Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH IN DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH (MEKPPKZ)
1. člen
Ratificirata se Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sestavljena v Strasbourgu dne 20. aprila 1959 in Dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sestavljen v Strasbourgu dne 17.marca 1978.
2. člen
Konvencija in dodatni protokol h konvenciji se v angleškem izvirniku in v slovenskem prevodu glasita:
EVROPSKA KONVENCIJA
O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI
V KAZENSKIH ZADEVAH
Uvod
Vlade podpisnice, članice Sveta Evrope, so se
ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;
prepričane, da bo sprejem skupnih pravil pri medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah prispeval k doseganju tega cilja;
ob upoštevanju, da je medsebojna pravna pomoč povezana z vprašanjem izročitve, ki je že urejeno s konvencijo z dne 13. decembra 1957,
dogovorile o naslednjem:
I. POGLAVJE
Splošne določbe
1. člen
1. Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo v skladu z določbami te konvencije čim bolj medsebojno pomagale v postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov pogodbenice prosilke.
2. Ta konvencija ne velja za odvzeme prostosti, izvršitev sodnih odločb niti za vojaška kazniva dejanja, ki niso kazniva dejanja po občem kazenskem pravu.
2. člen
Pravna pomoč se lahko zavrne:
a) če se zaprosilo nanaša na kaznivo dejanje, ki ga zaprošena pogodbenica šteje za politično kaznivo dejanje, kaznivo dejanje, ki je povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za kršitev fiskalnih predpisov;
b) če zaprošena pogodbenica meni, da ugoditev zaprosilu lahko škodi suverenosti, varnosti, javnemu redu ali drugim bistvenim interesom države.
II. POGLAVJE
Zaprosila za pravno pomoč
3. člen
1. Zaprošena pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo ugodi vsakemu zaprosilu za pravno pomoč v zvezi s kazensko zadevo, ki ji ga pošljejo pravosodni organi pogodbenice prosilke, da priskrbi ali pošlje materialne dokaze, spise ali listine.
2. Če pogodbenica prosilka želi, da priče ali izvedenci dajo izjave pod prisego, to v zaprosilu izrecno navede, zaprošena pogodbenica pa temu ugodi, če to ni prepovedano po njeni zakonodaji.
3. Zaprošena pogodbenica lahko pošlje overjene kopije ali overjene fotokopije zaprošenih spisov ali listin; če pa pogodbenica prosilka izrecno zaprosi za izvirnike, takemu zaprosilu zaprošena pogodbenica po svojih najboljših močeh ugodi.
4. člen
Če pogodbenica prosilka to izrecno zahteva, jo zaprošena pogodbenica obvesti o datumu in kraju ugoditve zaprosilu. Predstavniki organov in zainteresirane osebe so pri tem lahko navzoči, če se zaprošena pogodbenica s tem strinja.
5. člen
1. Vsaka pogodbenica si ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu lahko z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, pridrži pravico, da je ugoditev zaprosilu za preiskavo ali zaseg predmetov odvisna od enega ali več naslednjih pogojev:
a) da je kaznivo dejanje, ki je razlog za zaprosilo, kaznivo tako po zakonodaji pogodbenice prosilke kot tudi po zakonodaji zaprošene pogodbenice;
b) da je za kaznivo dejanje, ki je razlog za zaprosilo, v zaprošeni pogodbenici dovoljena izročitev;
c) da je ugoditev zaprosilu v skladu z zakonodajo zaprošene pogodbenice.
2. Če pogodbenica da izjavo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se lahko vsaka druga pogodbenica ravna po načelu vzajemnosti.
6. člen
1. Zaprošena pogodbenica lahko odloži izročitev zahtevanih predmetov, spisov ali listin, če jih potrebuje v zvezi z že začetimi kazenskimi postopki.
2. Predmete in spise ali listine v izvirniku, ki so bili izročeni pri ugoditvi zaprosilu, pogodbenica prosilka čim prej vrne zaprošeni pogodbenici, razen če se ta odpove njihovemu vračilu.
III. POGLAVJE
Vročanje vabil in sodnih odločb, prihod prič, izvedencev in obdolžencev
7. člen
1. Zaprošena pogodbenica poskrbi za vročanje vabil in sodnih odločb, ki ji jih je v ta namen poslala pogodbenica prosilka.
Vročitev se lahko opravi z običajno predajo vabila ali odločbe naslovniku. Če pogodbenica prosilka izrecno zahteva, zaprošena pogodbenica opravi vročitev na način, ki ga njena zakonodaja predvideva za vročanje podobnih dokumentov, ali na poseben način, ki je v skladu s to zakonodajo.
2. Vročitev se dokazuje s potrdilom, ki ima datum in podpis naslovnika, ali z izjavo zaprošene pogodbenice, da je bila vročitev opravljena, z navedbo načina in datuma vročitve. Ena ali druga listina o vročitvi se takoj pošlje pogodbenici prosilki. Na zahtevo slednje zaprošena pogodbenica navede, ali je bila vročitev opravljena v skladu z njeno zakonodajo. Če se vročitev ne more opraviti, zaprošena pogodbenica takoj seznani pogodbenico prosilko z razlogi.
3. Vsaka pogodbenica ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu lahko z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, zahteva, da se vabilo za obtoženca, ki je na njenem ozemlju, pošlje njenim organom v določenem roku pred datumom, določenim za prihod na sodišče. Ta rok se določi v omenjeni izjavi in ne sme preseči 50 dni.
Ta rok se upošteva pri določitvi datuma za prihod na sodišče in pri pošiljanju vabil.
8. člen
Priča ali izvedenec, ki se ni odzval vabilu za prihod na sodišče, katerega vročitev je bila zaprošena, se ne sme kakorkoli kaznovati ali prisilno privesti, tudi če je v vabilu zagrožena kazen, razen če kasneje prostovoljno vstopi na ozemlje pogodbenice prosilke in je tam ponovno pravilno povabljen na sodišče.
9. člen
Nadomestila, vključno z dnevnicami, ki jih je treba plačati, in potnimi stroški, ki jih mora pogodbenica prosilka povrniti priči ali izvedencu, se obračunajo od kraja njegovega prebivališča v višini, ki je vsaj enaka tisti, ki je predvidena v tarifah in pravilih, veljavnih v državi, v kateri se opravi zaslišanje.
10. člen
1. Če pogodbenica prosilka meni, da je osebni prihod priče ali izvedenca pred njene pravosodne organe posebej potreben, to navede v svojem zaprosilu za vročitev vabila, zaprošena pogodbenica pa to pričo ali tega izvedenca povabi, da pride na sodišče.
Zaprošena pogodbenica obvesti pogodbenico prosilko o odgovoru priče ali izvedenca.
2. V primeru iz prvega odstavka tega člena mora zaprosilo ali vabilo vsebovati navedbo o približnem znesku nadomestil, dnevnic in potnih stroškov, ki se povrnejo.
3. Če je to posebej zaprošeno, lahko zaprošena pogodbenica priči ali izvedencu odobri predujem. Višina predujma se navede na vabilu in ga pogodbenica prosilka povrne.
11. člen
1. Oseba, ki ji je odvzeta prostost in za katere osebni prihod na sodišče zaprosi pogodbenica prosilka zaradi pričanja ali soočenja, se pod pogojem, da bo poslana nazaj v roku, ki ga določi zaprošena pogodbenica, in ob upoštevanju določb 12. člena, če se te določbe lahko uporabijo, začasno preda na ozemlje, kjer je predvideno zaslišanje.
Predaja se lahko zavrne:
a) če se oseba, ki ji je odvzeta prostost, s tem ne strinja,
b) če mora biti navzoča v kazenskem postopku, ki teče na ozemlju zaprošene pogodbenice,
c) če bi se zaradi predaje lahko podaljšal njen pripor ali
d) če njeni predaji na ozemlju pogodbenice prosilke nasprotujejo drugi nujni razlogi.
2. V primeru iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju določb 2. člena se prevoz osebe, ki ji je odvzeta prostost, čez ozemlje tretje države pogodbenice te konvencije odobri na podlagi vloge, ki ima v prilogi vso potrebno dokumentacijo in jo ministrstvo za pravosodje pogodbenice prosilke naslovi na ministrstvo za pravosodje pogodbenice, čez katere ozemlje je treba osebo prepeljati.
Pogodbenica lahko zavrne vlogo za prevoz svojih državljanov.
3. Predana oseba mora ostati zaprta na ozemlju pogodbenice prosilke in v danem primeru na ozemlju pogodbenice, čez ozemlje katere se opravi prevoz, razen če pogodbenica, ki je bila zaprošena za predajo, ne zahteva njene izpustitve na prostost.
12. člen
1. Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu pravosodnih organov pogodbenice prosilke, se ne glede na državljanstvo ne sme na ozemlju te pogodbenice kazensko preganjati ali pripreti niti se mu ne sme kakorkoli drugače omejiti osebna svoboda zaradi dejanj ali obsodb pred njegovim odhodom z ozemlja zaprošene pogodbenice.
2. Oseba, ki je povabljena pred pravosodne organe pogodbenice prosilke, da bi odgovarjala za dejanja, zaradi katerih proti njej teče postopek, se ne glede na državljanstvo ne sme kazensko preganjati ali pripreti niti se ji ne sme kakorkoli drugače omejiti osebna svoboda zaradi dejanj ali obsodb pred njenih odhodom z ozemlja zaprošene pogodbenice, ki niso navedene v vabilu.
3. Imuniteta, predvidena v tem členu, preneha, če je priča, izvedenec ali kazensko preganjana oseba, potem ko pravosodni organi njene navzočnosti niso več zahtevali, imela petnajst zaporednih dni možnost, da zapusti ozemlje pogodbenice prosilke, pa je kljub temu ostala na tem ozemlju oziroma se nanj vrnila potem, ko ga je že zapustila.
IV. POGLAVJE
Kazenska evidenca
13. člen
1. Zaprošena pogodbenica pošlje izpise in podatke iz kazenske evidence, za katere so jo pravosodni organi pogodbenice zaprosili in so potrebni v kazenski zadevi, v enakem obsegu, kot bi bili ti izpisi in podatki v podobni kazenski zadevi na voljo njenim pravosodnim organom.
2. V vseh drugih primerih, ki jih prvi odstavek tega člena ne predvideva, pa bo zaprosilu ugodeno v skladu s pogoji, ki jih predvidevajo zakonodaja, predpisi ali praksa zaprošene pogodbenice.
V. POGLAVJE
Postopek
14. člen
1. Zaprosila za medsebojno pravno pomoč morajo vsebovati naslednje:
a) ime organa, ki zaprosi za pomoč,
b) predmet zaprosila in razlog zanj,
c) če je mogoče, osebne podatke in državljanstvo zadevne osebe, in
d) če je potrebno, ime naslovnika in njegov naslov.
2. Zaprosila iz 3., 4. in 5. člena morajo poleg tega vsebovati navedbo kaznivega dejanja in povzetek dejstev.
15. člen
1. Ministrstvo za pravosodje pogodbenice prosilke pošlje zaprosila iz 3., 4. in 5. člena ter vloge iz 11. člena ministrstvu za pravosodje zaprošene pogodbenice, ki jih vrne po isti poti.
2. Kadar je nujno, lahko zaprosila pošljejo pravosodni organi pogodbenice prosilke neposredno pravosodnim organom zaprošene pogodbenice. Skupaj z ustrezno dokumentacijo se pošljejo nazaj po poti, določeni v 1. odstavku tega člena.
3. Zaprosila, predvidena v prvem odstavku 13. člena, lahko pravosodni organi pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice in ti organi lahko tudi odgovore vrnejo neposredno. Zaprosila, predvidena v drugem odstavku 13. člena, ministrstvo za pravosodje pogodbenice prosilke pošlje ministrstvu za pravosodje zaprošene pogodbenice.
4. Zaprosila za medsebojno pravno pomoč, ki niso predvidena v prvem in tretjem odstavku tega člena, in zlasti zaprosila za preiskavo pred kazenskim pregonom se lahko pošiljajo neposredno med pravosodnimi organi.
5. V primerih, ko ta konvencija dopušča neposredno pošiljanje, se to lahko opravi s posredovanjem Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).
6. Pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, obvesti, naj se ji nekatera ali vsa zaprosila za pravno pomoč pošiljajo po drugi poti, kot je predvidena v tem členu, ali zahteva, da se v primeru, predvidenem v drugem odstavku tega člena, en izvod zaprosila hkrati pošlje tudi njenemu ministrstvu za pravosodje.
7. Določbe tega člena ne posegajo v določbe dvostranskih sporazumov ali dogovorov, veljavnih med pogodbenicami, po katerih je predvideno neposredno pošiljanje zaprosil za pravno pomoč med njihovimi pristojnimi organi.
16. člen
1. Razen v primerih iz drugega odstavka tega člena se ne sme zahtevati prevod zaprosil in priložene dokumentacije.
2. Vsaka pogodbenica si ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko pridrži pravico zahtevati, da se ji zaprosila in priložena dokumentacija pošiljajo skupaj s prevodom v njen jezik ali kateregakoli od uradnih jezikov Sveta Evrope ali v enega od teh jezikov, ki ga določi. Druge pogodbenice se lahko ravnajo po načelu
vzajemnosti.
3. Ta člen ne posega v določbe, ki se nanašajo na prevod zaprosil ali priložene dokumentacije, vsebovane v sporazumih ali dogovorih, ki veljajo ali bodo sklenjeni med dvema ali več pogodbenicami.
17. člen
Dokaznega gradiva ali dokumentacije, poslane na podlagi te konvencije, ni treba overjati.
18. člen
Če organ, ki prejme zaprosilo za medsebojno pravno pomoč, ni pristojen za ugoditev, ga po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu organu v svoji državi in o tem pogodbenico prosilko neposredno obvesti, če je bilo zaprosilo poslano neposredno.
19. člen
Vsako zavrnitev medsebojne pravne pomoči je treba utemeljiti.
20. člen
Razen v primerih iz tretjega odstavka 10. člena ugoditev zaprosilu za medsebojno pravno pomoč nima za posledico povračila stroškov, razen stroškov, nastalih z udeležbo izvedencev na ozemlju zaprošene pogodbenice ali predajo osebe, ki ji je odvzeta prostost, opravljeno na podlagi 11. člena.
VI. POGLAVJE
Dajanje informacij v zvezi s postopki
21. člen
1. Informacije, ki jih ena pogodbenica da v zvezi s postopki pred sodišči druge pogodbenice, se pošiljajo med ministrstvoma za pravosodje, razen če se pogodbenica odloči za možnost, ki jo predvideva šesti odstavek 15. člena.
2. Zaprošena pogodbenica obvesti pogodbenico prosilko o vsakem dejanju, ki ga je opravila na podlagi takšne informacije, in ji pošlje izvod sodne odločbe.
3. Določbe 16. člena veljajo tudi za informacije, dane po prvem odstavku tega člena.
VII. POGLAVJE
Izmenjava podatkov iz kazenske evidence
22. člen
Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vseh kazenskih obsodbah in poznejših ukrepih, ki se nanašajo na državljane slednje in so vpisani v kazenski evidenci. Ministrstva za pravosodje si take podatke medsebojno sporočajo vsaj enkrat na leto. Če se zadevna oseba šteje za državljana dveh ali več pogodbenic, se podatki dajo vsaki od teh pogodbenic, razen če je oseba državljan pogodbenice, na katere ozemlju je bila obsojena.
VIII. POGLAVJE
Končne določbe
23. člen
1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu izrazi pridržek glede ene ali več določb konvencije.
2. Vsaka pogodbenica, ki je pridržek izrazila, ga umakne takoj, ko okoliščine to dopuščajo. Pridržki se umaknejo z notifikacijo generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
3. Pogodbenica, ki je izrazila pridržek glede kake določbe konvencije, ne sme zahtevati, da to določbo uporablja druga pogodbenica, razen če jo je sama sprejela.
24. člen
Pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, natančno določi, katere organe bo za namene te konvencije štela za pravosodne organe.
25. člen
1. Ta konvencija se uporablja na matičnih ozemljih pogodbenic.
2. Za Francijo se uporablja tudi v Alžiriji in v čezmorskih departmajih in za Italijo tudi na ozemlju Somalije pod italijansko upravo.
3. Zvezna republika Nemčija lahko uporabo te konvencije z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi na Deželo Berlin.
4. Za Kraljevino Nizozemsko se ta konvencija uporablja na njenem evropskem ozemlju. Nizozemska lahko uporabo te konvencije z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi na Nizozemske Antile, Surinam in Nizozemsko Novo Gvinejo.
5. Na podlagi neposrednega dogovora med dvema ali več pogodbenicami in v skladu s pogoji, določenimi v takem dogovoru, se uporaba te konvencije lahko razširi na katerokoli ozemlje ene od teh pogodbenic, ki ni navedeno v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, za katerega mednarodne odnose je taka pogodbenica odgovorna.
26. člen
1. Ob upoštevanju določb sedmega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 16. člena ta konvencija za države, za katere se uporablja, nadomesti določbe katerihkoli pogodb, konvencij ali dvostranskih sporazumov, ki urejajo medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah med katerimakoli pogodbenicama.
2. Ta konvencija ne vpliva na obveznosti po katerikoli drugi dvostranski ali večstranski mednarodni konvenciji, ki vsebuje ali utegne vsebovati določbe, ki urejajo posebne vidike medsebojne pravne pomoči na določenem področju.
3. Pogodbenice lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah zaradi dopolnjevanja določb te konvencije ali za lažjo uporabo načel te konvencije.
4. Kadar medsebojna pravna pomoč v kazenskih zadevah med dvema ali več pogodbenicami poteka na podlagi usklajene zakonodaje ali posebnega sistema, ki predvideva vzajemno uporabo ukrepov medsebojne pravne pomoči na njihovih ozemljih, te pogodbenice ne glede na določbe konvencije lahko svoje medsebojne odnose na tem področju svobodno urejajo izključno v skladu s tako zakonodajo ali sistemom. Pogodbenice, ki v skladu s tem odstavkom uporabo te konvencije izključijo ali nameravajo izključiti iz medsebojnih odnosov, morajo o tem uradno obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope.
27. člen
1. Ta konvencija je na voljo za podpis članicam Sveta Evrope. Treba jo je ratificirati. Listine o ratifikaciji se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta.
2. Konvencija začne veljati 90 dni po datumu deponiranja tretje listine o ratifikaciji.
3. Za podpisnico, ki konvencijo ratificira pozneje, začne ta veljati 90 dni po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji.
28. člen
1. Odbor ministrov Sveta Evrope lahko katerokoli državo, ki ni članica Sveta, povabi, da pristopi k tej konvenciji. Odločitev o tem povabilu morajo soglasno podpreti vse članice Sveta, ki so konvencijo ratificirale.
2. H konvenciji se pristopi z deponiranjem listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta; pristop začne veljati 90 dni po datumu deponiranja listine o pristopu.
29. člen
Vsaka pogodbenica lahko zase odpove konvencijo z obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Odpoved začne veljati 6 mesecev po datumu, ko je generalni sekretar Sveta prejel tako notifikacijo.
30. člen
Generalni sekretar Sveta Evrope članice Sveta in vlado vsake države, ki je pristopila k tej konvenciji, uradno obvesti o:
a) imenih podpisnic in deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu;
b) datumu začetka veljavnosti te konvencije;
c) vsaki notifikaciji, ki jo je prejel v skladu z določbami prvega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 7. člena, šestega odstavka 15. člena, drugega odstavka 16. člena, 24. člena, tretjega in četrtega odstavka 25. člena in četrtega odstavka 26. člena;
d) vsakem pridržku, izraženem v skladu s prvim odstavkom 23. člena;
e) umiku vsakega pridržka, izraženega v skladu z drugim odstavkom 23. člena;
f) vsaki notifikaciji o odpovedi, ki jo je prejel v skladu z določbo 29. člena, in o datumu, ko bo taka odpoved začela veljati.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Strasbourgu 20. aprila 1959 v angleščini in francoščini, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki ostane shranjen v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vladam držav, ki so jo podpisale ali k njej pristopile.
DODATNI PROTOKOL
K EVROPSKI KONVENCIJI
O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH
Države članice Sveta Evrope, podpisnice tega protokola, so se
v želji, da bi olajšale uporabo Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki je bila dana na voljo za podpis v Strasbourgu 20. aprila 1959 (v nadaljnjem besedilu konvencija), tudi za področje kršitev fiskalnih predpisov;
ob upoštevanju, da je zaželeno konvencijo dopolniti še v določenih drugih pogledih,
dogovorile o naslednjem:
I. POGLAVJE
1. člen
Pogodbenice ne smejo uresničevati pravice iz točke a) 2. člena konvencije, da lahko zavrnejo pravno pomoč samo zato, ker se zaprosilo nanaša na dejanje, ki ga zaprošena pogodbenica šteje za kršitev fiskalnih predpisov.
2. člen
1. Kadar je pogodbenica pripravljena ugoditi zaprosilu za preiskavo ali zaseg premoženja pod pogojem, da je dejanje, ki je razlog za zaprosilo, kaznivo tako po zakonodaji pogodbenice prosilke kot tudi po zakonodaji zaprošene pogodbenice, se šteje, da je ta pogoj za kršitev fiskalnih predpisov izpolnjen tudi, če je dejanje kaznivo po zakonodaji pogodbenice prosilke in ustreza kaznivemu dejanju enake narave po zakonodaji zaprošene pogodbenice.
2. Zaprosilo se ne sme zavrniti z utemeljitvijo, da zakonodaja zaprošene pogodbenice ne nalaga enake vrste davka ali dajatve ali da ne vsebuje enake vrste davčnih, carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja pogodbenice prosilke.
II. POGLAVJE
3. člen
Konvencija se uporablja tudi za:
a) vročitev listin, ki se nanašajo na izvršitev sodbe, povračilo denarne kazni ali plačilo stroškov postopka;
b) ukrepe v zvezi z odložitvijo izreka kazni ali njene izvršitve, pogojnim odpustom, preložitvijo začetka izvrševanja kazni ali prekinitvijo izvrševanja kazni.
III. POGLAVJE
4. člen
22. člen konvencije se dopolni z naslednjim besedilom, tako da prvotni 22. člen konvencije postane prvi odstavek, spodaj navedene določbe pa postanejo drugi odstavek:
"2. Poleg tega pogodbenica, ki je priskrbela prej omenjene podatke, drugi pogodbenici v posameznih primerih na njeno zaprosilo pošlje izvod obsodb in obvestil o zadevnih ukrepih kot tudi druge s tem povezane podatke, da bi slednja na njihovi podlagi lahko presodila, ali so zaradi njih potrebni kaki notranjepravni ukrepi. O tem se dogovorita pristojni ministrstvi za pravosodje."
IV. POGLAVJE
5. člen
1. Ta protokol je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki so podpisale konvencijo. Treba ga je ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Protokol začne veljati 90 dni po datumu deponiranja tretje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
3. Za državo podpisnico, ki ga ratificira, sprejme ali odobri pozneje, začne protokol veljati 90 dni po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
4. Država članica Sveta Evrope ne more ratificirati, sprejeti ali odobriti tega protokola, če ni hkrati ali prej ratificirala konvencije.
6. člen
1. Vsaka država, ki je pristopila h konvenciji, lahko pristopi k temu protokolu, potem ko je ta začel veljati.
2. K protokolu se pristopi z deponiranjem listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope; pristop začne veljati 90 dni po datumu deponiranja listine o pristopu.
7. člen
1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlje ali ozemlja, za katera se uporablja ta protokol.
2. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadarkoli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, ta protokol razširi na katerokoli drugo ozemlje ali ozemlja, navedena v izjavi, za katerih mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerih je pooblaščena prevzemati obveznosti.
3. Vsaka izjava, dana na podlagi prejšnjega odstavka, se lahko za vsako ozemlje, ki je v njej omenjeno, umakne z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati šest mesecev potem, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel notifikacijo.
8. člen
1. Pridržki pogodbenice v zvezi s kako določbo konvencije se lahko uporabljajo tudi za ta protokol, razen če pogodbenica ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ne izjavi drugače. To velja tudi za izjave, dane na podlagi 24. člena konvencije.
2. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da si pridržuje pravico, da:
a) ne sprejme I. poglavja ali ga sprejme le za določena kazniva dejanja ali določene vrste kaznivih dejanj, navedenih v 1. členu, ali ne ugodi zaprosilom za preiskavo ali zaseg premoženja zaradi kršitev fiskalnih predpisov;
b) ne sprejme II. poglavja;
c) ne sprejme III. poglavja.
3. Vsaka pogodbenica lahko z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, umakne izjavo, ki jo je dala v skladu s prejšnjim odstavkom; umik začne veljati od dne, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.
4. Pogodbenica, ki je po tem protokolu izrazila pridržek glede kake določbe konvencije ali pridržek glede kake določbe tega protokola, ne more od druge pogodbenice zahtevati uporabe take določbe; če je njen pridržek delen ali pogojen, pa uporabo take določbe lahko zahteva v obsegu, kot jo je sama sprejela.
5. Drugi pridržki glede določb tega protokola niso dopustni.
9. člen
Določbe tega protokola ne posegajo v podrobnejšo ureditev v dvostranskih in večstranskih sporazumih, ki so jih pogodbenice sklenile v skladu s tretjim odstavkom 26. člena konvencije.
10. člen
Evropski odbor za kazenske zadeve Sveta Evrope mora biti obveščen o izvajanju tega protokola in stori vse, kar je potrebno za lažje prijateljsko reševanje vsake težave, ki utegne nastati pri izvajanju tega protokola.
11. člen
1. Vsaka pogodbenica lahko zase odpove protokol z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.
3. Odpoved konvencije pomeni hkrati tudi odpoved tega protokola.
12. člen
Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta in vse države, ki so pristopile h konvenciji, uradno obvesti o:
a) vsakem podpisu tega protokola;
b) vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c) vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu s 5. in 6. členom;
d) vsaki izjavi, sprejeti na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 7. člena;
e) vsaki izjavi, sprejeti na podlagi določb prvega odstavka 8. člena;
f) vsakem pridržku, danem na podlagi določb drugega odstavka 8. člena;
g) umiku vsakega pridržka na podlagi določb tretjega odstavka 8. člena;
h) vsaki notifikaciji, prejeti na podlagi določb 11. člena, in datumu, ko odpoved začne veljati.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Strasbourgu 17. marca 1978 v angleščini in francoščini, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki ostane shranjen v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi, ki je protokol podpisala ali k njemu pristopila.
3. člen
Za izvajanje konvencije in dodatnega protokola h konvenciji skrbi Ministrstvo za pravosodje.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 740-01/99-6/1
Ljubljana, dne 22. septembra 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 06/07/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |