosednje države, in sicer v zadostni meri za opravljanje službe. Podrobnejše določbe o uporabi jezika bodo vsebovane v Železniškem sporazumu.
2. Službeni pravilniki in uradna korespondenca se neprevedeni pošiljajo sosednji železnici.
PRAVNI POLOŽAJ ŽELEZNIŠKEGA OSEBJA
11. člen
1. Za železniško osebje, ki opravlja službo po tej konvenciji v drugi državi pogodbenici, veljajo pravni predpisi te države vključno s tistimi določili, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb.
2. Za osebje iz prvega odstavka tega člena, ki stori disciplinske prekrške oziroma nezadovoljivo izpolnjuje dolžnosti med opravljanjem službe na ozemlju druge države pogodbenice, bodo izključno veljali disciplinski predpisi železnice, pri kateri je zaposleno.
3. Železniško osebje sosednje države, ki je zaposleno v domači državi, je za prejete osebne dohodke in druga denarna nadomestila, ki mu jih izplača domača država oziroma železnica, davčni zavezanec v lastni državi.
4. Železnica domače države je dolžna sosednjo državo obvestiti o vseh nezakonitih dejanjih, ki jih stori osebje sosednje železnice na ozemlju domače države.
MEDSEBOJNA POMOČ
12. člen
1. Uradne službe in uslužbenci ene od držav pogodbenic so dolžni uradnim službam in uslužbencem druge države pogodbenice dati vso potrebno pomoč za opravljanje njihovih nalog, prav tako morajo vsako njihovo zahtevo obravnavati po določilih te konvencije, se pravi tako kot zahtevo lastnih služb in uslužbencev.
2. Če uslužbenec sosednje države zboli ali je ranjen na mejnem progovnem odseku, na postaji izmenjave prometa ali že zunaj te postaje, kot je predvideno v 4. členu, ali se mu to zgodi med vožnjo, mu zagotovi brezplačno prvo pomoč domača železnica.
PREHAJANJE DRŽAVNE MEJE
IN ZADRŽEVANJE NA OZEMLJU DRUGE DRŽAVE POGODBENICE
13. člen
1. Uslužbenci, vključno s kontrolorji in inšpektorji, ki prehajojo državno mejo zaradi opravljanja nalog po tej konvenciji, morajo imeti pri sebi službene dovolilnice za prehajanje državne meje (priloga 1). Te dovolilnice veljajo za prehajanje državne meje čez eno ali več prog, označenih v prvem odstavku 3. člena te konvencije, ter za zadrževanje na ozemlju druge države pogodbenice.
2. Službene dovolilnice so izdane za obdobje veljavnosti 5. let. Izdajajo jih pristojni organi vsake države, potrjujejo pa jih pristojni organi druge države. Izdaja dovolilnic je brezplačna.
3. Železniško osebje s službeno dovolilnico iz priloge 1, ki ob nepredvidenih nezgodah prestopi državno mejo v vlaku za pomoč ali s snežnim plugom, mora imeti pri sebi poimenski seznam oseb, ki smejo prestopiti državno mejo (priloga 2). Osebe, navedene v seznamu, imajo pravico prestopiti državno mejo na enem izmed mejnih prehodov, navedenih v prvem odstavku 3. člena, lahko pa se na ozemlju druge države pogodbenice zadržijo toliko časa, kot je potrebno za opravljanje del. Omenjene osebe morajo imeti pri sebi tudi osebne dokumente s fotografijo. Osebe, ki so na poimenskem seznamu, morajo prestopiti državno mejo hkrati tako pri vstopu kot pri izstopu v spremstvu imetnika službene dovolilnice. Pred njihovim prestopom morajo biti obveščeni pristojni mejni organi druge države pogodbenice.
4. Uslužbenci sosednje države pogodbenice, ki imajo pri sebi službene dovolilnice po prilogi 1, oziroma železniški uslužbenci sosednje države pogodbenice, navedeni v poimenskem seznamu po prilogi 2, nimajo pravice zapustiti območja mejne postaje in/ali postaje izmenjave prometa in ne smejo zapustiti niti mejnega progovnega odseka med mejno postajo in državno mejo.
SLUŽBENA OBLEKA
14. člen
1. Osebje sosednje železnice, ki opravlja službo na postaji izmenjave prometa ali na mejnem progovnem odseku oziroma izvaja vlečno službo in spremljavo vlakov, mora nositi službeno obleko ali vidne oznake svoje funkcije, in sicer v službenem ali zunaj službenega časa.
2. Železniški sporazum bo določal železniške uslužbence, ki bodo dolžni nositi službeno obleko ali vidne oznake svoje funkcije, ter kdaj jih bodo dolžni nositi.
PREDMETI, KI JIH IMAJO ŽELEZNIŠKI DELAVCI
ZA OSEBNO IN SLUŽBENO UPORABO
15. člen
1. Vsi službeni predmeti, ki jih uslužbenci sosednje države vnašajo ali iznašajo z ozemlja domače države med opravljanjem službe, so oproščeni carinskih dajatev, kot je določeno v carinskih predpisih sosednje države.
2. Prav tako so oproščeni carinskih dajatev in drugih davkov predmeti za osebno uporabo, vključno s hrano, ki jo imajo uslužbenci sosednje države pri sebi na poti v službo ali iz službe v potrebnih količinah za čas službenega zadrževanja na ozemlju domače države, kot je določeno v carinskih predpisih sosednje države.
3. Prepoved vnosa in iznosa ali omejitve vnosa in iznosa komercialne narave ne velja za predmete, omenjene v prvem in drugem odstavku tega člena.
PREDMETI, KI SO NAMENJENI ŽELEZNIŠKIM SLUŽBAM,
MATERIAL IN REZERVNI DELI
16. člen
1. Vsi predmeti, ki se uporabljajo pri opravljanju službe na železnici, prav tako pa tudi material in rezervni deli, potrebni za popravilo ali vzdrževanje lastnih voznih sredstev, ki jih sosednja železnica pošilja mejni postaji, se prevažajo brezplačno in so oproščeni carinskih in drugih dajatev.
2. Prepoved uvoza in izvoza kot tudi omejitve uvoza in izvoza komercialne narave ne veljajo za te predmete.
PREJETE OZIROMA ZA OPRAVLJANJE SLUŽBE
POTREBNE VSOTE DENARJA
17. člen
Uslužbenci sosednje železnice lahko prejete oziroma za opravljanje službe potrebne vsote denarja na vlakih, ki vozijo čez državno mejo, prosto prenašajo na ozemlje domače države in ponovno na ozemlje sosednje države.
SLUŽBENE POŠILJKE
18. člen
1. Službene pošiljke, kot so: pisma, uradni obrazci, vozni redi in drugi pravilniki, denarne pošiljke in vrednostne pošiljke, poslane železniškim službam sosednje države v domači državi ali jih te službe pošiljajo v sosednjo državo, se pošiljajo po železniških uslužbencih brez posredovanja poštne uprave in brez plačila poštnih taks.
2. Za te pošiljke veljajo carinski in devizni predpisi. Ob sumu kršitve carinskih in deviznih predpisov se omenjene pošiljke odpro. Uradne pošiljke, namenjene železniškim službam sosednje železnice, morajo imeti žig pošiljateljeve službe.
POŠTNE STORITVE
19. člen
1. Izmenjava pošte, paketov in zavarovanih pošiljk (opremljenih s poštnimi plombami) kakor tudi tranzitne pošiljke v prometu med državama se bo opravljala skladno s sklenjenim sporazumom med slovensko in italijansko pošto, in sicer na podlagi Svetovne poštne konvencije in z njo povezanih sporazumov.
2. Če poštni upravi ne določita drugače, se bo izmenjava pošte opravljala na postajah izmenjave prometa.
3. Izmenjavo poštnih pošiljk bo opravljalo poštno osebje.
4. Za pošiljanje pošte se lahko uporabljajo poštni vagoni, službeni vagoni ali drugi primerni vagoni.
5. Železnici obeh držav bosta skupaj določili, katere vrste vagonov bosta uporabili, in proge, na katerih bodo vozili.
POŠTNO OSEBJE
20. člen
Določila od 11. do 15. člena te konvencije veljajo prav tako za poštno osebje, ki opravlja železniško poštno službo na ozemlju druge države pogodbenice.
ODGOVORNOST
21. člen
1. Odgovornost za izgubo ali poškodovanje prtljage, ekspresnih pošiljk, blaga, voznih sredstev, nakladalnih pripomočkov, zamenljivih zabojnikov, kontejnerjev in palet kakor tudi odgovornost za prekoračitve dobavnih rokov urejajo mednarodni sporazumi, ki sta jih podpisali državni pogodbenici.
2. Če kakšna oseba umre ali je ranjena ali če se kakšen predmet poškoduje ali uniči na mejni postaji, na postaji izmenjave prometa ali na mejni progi, je za to odgovorna:
a) železnica, ki ji pripada osebje, ki je nenamerno povzročilo take nezgode, razen če ni drugače predvideno v spodnjih določilih;
b) domača železnica, če je škoda nastala zaradi nezgod, okvar ali pomanjkljivosti na progi, na napravah ali na vlečnih sredstvih te železnice;
c) železnica, na katere progi so vozila v trenutku nezgode ali okvare, če je ta škoda nastala zaradi napak na njih.
3. Če nastane škoda po krivdi osebja obeh železnic ali napak na tirih, napravah ali na vlečnih sredstvih obeh železnic, bosta železnici enako odgovorni. Enako merilo porazdelitve odgovornosti velja tudi za primer, ko ni mogoče določiti, katera od obeh železnic je odgovorna. Če bi prišlo do nesoglasja o določitvi odgovornosti, bo o tem v skladu z Železniškim sporazumom odločala arbitraža.
4. Škodo na stvareh, ki so v lasti ene od obeh železnic, nastalo zaradi višje sile, krije ta železnica.
5. Stroške za izpraznitev in popravilo tira ali naprav, ki nastanejo po nezgodi, krije železnica, ki je za škodo odgovorna, in sicer v skladu z zgornjimi določili. Ta določila veljajo tudi za stroške preiskave in razsodbe.
6. Če kakšen železniški ali neželezniški uslužbenec, pristojen za mednarodni promet, umre ali je ranjen med opravljanjem službe, ali če se kakšen predmet, ki ga ima pri sebi ali ga prevaža, poškoduje ali uniči, bo odškodnino plačala tista železnica, ki ji omenjeni oškodovani uslužbenec pripada, razen ko odškodnina delno ali v celoti bremeni železnico, ki je delno ali v celoti odgovorna.
7. Ob škodi na poštnih pošiljkah ali ob škodi, ki jo povzroči neželezniško osebje, ki sicer sodeluje v železniškem prometu čez državno mejo, bodo predstavniki zainteresiranih organov lahko sodelovali v preiskovalnem postopku železniških organov.
8. Podrobna določila o urejanju škode, nastale zaradi nezgod, omenjenih v tem členu, bodo vsebovana v Železniškem sporazumu.
TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE
IN SREDSTVA
22. člen
1. Železnici obeh držav sta dolžni namestiti ter ohranjati v dobrem stanju vsaka na svojem ozemlju telekomunikacijska in signalnovarnostna sredstva ter naprave, potrebne za opravljanje železniške službe čez državno mejo.
2. Uslužbenci sosednje države imajo pravico do brezplačne uporabe telekomunikacijskih sredstev in naprav v službene namene.
CARINSKA,
VETERINARSKA IN FITOSANITARNA SLUŽBA
23. člen
1. Carinski nadzor bo opravljen po veljavnih predpisih vsake države pogodbenice.
2. Nadzor uvoza, izvoza in tranzita žive živine, proizvodov, surovin in ostankov živalskega izvora, živinske krme kot tudi predmetov, ki so lahko nosilci nalezljivih živalskih bolezni, bo opravljen v skladu z državno zakonodajo.
3. Nadzor uvoza in tranzita rastlin in rastlinskih proizvodov kot tudi predmetov, ki so lahko nosilci škodljivih rastlinskih ali živalskih organizmov, bo opravljen v skladu z državno zakonodajo.
MEŠANA KOMISIJA
24. člen
1. Z namenom, da bi izboljšali železniški promet čez državno mejo in da bi rešili probleme, ki se lahko pojavijo med izvajanjem te konvencije, pogodbenici lahko ustanovita mešano komisijo.
2. Mešana komisija se sestaja izmenoma na ozemlju ene in druge države pogodbenice.
3. Podrobna določila o dejavnosti te komisije bo opredelil poslovnik te komisije.
4. Da bi zagotovili optimalno delovanje in odločanje, lahko železnici obeh držav ustanovita posebne mešane komisije.
ARBITRAŽA
25. člen
1. Vsako nesoglasje med pogodbenicama v zvezi z razlago te konvencije bi moralo biti rešeno po možnosti med pristojnimi organi obeh držav, in sicer s posvetovanji po običajni diplomatski poti.
2. Če nesoglasij v zvezi z razlago ne bi mogli rešiti na omenjeni način, bodo po poteku treh mesecev od datuma začetka diplomatskih posvetovanj in na zahtevo ene od držav pogodbenic ta nesoglasja predložena arbitražnemu sodišču.
3. Arbitražno sodišče bo sestavljeno za vsak primer posebej, arbitražni ukrep pa bo oblikovan po tehle določilih:
a) arbitražno sodišče bo imelo tri člane. Vsaka pogodbenica bo imenovala enega razsodnika, oba imenovana pa bosta sporazumno imenovala predsednika, ki mora biti državljan tretje države, ki ima diplomatske odnose z obema pogodbenicama;
b) če člani arbitražnega sodišča niso imenovani v štirih mesecih od takrat, ko sta ena ali obe pogodbenici zahtevali arbitražo, lahko vsaka od pogodbenic, če se pogodbenici drugače ne sporazumeta, zaprosi predsednika Meddržavnega sodišča, da opravi potrebno imenovanje. Če je predsednik državljan ene od obeh pogodbenic ali ne more poskrbeti za imenovanje, lahko to opravi podpredsednik Meddržavnega sodišča ali sodnik z najvišjo funkcijo, ki ni državljan nobene od pogodbenic;
c) arbitražno sodišče bo določilo postopek. Odloča z večino glasov. Njegove odločitve so dokončne in zavezujoče za obe pogodbenici;
d) vsaka pogodbenica bo poravnala stroške svojega razsodnika in pravnega zastopnika. Za Republiko Slovenijo bodo stroške krile Slovenske železnice d.d., za Italijansko republiko pa Ferrovie dello Stato S.p.A. Vse druge stroške bosta obe družbi poravnali v enakih delih.
TRANJANJE KONVENCIJE, ODPOVED
26. člen
1. Ta konvencija je sklenjena za nedoločen čas. Možno jo je odpovedati šest mesecev pred iztekom koledarskega leta.
2. Ob morebitni odpovedi začneta državni pogodbenici takoj s pogajanji za sklenitev nove konvencije.
3. Z začetkom veljavnosti te konvencije preneha veljati Konvencija o opravljanju mejne železniške službe med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko, ki je bila sklenjena v Rimu
5.10.1959. prav tako preneha veljati tudi dodatek k omenjeni konvenciji, podpisan v Trstu 7. junija 1966.
RATIFIKACIJA
27. člen
1. To konvencijo je treba ratificirati.
2. Ta konvencija začne veljati na dan izmenjave ratifikacijskih listin.
S tem namenom sta pravilno pooblaščena predstavnika vlad podpisala to konvencijo in jo opremila s svojima žigoma.
Sestavljeno v Rimu dne 22. 6. 1995, v slovenskem in italijanskem jeziku v dveh enakoverodostojnih izvirnikih.
ZA VLADO REPUBLIKE ZA VLADO ITALIJANSKE
SLOVENIJE REPUBLIKE
Igor Umek l.r. Giovanni Caravale l.r.
Priloga 1(Naslovna stran)
Naziv države
Grb
SLUŽBENA DOVOLILNICA ZA PREHAJANJE DRŽAVNE MEJE
Stran 1
Naziv države
Grb
Službena dovolilnica št.
Ime in priimek ..............................................................
Funkcija ..............................................................
Fotografija 3 x 4 cm
Žig
.................................
(podpis)
Šef postaje
..........................
Stran 2
Osebni podatki
Datum rojstva ......................................
Kraj rojstva ......................................
Stalno prebivališče ......................................
Vrsta in številka osebnega dokumenta .......................................Stran 3
Ta službena dovolilnica velja za prehajanje slovensko-italijanske meje
.................................................................................................................
od ............................................ do ..........................................................
Žig Žig
Pristojni organ Pristojni organ
sosednje države domače države
................................ ...................................
Datum .................... Datum ........................
Stran 4
Opombe
1) Službena dovolilnica velja 5 let od datuma izdaje.
2) Službeno dovolilnico lahko uporablja le oseba, za katero je bila izdana, in ni prenosljiva. Oseba, za katero je bila dovolilnica izdana, jo mora uporabljati v skladu z določili 13. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o opravljanju železniškega promet čez državno mejo.
3) V službeno dovolilnico ni mogoče vnašati nobenih popravkov ali sprememb.
4) Ob kraji ali izgubi je treba nemudoma obvestiti organ, ki jo je izdal, ta pa mora prav tako obvestiti pristojne oblasti sosednje države.
.................................................................................................................................
Opombe v zvezi s prilogo 1 (13. člen)
1) Velikost službene dovolilnice je 9 x 12 cm, platnice so iz rjavega platna.
2) Službena dovolilnica je tiskana in izpolnjena v slovenskem in italijanskem jeziku. Prednost je dana jeziku organa, ki je izdal službeno dovolilnico.
Priloga 2
Postaja ..........................................................................
POIMENSKI SEZNAM (1)
uslužbencev, ki v izrednih primerih prehajajo državno mejo zaradi službenih
dolžnosti na/v ...................................................................................................
Uprava .......................................... dne .................................................
ob uri .......................................... z .....................................................
Ta seznam se šteje kot priloga k službeni dovolilnici za prehod meje št. .........,
ki pripada ....................................
Št. Ime in priimek Datum in kraj rojstva Poklic Vrsta in številka Opombe
oseb. dokumenta
.......................................................................................................................................................
.......................................................................................................................................................
.......................................................................................................................................................
Datum ............................. Šef postaje ..........................
Potrdil pristojni organ Potrdil pristojni organ
domače države domače države
ob izstopu ob vstopu
................................................ .....................................................
(1) Seznam mora izpolniti šef mejne železniške postaje.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 326-03/00-11/1
Ljubljana, dne 31. maja 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 06/26/2000 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |