Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA INTELEKTUALNO LASTNINO O IZVEDBAH IN FONOGRAMIH (MSOILIF)
1. člen
Ratificira se Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, sprejeta v Ženevi dne 20. decembra 1996.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
POGODBA SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA INTELEKTUALNO LASTNINO
O IZVEDBAH IN FONOGRAMIH
sprejeta na diplomatski konferenci dne 20. decembra 1996
Uvod
Pogodbenice,
želijo čim učinkoviteje in enotneje razvijati in ohranjati varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov,
priznavajo potrebo po uvedbi novih mednarodnih pravil, da bi ustrezno reševale vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z gospodarskim, družbenim, kulturnim in tehnološkim razvojem,
priznavajo velik vpliv razvoja in zbliževanja informacijskih ter komunikacijskih tehnologij na produkcijo in uporabo izvedb ter fonogramov,
priznavajo potrebo po ohranitvi ravnotežja med pravicami izvajalcev in proizvajalcev fonogramov ter širšim javnim interesom predvsem na področju izobraževanja, raziskovanja in dostopa do informacij,
zato so sklenile, kot sledi:
I. POGLAVJE
SPLOšNE DOLOČBE
1. člen
Razmerje do drugih konvencij
(1) Nič v tej pogodbi ne ukinja obstoječih obveznosti, ki jih imajo pogodbenice druga do druge po Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, sestavljeni v Rimu dne 26. oktobra 1961 (v nadaljevanju “Rimska konvencija”).
(2) Varstvo, ki ga zagotavlja ta pogodba, ne posega v varstvo avtorske pravice na književnih in umetniških delih ter nanj na noben način ne vpliva. Glede na to se nobena določba te pogodbe ne sme razlagati v ›kodo tega varstva.
(3) Ta pogodba nima nobene povezave z drugimi pogodbami in ne vpliva na pravice in obveznosti iz katere koli druge pogodbe.
2. člen
Opredelitev pojmov
Za namene te pogodbe:
(a) “izvajalci” pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo književna, umetniška ali folklorna dela;
(b) “fonogram” pomeni posnetek zvokov izvedbe ali drugih zvokov oziroma njihovih nadomestkov, razen če je v obliki posnetka, ki je vključen v kinematografskem ali drugem avdiovizualnem delu;
(c) “posnetek” pomeni vključitev zvokov ali njihovih zapisov na nosilec, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave;
(d) “proizvajalec fonograma” pomeni fizično ali pravno osebo, ki prevzame pobudo in odgovornost, da prva posname zvoke neke izvedbe ali druge zvoke oziroma nadomestke teh zvokov;
(e) “izdaja” posnete izvedbe ali fonograma pomeni ponujanje primerkov posnete izvedbe ali fonograma javnosti s soglasjem imetnika pravic pod pogojem, da so ti primerki ponujeni javnosti v razumni količini;
(f) “radiodifuzno oddajanje” pomeni brezžično prenašanje zvoka ali slike in zvoka oziroma njihovih nadomestkov, namenjeno javnosti; za “radiodifuzno oddajanje” se šteje tudi tak›no prenašanje po satelitu; prenašanje kodiranih signalov je “radiodifuzno oddajanje”, če radiodifuzne organizacije javnosti zagotovijo sredstva za dekodiranje ali so zagotovljena z njenim soglasjem;
(g) “javna priobčitev” izvedbe ali fonograma pomeni prenašanje zvokov izvedbe ali zvokov oziroma nadomestkov, zvokov posnetih na fonogramih, javnosti na kateri koli način, razen z radiodifuznim oddajanjem. Za namene 15. člena “javna priobčitev” vključuje tudi to, da zvoki ali nadomestki zvokov, posneti na fonogramih, postanejo slišni javnosti.
3. člen
Upravičenci do varstva po tej pogodbi
(1) Pogodbenice dajejo varstvo, zagotovljeno s to pogodbo, izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, ki so državljani druge pogodbenice.
(2) Za državljane druge pogodbenice se štejejo tisti izvajalci ali proizvajalci fonogramov, ki bi izpolnili merila za upravičenost do varstva, zagotovljenega z Rimsko konvencijo, če bi bile vse pogodbenice te pogodbe tudi države pogodbenice navedene konvencije. Glede teh meril za upravičenost do varstva uporabljajo pogodbenice ustrezne opredelitve pojmov iz 2. člena te pogodbe.
(3) Vsaka pogodbenica, ki izkoristi možnosti, zagotovljene s tretjim odstavkom 5. člena Rimske konvencije, ali ki za namene 5. člena omenjene konvencije izkoristi njen 17. člen, uradno obvesti generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), kot je to predvideno v teh določbah.
4. člen
Nacionalna obravnava
(1) Glede izključnih pravic, danih posebej po tej pogodbi, in glede pravice do pravičnega nadomestila iz 15. člena te pogodbe vsaka pogodbenica obravnava državljane drugih pogodbenic, kot so opredeljeni v drugem odstavku 3. člena, enako kot svoje lastne državljane.
(2) Obveznost iz prvega odstavka ne velja, če druga pogodbenica izkoristi pridržke, dovoljene v tretjem odstavku 15. člena te pogodbe.
II. poglavje
PRAVICE IZVAJALCEV
5. člen
Moralne pravice izvajalcev
(1) Neodvisno od materialnih pravic izvajalca in celo po njihovem prenosu obdrži izvajalec glede slu›nih izvedb v živo ali izvedb, posnetih na fonogramih, pravico do priznanja, da je izvajalec svoje izvedbe, razen če način uporabe izvedbe narekuje opustitev tega priznanja, in pravico, da nasprotuje vsakemu popačenju, skazitvi ali drugi spremembi svoje izvedbe, ki bi lahko škodovala njegovemu ugledu.
(2) Pravice, ki jih zagotavlja izvajalcu prvi odstavek, trajajo po njegovi smrti vsaj do poteka materialnih pravic in jih lahko uresničujejo osebe ali institucije, ki so za to pooblaščene po zakonodaji pogodbenice, v kateri se zahteva varstvo. Vendar pa tiste pogodbenice, katerih zakonodaje v času ratifikacije te pogodbe ali pristopa k njej ne predvidevajo varstva vseh pravic, navedenih v prejšnjem odstavku, po smrti izvajalca lahko določijo, da nekatere od teh pravic po njegovi smrti prenehajo veljati.
(3) Pravna sredstva za varovanje pravic, zagotovljenih s tem členom, ureja zakonodaja pogodbenice, v kateri se zahteva varstvo.
6. člen
Materialne pravice izvajalcev na njihovih neposnetih izvedbah
Izvajalci uživajo glede svojih izvedb izključno pravico dovoljevati :
(i) radiodifuzno oddajanje in javno priobčitev svojih neposnetih izvedb, razen če je izvedba sama po sebi radiodifuzna, in
(ii) snemanje svojih neposnetih izvedb.
7. člen
Pravica do reproduciranja
Izvajalci uživajo izključno pravico dovoljevati neposredno ali posredno reproduciranje svojih izvedb, posnetih na fonogramih, na kakršen koli način ali v kateri koli obliki.
8. člen
Pravica do distribuiranja
(1) Izvajalci uživajo izključno pravico dovoljevati, da izvirnik in primerki njihovih izvedb, posnetih na fonogramih, postanejo dostopni javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice.
(2) Nič v tej pogodbi ne vpliva na svobodo pogodbenic, da določijo morebitne pogoje, pod katerimi je po prvi prodaji ali drugačnem prenosu lastninske pravice izvirnika ali primerka posnete izvedbe z dovoljenjem izvajalca pravica iz prvega odstavka izčrpana.
9. člen
Pravica do dajanja v najem
(1) Izvajalci uživajo izključno pravico dovoljevati, da se izvirnik in primerki njihovih izvedb, posnetih na fonogramih, kot to določa domače pravo pogodbenice, dajejo v komercialni najem javnosti tudi po tem, ko so distribuirani z dovoljenjem izvajalca oziroma v skladu z njim.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka lahko pogodbenica, ki je imela na dan 15. aprila 1994 v veljavi sistem pravičnega nadomestila izvajalcem za dajanje primerkov njihovih izvedb, posnetih na fonogramih, v najem in ga še vedno ima, obdrži ta sistem pod pogojem, da komercialno dajanje fonogramov v najem bistveno ne prizadene izvajalčeve izključne pravice reproduciranja.
10. člen
Pravica, da se posnete izvedbe dajo na voljo javnosti
Izvajalci uživajo izključno pravico dovoljevati, da postanejo njihove izvedbe, posnete na fonogramih, dostopne javnosti po žici ali brezžično na tak način, da imajo posamezniki lahko dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo.
III. poglavje
PRAVICE PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV
11. člen
Pravica do reproduciranja
Proizvajalci fonogramov uživajo izključno pravico dovoljevati neposredno ali posredno reproduciranje svojih fonogramov na kakršen koli način ali v kateri koli obliki.
12. člen
Pravica do distribuiranja
(1) Proizvajalci fonogramov uživajo izključno pravico dovoljevati, da izvirnik in primerki njihovih fonogramov postanejo dostopni javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice.
(2) Nič v tej pogodbi ne vpliva na svobodo pogodbenic, da določijo morebitne pogoje, pod katerimi je po prvi prodaji ali drugačnem prenosu lastninske pravice izvirnika ali primerka fonograma z dovoljenjem proizvajalca fonograma pravica iz prvega odstavka izčrpana.
13. člen
Pravica do dajanja v najem
(1) Proizvajalci fonogramov uživajo izključno pravico dovoljevati, da se izvirnik in primerki njihovih fonogramov dajejo v komercialni najem javnosti tudi po tem, ko so že bili distribuirani z dovoljenjem proizvajalca oziroma v skladu z njim.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka lahko pogodbenica, ki je imela na dan 15. aprila 1994 v veljavi sistem pravičnega nadomestila proizvajalcem fonogramov za dajanje primerkov njihovih fonogramov v najem in ga še vedno ima, obdrži ta sistem pod pogojem, da komercialno dajanje fonogramov v najem bistveno ne prizadene proizvajalčeve izključne pravice do reproduciranja.
14. člen
Pravica, da se fonogrami dajo na voljo javnosti
Proizvajalci fonogramov uživajo izključno pravico dovoljevati, da postanjejo njihovi fonogrami dostopni javnosti po žici ali brezžično na tak način, da imajo posamezniki lahko dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo.
IV. poglavje
SKUPNE DOLOČBE
15. člen
Pravica do nadomestila za radiodifuzno oddajanje in javno priobčitev
(1) Izvajalci in proizvajalci fonogramov uživajo pravico do enkratnega pravičnega nadomestila za neposredno ali posredno uporabo fonogramov, izdanih za komercialne namene, za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo javno priobčitev.
(2) Pogodbenice lahko v svoji domači zakonodaji določijo, da izvajalec ali proizvajalec fonograma ali oba zahtevata od uporabnika enkratno pravično nadomestilo. Pogodbenice lahko sprejmejo zakonodajo, ki določi pogoje, pod katerimi se enkratno pravično nadomestilo deli med izvajalci in proizvajalci fonogramov, če se ti o tem ne sporazumejo.
(3) Vsaka pogodbenica lahko z uradnim obvestilom, deponiranim pri generalnem direktorju WIPO, izjavi, da bo uporabljala določbe prvega odstavka samo glede nekaterih vrst uporabe, da bo omejila njihovo uporabo na drug način ali da teh določb sploh ne bo uporabljala.
(4) Za namene tega člena se fonogrami, dostopni javnosti po žici ali brezžično na tak način, da imajo posamezniki lahko dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani za komercialne namene.
16. člen
Omejitve in izjeme
(1) Pogodbenice lahko v domači zakonodaji predvidijo enake vrste omejitev ali izjem v zvezi z varstvom izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, kot je to predvideno v njihovi domači zakonodaji v zvezi z varstvom avtorske pravice na književnih in umetniških delih.
(2) Pogodbenice morajo skrčiti vse omejitve ali izjeme od pravic, predvidenih v tej pogodbi, na nekatere določene posebne primere, ki niso v nasprotju z običajnim izkori›čanjem izvedbe ali fonograma in pretirano ne posegajo v zakonite interese izvajalca ali proizvajalca fonograma.
17. člen
Trajanje varstva
(1) Varstvo, ki ga zagotavlja ta pogodba izvajalcem, traja najmanj do konca obdobja 50 let, ›teto od konca leta, ko je bila izvedba posneta na fonogram.
(2) Varstvo, ki ga zagotavlja ta pogodba proizvajalcem fonogramov, traja najmanj do konca obdobja 50 let, šteto od konca leta, v katerem je bil fonogram izdan, oziroma če fonogram ni bil izdan v 50 letih po tistem, ko je bil posnet, 50 let od konca leta, v katerem je bil posnetek narejen.
18. člen
Obveznosti glede tehničnih ukrepov
Pogodbenice zagotovijo ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper izognitev dejanskim tehničnim ukrepom, ki jih uporabljajo izvajalci ali proizvajalci fonogramov v zvezi z uresničevanjem svojih pravic po tej pogodbi in ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi izvedbami ali fonogrami, ki jih izvajalci oziroma proizvajalci fonogramov niso dovolili ali ki po zakonu niso dovoljena.
19. člen
Obveznosti v zvezi s podatki za upravljanje pravic
(1) Pogodbenice zagotovijo ustrezna in učinkovita pravna sredstva zoper vse osebe, ki zavestno storijo katero koli od naslednjih dejanj in vedo oziroma bi v primeru civilnopravnih sredstev iz utemeljenih razlogov lahko vedele, da bo to povzročilo, omogočilo, olajšalo ali prikrilo kršitev katere koli pravice, urejene s to pogodbo:
(i) odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic brez dovoljenja;
(ii) distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, radiodifuzno oddajanje ali javna priobčitev izvedb, primerkov posnetih izvedb ali fonogramov ali njihovo dajanje na voljo javnosti brez dovoljenja, vedoč, da so bili elektronski podatki za upravljanje pravic odstranjeni ali spremenjeni brez dovoljenja.
(2) Pojem “podatki za upravljanje pravic”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni podatke, ki identificirajo izvajalca, izvajalčevo izvedbo, proizvajalca fonograma, fonogram, imetnika katere koli pravice na izvedbi ali fonogramu, ali podatke o pogojih uporabe izvedbe ali fonograma oziroma katere koli številke ali kode, ki pomenijo takšne podatke, če je kateri izmed njih dodan primerku posnete izvedbe ali fonograma ali se pojavlja v zvezi z javno priobčitvijo posnete izvedbe ali fonograma ali z njunim dajanjem na voljo javnosti.
20. člen
Formalnosti
Za uživanje in uresničevanje pravic, predvidenih s to pogodbo, ne veljajo nobene formalnosti.
21. člen
Pridržki
Ob upoštevanju določb tretjega odstavka 15. člena k tej pogodbi niso dopustni pridržki.
22. člen
Časovna uporaba
(1) Za pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predvidene s to pogodbo, pogodbenice smiselno uporabljajo določbe 18. člena Bernske konvencije.
(2) Ne glede na prvi odstavek lahko pogodbenica omeji uporabo 5. člena te pogodbe na izvedbe, do katerih je prišlo po tem, ko je pogodba začela veljati za to pogodbenico.
23. člen
Določbe o uveljavljanju pravic
(1) Pogodbenice se zavežejo, da bodo v skladu s svojimi pravnimi sistemi sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev uporabe te pogodbe.
(2) Pogodbenice zagotovijo, da so po njihovem pravu na razpolago postopki za uveljavitev pravic, ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic, zajetih v tej pogodbi, vključno s hitrimi sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki odvračajo od nadaljnjih kršitev.
V. poglavje
UPRAVNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Skupščina
(1)(a) Pogodbenice imajo skupščino.
(b) Vsako pogodbenico predstavlja en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in strokovnjaki.
(c) Stroške vsake delegacije krije pogodbenica, ki jo je imenovala. Skupščina lahko zaprosi WIPO za finančno pomoč, da bi olajšala sodelovanje delegacij tistih pogodbenic, ki glede na ustaljeno prakso Generalne skupščine Združenih narodov veljajo za države v razvoju ali so države v prehodu k tržnemu gospodarstvu.
(2)(a) Skupščina obravnava zadeve v zvezi z ohranjanjem in razvojem te pogodbe ter z njeno uporabo in delovanjem.
(b) Skupščina opravlja nalogo, ki ji je dodeljena po drugem odstavku 26. člena v zvezi z dopustitvijo pristopa določenih medvladnih organizacij k tej pogodbi.
(c) Skupščina določa sklic diplomatske konference za revizijo te pogodbe in daje generalnemu direktorju WIPO potrebna navodila za njeno pripravo.
(3)(a) Vsaka pogodbenica, ki je država, ima en glas in lahko glasuje le v svojem imenu.
(b) Pogodbenica, ki je medvladna organizacija, lahko sodeluje pri glasovanju namesto svojih držav članic z enakim številom glasov, kot je število držav članic, ki so stranke te pogodbe. Nobena medvladna organizacija ne more sodelovati pri glasovanju, če katera koli od njenih držav članic uresniči svojo pravico do glasovanja, in obratno.
(4) Skupščina se sestaja na rednem zasedanju vsaki dve leti, sklicuje pa jo generalni direktor WIPO.
(5) Skupščina določi svoj poslovnik, vključno s sklicevanjem izrednih zasedanj, pogoji za sklepčnost in ob upoštevanju določb te pogodbe zahtevano večino za sprejem različnih vrst odločitev.
25. člen
Mednarodni urad
Mednarodni urad WIPO opravlja upravne naloge v zvezi s to pogodbo.
26. člen
Sposobnost postati stranka te pogodbe
(1) Vsaka država članica WIPO lahko postane stranka te pogodbe.
(2) Skupščina lahko odloči, da dovoli pristop kateri koli medvladni organizaciji, ki izjavi, da ima glede zadev, ki jih ureja ta pogodba, pristojnosti ter svojo lastno zakonodajo, obvezujočo za vse njene države članice, in da je upravičena po svojih notranjih postopkih, da postane stranka te pogodbe.
(3) Evropska skupnost, ki je na diplomatski konferenci, na kateri je bila sprejeta ta pogodba, dala izjavo iz prejšnjega odstavka, lahko postane stranka te pogodbe.
27. člen
Pravice in obveznosti po pogodbi
Razen če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače, vsaka pogodbenica uživa vse pravice in prevzame vse obveznosti po tej pogodbi.
28. člen
Podpis pogodbe
Ta pogodba je do 31. decembra 1997 na voljo za podpis vsaki državi članici WIPO in Evropski skupnosti.
29. člen
Začetek veljavnosti pogodbe
Ta pogodba začne veljati tri mesece po tem, ko je pri generalnem direktorju WIPO 30 držav deponiralo svoje listine o ratifikaciji ali pristopu.
30. člen
Začetek učinkovanja pogodbe za stranke pogodbe
Ta pogodba obvezuje
(i) 30 držav, omenjenih v 29. členu, od dneva, ko je ta pogodba začela veljati;
(ii) vsako drugo državo po poteku treh mesecev od dneva, ko je država deponirala svojo listino pri generalnem direktorju WIPO;
(iii) Evropsko skupnost po poteku treh mesecev od deponiranja njene listine o ratifikaciji ali pristopu, če je bila takšna listina deponirana po začetku veljavnosti te pogodbe v skladu z 29. členom, oziroma po poteku treh mesecev od začetka veljavnosti te pogodbe, če je bila takšna listina deponirana pred začetkom veljavnosti te pogodbe;
(iv) vsako drugo medvladno organizacijo, ki postane stranka te pogodbe, po poteku treh mesecev od deponiranja njene listine o pristopu.
31. člen
Odpoved pogodbe
Vsaka pogodbenica lahko odpove to pogodbo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja WIPO. Odpoved začne učinkovati eno leto po dnevu, ko generalni direktor WIPO prejme uradno obvestilo.
32. člen
Pogodbeni jeziki
(1) Ta pogodba je podpisana v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
(2) Uradno besedilo v jeziku, ki ni eden od navedenih v prvem odstavku, določi generalni direktor WIPO na zahtevo zainteresirane stranke in po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi strankami. Za namene tega odstavka pomeni “zainteresirana stranka” vsako državo članico WIPO, za katere uradni jezik ali enega od uradnih jezikov gre, inr Evropsko skupnost ter katero koli drugo medvladno organizacijo, ki lahko postane stranka te pogodbe, če gre za enega od njenih uradnih jezikov.
33. člen
Depozitar
Depozitar te pogodbe je generalni direktor WIPO.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 120-01/99-4/1
Ljubljana, dne 22. septembra 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 06/04/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |