Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV (MPCPJP)
1. člen
Ratificira se Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, sprejeta na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov 10. septembra 1996 v New Yorku.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
POGODBA O CELOVITI PREPOVDI JEDRSKIH POSKUSOV
UVOD
Države pogodbenice te pogodbe (v nadaljevanju države pogodbenice)
pozdravljajo mednarodne sporazume in druge pozitivne ukrepe zadnjih let na področju jedrskega razoroževanja, vključno z zmanjševanjem arzenalov jedrskega orožja, kot tudi na področju preprečevanja širjenja jedrskega orožja z vseh vidikov,
poudarjajo pomembnost popolnega in takojšnjega izvajanja takih sporazumov in ukrepov,
so prepričane, da trenutni mednarodni položaj omogoča sprejemanje nadaljnjih učinkovitih ukrepov za jedrsko razoroževanje in proti širjenju jedrskega orožja z vseh vidikov ter izražajo svojo pripravljenost za sprejemanje takih ukrepov,
zato poudarjajo potrebo po nadaljnjem sistematičnem in trajnem prizadevanju za globalno omejevanje količine jedrskega orožja s končnim ciljem odprave tega orožja ter splošne popolne razorožitve pod strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorom,
priznavajo, da je prenehanje vseh poskusnih eksplozij jedrskega orožja in vseh drugih jedrskih eksplozij z omejevanjem razvoja in kakovostnega izboljševanja jedrskega orožja in ustavitvijo razvoja izboljšanih novih vrst jedrskega orožja z vseh vidikov učinkovit ukrep jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja,
priznavajo tudi, da bo konec vseh jedrskih eksplozij pomemben korak k uresničitvi sistematičnega procesa za dosego jedrske razorožitve,
so prepričane, da je najučinkovitejša pot za dosego prenehanja jedrskih poskusov sklenitev splošne ter mednarodno in učinkovito preverljive pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ki je bila dolgo časa eden najpomembnejših ciljev mednarodne skupnosti na področju razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja,
zavedajo se namenov, ki jih izražajo pogodbenice Pogodbe o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem v atmosferi, v nadzračnem prostoru in pod vodo iz leta 1963, da bi za vedno dosegle prekinitev vseh poskusnih eksplozij jedrskega orožja,
zavedajo se tudi izraženih mnenj, da bo pogodba lahko pripomogla k varstvu okolja,
potrjujejo namen pritegniti vse države k pogodbi in njenemu cilju ter tako učinkovito prispevati k preprečevanju širjenja jedrskega orožja z vseh vidikov, procesu jedrskega razoroževanja in s tem k izboljšanju mednarodnega miru in varnosti in so se zato
sporazumele, kot sledi:
I. člen
OSNOVNE OBVEZNOSTI
1. Vsaka država pogodbenica se obveže, da ne bo izvajala nobenih poskusnih eksplozij jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozij in da bo prepovedala in preprečila vsako tako jedrsko eksplozijo na katerem koli kraju pod svojo jurisdikcijo ali nadzorom.
2. Vsaka država pogodbenica se nadalje obveže, da ne bo povzročala in spodbujala poskusnih eksplozij jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozij ali kakršnega koli sodelovanja pri njih.
II. člen
ORGANIZACIJA
a. splošne določbe
1. Države pogodbenice s to pogodbo ustanovijo Organizacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (v nadaljevanju Organizacija), da bi dosegle cilj in namen pogodbe, zagotovile izvajanje njenih določb, vključno s tistimi za mednarodno preverjanje njenega upoštevanja, in zagotovile telo za posvetovanje in sodelovanje med državami pogodbenicami.
2. Vse države pogodbenice so članice Organizacije. Država pogodbenica ne sme biti prikrajšana za članstvo v organizaciji.
3. Sedež Organizacije je na Dunaju, v Republiki Avstriji.
4. S to pogodbo se kot organi Organizacije ustanovijo: Konferenca držav pogodbenic, Izvršilni svet in Tehnični sekretariat, ki vključuje Mednarodno podatkovno središče.
5. Vsaka države pogodbenica sodeluje z Organizacijo pri opravljanju svojih nalog v skladu s pogodbo. Države pogodbenice se neposredno med seboj, prek Organizacije ali s pomočjo drugih ustreznih mednarodnih postopkov, vključno s postopki v okviru Združenih narodov in v skladu z njihovo Ustanovno listino, posvetujejo o vsaki zadevi, ki se pojavi v zvezi s ciljem in namenom ali izvajanjem določb te pogodbe.
6. Organizacija vodi preverjanja, določena v pogodbi, na najmanj moteč način glede na pravočasno in učinkovito doseganje svojih ciljev. Zahteva lahko samo informacije in podatke, potrebne za izpolnitev svojih obveznosti po pogodbi. Storiti mora vse, da zavaruje zaupnost informacij o civilnih in vojaških dejavnostih ter o objektih in napravah, ki jih dobi pri izvajanju pogodbe, posebno pa mora upoštevati pogodbene določbe o zaupnosti.
7. Vsaka država pogodbenica šteje za zaupne in tako obravnavaa vse informacije in podatke, ki jih zaupno prejme od Organizacije v zvezi z izvajanjem pogodbe. Take informacije in podatke lahko uporablja samo v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi iz pogodbe.
8. Organizacija kot neodvisno telo si prizadeva izrabiti obstoječe znanje in izkušnje ter zmogljivosti in po možnosti doseči največjo stroškovno učinkovitost z dogovori o sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna agencija za atomsko energijo. Taki dogovori, razen manjših in običajnih tržnih in pogodbenih dogovorov, se oblikujejo v sporazume in se predložijo Konferenci držav pogodbenic v odobritev.
9. Stroške dejavnosti Organizacije pokrivajo države pogodbenice letno v skladu z lestvico deležev financiranja Združenih narodov, prilagojenih tako, da se upoštevajo razlike v članstvu med Združenimi narodi in Organizacijo.
10. Finančni prispevki držav pogodbenic Pripravljalni komisiji se na ustrezen način odštejejo od njihovih prispevkov v redni proračun.
11. Članica Organizacije, ki zamuja s plačilom svojega prispevka Organizaciji, nima pravice do glasovanja v Organizaciji, če vsota zamujenih prispevkov dosega ali presega prispevke za zadnji dve polni leti. Konferenca držav pogodbenic lahko kljub temu dovoli glasovanje taki članici, če sprejme utemeljitev, da je zamuda pri plačilu nastala iz razlogov, na katere članica nima vpliva.
B. KONFERENCA DRŽAV POGODBENIC
Sestava, postopki in odločanje
12. Konferenco držav pogodbenic (v nadaljevanju Konferenca) sestavljajo vse države pogodbenice. Vsaka država pogodbenica ima v Konferenci enega predstavnika, ki ga lahko spremljajo namestniki in svetovalci.
13. Prvo skupščino Konference skliče depozitar najkasneje 30 dni po začetku veljavnosti pogodbe.
14. Konferenca se sestaja na rednih zasedanjih, sklicanih enkrat letno, če ni odločeno drugače.
15. Izredno zasedanje Konference se skliče:
(a) če tako odloči Konferenca;
(b) če to zahteva Izvršilni svet;
(c) če to zahteva katera koli država pogodbenica in podpre večina držav pogodbenic.
Izredno zasedanje se skliče najkasneje 30 dni po odločitvi Konference, zahtevi Izvršilnega sveta ali pridobitvi potrebne podpore, če v odločitvi ali zahtevi ni drugače določeno.
16. Konferenca je lahko sklicana tudi kot amandmajska konferenca v skladu s VII. členom.
17. Konferenca je lahko sklicana tudi kot pregledovalna konferenca v skladu z VIII. členom.
18. Zasedanja potekajo na sedežu Organizacije, če Konferenca ne odloči drugače.
19. Konferenca sprejme svoj poslovnik. Na začetku vsakega zasedanja izvoli predsednika in druge potrebne funkcionarje. Ti opravljajo funkcijo, dokler niso na naslednjem zasedanju izvoljeni novi predsednik in funkcionarji.
20. Za sklepčnost je potrebna večina držav pogodbenic.
21. Vsaka država pogodbenica ima en glas.
22. Konferenca sprejema odločitve o postopkovnih zadevah z večino oddanih glasov navzočih članic. Odločitve o vsebinskih zadevah se v čim večji meri sprejemajo s konsenzom. Če ob sprejemanju odločitve o določenem problemu konsenz ni mogoč, predsednik Konference odloži vsakršno glasovanje za 24 ur in v tem času poskuša olajšati dosego konsenza ter pred koncem odloga poroča Konferenci. Če po 24 urah konsenz ni mogoč, odloči Konferenca z dvetretjinsko večino oddanih glasov navzočih članic, če ni v pogodbi drugače določeno. Če se pojavi vprašanje, ali je zadeva vsebinska ali ne, se o njej odloča kot o vsebinski zadevi, razen če ni drugače odločeno z večino, potrebno za odločitve o vsebinskih zadevah.
23. Kadar opravlja nalogo iz pododstavka (k) 26. odstavka, sprejme Konferenca odločitev, da bo državo uvrstila na seznam držav v Prilogi 1 k pogodbi v skladu s postopkom za odločanje o vsebinskih zadevah, določenim v 22. odstavku. Ne glede na 22. odstavek sprejema Konferenca odločitve o kakršni koli drugi spremembi Priloge 1 k pogodbi s konsenzom.
Pooblastila in naloge
24. Konferenca je glavni organ Organizacije. Obravnava vprašanja, zadeve in probleme v okviru te pogodbe, vključno z vprašanji o pooblastilih in nalogah, ki jih imata po pogodbi Izvršilni svet in Tehnični sekretariat. Lahko daje priporočila in odloča o vseh vprašanjih, zadevah ali problemih v okviru te pogodbe, ki jih predloži država pogodbenica ali jo nanje opozori Izvršilni svet.
25. Konferenca nadzoruje izvajanje pogodbe in pregleduje izpolnjevanje njenih določb ter pospešuje doseganje njenega cilja in namena. Nadzoruje tudi dejavnosti Izvršilnega sveta in Tehničnega sekretariata in jima lahko daje smernice za opravljanje njunih nalog.
26. Konferenca:
(a) obravnava in sprejme poročilo Organizacije o izvajanju pogodbe, letni program in proračun Organizacije, ki jih predloži Izvršilni svet, ter obravnava tudi druga poročila;
(b) določi lestvico finančnih prispevkov, ki jih morajo plačati države pogodbenice po 9. odstavku;
(c) voli člane Izvršilnega sveta;
(d) imenuje generalnega direktorja Tehničnega sekretariata (v nadaljevanju generalni direktor);
(e) obravnava in sprejme poslovnik Izvršilnega sveta, ki ga ta predloži;
(f) obravnava in pregleda dosežke znanstvenega in tehnološkega razvoja, ki bi lahko vplivali na izvajanje pogodbe. V zvezi s tem lahko predlaga generalnemu direktorju, da ustanovi Znanstvenosvetovalni odbor, ki mu omogoči, da pri opravljanju svojih nalog Konferenci, Izvršilnemu svetu ali državam pogodbenicam strokovno svetuje na področjih znanosti in tehnologije, ki so pomembne za to pogodbo. Znanstvenosvetovalni odbor je sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki samostojno sodelujejo na svojih področjih, in so v skladu s pooblastili in nalogami, ki jih sprejme Konferenca, imenovani na podlagi svoje strokovnosti in izkušenj na posameznih znanstvenih področjih, pomembnih za izvajanje pogodbe;
(g) v skladu s V. členom sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s pogodbo ter za popravljanje in izboljšanje stanj, ki so v nasprotju z določbami pogodbe;
(h) na prvem zasedanju obravnava in odobri osnutke sporazumov, dogovorov, določb, postopkov, priročnikov za delovanje, smernic in drugih dokumentov, ki jih je pripravila in priporočila Pripravljalna komisija;
(i) obravnava in odobri sporazume ali dogovore, ki jih z državami pogodbenicami, drugimi državami in mednarodnimi organizacijami uskladil Tehnični sekretariat, ki jih nato v imenu Organizacije v skladu s pododstavkom (h) 38. odstavka sklene Izvršilni svet;
(j) ustanovi tiste pomožne organe, ki so potrebni za izvedbo njenih nalog po pogodbi;
(k) v skladu z 23. odstavkom dopolnjuje Prilogo 1 k pogodbi, kadar je to potrebno.
C. IZVRŠILNI SVET
Sestava, postopki in odločanje
27. Izvršilni svet sestavlja 51 članic. Vsaka država pogodbenica ima v skladu z določbami tega člena pravico sodelovati v Izvršilnem svetu.
28. Zaradi potrebne enakomerne zemljepisne zastopanosti sestavlja Izvršilni svet:
(a) deset držav pogodbenic iz Afrike;
(b) sedem držav pogodbenic iz Vzhodne Evrope;
(c) devet držav pogodbenic iz Latinske Amerike in Karibov;
(d) sedem držav pogodbenic z Bližnjega vzhoda in Južne Azije;
(e) deset držav pogodbenic iz Severne Amerike in Zahodne Evrope;
(f) osem držav pogodbenic iz Jugovzhodne Azije, Pacifika in Daljnega vzhoda.
Države z vsakega zgoraj navedenega zemljepisnega območja so naštete v Prilogi 1 k pogodbi. Prilogo 1 k pogodbi dopolnjuje Konferenca v skladu s 23. odstavkom in pododstavkom (k) 26. odstavka. Priloga 1 k pogodbi se ne dopolnjuje ali spreminja po postopkih iz VII. člena.
29. Članice Izvršilnega sveta voli Konferenca. Za vsako zemljepisno območje se določijo države pogodbenice s tega območja za volitve za članice Izvršilnega sveta na naslednji način:
(a) Vsaj eno tretjino sedežev, namenjenih posameznemu zemljepisnemu območju, naj ob upoštevanju političnih in varnostnih razlogov zasedajo države pogodbenice s tega območja, določene na podlagi njihovih za pogodbo pomembnih jedrskih usposobljenosti, kakor so določene z mednarodnimi podatki, ob tem pa je treba upoštevati tudi vsa ali nekatera od naslednjih meril, katerih pomembnost se določi za vsako zemljepisno območje posebej:
(i) število opazovalnih objektov Mednarodnega opazovalnega sistema;
(ii) znanje in izkušnje pri tehnikah opazovanja;
(iii) prispevki v letni proračun Organizacije.
(b) En sedež, namenjen posameznemu zemljepisnemu območju, naj na podlagi kroženja zasede država pogodbenica, ki je prva po angleški abecedi med državami pogodbenicami s tega območja, ki najdlje niso bile članice Izvršilnega sveta, odkar so postale države pogodbenice ali odkar so zadnjič v njem sodelovale, kar od tega je krajše. Država pogodbenica, določena na ta način, se lahko odpove svojemu sedežu. V tem primeru mora ta država pogodbenica generalnemu direktorju predložiti pismo o odpovedi, sedež pa zasede država pogodbenica, ki je v skladu s tem pododstavkom naslednja po vrstnem redu.
(c) Preostale sedeže, namenjene posameznemu zemljepisnemu območju, naj zasedejo države pogodbenice, določene med vsemi državami pogodbenicami na tistem območju na podlagi kroženja ali volitev.
30. Vsaka članica Izvršilnega sveta ima v njem enega predstavnika, ki ga lahko spremljajo namestniki in svetovalci.
31. Vsaka članica Izvršilnega sveta sodeluje v njem od konca zasedanja Konference, na katerem je izvoljena kot članica, do konca drugega naslednjega rednega letnega zasedanja Konference, razen pri prvih volitvah v Izvršilni svet, ko je 26 članic izvoljenih do konca tretjega letnega zasedanja Konference, pri čemer morajo biti upoštevana določena številčna razmerja, navedena v 28. odstavku.
32. Izvršilni svet sestavi poslovnik in ga predloži Konferenci v odobritev.
33. Izvršilni svet izvoli predsednika med svojimi člani.
34. Izvršilni svet se sestaja na rednih zasedanjih. Med rednimi zasedanji se sestaja po potrebi zaradi izpolnjevanja svojih pooblastil in nalog.
35. Vsaka članica Izvršilnega sveta ima en glas.
36. Izvršilni svet sprejema odločitve o postopkovnih zadevah z večino glasov vseh članic. O vsebinskih zadevah odloča z dvetretjinsko večino vseh članic, če ni v pogodbi drugače določeno. Če se pojavi vprašanje, ali je zadeva vsebinska ali ne, jo je treba obravnavati kot vsebinsko zadevo, razen če ni drugače odločeno z večino, potrebno za odločitve o vsebinskih zadevah.
Pooblastila in naloge
37. Izvršilni svet je izvršilni organ Organizacije. Odgovoren je Konferenci. Izvaja pooblastila in naloge, ki so mu zaupane s pogodbo. Pri tem deluje v skladu s priporočili, odločitvami in smernicami Konference in zagotavlja njihovo stalno in ustrezno izvajanje.
38. Izvršilni svet:
(a) spodbuja učinkovito izvajanje pogodbe in skladnost z njo;
(b) nadzoruje dejavnosti Tehničnega sekretariata;
(c) po potrebi priporoči Konferenci obravnavo nadaljnjih predlogov za uspešnejše doseganje cilja in namena pogodbe;
(d) sodeluje s pristojnim državnim organom vsake države pogodbenice;
(e) obravnava in predloži Konferenci osnutek letnega programa in proračuna Organizacije, osnutek poročila Organizacije o izvajanju pogodbe, poročilo o uspešnosti izvajanja svojih dejavnosti in druga poročila, ki jih šteje za potrebna ali jih Konferenca lahko zahteva;
(f) pripravlja seje Konference vključno z osnutkom dnevnega reda;
(g) prouči predloge za upravne ali tehnične spremembe Protokola ali njegovih Prilog po VII. členu in daje državam pogodbenicam priporočila o njihovem sprejetju;
(h) po predhodni odobritvi Konference sklepa v imenu Organizacije sporazume ali dogovore z državami pogodbenicami, drugimi državami in mednarodnimi organizacijami ter nadzira njihovo izvajanje, razen sporazumov ali dogovorov, navedenih v pododstavku (i);
(i) odobri sporazume ali dogovore o izvajanju preverjanja, sklenjene z državami pogodbenicami ali drugimi državami, in nadzoruje njihovo izvajanje in
(j) odobri nove priročnike za delovanje in spremembe obstoječih, ki jih lahko predlaga Tehnični sekretariat.
39. Izvršilni svet lahko zahteva izredno zasedanje Konference.
40. Izvršilni svet:
(a) z izmenjavo informacij omogoča sodelovanje, povezano z izvajanjem pogodbe, med državami pogodbenicami ter med državami pogodbenicami in Tehničnim sekretariatom;
(b) v skladu s IV. členom omogoča posvetovanja in razjasnjevanja med državami pogodbenicami;
(c) v skladu s IV. členom sprejema in obravnava zahteve za inšpekcije na kraju samem, ukrepa v zvezi z njimi in o njih poroča.
41. Izvršilni svet obravnava vse sporne zadeve, ki jih države pogodbenice sprožijo o možni neskladnosti s pogodbo in o zlorabi pravic, določenih s pogodbo. Pri tem se Izvršilni svet posvetuje s prizadetimi državami pogodbenicami in po potrebi zahteva od države pogodbenice, da v določenem času sprejme ukrepe za popravo stanja. Če Izvršilni svet meni, da so potrebna še druga dejanja, lahko med drugim uporabi tudi enega ali več od teh ukrepov:
(a) vse države pogodbenice uradno obvesti o problemu ali zadevi;
(b) Konferenco opozori na problem ali zadevo;
(c) v skladu s V. členom o ukrepih za popravo stanja in zagotovitev izpolnjevanja pogodbenih obveznosti daje Konferenci priporočila ali sam ustrezno ukrepa.
D. TEHNIČNI SEKRETARIAT
42. Tehnični sekretariat pomaga državam pogodbenicam pri izvajanju pogodbe. Konferenci in Izvršilnemu svetu pomaga pri opravljanju njunih nalog. Tehnični sekretariat izvaja preverjanja in druge s pogodbo zaupane mu naloge ter naloge, ki jih nanj v skladu s pogodbo prenese Konferenca ali Izvršilni svet. Sestavni del Tehničnega sekretariata je tudi Mednarodno podatkovno središče.
43. Naloge Tehničnega sekretariata glede preverjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po IV. členu in Protokolu med drugim vključujejo:
(a) odgovornost za nadziranje in usklajevanje delovanja Mednarodnega opazovalnega sistema;
(b) vodenje Mednarodnega podatkovnega središča;
(c) redno sprejemanje, obdelava in analiza podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema in poročanje o njih;
(d) zagotavljanje tehnične pomoči in podpore za postavitev in delovanje opazovalnih postaj;
(e) pomoč Izvršilnemu svetu pri omogočanju posvetovanj in razjasnjevanju med državami pogodbenicami;
(f) sprejemanje in obdelava zahtev za inšpekcije na kraju samem, omogočanje obravnave teh zahtev v Izvršilnem svetu, priprava na izvedbo inšpekcij na kraju samem, zagotavljanje tehnične podpore med inšpekcijami ter poročanje Izvršilnemu svetu;
(g) usklajevanje sporazumov in dogovorov z državami pogodbenicami, drugimi državami in mednarodnimi organizacijami ter po predhodni odobritvi Izvršilnega sveta sklepanje takih sporazumov in dogovorov, povezanih s preverjanjem v državah pogodbenicah ali drugih državah;
(h) pomoč državam pogodbenicam prek njihovih pristojnih državnih organov v drugih zadevah, ki jih je po pogodbi mogoče preverjati.
44. Tehnični sekretariat po odobritvi Izvršilnega sveta pripravlja in dopolnjuje priročnike za delovanje, namenjene vodenju delovanja različnih delov sistema preverjanja po IV. členu in Protokolu. Priročniki niso sestavni del pogodbe ali Protokola in jih lahko Tehnični sekretariat spreminja po odobritvi Izvršilnega sveta. Tehnični sekretariat nemudoma obvesti države pogodbenice o vseh spremembah v priročnikih za delovanje.
45. Naloge Tehničnega sekretariata glede upravnih zadev so:
(a) pripravi in predloži Izvršilnemu svetu osnutek programa in proračuna Organizacije;
(b) pripravi in predloži Izvršilnemu svetu osnutek poročila Organizacije o izvajanju pogodbe in druga poročila, ki jih lahko zahteva Konferenca ali Izvršilni svet;
(c) zagotavlja administrativno in tehnično podporo Konferenci, Izvršilnemu svetu in drugim pomožnim ‚ organom;
(d) v imenu Organizacije pošilja in sprejema sporočila glede izvajanja pogodbe;
(e) opravlja upravne naloge v zvezi s sporazumi med Organizacijo in drugimi mednarodnimi organizacijami.
46. Vsa zaprosila, zahteve in uradna obvestila držav pogodbenic Organizaciji dostavijo njihovi pristojni državni organi generalnemu direktorju. Zaprosila, zahteve in uradna obvestila morajo biti v enem od uradnih jezikov pogodbe. Generalni direktor odgovori v jeziku, v katerem je bilo dostavljeno zaprosilo, ali uradno obvestilo.
47. V zvezi s pripravo in predložitvijo osnutka programa in proračuna Organizacije Izvršilnemu svetu Tehnični sekretariat ugotovi in spremlja vse stroške za vsak objekt, ki je del Mednarodnega opazovalnega sistema. Na podoben način je treba v osnutku programa in proračuna obravnavati vse druge dejavnosti Organizacije.
48. Tehnični sekretariat nemudoma obvesti Izvršilni svet o kakršnih koli težavah, ki jih opazi pri opravljanju svojih nalog in jih ne more razrešiti s posvetovanji z ustrezno državo pogodbenico.
49. Tehnični sekretariat sestavljajo generalni direktor, ki je njegov vodja in glavni upravitelj, ter drugo potrebno znanstveno, tehnično in drugo osebje. Generalnega direktorja imenuje na priporočilo Izvršilnega sveta Konferenca za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Prvega generalnega direktorja imenuje Konferenca na prvem zasedanju na priporočilo Pripravljalne komisije.
50. Generalni direktor je odgovoren Konferenci in Izvršilnemu svetu za imenovanje osebja ter za organizacijo in delovanje Tehničnega sekretariata. Pri zaposlovanju osebja in določanju pogojev njihovega dela je treba posebej upoštevati zagotavljanje najvišje ravni strokovnosti, izkušenj, uspešnosti, sposobnosti in neoporečnosti. Samo državljani držav pogodbenic lahko opravljajo delo generalnega direktorja, inšpektorjev in članov strokovnega ali administrativnega osebja. Potrebno pozornost je treba nameniti izbiri osebja z vseh zemljepisnih območij. Izbira mora biti opravljena po načelu, da mora biti število zaposlenih najmanjše možno, ki še zagotavlja zadovoljivo opravljanje dolžnosti Tehničnega sekretariata.
51. Generalni direktor lahko po potrebi po posvetovanju z Izvršilnim svetom ustanovi začasne delovne skupine strokovnjakov za pridobitev priporočil glede določenih zadev.
52. Pri opravljanju svojih nalog generalni direktor, inšpektorji, pomočniki inšpektorjev in člani osebja ne smejo iskati ali dobivati navodil od katere koli vlade ali drugega vira zunaj Organizacije. Izogibati se morajo dejanjem, ki bi lahko metala slabo luč na njihov položaj mednarodnih uradnikov, odgovornih samo Organizaciji. Generalni direktor je odgovoren za dejavnosti inšpekcijskih skupin.
53. Vsaka država pogodbenica spoštuje izključno mednarodno naravo odgovornosti generalnega direktorja, inšpektorjev, pomočnikov inšpektorjev in članov osebja in ne skuša vplivati nanje pri opravljanju njihovih dolžnosti.
E.PRIVILEGIJE IN IMUNITETE
54. Organizacija uživa na ozemlju in na katerem koli drugem kraju pod jurisdikcijo ali nadzorom države pogodbenice tako pravno sposobnost ter take privilegije in imunitete, kot jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.
55. Delegati držav pogodbenic, njihovi namestniki in svetovalci, predstavniki članic, izvoljenih v Izvršilni svet, njihovi namestniki in svetovalci, generalni direktor, inšpektorji, pomočniki inšpektorjev in osebje Organizacije uživajo take privilegije in imunitete, kot so potrebni za neodvisno opravljanje njihovih nalog v zvezi z Organizacijo.
56. Pravna sposobnost, privilegiji in imunitete, navedeni v tem členu, se določijo v sporazumih med Organizacijo in državami pogodbenicami ter v sporazumu med Organizacijo in državo, v kateri ima Organizacija sedež. Te sporazume je treba obravnavati in odobriti v skladu s pododstavkoma (h) in (i) 26. odstavka.
57. Ne glede na 54. in 55. odstavek so privilegiji in imunitete, ki jih uživajo generalni direktor, inšpektorji, pomočniki inšpektorjev in osebje Tehničnega sekretariata med preverjanji taki, kot jih določa Protokol.
III. člen
IZVEDBENI UKREPI DRŽAV
1. Vsaka država pogodbenica sprejme v skladu s svojimi notranjepravnimi postopki potrebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz pogodbe. Predvsem sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi:
(a) fizičnim in pravnim osebam kjer koli na svojem ozemlju ali na katerem koli drugem kraju pod svojo jurisdikcijo, kot jo priznava mednarodno pravo, prepove opravljati katero koli dejavnost, ki je državi pogodbenici prepovedana s to pogodbo;
(b) fizičnim in pravnim osebam prepove opravljati kakršno koli tako dejavnost kjer koli na ozemlju pod svojim nadzorom;
(c) v skladu z mednarodnim pravom fizičnim osebam, ki imajo njeno državljanstvo, prepove kjer koli opravljati kakršno koli tako dejavnost.
2. Vsaka država pogodbenica sodeluje z drugimi državami pogodbenicami in daje potrebno obliko pravne pomoči za lažje izpolnjevanje obveznosti iz 1. odstavka.
3. Vsaka država pogodbenica Organizacijo obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom.
4. Da bi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi, posamezna država pogodbenica imenuje ali ustanovi pristojni državni organ in o tem obvesti Organizacijo, ko zanjo začne veljati pogodba. Pristojni državni organ je v državi tudi središče za zveze z Organizacijo in z drugimi državami pogodbenicami.
IV. člen
PREVERJANJE
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Zaradi preverjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti je treba vzpostaviti sistem preverjanja, sestavljen iz naslednjih elementov:
(a) mednarodni opazovalni sistem;
(b) posvetovanje in razjasnjevanje;
(c) inšpekcije na kraju samem;
(d) ukrepi za krepitev zaupanja.
Ko pogodba začne veljati, mora biti sistem preverjanja sposoben izpolnjevati pogodbene zahteve, ki se nanašajo na preverjanje.
2. Preverjanje temelji na objektivnih informacijah in je omejeno na zadeve iz pogodbe ter se izvaja na podlagi popolnega spoštovanja suverenosti držav pogodbenic in na najmanj moteč način, ki omogoča pravočasno in učinkovito doseganje njegovih ciljev. Nobena država pogodbenica ne sme zlorabiti pravice do preverjanja.
3. Vsaka država pogodbenica se v skladu s to pogodbo obveže, da bo prek pristojnega državnega organa, ustanovljenega po 4. odstavku III. člena, sodelovala z Organizacijo in z drugimi državami pogodbenicami in s tem olajšala preverjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti med drugim z:
(a) zagotavljanjem potrebnih zmogljivosti za sodelovanje pri ukrepih preverjanja in vzpostavljanjem potrebnih zvez;
(b) zagotavljanjem podatkov, prejetih od postaj v državi, ki so del Mednarodnega opazovalnega sistema;
(c) ustreznim sodelovanjem v postopku posvetovanja in razjasnjevanja;
(d) dovoljevanjem inšpekcij na kraju samem;
(e) potrebnim sodelovanjem pri ukrepih za krepitev zaupanja.
4. Države pogodbenice uživajo ne glede na svoje tehnične in finančne možnosti enako pravico do preverjanja in prevzemajo enako obveznost sprejemanja preverjanj.
5. Da se doseže namen pogodbe, ni mogoče nobeni državi pogodbenici prepovedati, da uporabi informacije, zbrane s svojimi tehničnimi sredstvi preverjanja na način, ki je v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem suverenosti držav.
6. Države pogodbenice se ne smejo vmešavati v elemente sistema preverjanja po tej pogodbi ali v tehnična sredstva za preverjanje v posamezni državi, ki delujejo v skladu s 5. odstavkom, kar pa ne vpliva na pravico držav pogodbenic, da varujejo občutljive objekte in naprave, dejavnosti ali kraje, ki niso povezani s to pogodbo.
7. Vsaka država pogodbenica ima pravico sprejeti ukrepe, da zaščiti občutljive objekte in naprave ter prepreči razkritje zaupnih informacij in podatkov, ki niso povezani s pogodbo.
8. Nadalje je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zaupnosti vseh informacij, povezanih s civilnimi in vojaškimi dejavnostmi in objekti, pridobljenih med potekom preverjanja.
9. Ob upoštevanju 8. odstavka je treba dati informacije, ki jih Organizacija pridobi s sistemom preverjanja, ki ga določa ta pogodba, na voljo vsem državam pogodbenicam po določbah pogodbe in Protokola.
10. Določbe te pogodbe ne smejo razlagati, kot da omejujejo mednarodno izmenjavo podatkov za znanstvene namene.
11. Vsaka država pogodbenica se obveže sodelovati z Organizacijo in drugimi državami pogodbenicami pri izboljševanju sistema preverjanja in proučevanju možnosti za preverjanja z dodatnimi metodami opazovanja, kot sta na primer zaznavanje elektromagnetnih impulzov ali satelitsko opazovanje, da bi po potrebi pripravila posebne ukrepe za izboljšanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti preverjanja po tej pogodbi. Taki ukrepi se, potem ko je o njih dogovorjeno, vključijo v obstoječe določbe te pogodbe, Protokola ali kot dodatni deli Protokola po VII. členu ali pa se vključijo v priročnike za delovanje v skladu s 44. odstavkom II. člena.
12. Države pogodbenice se obvežejo pospeševati medsebojno sodelovanje, da bi čim bolj izboljšale izmenjavo informacij o uporabljenih tehnikah preverjanja po tej pogodbi in pri tem sodelovale tako, da bi vse države pogodbenice lahko izboljšale svoje izvajanje ukrepov preverjanja in imele koristi od uporabe takih tehnik v miroljubne namene.
13. Pogodbene določbe se izvajajo na način, ki čim manj moti gospodarski in tehnološki razvoj držav pogodbenic, za razvoj uporabe atomske energije v miroljubne namene.
Naloge Tehničnega sekretariata glede preverjanja
14. Pri opravljanju svojih nalog pri preverjanju, določenih v pogodbi in Protokolu, Tehnični sekretariat v sodelovanju z državami pogodbenicami za namen te pogodbe:
(a) zagotavlja prejemanje in razširjanje podatkov in poročil, pomembnih za preverjanje po tej pogodbi v skladu z njenimi določbami, kot tudi vzdrževanje svetovne komunikacijske infrastrukture, primerne za to nalogo;
(b) redno prek Mednarodnega podatkovnega središča, ki je načeloma osrednji organ za shranjevanje in obdelavo podatkov v Tehničnem sekretariatu:
(i) sprejema in pošilja zahtevke za podatke iz Mednarodnega opazovalnega sistema;
(ii) sprejema podatke, iz posvetovanj in razjasnjevanj inšpekcij na kraju samem ter iz ukrepov za krepitev zaupanja;
(iii) sprejema druge pomembne podatke iz držav pogodbenic in mednarodnih organizacij v skladu s to pogodbo in Protokolom;
(c) nadzoruje, usklajuje in zagotavlja delovanje Mednarodnega opazovalnega sistema in njegovih sestavnih delov ter Mednarodnega podatkovnega središča v skladu z ustreznimi priročniki za delovanje;
(d) redno obdeluje in analizira podatke Mednarodnega opazovalnega sistema ter o njih poroča po dogovorjenih postopkih, kar omogoča učinkovito mednarodno preverjanje po tej pogodbi in prispeva k zgodnji razrešitvi težav z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti;
(e) daje na voljo vse neobelane in obdelane podatke ter vsa poročila vsem državam pogodbenicam, pri čemer vsaka država pogodbenica prevzame odgovornost za uporabo podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema v skladu s 7. odstavkom II. člena ter 8. in 13. odstavkom tega člena;
(f) zagotavlja vsem državam pogodbenicam enak, odprt, ustrezen in pravočasen dostop do vseh shranjenih podatkov;
(g) hrani vse neobdelane in obdelane podatke ter poročila;
(h) usklajuje in omogoča zahtevke za dodatne podatke iz Mednarodnega opazovalnega sistema;
(i) usklajuje zahtevke za dodatne podatke ene države pogodbenice drugi državi pogodbenici;
(j) zagotavlja tehnično pomoč in podporo za postavitev in delovanje opazovalnih objektov in ustreznih komunikacijskih sredstev, kadar določena država zaprosi za tako pomoč in podporo;
(k) kateri koli državi pogodbenici da na njeno zaprosilo na voljo postopke, ki jih Tehnični sekretatiat in njegovo Mednarodno podatkovno središče uporablja pri zbiranju, shranjevanju, obdelavi in analiziranju iz sistema preverjanja ter pri poročanju o teh podatkih;
(l) spremlja in ocenjuje splošno uspešnost delovanja Mednarodnega opazovalnega sistema in Mednarodnega podatkovnega središča ter o tem poroča.
15. Dogovorjeni postopki, ki jih pri opravljanju dolžnosti preverjanja, navedenih v 14. odstavku in podrobno določenih v Protokolu, uporablja Tehnični sekretariat, so natančneje opisani v ustreznih priročnikih za delovanje.
B. MEDNARODNI OPAZOVALNI SISTEM
16. Mednarodni opazovalni sistem sestavljajo objekti in naprave za seizmološko opazovanje, opazovanje radioaktivnih nuklidov vključno s potrjenimi laboratoriji, hidroakustično opazovanje, opazovanje infrazvoka in ustrezna komunikacijska sredstva, podpira pa ga Mednarodno podatkovno središče Tehničnega sekretariata.
17. Mednarodni opazovalni sistem deluje pod vodstvom Tehničnega sekretariata. Vsi opazovalni objekti in naprave Mednarodnega opazovalnega sistema so v lasti držav, v katerih so in ki jih upravljajo ali so kako drugače prevzele odgovornost zanje skladno s Protokolom.
18. Vsaka država pogodbenica ima pravico sodelovati pri mednarodni izmenjavi podatkov in imeti dostop do vseh podatkov, ki so na voljo Mednarodnemu podatkovnemu središču. Vsaka država pogobenica sodeluje z Mednarodnim podatkovnim središčem prek svojega pristojnega državnega organa.
Financiranje Mednarodnega opazovalnega sistema
19. Za objekte in naprave, vključene v Mednarodni opazovalni sistem in so navedene v preglednicah 1-A, 2-A, 3 in 4 Priloge 1 k Protokolu, in za njihovo delovanje, če se določena država in Organizacija dogovorita, da ti objekti in naprave dajejo podatke Mednarodnemu podatkovnemu središču v skladu s tehničnimi zahtevami Protokola in ustreznimi priročniki za delovanje, Organizacija glede na določbe v sporazumih in dogovorih, sklenjenih v skladu s 4. odstavkom I. dela Protokola, krije stroške za:
(a) vzpostavitev novih objektov in naprav in izpopolnitev obstoječih, če država, odgovorna zanje, stroškov ne pokrije sama;
(b) delovanje in vzdrževanje Mednarodnega opazovalnega sistema, po potrebi vključno s fizičnim varovanjem objektov in naprav, in uporabo dogovorjenih postopkov za overjanje podatkov;
(c) prenos (neobdelanih in obdelanih) podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema v Mednarodno podatkovno središče na najneposrednejši in stroškovno najučinkovitejši način, ki je na voljo, po potrebi tudi prek ustreznih komunikacijskih vozlišč, iz opazovalnih postaj, laboratorijev, analitskih objektov in naprav ali podatkovnih središč v državi; ali takih podatkov (po potrebi tudi vzorcev) iz opazovalnih postaj v laboratorije ali analitske objekte in naprave;
(d) analiziranje vzorcev v imenu Organizacije.
20. Stroške za seizmološke postaje pomožnega omrežja, navedene v preglednici 1-B Priloge 1 k Protokolu, krije Organizacija, kot je določeno v sporazumih in dogovorih, sklenjenih na podlagi 4. odstavka I. dela Protokola, samo za:
(a) prenos podatkov do Mednarodnega podatkovnega središča;
(b) overjanje podatkov iz takih postaj;
(c) izpopolnitev postaj do potrebne tehnične ravni, če država, odgovorna za take objekte in naprave, stroškov ne pokrije sama;
(d) po potrebi vzpostavitev novih postaj za namene pogodbe, če še ni ustreznih objektov in naprav, in država, odgovorna zanje, stroškov ne pokrije sama;
(e) druge stroške, povezane z zagotavljanjem podatkov za Organizacijo, kot to določajo priročniki za delovanje.
21. Organizacija krije tudi stroške dobave zahtevanega izbora iz standardnega obsega poročil in storitev Mednarodnega podatkovnega središča, kot je navedeno v poglavju F I. dela Protokola, vsaki državi pogodbenici. Stroške priprave in prenosa kakršnih koli dodatnih podatkov ali poročil krije država pogodbenica, ki jih zahteva.
22. Določbe o pokrivanju stroškov so vključene v sporazume ali dogovore, sklenjene z državami pogodbenicami ali državami, v katerih so objekti in naprave Mednarodnega opazovalnega sistema ali ki kako drugače prevzamejo odgovornost zanje. Te določbe lahko vključujejo spremembe, s katerimi lahko država pogodbenica prevzame kakršen koli del stroškov, omenjenih v pododstavku (a) 19. odstavka ter pododstavkih (c) in (d) 20. odstavka, za objekte in naprave, ki so na njenem ozemlju ali za katere je odgovorna in ti stroški se nadomestijo z ustreznim zmanjšanjem njenega letnega finančnega prispevka Organizaciji. To zmanjšanje ne sme presegati 50 odstotkov njenega letnega finančnega prispevka države pogodbenice, mogoče pa ga je razporediti na več zaporednih let. Država pogodbenica lahko tako zmanjšanje deli z drugo državo pogodbenico po sporazumu ali dogovoru med njima s pristankom Izvršilnega sveta. Sporazume in dogovore, navedene v tem odstavku, je treba odobriti po pododstavku (h) 26. odstavka in pododstavku (i) 38. odstavka II. člena.
Spremembe Mednarodnega opazovalnega sistema
23. Ukrepi, navedeni v 11. odstavku, ki z dodajanjem ali odvzemanjem tehnik opazovanja vplivajo na Mednarodni opazovalni sistem, se, potem ko so dogovorjeni, vključijo v pogodbo in Protokol na podlagi 1. do 6. odstavka VII. člena.
24. Če neposredno prizadete države s tem soglašajo, se navedene spremembe Mednarodnega opazovalnega sistema na podlagi 7. in 8. odstavka VII. člena štejejo za administrativne in tehnične zadeve:
(a) spremembe števila objektov in naprav, ki so v Protokolu določene za posamezno tehniko opazovanja;
(b) spremembe drugih podrobnosti za posamezne objekte in naprave, navedene v preglednicah Priloge 1 k Protokolu (ki med drugim vključujejo državo, odgovorno za objekt ali napravo, kraj, ime objekta ali naprave, vrsto objekta ali naprave in uvrstitev objekta ali naprave v osnovno ali pomožno seizmološko omrežje).
Če Izvršilni svet na podlagi pododstavka (d) 8. odstavka VII. člena priporoči, da se take sprejmejo, mora na podlagi pododstavka (g) 8. odstavka VII. člena praviloma tudi priporočiti, da začnejo spremembe veljati po prejemu uradnega obvestila generalnega direktorja o njihovi odobritvi.
25. Pri predložitvi informacij in ocen Izvršilnemu svetu in državam pogodbenicam generalni direktor v primeru predloga po 24. odstavku vključi na podlagi pododstavka (b) 8. odstavka VII. člena:
(a) tehnično oceno predloga;
(b) izjavo o administrativnem in finančnem vplivu predloga;
(c) poročilo o posvetovanjih z državami, ki jih ta predlog neposredno prizadene, vključno z navedbo o njihovem soglasju.
Začasne ureditve
26. Ob večji okvari ali nepopravljivem izpadu delovanja opazovalnega objekta ali naprave, navedene v preglednicah Priloge 1 k Protokolu, ali zaradi zmanjšanja pokritosti z opazovanjem generalni direktor po posvetovanju in dogovoru z neposredno prizadetimi državami in z odobritvijo Izvršilnega sveta uvede začasno ureditev s trajanjem največ eno leto, ki jo je mogoče s pristankom Izvršilnega sveta in neposredno prizadetih držav podaljšati še za eno leto. Taka ureditev ne sme imeti za posledico, da število delujočih objektov in naprav Mednarodnega opazovalnega sistema preseže število, določeno za posamezno omrežje; mora čim bolj ustrezati tehničnim in obratovalnim zahtevam, navedenim v priročnikih za delovanje omrežja, in poteka v okviru proračuna Organizacije. Generalni direktor sprejme tudi ukrepe za popravo stanja in predlaga njegovo trajno razrešitev. Generalni direktor uradno obvesti vse države pogodbenice o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi tega odstavka.
Sodelujoči objekti in naprave v državi
27. Države pogodbenice lahko ločeno sklenejo dogovore o sodelovanju z Organizacijo, da bi Mednarodnemu podatkovnemu središču dale na voljo dodatne podatke iz opazovalnih postaj v državi, ki formalno niso del Mednarodenga opazovalnega sistema.
28. Take dogovore o sodelovanju je mogoče skleniti takole:
(a) Na zaprosilo države pogodbenice in na njene stroške Tehnični sekretariat sprejme potrebne ukrepe, s katerimi potrdi, ali določeni opazovalni objekt ali naprava ustreza tehničnim in obratovalnim zahtevam, navedenim v ustreznih priročnikih za delovanje objekta ali naprave Mednarodnega opazovalnega sistema, in uredi vse potrebno za overjanje njenih podatkov. Če se Izvršilni svet s tem strinja, Tehnični sekretariat formalno določi tak objekt ali napravo kot sodelujoče objekte in naprave. Tehnični sekretariat sprejme potrebne ukrepe za ponovni pregled in potrditev svojega potrdila;
(b) Tehnični sekretariat skrbi za veljaven seznam sodelujočih objektov in naprav v državi in ga razpošilja vsem državam pogodbenicam;
(c) Mednarodno podatkovno središče uporabi podatke iz sodelujočih objektov in naprav v državi na zaprosilo kake države pogodbenice, da s tem olajša posvetovanja in razjasnjevanja ter omogoči obravnavanje zahtev za inšpekcije na kraju samem, pri čemer stroške prenosa podatkov krije ta država pogodbenica.
Pogoji, pod katerimi so dodatni podatki iz takih objektov in naprav dani na voljo in pod katerimi lahko Mednarodno podatkovno središče zahteva nadaljnje ali pospešeno poročanje oziroma pojasnila, so obdelani v priročniku za delovanje ustreznega opazovalnega omrežja.
C. POSVETOVANJE IN RAZJASNJEVANJE
29. Brez vpliva na pravico držav pogodbenic, da zahtevajo inšpekcijo na kraju samem, naj bi države pogodbenice, če je le mogoče, poskušale najprej na vsak možen način med seboj ali z organizacijo ali prek nje razjasniti in razrešiti vsako zadevo, ki morda povzroča zaskrbljenost zaradi možnega neizpolnjevanja osnovnih pogodbenih obveznosti.
30. Država pogodbenica, ki prejme zahtevo na podlagi 29. odstavka neposredno od druge države pogodbenice, zagotovi razjasnitev državi pogodbenici, ki je zahtevo poslala, v čim krajšem času, nikakor pa ne kasneje kot 48 ur po prejemu zahteve. Država pogodbenica, ki pošlje ali prejme zahtevo, lahko o zahtevi in odgovoru obvešča Izvršilni svet in generalnega direktorja.
31. Država pogodbenica ima od generalnega direktorja pravico zahtevati pomoč pri razjasnjevanju vsake zadeve, ki bi lahko vzbudila zaskrbljenost zaradi možnega neizponjevanja osnovnih pogodbenih obveznosti. Generalni direktor zagotovi ustrezne informacije, ki jih ima na voljo Tehnični sekretariat in se nanašajo na vzrok zaskrbljenosti. Generalni direktor obvesti Izvršilni svet o zahtevi in v odgovoru danih informacijah, če to zahteva država pogodbenica, ki je informacije zahtevala.
32. Država pogodbenica ima pravico zahtevati od Izvršilnega sveta, da od druge države pogodbenice dobi razjasnitev o vsaki zadevi, ki morda vzbuja zaskrbljenost zaradi možnega neizpolnjevanja osnovnih pogodbenih obveznosti. V tem primeru velja naslednje:
(a) Izvršilni svet zahtevo po razjasnitvi dostavi prek generalnega direktorja državi pogodbenici, ki ji je zahteva namenjena, najkasneje 24 ur po prejemu;
(b) država pogodbenica, ki ji je zahteva namenjena, zagotovi razjasnitev Izvršilnemu svetu v čim krajšem času, nikakor pa ne kasneje kot 48 ur po prejemu zahteve;
(c) Izvršilni svet se seznani z razjasnitvijo in jo pošlje državi pogodbenici, ki jo je zahtevala, najkasneje 24 ur po prejemu;
(d) če država pogodbenica, ki je dala zahtevo za razjasnitev, meni, da je razjasnitev neustrezna, ima pravico od Izvršilnega sveta zahtevati, da od države pogodbenice, ki ji je bila zahteva namenjena, pridobi nadaljnjo razjasnitev.
O zahtevah za razjasnitev na podlagi tega odstavka in odgovorih nanje Izvršilni svet nemudoma obvesti vse države pogodbenice.
33. Če država pogodbenica, ki je dala zahtevo, sodi, da razjasnitev iz pododstavka (d) 32. odstavka ni zadovoljiva, ima pravico zahtevati sestanek Izvršilnega sveta, na katerem imajo pravico sodelovati tudi vpletene države pogodbenice, ki niso članice Izvršilnega sveta. Na takem sestanku Izvršilni svet obravnava zadevo in lahko sprejme kakršen koli ukrep iz V. člena.
D. INŠPEKCIJE NA KRAJU SAMEM
Zahteva za inšpekcijo na kraju samem
34. Vsaka država pogodbenica ima pravico zahtevati inšpekcijo na kraju samem po določbah tega člena in II. dela Protokola na ozemlju ali katerem koli drugem kraju pod jurisdikcijo ali nadzorom katere koli države pogodbenice ali na katerem koli območju zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države.
35. Edini namen inšpekcije na kraju samem je razjasniti, ali je bila v nasprotju s I. členom izvedena poskusna eksplozija jedrskega orožja ali kakršna koli druga jedrska eksplozija, in po možnosti zbrati podatke, ki bi lahko bili v pomoč pri iskanju možnega kršilca.
36. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo na kraju samem, z zahtevo ne sme preseči področja, ki ga ureja ta pogodba, v zahtevi pa mora zagotoviti informacije iz 37. odstavka. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo na kraju samem, ne bo neutemeljeno zahtevala inšpekcije ali te pravice zlorabila.
37. Zahteva za inšpekcijo na kraju samem temelji na informacijah, zbranih z Mednarodnim opazovalnim sistemom, na kakršnih koli tehničnih informacijah, pridobljenih s tehničnimi sredstvi za preverjanje v državah na način, ki je v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava, ali na kombinaciji vseh. Zahteva naj vsebuje informacije skladno z 41. odstavkom II. dela Protokola.
38. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo na kraju samem, predloži zahtevo Izvršilnemu svetu in hkrati generalnemu direktorju, da ta lahko takoj začne s postopkom.
Nadaljnji postopek po predložitvi zahteve za inšpekcijo na kraju samem
39. Izvršilni svet začne zahtevo za inšpekcijo na kraju samem obravnavati takoj, ko jo prejme.
40. Generalni direktor v dveh urah po prejemu zahteve za inšpekcijo na kraju samem potrdi njen prejem državi pogodbenici, ki jo je zahtevala, v 6 urah pa jo sporoči državi pogodbenici, v kateri naj bi bila opravljena inšpekcija. Generalni direktor preveri, ali zahteva za inšpekcijo ustreza zahtevam iz 41. odstavka II. dela Protokola, in po potrebi državi pogodbenici, ki zahteva inšpekcijo, pomaga ustrezno dopolniti zahtevo, v 24 urah pa jo sporoči Izvršilnemu svetu in vsem drugim državam pogobenicam.
41. Ko je zahteva za inšpekcijo na kraju samem ustrezna, Tehnični sekretariat nemudoma začne s pripravami za inšpekcijo na kraju samem.
42. Po prejemu zahteve za inšpekcijo na kraju samem, ki se nanaša na območje pod jurisdikcijo ali nadzorom države pogodbenice, skuša generalni direktor od države pogodbenice, v kateri naj bi bila opravljena inšpekcija, nemudoma dobiti razjasnitev, da bi pojasnili in razrešili vzrok za zaskrbljenost, ki je razlog za zahtevo.
43. Država pogodbenica, ki prejme zahtevo za razjasnitev iz 42. odstavka, generalnemu direktorju čim prej, vendar najkasneje v 72 urah po prejemu zahteve za razjasnitev, zagotovi razlage in druge potrebne informacije, ki so na voljo.
44. Preden Izvršilni svet sprejme odločitev o zahtevi za inšpekcijo na kraju samem, mu generalni direktor nemudoma dostavi vse dodatne razpoložljive informacije iz Mednarodnega opazovalnega sistema, ali iz katere koli države pogodbenice o dogodku, navedenem v zahtevi, vključno z razjasnitvijo, dobljeno po 42. in 43. odstavku, kot tudi druge informacije Tehničnega sekretariata, ki jih generalni direktor šteje za pomembne ali jih zahteva Izvršilni svet.
45. Izvršilni svet sprejme odločitev o zahtevi v skladu s 46. odstavkom, razen kadar država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, meni, da je zadeva rešena in umakne zahtevo.
Odločitve Izvršilnega sveta
46. Izvršilni svet odloči o zahtevi za inšpekcijo na kraju samem najkasneje 96 ur po prejemu zahteve države pogodbenice, ki inšpekcijo zahteva. Odločitev o odobritvi inšpekcije na kraju samem mora biti sprejeta z vsaj 30 glasovi članic Izvršilnega sveta. Če Izvršilni svet ne odobri inšpekcije, se priprave ustavijo in ni nadaljnjih dejavnosti v zvezi z zahtevo.
47. Najkasneje 25 dni po odobritvi inšpekcije na kraju samem po 46. odstavku inšpekcijska skupina Izvršilnemu svetu po generalnem direktorju dostavi poročilo o napredovanju inšpekcije. Če Izvršilni svet najkasneje 72 ur po prejemu poročila o napredovanju inšpekcije z večino glasov članic ne odloči, da se inšpekcija ne nadaljuje, se šteje nadaljevanje inšpekcije za odobreno. Če Izvršilni svet odloči, da inšpekcije ne nadaljuje, se inšpekcija konča, inšpekcijska skupina pa v skladu s 109. in 110. odstavkom II. dela Protokola čim prej zapusti območje inšpekcije in ozemlje države pogodbenice, v kateri je bila inšpekcija opravljena.
48. Med inšpekcijo na kraju samem lahko inšpekcijska skupina Izvršilnemu svetu po generalnem direktorju predloži predlog za izvedbo vrtanja. Izvršilni svet odloči o takem predlogu najkasneje 72 ur po prejemu predloga. Odločitev o odobritvi vrtanja se sprejme z večino vseh članic Izvršilnega sveta.
49. Inšpekcijska skupina lahko po generalnem direktorju zaprosi Izvršilni svet, da podaljša trajanje inšpekcije za največ 70 dni čez 60-dnevni rok, določen v 4. odstavku II. dela Protokola, če meni, da je tako podaljšanje bistveno za izpolnitev njene naloge. Inšpekcijska skupina v prošnji navede, katere dejavnosti in postopke, navedene v 69. odstavku II. dela Protokola, namerava izvesti med podaljšanjem. Izvršilni svet odloči o prošnji najkasneje 72 ur od prejema prošnje. Odločitev, da odobri podaljšanje trajanja inšpekcije, se sprejme z večino vseh članic Izvršilnega sveta.
50. Inšpekcijska skupina lahko kadar koli po odobritvi nadaljevanja inšpekcije na kraju samem po 47. odstavku predloži Izvršilnemu svetu po generalnem direktorju priporočilo, da se inšpekcija konča. Tako priporočilo se šteje za odobreno, če Izvršilni svet najkasneje 72 ur po prejemu priporočila ne odloči z dvetretjinsko večino vseh članic, da ne odobri končanja inšpekcije. Če se inšpekcija konča, inšpekcijska skupina v skladu s 109. in 110. odstavkom II. dela Protokola čim prej zapusti območje inšpekcije in ozemlje države pogodbenice, v kateri je bila inšpekcija opravljena.
51. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, in država pogodbenica, v kateri naj bi bila inšpekcija opravljena, lahko sodelujeta pri razpravi Izvršilnega sveta o zahtevi za inšpekcijo na kraju samem, vendar ne glasujeta. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, in država pogodbenica, v kateri naj bi bila inšpekcija opravljena, lahko brez glasovalne pravice sodelujeta pri vseh nadaljnjih razpravah Izvršilnega sveta v zvezi z inšpekcijo.
52. Generalni direktor v 24 urah uradno obvesti vse države pogodbenice o vseh odločitvah Izvršilnega sveta, o poročilih, predlogih, prošnjah in priporočilih, sprejetih na podlagi 46. do 50. odstavka.
Nadaljnji postopek, potem ko Izvršilni svet odobri inšpekcijo na kraju samem
53. Inšpekcijo na kraju samem, ki jo odobri Izvršilni svet, nemudoma opravi inšpekcijska skupina, ki jo v skladu z določbami pogodbe in Protokola imenuje generalni direktor. Inšpekcijska skupina prispe na vstopni mejni prehod šest dni po tem, ko je Izvršilni svet prejel zahtevo za inšpekcijo na kraju samem od države pogodbenice, ki inšpekcijo zahteva.
54. Generalni direktor izda nalog za opravljanje inšpekcije na kraju samem. Nalog za opravljanje inšpekcije vsebuje informacije, določene v 42. odstavku II. dela Protokola.
55. V skladu s 43. odstavkom II. dela Protokola generalni direktor uradno obvesti državo pogodbenico, v kateri bo opravljena inšpekcija, najkasneje 24 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod.
Potek inšpekcije na kraju samem
56.Vsaka država pogodbenica dovoli Organizaciji opravljati inšpekcijo na kraju samem na svojem ozemlju ali na krajih pod svojo jurisdikcijo ali nadzorom v skladu z določbami pogodbe in Protokola. Toda nobena država pogodbenica ni dolžna sprejeti več sočasnih inšpekcij na kraju samem na svojem ozemlju ali na krajih pod svojo jurisdikcijo ali nadzorom.
57. V skladu z določbami pogodbe in Protokola ima država pogodbenica, v kateri bo potekala inšpekcija:
(a) pravico in dolžnost, da poskuša na vse primerne načine dokazati svoje izpolnjevanje pogodbe in tako omogočiti inšpekcijski skupini, da opravi svojo nalogo;
(b) pravico sprejeti ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni za zaščito interesov državne varnosti in preprečitev razkritja zaupnih informacij, ki niso povezane z namenom inšpekcije;
(c) dolžnost zagotoviti dostop na območje inšpekcije z edinim namenom ugotavljanja dejstev, pomembnih za inšpekcijo, upoštevajoč pododstavek (b) in kakršne koli z ustavo določene obveznosti, ki jih morda ima glede lastninske pravice, preiskav in zasegov;
(d) dolžnost, da se ne sklicuje na ta odstavek ali na 88. odstavek II. dela Protokola, zato da prikrije kakršno koli kršitev svojih obveznosti iz I. člena, in
(e) dolžnost, da ne ovira inšpekcijske skupine pri gibanju na območju inšpekcije in opravljanju inšpekcijskih dejavnosti v skladu s to pogodbo in Protokolom.
Dostop v zvezi z inšpekcijo na kraju samem pomeni fizični dostop inšpekcijske skupine in opreme na območje inšpekcije ter opravljanje inšpekcijskih nalog na tem območju.
58. Inšpekcija na kraju samem naj poteka na najmanj moteč način glede na pravočasno in učinkovito izpolnitev nalog iz naloga za inšpekcije ter po postopkih, določenih v Protokolu. Če je mogoče, začne inšpekcijska skupina delo z manj motečimi postopki in nadaljuje z bolj motečimi, samo če meni, da so potrebni zaradi pridobitve zadostne količine informacij za razjasnitev okoliščin, ki so povzročile zaskrbljenost zaradi suma neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Inšpektorji iščejo samo informacije in podatke, potrebne za namen inšpekcije, in skušajo pri tem čim manj motiti običajne dejavnosti države pogodbenice, v kateri poteka inšpekcija.
59. Država pogodbenica, v kateri poteka inšpekcija, pomaga inšpekcijski skupini med inšpekcijo na kraju samem in ji tako olajša nalogo.
60. Če država pogodbenica v kateri poteka inšpekcija, z dejanji na podlagi 86. do 96. odstavka II. dela Protokola inšpekcijski skupini omeji dostop na območju inšpekcije, mora storiti vse, da pri posvetovanjih z inšpekcijsko skupino na drugačen način dokaže izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Opazovalec
61. Glede opazovalca velja:
(a) država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, lahko ob pristanku države pogodbenice, v kateri bo potekala inšpekcija, pošlje svojega predstavnika, ki je državljan države pogodbenice, ki zahteva inšpekcijo, ali tretje države pogodbenice, da opazuje potek inšpekcije na kraju samem;
(b) država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, uradno sporoči generalnemu direktorju v 12 urah po tem, ko je Izvršilni svet odobril inšpekcijo na kraju samem, ali predlaganega opazovalca sprejme ali ne;
(c) če ga država pogodbenica, v kateri poteka inšpekcija, sprejme, opazovalcu zagotovi dostop v skladu s Protokolom;
(d) država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, naj bi praviloma sprejela predlaganega opazovalca, če pa ga zavrne, se to zapiše v poročilu o inšpekciji.
Če je držav pogodbenic, ki zahtevajo inšpekcijo, več, so lahko skupaj prisotni največ trije opazovalci.
Poročila o inšpekciji na kraju samem
62. Poročila o inšpekciji vsebujejo:
(a) opis dejavnosti, ki jih je opravila inšpekcijska skupina;
(b) dejanske ugotovitve inšpekcijske skupine, pomembne za namen inšpekcije;
(c) poročilo o sodelovanju med inšpekcijo na kraju samem;
(d) dejanski opis obsega dovoljenega dostopa, vključno z drugimi načini, ki so bili skupini zagotovljeni med inšpekcijo na kraju samem;
(e) druge podrobnosti, pomembne za namen inšpekcije.
Ločena mnenja inšpektorjev so lahko priložena poročilu.
63. Generalni direktor da osnutke poročil o inšpekciji na voljo državi pogodbenici, v kateri je bila inšpekcija opravljena. Država pogodbenica, v kateri je potekala inšpekcija, ima pravico v 48 urah generalnemu direktorju dati svoje pripombe in pojasnila ter navesti vse informacije in podatke, ki po njenem mnenju niso povezani z namenom inšpekcije in naj se ne bi širili zunaj Tehničnega sekretariata. Generalni direktor prouči predloge države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija, za spremembe osnutka poročila o inšpekciji in jih, če je le mogoče, vključi v poročilo. Generalni direktor poročilu o inšpekciji doda tudi vse pripombe in pojasnila države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija.
64. Generalni direktor takoj dostavi poročilo o inšpekciji državi pogodbenici, ki je zahtevala inšpekcijo, državi pogodbenici, v kateri je bila opravljena inšpekcija, Izvršilnemu svetu in vsem drugim državam pogodbenicam. Generalni direktor Izvršilnemu svetu in vsem drugim državam pogodbenicam takoj dostavi tudi vse rezultate analiz vzorcev iz imenovanih laboratorijev po 104. odstavku II. dela Protokola, ustrezne podatke iz Mednarodnega opazovalnega sistema, ocene držav pogodbenic, ki so zahtevale inšpekcijo in tistih, v katerih je bila inšpekcija opravljena, ter vse druge informacije, ki se mu zdijo pomembne. Poročilo o napredovanju inšpekcije, navedeno v 47. odstavku, generalni direktor dostavi Izvršilnemu svetu v roku, določenem v omenjenem odstavku.
65. Izvršilni svet v skladu s svojimi pooblastili in nalogami pregleda poročilo o inšpekciji in drugo gradivo, predloženo po 64. odstavku, ter prouči vprašanji:
(a) ali se pogodbene obveznosti niso izpolnjevale, in
(b) ali je bila zlorabljena pravica zahtevati inšpekcijo na kraju samem.
66. Če Izvršilni svet v skladu s svojimi pooblastili in nalogami sklene, da so glede na 65. odstavek morda potrebna nadaljnja dejanja, sprejme ustrezne ukrepe na podlagi V. člena.
Nepoštene ali zlonamerne zahteve za inšpekcijo na kraju samem
67. Če Izvršilni svet ne odobri inšpekcije na kraju samem, ker je zahteva za inšpekcijo na kraju samem nepoštena ali zlonamerna, ali če je inšpekcija končana iz enakih razlogov, Izvršilni svet prouči in se odloči o tem, ali naj uvede primerne ukrepe za popravo stanja, vključno z:
(a) zahtevo državi pogodbenici, ki je zahtevala inšpekcijo, da plača stroške vseh priprav, ki jih je izvedel Tehnični sekretariat;
(b) začasnim odvzemom pravice države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, da zahteva inšpekcijo na kraju samem za čas, ki ga določi Izvršilni svet;
(c) začasnim odvzemom pravice države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, da določen čas ne sme sodelovati v Izvršilnem svetu.
E. UKREPI ZA KREPITEV ZAUPANJA
68. Da bi države pogodbenice:
(a) prispevale k pravočasni razrešitvi vseh dvomov o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz morebitnih napačnih razlag podatkov preverjanja kemičnih eksplozij, in
(b) pomagale pri umerjanju postaj, ki so del sestavnih omrežij Mednarodnega opazovalnega sistema,
se obvežejo, da bodo sodelovale z Organizacijo in drugimi državami pogodbenicami pri izvajanju ustreznih ukrepov, določenih v III. delu Protokola.
V. člen
UKREPI ZA POPRAVO STANJA IN ZAGOTOVITEV IZPOLNJEVANJA
POGODBENIH OBVEZNOSTI, VKLJUČNO S SANKCIJAMI
1. Ob upoštevanju med drugim priporočil Izvršilnega sveta sprejme Konferenca potrebne ukrepe iz 2. in 3. odstavka za zagotovitev izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ter popravo in izboljšanje vsakega stanja, ki ni v skladu z določbami pogodbe.
2. Če Konferenca ali Izvršilni svet zahtevata od države pogodbenice, da popravi stanje, ki povzroča težave glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa ta ne izpolni zahteve v določenem času, lahko Konferenca med drugim državi pogodbenici omeji ali začasno odvzame pravice in privilegije po tej pogodbi, dokler Konferenca ne odloči drugače.
3. Kadar lahko neizpolnjevanje temeljnih pogodbenih obveznosti škoduje cilju in namenu pogodbe, lahko Konferenca predlaga državam pogodbenicam skupne ukrepe, ki so v skladu z mednarodnim pravom.
4. Konferenca oziroma v nujnih primerih Izvršilni svet lahko zadevo vključno z ustreznimi podatki in sklepi predloži Združenim narodom.
VI. člen
REŠEVANJE SPOROV
1. Spori, ki se lahko pojavijo pri uporabi ali razlagi pogodbe, se rešujejo po ustreznih določbah te pogodbe in v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov.
2. Če pride do spora med dvema ali več državami pogodbenicami ali med eno ali več državami pogodbenicami in Organizacijo glede uporabe ali razlage pogodbe, se stranke v sporu med seboj posvetujejo, kako bi hitro rešile spor s pogajanji ali drugimi miroljubnimi sredstvi po svojem izboru, vključno z iskanjem pomoči pri ustreznih organih pogodbe, in če se vsi strinjajo, s predajo spora Meddržavnemu sodišču v skladu s statutom sodišča. Vpletene stranke o izvedenih dejanjih obveščajo Izvršilni svet.
3. Izvršilni svet lahko prispeva k reševanju spora, ki se morda pojavi v zvezi z uporabo ali razlago pogodbe, kakor koli se mu zdi primerno, vključno s svojim posredovanjem in pomočjo, pozivanjem držav pogodbenic v sporu, da rešujejo spor s postopkom po lastni izbiri, predložitvijo zadeve Konferenci in priporočilom roka za kateri koli dogovorjeni postopek.
4. Konferenca obravnava vprašanja, povezana s spori, na katera so jo opozorile države pogodbenice ali Izvršilni svet. Konferenca lahko po potrebi po pododstavku (j) 26. odstavka II. člena ustanovi organe z nalogami, povezanimi z reševanjem sporov, ali take naloge poveri obstoječim organom.
5. Tako Konferenca kot Izvršilni svet sta pooblaščena, da s pooblastilom Generalne skupščine Združenih narodov zaprosita Meddržavno sodišče za svetovalno mnenje o katerem koli pravnem vprašanju, ki se pojavi pri delu Organizacije. V ta namen se sklene sporazum med Organizacijo in Združenimi narodi v skladu s pododstavkom (h) 38. odstavka II. člena.
6. Ta člen ne vpliva na IV. in V. člen.
VII. člen
SPREMEBE
1. Potem ko pogodba začne veljati, lahko vsaka država pogodbenica kadar koli predlaga spremembe te pogodbe, Protokola ali Prilog k Protokolu. Vsaka država pogodbenica lahko predlaga tudi spremembe Protokola in njegovih Prilog po 7. odstavku. Za predloge sprememb veljajo postopki iz 2. do 6. odstavka. Predlogi za spremembe po 7. odstavku se obravnavajo po postopkih iz 8. odstavka.
2. Predlagane spremembe obravnava in sprejme samo amandmajska konferenca.
3. Vsak predlog za spremembo je treba sporočiti generalnemu direktorju, ki ga pošlje vsem državam pogodbenicam in depozitarju ter pridobi mnenja držav pogodbenic o tem, ali je treba sklicati amandmajsko konferenco, ki bo obravnavala predlog. Če večina držav pogodbenic v 30 dneh po prejemu predloga uradno obvesti generalnega direktorja, da podpira nadaljnjo obravnavo predloga, generalni direktor skliče amandmajsko konferenco, na katero so vabljene vse države pogodbenice.
4. Amandmajska konferenca se izvede takoj po rednem zasedanju Konference, razen če vse države pogodbenice, ki podpirajo sklic amandmajske konference, zahtevajo, da se skliče prej. V nobenem primeru ne sme biti amandmajska konferenca izvedena prej kot 60 dni od dneva, ko generalni direktor državam pogodbenicam pošlje predlog spremembe.
5. Amandmajska konferenca sprejme spremembe, če večina držav pogodbenic glasuje za in nobena proti.
6. Spremembe začno veljati za vse države pogodbenice 30 dni po deponiranju listin o ratifikaciji ali sprejetju vseh tistih držav pogodbenic, ki so na amandmajski konferenci glasovale za spremembe.
7. Da bi zagotovili izvedljivost in učinkovitost pogodbe, se I. in III. del Protokola ter Prilogi 1 in 2 k Protokolu spreminjajo po 8. odstavku, če se predlagane spremembe nanašajo samo na administrativne ali tehnične zadeve. Druge določbe Protokola in njegovih prilog se ne spreminjajo po 8. odstavku.
8. Predlagane spremembe, omenjene v 7. odstavku, se sprejmejo po naslednjih postopkih:
(a) Besedilo predlaganih sprememb se skupaj s potrebnimi informacijami pošlje generalnemu direktorju. Dodatne informacije za ovrednotenje predloga lahko zagotovi katera koli država pogodbenica ali generalni direktor. Generalni direktor nemudoma sporoči take predloge in informacije vsem državam pogodbenicam, Izvršilnemu svetu in depozitarju.
(b) Najkasneje 60 dni po prejemu predloga generalni direktor ovrednoti vse njegove možne učinke na določbe pogodbe in njenega izvajanja ter sporoči te informacije vsem državam pogodbenicam in Izvršilnemu svetu.
(c) Izvršilni svet prouči predlog z vidika vseh informacij, ki so mu na voljo, vključno z vprašanjem, ali predlog izpolnjuje zahteve iz 7. odstavka. Najkasneje 90 dni po njegovem prejemu Izvršilni svet uradno pošlje svoje priporočilo skupaj z ustreznimi obrazložitvami vsem državam pogodbenicam v obravnavo. Države pogodbenice v 10 dneh potrdijo prejem.
(d) Če Izvršilni svet priporoči državam pogodbenicam sprejem predloga, se predlog šteje za odobren, če nobena država pogodbenica ne ugovarja v 90 dneh po prejemu priporočila. Če Izvršilni svet državam pogodbenicam priporoči zavrnitev predloga, se predlog šteje za zavrnjen, če nobena država pogodbenica ne ugovarja zavrnitvi v 90 dneh po prejemu priporočila.
(e) Če priporočilo Izvršilnega sveta ni sprejeto po določbah pododstavka (d), o predlogu, vključno z vprašanjem, ali izpolnjuje zahteve 7. odstavka, kot o vsebinski zadevi odloči Konferenca na svojem naslednjem zasedanju.
(f) Generalni direktor uradno obvesti vse države pogodbenice in depozitarja o kakršni koli odločitvi po tem odstavku.
(g) Spremembe, odobrene po tem postopku, začnejo veljati za vse države pogodbenice 180 dni po dnevu, ko generalni direktor uradno sporoči njihovo odobritev, razen če Izvršilni svet priporoči ali pa Konferenca določi drugačen rok.
VIII. člen
PREGLED POGODBE
1. Če večina držav pogodbenic ne odloči drugače, se 10 let po začetku veljavnosti pogodbe skliče Konferenca držav pogodbenic, ki pregleda delovanje in učinkovitost pogodbe, da se prepriča, da se uresničujejo cilji in nameni uvoda in določbe pogodbe. Pri pregledu se upoštevajo vsi novi znanstveni in tehnični dosežki, pomembni za pogodbo. Na podlagi zahteve katere koli države pogodbenice pregledovalna konferenca obravnava možnost dopustitve izvajanja podzemeljskih jedrskih eksplozij v mirne namene. Če pregledovalna konferenca s konsenzom odloči, da so take jedrske eksplozije lahko dovoljene, nemudoma začne z delom, da bi priporočila državam pogodbenicam ustrezno spremembo pogodbe, ki bi preprečevala vojaške koristi od takih jedrskih eksplozij. Vsako tako predlagano spremembo sporoči generalnemu direktorju katera koli država pogodbenica, obravnava pa se po določbah VII. člena.
2. V nadaljnjih desetletnih razdobjih je mogoče sklicati nadaljnje pregledovalne konference z istim ciljem, če Konferenca o tem kot o postopkovni zadevi odloči v predhodnem letu. Tako konferenco je mogoče sklicati prej kot v 10 letih, če Konferenca o tem odloči kot o vsebinski zadevi.
3. Normalno se pregledovalna konferenca izvede takoj po rednem letnem zasedanju Konference, določenem v II. členu.
IX. člen
TRAJANJE IN ODPOVED
1. Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
2. Vsaka država pogodbenica ima pri izvajanju državne suverenosti pravico odpovedati pogodbo, če se odloči, da so izredni dogodki, povezani z vsebino pogodbe, ogrozili njene najvišje interese.
3. Odpoved začne veljati 6 mesecev po uradnem obvestilu vsem drugim državam pogodbenicam, Izvršilnemu svetu, depozitarju in Varnostnemu svetu Združenih narodih. Obvestilo o odpovedi vsebuje navedbo izjemnega dogodka ali dogodkov, za katere država pogodbenica meni, da ogrožajo njene najvišje interese.
X. člen
PRAVNI POLOŽAJ PROTOKOLA IN PRILOG
Priloge k pogodbi, Protokol in Priloge k Protokolu so sestavni del pogodbe. Sklicevanje na pogodbo vključuje tudi Priloge k pogodbi, Protokol in Priloge k Protokolu.
XI. člen
PODPIS
Pogodba je pred začetkom veljavnosti na voljo za podpis vsem državam.
XII. člen
RATIFIKACIJA
Države podpisnice morajo pogodbo ratificirati v skladu s svojimi notranjepravnimi postopki.
XIII. člen
PRISTOP
Vsaka država, ki pogodbe ne podpiše pred začetkom njene veljavnosti, lahko k njej pristopi kadar koli pozneje.
XIV. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Pogodba začne veljati 180 dni po dnevu, ko vse države, naštete v Prilogi 2 k pogodbi, deponirajo listine o ratifikaciji, vendar ne prej kot dve leti po tem, ko je bila pogodba na voljo za podpis.
2. Če pogodba ne začne veljati do tretje obletnice po tem, ko je bila na voljo za podpis, skliče depozitar konferenco držav, ki so že deponirale listine o ratifikaciji, na zahtevo večine teh držav. Konferenca pregleda, v kolikšni meri je bila izpolnjena zahteva iz 1. odstavka, ter obravnava in s konsenzom odloči, kakšne ukrepe, skladne z mednarodnim pravom, je mogoče sprejeti za pospešitev postopka ratifikacije, da bi omogočili čim prejšnji začetek veljavnosti pogodbe.
3. Če Konferenca iz 2. odstavka ali druge take konference ne odločijo drugače, se ta postopek ponovi ob naslednjih obletnicah dneva, ko je bila pogodba dana na voljo za podpis, dokler ne začne veljati.
4. Vse države podpisnice so vabljene, da kot opazovalke sodelujejo na konferenci iz 2. odstavka in na vseh naslednjih konferencah iz 3. odstavka.
5. Za države, katerih listine o ratifikaciji ali pristopu so deponirane po začetku veljavnosti pogodbe, začne pogodba veljati 30. dan po dnevu deponiranja listin o ratifikaciji ali pristopu.
XV. člen
PRIDRŽKI
Pridržki glede členov in Prilog k pogodbi niso dovoljeni. Glede določb Protokola k pogodbi in Prilog k Protokolu niso dovoljeni pridržki, ki niso združljivi s ciljem in namenom pogodbe.
XVI. člen
DEPOZITAR
1. Depozitar pogodbe je generalni sekretar Združenih narodov in sprejema podpise, listine o ratifikaciji in listine o pristopu.
2. Depozitar nemudoma obvesti vse države podpisnice in države, ki so pristopile, o datumu vsakega podpisa, datumu deponiranja vsake listine o ratifikaciji ali pristopu, datumu začetka veljavnosti pogodbe in o vseh spremembah pogodbe ter o prejemu drugih uradnih obvestil.
3. Depozitar pošlje overjene kopije pogodbe vladam držav podpisnic in držav, ki so pristopile.
4. Pogodba se registrira pri depozitarju po 102. členu Ustanovne listine Združenih narodov.
XVII. člen
VERODOSTOJNA BESEDILA
Pogodba, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
PRILOGA 1 K POGODBI
SEZNAM DRŽAV PO 28. ODSTAVKU II. ČLENA
Afrika
Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Čad, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Kamerun, Kenija, Komori, Kongo, Lesoto, Liberija, Libijska arabska džamahirija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Sejšeli, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Svazi, Togo, Tunizija, Uganda, Zair, Zambija, Združena republika Tanzanija, Zelenortski otoki, Zimbabve.
Vzhodna Evropa
Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka republika, Estonija, Gruzija, Hrvaška, Jugoslavija, Latvija, Litva, Madžarska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Poljska, Republika Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina.
Latinska Amerika in Karibi
Antigva in Barbuda, Argentina, Bahami, Barbados, Belize, Bolivija, Brazilija, Čile, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Grenada, Gvajana, Gvatemala, Haiti, Honduras, Jamajka, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Salvador, Surinam,Trinidad in Tobago, Urugvaj, Venzuela.
Bližnji vzhod in Južna Azija
Afganistan, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Indija, Irak, Iran (Islamska republika), Izrael, Jemen, Jordanija, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kuvajt, Libanon, Maldivi, Nepal, Oman, Pakistan, Saudova Arabija, Sirska arabska republika, Šrilanka, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan, Združeni arabski emirati.
Severna Amerika in Zahodna Evropa
Andora, Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Kanada, Lihtenštajn, Luksemburg, Malta, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, San Marino, Sveti sedež, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Jugovzhodna Azija, Pacifik in Daljni vzhod
Avstralija, Cookovi otoki, Demokratična ljudska republika Koreja, Država Brunej, Fidži, Filipini, Indonezija, Japonska, Kambodža, Kiribati, Kitajska, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Marshallovi otoki, Mikronezija (Federativne države), Mjanmar, Mongolija, Nauru, Niue, Nova Zelandija, Palau, Papua Nova Gvineja, Republika Koreja, Salomonovi otoki, Samoa, Singapur, Tajska, Tonga, Tuvalu, Vanuatu, Vietnam.
PRILOGA 2 K POGODBI
SEZNAM DRŽAV PO XIV. ČLENU
Seznam držav članic Konference o razorožitvi z dne 18. junija 1996, ki so formalno sodelovale pri delu zasedanja Konference v letu 1996 in so navedene v Preglednici 1 izdaje "Jedrske elektrarne v svetu" Mednarodne agencije za atomsko energijo iz aprila 1996, in držav članic Konference o razoroževanju z dne 18. junija 1996, ki so formalno sodelovale pri delu zasedanja Konference v letu 1996 in so navedene v Preglednici 1 izdaje "Raziskovalni jedrski reaktorji v svetu" iz decembra 1995 Mednarodne agencije za atomsko energijo:
Alžirija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Bangladeš, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Čile, Demokratična ljudska republika Koreja, Egipt, Finska, Francija, Indija, Indonezija, Iran (Islamska republika), Italija, Izrael, Japonska, Južna Afrika, Kanada, Kitajska, Kolumbija, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Pakistan, Peru, Poljska, Republika Koreja, Romunija, Ruska federacija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Vietnam, Zair, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
PROTOKOL K POGDBI O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV
I. DEL
NALOGE MEDNARODNEGA OPAZOVALNEGA SISTEMA
IN MEDNARODNEGA PODATKOVNEGA SREDIŠČA
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Mednarodni opazovalni sistem sestavljajo opazovalni objekti in naprave, navedene v 19. odstavku IV. člena, in ustrezna komunikacijska sredstva.
2. Opazovalni objekti in naprave, vključeni v Mednarodni opazovalni sistem, sestavljajo objekti in naprave, ki so podrobno navedeni v Prilogi 1 k temu Protokolu. Mednarodni opazovalni sistem izpolnjuje tehnične in obratovalne zahteve, določene v priročnikih za delovanje.
3. Organizacija po določbah II. člena v sodelovanju in po posvetovanjih z državami pogodbenicami, drugimi državami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami ustanovi Mednarodni opazovalni sistem in usklajuje njegovo delovanje in vzdrževanje ter vse prihodnje dogovorjene spremembe ali razvoj sistema.
4. Na podlagi sporazumov ali dogovorov in postopkov se država pogodbenica ali druga država, v kateri so objekti in naprave Mednarodnega opazovalnega sistema ali za katere ta drugače prevzame odgovornost, in Tehnični sekretariat dogovorita in sodelujeta pri ustanavljanju, delovanju, izpopolnjevanju, financiranju in vzdrževanju opazovalnih objektov in naprav, z njimi povezanih laboratorijev in ustreznih komunikacijskih sredstev na območjih pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom ali kje drugje v skladu z mednarodnim pravom. Tako sodelovanje mora biti v skladu z varnostnimi zahtevami in zahtevami za overitev ter tehničnimi specifikacijami, določenimi v priročnikih za delovanje. Ta država da Tehničnemu sekretariatu dovoljenje za dostop do opazovalnega objekta ali naprave zaradi pregleda opreme in komunikacijskih zvez ter soglaša, da bo opravila potrebne spremembe na opremi in delovnih postopkih, s katerimi bo dosegla dogovorjene zahteve. Tehnični sekretariat zagotovi tem državam primerno strokovno pomoč, za katero Izvršilni svet meni, da je potrebna za pravilno delovanje objektov in naprav kot dela Mednarodnega opazovalnega sistema.
5. Pogoji in načini sodelovanja med Organizacijo in državami pogodbenicami ali državami, v katerih so objekti in naprave Mednarodnega opazovalnega sistema ali ki so kako drugače prevzele odgovornost zanje, se za vsak posamezen primer določijo v sporazumih ali dogovorih.
B. SEIZMOLOŠKO OPAZOVANJE
6. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri mednarodni izmenjavi seizmoloških podatkov in tako pomagala pri preverjanju izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To sodelovanje vključuje vzpostavitev in delovanje svetovnega omrežja osnovnih in pomožnih seizmoloških opazovalnih postaj. Te postaje zagotavljajo podatke Mednarodnemu podatkovnemu središču po dogovorjenih postopkih.
7. Omrežje osnovnih postaj je sestavljeno iz 50 postaj, navedenih v preglednici 1-A Priloge 1 k Protokolu. Te postaje morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za seizmološko opazovanje in mednarodno izmenjavo seizmoloških podatkov. Neprekinjeni podatki iz osnovnih postaj se po sočasni računalniški povezavi prenašajo v Mednarodno podatkovno središče neposredno ali prek podatkovnega središča v državi.
8. Za dopolnitev osnovnega omrežja pomožno omrežje 120 postaj Mednarodnemu podatkovnemu središču na zahtevo zagotavlja podatke neposredno ali prek podatkovnega središča v državi. Pomožne postaje, ki jih je mogoče uporabiti, so naštete v preglednici 1-B Priloge 1 k Protokolu. Pomožne postaje morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za seizmološko opazovanje in mednarodno izmenjavo seizmoloških podatkov. Podatke iz pomožnih postaj lahko kadar koli zahteva Mednarodno podatkovno središče in morajo biti nemudoma dostopni po sočasni računalniški povezavi.
C. OPAZOVANJE RADIOAKTIVNIH NUKLIDOV
9. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri mednarodni izmenjavi podatkov o radioaktivnih nuklidih v ozračju in tako pomagala pri preverjanju izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To sodelovanje vključuje vzpostavitev in delovanje svetovnega omrežja opazovalnih postaj za radioaktivne nuklide in potrjenih laboratorijev. Omrežje zagotavlja Mednarodnemu podatkovnemu središču podatke po dogovorjenih postopkih.
10. Omrežje postaj za merjenje radioaktivnih nuklidov v ozračju sestavlja celotno omrežje 80 postaj, ki so navedene v preglednici 2-A Priloge 1 k Protokolu. Vse postaje morajo biti sposobne nadzirati prisotnost ustreznih delcev v ozračju. Štirideset od teh postaj mora biti ob začetku veljavnosti pogodbe sposobnih nadzirati tudi prisotnost ustreznih žlahtnih plinov v ozračju. V ta namen Konferenca na svojem prvem zasedanju odobri priporočilo Pripravljalne komisije, katerih 40 postaj iz preglednice 2-A Priloge 1 k Protokolu mora biti sposobnih nadzirati žlahtne pline. Na svojem prvem rednem letnem zasedanju Konferenca obravnava načrt uvajanja sposobnosti nadziranja žlahtnih plinov v vsem omrežju in o njem odloči. Generalni direktor pripravi Konferenci poročilo o pogojih in načinih takega uvajanja. Vse opazovalne postaje morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za opazovanje radioaktivnih nuklidov in mednarodno izmenjavo podatkov o radioaktivnih nuklidih.
11. Omrežje postaj za opazovanje radioaktivnih nuklidov podpirajo laboratoriji, ki jih Tehnični sekretariat na podlagi priročnika za delovanje pooblasti za analize vzorcev iz postaj za opazovanje radioaktivnih nuklidov po pogodbi z Organizacijo in po načelu plačila za storitev. Tehnični sekretariat lahko od laboratorijev, navedenih v preglednici 2-B Priloge 1 k Protokolu in ustrezno opremljenih, po potrebi zahteva dodatno analiziranje vzorcev iz postaj za opazovanje radioaktivnih nuklidov. S soglasjem Izvršilnega sveta lahko Tehnični sekretariat po potrebi potrdi nadaljnje laboratorije za rutinsko analizo vzorcev z ročnih opazovalnih postaj. Vsi potrjeni laboratoriji dostavijo rezultate takih analiz Mednarodnemu podatkovnemu središču, pri tem pa morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za opazovanje redioaktivnih nuklidov in mednarodno izmenjavo podatkov o radioaktivnih nuklidih.
D. HIDROAKUSTIČNO OPAZOVANJE
12. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri mednarodni izmenjavi hidroakustičnih podatkov in tako pomagala pri preverjanju izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To sodelovanje vključuje vzpostavitev in delovanje svetovnega omrežja postaj za hidroakustično opazovanje. Te postaje zagotavljajo podatke Mednarodnemu podatkovnemu središču po dogovorjenih postopkih.
13. Omrežje hidroakustičnih postaj je sestavljeno iz postaj, navedenih v preglednici 3 Priloge 1 k Protokolu, in vključuje celotno omrežje šestih hidrofonskih in petih T-faznih postaj. Te postaje morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za hidroakustično opazovanje in mednarodno izmenjavo hidroakustičnih podatkov.
E. OPAZOVANJE INFRAZVOKA
14. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri mednarodni izmenjavi infrazvočnih podatkov in tako pomagala pri preverjanju izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To sodelovanje vključuje vzpostavitev in delovanje svetovnega omrežja postaj za opazovanje infrazvoka. Te postaje zagotavljajo podatke Mednarodnemu podatkovnemu središču po dogovorjenih postopkih.
15. Omrežje postaj za opazovanje infrazvoka je sestavljeno iz postaj, navedenih v preglednici 4 Priloge 1 k Protokolu, in vključuje celotno omrežje 60 postaj. Te postaje morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve, določene v Priročniku za delovanje za opazovanje infrazvoka in mednarodno izmenjavo infrazvočnih podatkov.
F. NALOGE MEDNARODNEGA PODATKOVNEGA SREDIŠČA
16. Mednarodno podatkovno središče prejema, zbira, obdeluje, analizira podatke iz objektov in naprav Mednarodnega opazovalnega sistema, vključno z izsledki analiz, opravljenih v potrjenih laboratorijih, ter o njih poroča in jih arhivira.
17. Postopki in merila za standardno presojo dogodkov, ki naj jih uporablja Mednarodno podatkovno središče pri opravljanju dogovorjenih nalog, predvsem pri sestavljanju standardnih poročil in za opravljanje standardnega obsega storitev za države pogodbenice, so obdelani v Priročniku za delovanje Mednarodnega podatkovnega središča in jih je treba postopoma razviti. Postopke in merila, ki jih v začetku pripravi Pripravljalna komisija, na svojem prvem zasedanju odobri Konferenca.
Standardni izdelki Mednarodnega podatkovnega središča
18. Mednarodno podatkovno središče z metodami avtomatske obdelave in človekovim interaktivnim analiziranjem rutinsko obdeluje neobdelane podatke iz Mednarodnega opazovalnega sistema, da v imenu vseh držav pogodbenic oblikuje in shrani standardne izdelke Mednarodnega podatkovnega središča. Ti izdelki se brezplačno dajejo državam pogodbenicam in ne vplivajo na končne sodbe o naravi katerega koli dogodka, kar ostaja odgovornost držav pogodbenic, in vključujejo:
(a) zbirne sezname vseh signalov, ki jih je odkril Mednarodni opazovalni sistem, kot tudi standardne sezname dogodkov in biltene, vključno z vrednostmi in z njimi povezanimi negotovostmi, izračunanimi na podlagi niza standardnih parametrov za vsak dogodek, ki ga je prostorsko opredelil Mednarodni opazovalni sistem;
(b) biltene o dogodkih, izbranih s standardno presojo, ki jih za vsak dogodek izdela Mednarodno podatkovno središče z uporabo meril za standardno presojo dogodkov, pri čemer uporabi parametre za označevanje lastnosti, navedene v Prilogi 2 k Protokolu, in to z namenom, da jim v biltenu o standardni presoji dogodkov označi lastnosti in jih osvetli in s tem izbere dogodke, za katere se šteje, da ustrezajo naravnim pojavom ali nejedrskimi pojavom, ki jih je povzročil človek. Bilten o standardnih dogodkih za vsak dogodek številčno prikaže, v kolikšni meri ta izpolnjuje merila za presojo dogodkov oziroma jih ne izpolnjuje. Pri standardni presoji dogodkov Mednarodno podatkovno središče uporablja svetovna in dodatna merila za presojo, da lahko upošteva razlike med zemljepisnimi območji, kadar je to primerno. Mednarodno podatkovno središče ob prido bivanju izkušenj o delovanju Mednarodnega opazovalnega sistema postopoma izboljšuje svojo tehnično usposobljenost;
(c) sklepna poročila, ki povzemajo podatke, ki jih je pridobilo in shranilo Mednarodno podatkovno središče, izdelke Mednarodnega podatkovnega središča ter uspešnost delovanja in obratovalno stanje Mednarodnega opazovalnega sistema in Mednarodnega podatkovnega središča, in
(d) izvlečke ali posamezne dele standardnih izdelkov Mednarodnega podatkovnega središča, navedenih v pododstavkih (a) do (c), izbrane glede na zahteve posamezne države pogodbenice.
19. Mednarodno podatkovno središče brez stroškov za države pogodbenice, če to zahteva Organizacija ali kaka država pogodbenica, izdela posebne študije, da s strokovno analizo podatkov iz Mednarodnega opazovalnega sistema priskrbi poglobljen strokovni pregled in tako izboljša ocenjene vrednosti standardnih signalov in parametrov dogodkov.
Storitve Mednarodnega podatkovnega središča državam pogodbenicam
20. Mednarodno podatkovno središče zagotavlja državam pogodbenicam odprt, enak, pravočasen in ustrezen dostop do vseh neobdelanih ali obdelanih podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema, vseh izdelkov Mednarodnega podatkovnega središča in vseh drugih podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema v arhivu Mednarodnega podatkovnega središča ali v objektih Mednarodnega opazovalnega sistema, pri čemer jim Mednarodno podatkovno središče pomaga. Načini za podporo dostopa do podatkov in zagotavljanje podatkov vključujejo te storitve:
(a) avtomatsko in redno pošiljanje izdelkov Mednarodnega podatkovnega središča državi pogodbenici v celoti ali delno po njenem izboru in na zahtevo podatke Mednarodnega opazovalnega sistema po izboru države pogodbenice;
(b) zagotavljanje podatkov ali izdelkov kot odgovor na občasno zahtevo držav pogodbenic za ponovno pridobitev podatkov in izdelkov iz arhivov Mednarodnega podatkovnega središča in objektov Mednarodnega opazovalnega sistema, vključno z interaktivnim elektronskim dostopom do baze podatkov Mednarodnega podatkovnega središča, in
(c) pomoč posameznim državam pogodbenicam na njihovo zaprosilo in v razumnih mejah brezplačno s strokovno tehnično analizo podatkov Mednarodnega opazovalnega sistema in drugih pomembnih podatkov, ki jih pridobi država pogodbenica prosilka, da tej državi pogodbenici pomaga ugotoviti izvor določenih dogodkov. Izsledki take strokovne analize se štejejo za izdelek države pogodbenice prosilke, na voljo pa so vsem državam pogodbenicam.
Storitve Mednarodnega podatkovnega središča, navedene v pododstavkih (a) in (b), so vsaki državi pogodbenici na voljo brezplačno. Obseg in oblika podatkov se določita v Priročniku za delovanje Mednarodnega podatkovnega središča.
Presoja dogodkov v državi
21. Če država pogodbenica to zahteva, Mednarodno podatkovno središče za vsak svoj standardni izdelek redno in avtomatično uporabi merila za presojo dogodkov v državi, ki jih določi ta država pogodbenica, in ji dostavi izsledke analize. Storitev se opravi brezplačno za državo pogodbenico, ki jo je zahtevala. Izsledki take presoje dogodkov v državi se štejejo za izdelek države pogodbenice, ki jo je zahtevala.
Strokovna pomoč
22. Mednarodno podatkovno središče po potrebi posameznim državam pogodbenicam zagotavlja strokovno pomoč:
(a) pri oblikovanju njihovih zahtev za izbiranje in presojo podatkov in izdelkov;
(b) s tem da se v Mednarodnem informacijskem središču v razumnih mejah brezplačno za državo pogodbenico, ki to zahteva, vgradijo računalniški algoritmi ali programska oprema, ki jih priskrbi država pogodbenica, za izračunavanje novih signalov in parametrov dogodkov, ki še niso vključeni v Priročnik za delovanje Mednarodnega podatkovnega središča, izsledki pa se štejejo za izdelek države pogodbenice, ki je to zahtevala;
(c) s tem da pomaga državam pogodbenicam pri razvoju sposobnosti sprejemati, obdelovati in analizirati podatke iz Mednarodnega opazovalnega sistema v podatkovno središče v državi.
23. Mednarodno podatkovno središče neprestano nadzira obratovalno stanje objektov in naprav Mednarodnega opazovalnega sistema, komunikacijskih povezav in lastnih sistemov za obdelavo podatkov ter o njih poroča. Če uspešnost obratovanja katerega koli dela ne dosega dogovorjene ravni, določene v ustreznem priročniku za delovanje, o tem nemudoma obvesti odgovorne.
II. del
INŠPEKCIJE NA KRAJU SAMEM
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Postopki v tem delu se izvajajo na podlagi določb za inšpekcije na kraju samem, navedenih v IV. členu.
2. Inšpekcija na kraju samem se opravi na območju, kjer je prišlo do dogodka, ki je sprožil zahtevo za inšpekcijo na kraju samem.
3. Območje inšpekcije na kraju samem mora biti sklenjeno in ne sme presegati 1000 km˛. Zračna razdalja med katerima koli točkama ne sme biti večja od 50 km.
4. Trajanje inšpekcije na kraju samem ne sme presegati 60 dni od dneva odobritve inšpekcije na kraju samem v skladu s 46. odstavkom IV. člena, vendar jo je v skladu z 49. odstavkom IV. člena mogoče podaljšati za največ 70 dni.
5. Če območje, določeno v inšpekcijskem nalogu, obsega ozemlje ali druge kraje pod jurisdikcijo ali nadzorom več kot ene države pogodbenice, določbe o inšpekciji na kraju samem ustrezno veljajo za vsako državo pogodbenico, v katero se razteza območje inšpekcije.
6. Kadar je območje inšpekcije pod jurisdikcijo ali nadzorom države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, je pa na ozemlju druge države pogodbenice ali je za dostop do območja inšpekcije od vstopnega mejnega prehoda potreben prehod čez ozemlje druge države pogodbenice, potem država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, uresničuje svoje pravice in izpolnjuje svoje obveznosti glede inšpekcij v skladu s tem protokolom. V takem primeru država pogodbenica, na katere ozemlju je območje inšpekcije, olajša inšpekcijo in zagotovi potrebno podporo, da omogoči inšpekcijski skupini, da svoje naloge opravi pravočasno in učinkovito. Države pogodbenice, čez ozemlja katerih je potreben prehod za dostop do območja inšpekcije, olajšajo tak prehod.
7. Kadar je območje inšpekcije pod jurisdikcijo ali nadzorom države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, je pa na ozemlju države, ki ni pogodbenica te pogodbe, potem država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, ukrene vse potrebno, da zagotovi opravljanje inšpekcije v skladu s tem Protokolom. Država pogodbenica, ki ima pod svojo jurisdikcijo ali nadzorom eno ali več območij na ozemlju države, ki ni pogodbenica te pogodbe, ukrene vse potrebno, da zagotovi, da država, na ozemlju katere je območje inšpekcije, sprejme inšpektorje in pomočnike inšpektorjev, določene za državo pogodbenico. Če država, v kateri bo opravljena inšpekcija, ne more zagotoviti dostopa, mora dokazati, da je ukrenila vse potrebno, da bi zagotovila dostop.
8. Kadar je območje inšpekcije na ozemlju države pogodbenice, vendar je pod jurisdikcijo ali nadzorom države, ki ni pogodbenica te pogodbe, potem država pogodbenica brez škode za pravila in običajne postopke mednarodnega prava sprejme vse potrebne ukrepe, kot jih morata država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, in država pogodbenica, na ozemlju katere je območje inšpekcije, da zagotovi opravljanje inšpekcije na kraju samem v skladu s tem protokolom. Če država pogodbenica ne more zagotoviti dostopa na območje inšpekcije, mora brez škode za pravila in običajne postopke mednarodnega prava dokazati, da je sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa.
9. Inšpekcijska skupina naj bo čim manjša, vendar taka, da lahko dobro izpolni inšpekcijsko nalogo. Skupno število članov inšpekcijske skupine, navzočih na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, nikoli, razen med vrtanjem, ne sme presegati 40 oseb. Državljani države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, ali države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ne smejo biti člani inšpekcijske skupine.
10. Generalni direktor določi velikost inšpekcijske skupine in izbere njene člane s seznama inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev ob upoštevanju okoliščin posamezne zahteve.
11. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi ali uredi vse potrebno za delo inšpekcijske skupine, kot na primer komunikacijska sredstva, prevajalske storitve, prevoz, delovni prostor, bivališče, prehrano in zdravstveno oskrbo.
12. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, dobi v razumno kratkem času po končani inšpekciji od Organizacije povrnjene vse stroške, vključno s stroški, navedenimi v 11. in 49. odstavku, povezane z bivanjem in opravljanjem delovne naloge inšpekcijske skupine na ozemlju države pogodbenice, v kateri je bila opravljena.
13. Postopki za opravljanje inšpekcij na kraju samem so podrobno opisani v Priročniku za delovanje inšpekcije na kraju samem.
B. STALNE UREDITVE
Določanje inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev
14. Inšpekcijska skupina je lahko sestavljena iz inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev. Inšpekcijo na kraju samem lahko opravljajo samo usposobljeni inšpektorji, posebej imenovani za to nalogo. Pomagajo jim lahko posebej imenovani pomočniki inšpektorjev, kot na primer tehnično in administrativno osebje, letalske posadke in prevajalci.
15. Inšpektorje in pomočnike inšpektorjev za imenovanje predlagajo države pogodbenice, osebje iz Tehničnega sekretariata pa predlaga generalni direktor na podlagi njihove strokovnosti in izkušenj glede na namen in naloge inšpekcije na kraju samem. Predlagane vnaprej potrdijo države pogodbenice v skladu z 18. odstavkom.
16. Vsaka država pogodbenica najkasneje v 30 dneh, potem ko začne pogodba zanjo veljati, obvesti generalnega direktorja o imenu, datumu rojstva, spolu, položaju, izobrazbi in strokovnih izkušnjah oseb, ki jih država pogodbenica predlaga za imenovanje na položaj inšpektorja ali pomočnika inšpektorja.
17. Najkasneje 60 dni po začetku veljavnosti te pogodbe Tehnični sekretariat pisno dostavi vsem državam pogodbenicam začetni seznam imen, državljanstva, datuma rojstva, spola in položaja inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev, ki jih za imenovanje predlagajo generalni direktor in države pogodbenice, kot tudi opis njihove izobrazbe in strokovnih izkušenj.
18. Vsaka država pogodbenica nemudoma potrdi prejem začetnega seznama inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev, predlaganih za imenovanje. Vsak inšpektor ali pomočnik inšpektorja, vključen v ta seznam, se šteje kot sprejet, razen če država pogodbenica najkasneje 30 dni po potrditvi prejema seznama pisno izjavi, da ga ne sprejema. Država pogodbenica lahko vključi tudi razlog za ugovor. Če predlagani inšpektor ali pomočnik inšpektorja ni sprejet, ne sme opravljati inšpekcijskih dejavnosti ali sodelovati pri inšpekcijah na kraju samem na ozemlju ali na katerem koli drugem kraju pod jurisdikcijo ali nadzorom države pogodbenice, ki je izjavila, da ga ne sprejme. Tehnični sekretariat nemudoma potrdi prejem uradnega obvestila o ugovoru.
19. Kadar generalni direktor ali država pogodbenica predlaga dopolnitve ali spremembe seznama inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev, se nadomestni inšpektorji in pomočniki inšpektorjev imenujejo na enak način, kot je to določeno za začetni seznam. Vsaka država pogodbenica takoj uradno obvesti Tehnični sekretariat, če inšpektor ali pomočnik inšpektorja, ki ga je predlagala, ne more več opravljati dolžnosti inšpektorja ali pomočnika inšpektorja.
20. Tehnični sekretariat sproti dopolnjuje in spreminja seznam inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev in uradno obvešča vse države pogodbenice o dopolnitvah ali spremembah seznama.
21. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo na kraju samem, lahko predlaga, da inšpektor s seznama inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev opravlja dolžnosti njenega opazovalca v skladu z 61. odstavkom IV. člena.
22. Ob upoštevanju 23. odstavka ima država pogodbenica pravico, da kadar koli da ugovor na inšpektorja ali pomočnika inšpektorja, ki je že bil sprejet. O svojem ugovoru uradno pisno obvesti Tehnični sekretariat, vključi pa lahko tudi razlog za ugovor. Tak ugovor začne veljati 30 dni po dnevu, ko je Tehnični sekretariat prejel uradno obvestilo o ugovoru. Tehnični sekretariat takoj potrdi prejem uradnega obvestila o ugovoru in obvesti državo, ki je ugovor dala, in tisto, ki je inšpektorja ali pomočnika inšpektorja predlagala, o dnevu, ko preneha imenovanje inšpektorja ali pomočnika inšpektorja za to državo pogodbenico.
23. Država pogodbenica, ki je bila uradno obveščena o inšpekciji, ne sme zahtevati, da se iz inšpekcijske skupine odstrani kateri koli inšpektor ali pomočnik inšpektorja, ki je imenovan v inšpekcijskem nalogu.
24. Število inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev, ki jih posamezna država pogodbenica sprejme, mora biti dovolj veliko, da je na voljo primerno število inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev. Če po mnenju generalnega direktorja dejstvo, da država pogodbenica ni sprejela predlaganih inšpektorjev ali pomočnikov inšpektorjev, preprečuje imenovanje zadostnega števila inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev ali drugače ovira učinkovito izpolnitev namenov inšpekcije na kraju samem, generalni direktor zadevo preda Izvršilnemu svetu.
25. Vsakega inšpektorja, vključenega na seznam inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev, je treba ustrezno usposobiti. Tako usposabljanje zagotovi Tehnični sekretariat po postopkih, določenih v Priročniku za delovanje za inšpekcije na kraju samem. Tehnični sekretariat po dogovoru z državami pogodbenicami usklajuje program usposabljanja inšpektorjev.
Privilegiji in imunitete
26. Po sprejetju začetnega seznama inšpektorjev in pomočnikov inšpektorjev na podlagi določb 18. odstavka ali pozneje spremenjenega seznama v skladu z 19. odstavkom je vsaka država pogodbenica zavezana, da v skladu s svojimi notranjepravnimi postopki in na prošnjo inšpektorja ali pomočnika inšpektorja izda vizume za večkratni vstop/izstop in/ali tranzit ter druge potrebne dokumente, ki bodo omogočili inšpektorjem in pomočnikom inšpektorjev vstop na ozemlje države pogodbenice in bivanje na njem zgolj z namenom opravljanja inšpekcijskih dejavnosti. Vsaka država pogodbenica izda potrebne vizume ali potne listine v ta namen najkasneje 48 ur po prejemu prošnje ali takoj po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod na ozemlju države pogodbenice. Taki dokumenti morajo veljati toliko časa, kolikor je potrebno, da lahko inšpektorji in pomočniki inšpektorjev ostanejo na ozemlju pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, zgolj z namenom opravljanja inšpekcijskih dejavnosti.
27. Za učinkovito opravljanje njihovih nalog se članom inšpekcijske skupine priznajo privilegiji in imunitete, določeni v pododstavkih (a) do (i). Privilegiji in imunitete se članom inšpekcijske skupine dajo za namen te pogodbe in ne zaradi osebne koristi posameznikov. Taki privilegiji in imunitete se jim priznajo za celotno obdobje od prihoda na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, do odhoda z njenega ozemlja ter kasneje za prej izvedena dejanja pri opravljanju njihovih uradnih dolžnosti:
(a) članom inšpekcijske skupine se prizna nedotakljivost, ki jo po 29. členu Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 uživa diplomatsko osebje;
(b) bivalnim in uradnim prostorom, ki jih uporablja inšpekcijska skupina, ki opravlja inšpekcijske dejavnosti po tej pogodbi, se priznata nedotakljivost in zaščita, ki se priznava prostorom diplomatskega osebja po 1. odstavku 30. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;
(c) dokumentom in korespondenci ter poročilom inšpekcijske skupine se prizna nedotakljivost, ki se prizna vsem dokumentom in korespondenci diplomatskega osebja po 2. odstavku 30. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Inšpekcijska skupina ima pravico za svoje komuniciranje s Tehničnim sekretariatom uporabljati kode;
(d) vzorci in odobrena oprema, ki jo prinesejo člani inšpekcijske skupine, so nedotakljivi na podlagi določb te pogodbe in so oproščeni vseh carinskih dajatev. Nevarni vzorci morajo biti prepeljani po ustreznih predpisih;
(e) članom inšpekcijske skupine se priznajo imunitete, ki se diplomatskemu osebju priznajo po 1., 2. in 3. odstavku 31. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;
(f) članom inšpekcijske skupine, ki opravljajo s pogodbo določene dejavnosti, se priznava oprostitev dajatev in davkov, ki se diplomatskemu osebju prizna po 34. členu Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;
(g) članom inšpekcijske skupine se brez plačila carinskih ali z njimi povezanih dajatev na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, dovoli vnos predmetov za osebno uporabo, razen predmetov, katerih uvoz ali izvoz je po zakonu prepovedan ali nadzorovan s karantenskimi predpisi;
(h) članom inšpekcijske skupine se priznajo enake valutne in menjalne ugodnosti, kot se priznajo predstavnikom tujih vlad pri opravljanju začasnih uradnih dolžnosti, in
(i) člani inšpekcijske skupine na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ne smejo opravljati nobene poklicne ali gospodarske dejavnosti za osebno korist.
28. Pri prehodu čez ozemlje držav pogodbenic, v katerih se ne opravlja inšpekcija, se članom inšpekcijske skupine priznajo privilegiji in imunitete, ki jih uživa diplomatsko osebje po 1. odstavku 40. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Dokumentom in korespondenci ter poročilom in vzorcem in odobreni opremi, ki jo prinašajo, se priznajo privilegiji in imunitete, določeni v pododstavkih (c) in (d) 27. odstavka.
29. Ne da bi to vplivalo na njihove privilegije in imunitete, morajo člani inšpekcijske skupine spoštovati zakone in predpise države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, in se ne smejo vmešavati v notranje zadeve te države, če to ni v skladu z inšpekcijskim nalogom. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, meni, da so bili privilegiji in imunitete, določeni v tem protokolu, zlorabljeni, se morata država pogodbenica in generalni direktor posvetovati in ugotoviti, ali je do zlorabe res prišlo in če je, preprečiti ponovitev take zlorabe.
30. Sodni imuniteti članov inšpekcijske skupine pred pristojnimi organi se lahko generalni direktor odpove v primerih, ko meni, da bi imuniteta ovirala izvajanje sodne oblasti in da se ji je mogoče odpovedati, ne da bi to vplivalo na izvajanje določb pogodbe. Odpoved mora biti izrecna.
31. Opazovalcem se priznajo enaki privilegiji in imunitete kot članom inšpekcijske skupine po tem poglavju, razen tistih, priznanih po pododstavku (d) 27. odstavka.
Vstopni mejni prehodi
32. Vsaka država pogodbenica določi vstopne mejne prehode in Tehničnemu sekretariatu dostavi potrebne informacije najkasneje 30 dni po dnevu, ko začne pogodba zanjo veljati. Vstopni mejni prehodi morajo biti določeni tako, da lahko inšpekcijska skupina v 24 urah doseže vsako območje inšpekcije z vsaj enega vstopnega mejnega prehoda. Kraje vstopnih mejnih prehodov vsem državam pogodbenicam dostavi Tehnični sekretariat. Vstopne mejne prehode je mogoče uporabiti tudi kot izstopne mejne prehode.
33. Vsaka država pogodbenica lahko spremeni vstopne mejne prehode z obvestilom Tehničnemu sekretariatu o taki spremembi. Spremembe začnejo veljati 30 dni po dnevu, ko Tehnični sekretariat prejme tako uradno obvestilo, da omogoči ustrezno obveščenost vseh držav pogodbenic.
34. Če Tehnični sekretariat meni, da za pravočasno izvedbo inšpekcije ni dovolj vstopnih mejnih prehodov ali da bi spremembe vstopnih mejnih prehodov, ki jih predlaga država pogodbenica, ovirale pravočasno izvedbo inšpekcij, se mora za rešitev problema posvetovati s to državo pogodbenico.
Dogovori za uporabo zrakoplovov zunaj voznega reda
35. Če pravočasno potovanje do vstopnega mejnega prehoda z uporabo rednih letov ni mogoče, lahko inšpekcijska skupina uporabi zrakoplovov zunaj voznega reda. V 30 dneh po dnevu, ko pogodba začne veljati za posamezno državo pogodbenico, ta obvesti Tehnični sekretariat o številki stalnega diplomatskega dovoljenja za zrakoplove zunaj voznega reda, ki prevažajo inšpekcijsko skupino in opremo, potrebno za inšpekcijo. Zrakoplov naj leti po ustaljenih mednarodnih zračnih poteh, ki so dogovorjene med državo pogodbenico in Tehničnim sekretariatom kot podlaga za tako diplomatsko dovoljenje.
Odobrena inšpekcijska oprema
36. Konferenca na prvem zasedanju obravnava in odobri seznam opreme, ki se uporablja med inšpekcijami na kraju samem. Vsaka država pogodbenica lahko vloži predloge za vključitev opreme na seznam. Specifikacije za uporabo opreme, podrobneje določene v Priročniku za delovanje inšpekcij na kraju samem, upoštevajo varnost in zaupnost na kraju, na katerem bo taka oprema verjetno uporabljena.
37. Oprema za uporabo med inšpekcijami na kraju samem je sestavljena iz osnovne opreme za inšpekcijske dejavnosti in metode, določene v 69. odstavku, in pomožne opreme, potrebne za učinkovito in pravočasno opravljanje inšpekcij na kraju samem.
38. Tehnični sekretariat zagotovi, da so vse vrste odobrene opreme na voljo za inšpekcije na kraju samem, kadar so potrebne. Kadar je oprema potrebna za inšpekcijo na kraju samem, Tehnični sekretariat pravilno potrdi, da je bila oprema umerjena, vzdrževana in zaščitena. Da bi se državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, olajšalo pregledovanje opreme na vstopni mejni prehod, Tehnični sekretariat zagotovi dokumentacijo in z žigom overi potrdilo.
39. Za vso stalno nameščeno opremo skrbi Tehnični sekretariat. Tehnični sekretariat je odgovoren za vzdrževanje in umerjanje take opreme.
40. Po potrebi Tehnični sekretariat z državami pogodbenicami sklene dogovor o zagotavljanju opreme, navedene na seznamu. Te države pogodbenice so odgovorne za vzdrževanje in umerjanje take opreme.
C. ZAHTEVA ZA INŠPEKCIJO NA KRAJU SAMEM,
INŠPEKCIJSKI NALOG IN URADNO OBVESTILO O INŠPEKCIJI
Zahteva za inšpekcijo na kraju samem
41. Po 37. odstavku IV. člena zahteva za inšpekcijo na kraju samem vsebuje vsaj najmanj te informacije:
(a) ocenjene geografske in višinske koordinate kraja dogodka, ki je sprožil zahtevo, z navedbo morebitne napake;
(b) predlagane meje območja, ki ga je treba pregledati, vrisane na zemljevidu ter določene v skladu z 2. in 3. odstavkom;
(c) državo pogodbenico ali države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, ali navedbo, da je območje inšpekcije ali njegov del zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države;
(d) verjetno okolje dogodka, ki je sprožil zahtevo;
(e) ocenjeni čas dogodka, ki je sprožil zahtevo, z navedbo morebitne napake;
(f) vse podatke, na katerih temelji zahteva;
(g) osebne podatke predlaganega opazovalca, če je predlagan, in
(h) rezultate postopka posvetovanja in razjasnjevanja po IV. členu, ali če je to pomembno, pojasnilo razlogov, zakaj tako posvetovanje in razjasnjevanje nista bili opravljeni.
Inšpekcijski nalog
42. Nalog za inšpekcijo na kraju samem vsebuje:
(a) odločitev Izvršilnega sveta o zahtevi za inšpekcijo na kraju samem;
(b) ime države pogodbenice ali držav pogodbenic, v katerih naj bo opravljena inšpekcija, ali navedbo, da je območje inšpekcije ali njegov del zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države;
(c) kraj in meje območja inšpekcije, vrisane na zemljevidu, po posvetovanju z državo pogodbenico, ki je inšpekcijo zahtevala, ob upoštevanju vseh informacij, na katerih je temeljila zahteva, in vseh drugih razpoložljivih tehničnih informacij;
(d) načrtovane vrste dejavnosti inšpekcijske skupine na območju inšpekcije;
(e) vstopni mejni prehod, ki ga mora uporabiti inšpekcijska skupina;
(f) tranzitne ali bazne točke po potrebi;
(g) ime vodje inšpekcijske skupine;
(h) imena članov inšpekcijske skupine;
(i) ime predlaganega opazovalca, če je predlagan, in
(j) seznam opreme, ki naj bo uporabljena na območju inšpekcije.
Če je zaradi odločitve Izvršilnega sveta po 46. do 49. odstavku IV. člena potrebna sprememba inšpekcijskega naloga, lahko generalni direktor po potrebi spremeni in dopolni nalog glede na pododstavke (d), (h) in (j). Generalni direktor o vsaki taki spremembi nemudoma obvesti državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija.
Uradno obvestilo o inšpekciji
43. Uradno obvestilo, ki ga generalni direktor pošlje na podlagi 55. odstavka IV. člena, vsebuje te informacije:
(a) inšpekcijski nalog;
(b) datum in predvideni čas prihoda inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod;
(c) prevozno sredstvo do vstopnega mejnega prehoda;
(d) po potrebi številko stalnega diplomatskega dovoljenja za zrakoplov zunaj voznega reda, in
(e) seznam vse opreme, za katero generalni direktor zaprosi, da jo država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, da na voljo inšpekcijski skupini za uporabo na območju inšpekcije.
44. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, potrdi prejem uradnega obvestila generalnega direktorja najkasneje 12 ur po prejemu.
D. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI
Vstop na ozemlje države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija,
dejavnosti na vstopnem mejnem prehodu in prevoz do območja inšpekcije
45. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija in ki je bila uradno obveščena o prihodu inšpekcijske skupine, zagotovi takojšen vstop inšpekcijske skupine na svoje ozemlje.
46. Če je za potovanje do vstopnega mejnega prehoda uporabljen zrakoplov zunaj voznega reda, Tehnični sekretariat državi pogodbenici, v kateri bo opravljena inšpekcija, prek pristojnega državnega organa zagotovi načrt leta zrakoplova od zadnjega letališča pred vstopom v zračni prostor te države pogodbenice do vstopnega mejnega prehoda vsaj šest ur pred predvidenim odhodom s tega letališča. Ta načrt se dostavi v skladu s postopki Mednarodne organizacije civilnega letalstva, ki veljajo za civilne zrakoplove. Tehnični sekretariat v opombe načrta leta vključi tudi veljavno številko stalnega diplomatskega dovoljenja in ustrezno oznako, da gre za inšpekcijski zrakoplov. Če se uporabi vojaški zrakoplov, mora Tehnični sekretariat vnaprej zaprositi državo pogodbenico, v kateri bo opravljena inšpekcija, za dovoljenje za vstop v njen zračni prostor.
47. Vsaj tri ure pred predvidenim odhodom inšpekcijske skupine z zadnjega letališča pred vstopom v zračni prostor države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, mora država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, zagotoviti, da je potrjen načrt leta, ki je bil v skladu s 46. odstavkom dostavljen, tako da lahko inšpekcijska skupina pride na vstopni mejni prehod ob predvidenem času prihoda.
48. Po potrebi se vodja inšpekcijske skupine in predstavnik države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, sporazumeta o bazni točki in načrtu leta od vstopnega mejnega prehoda do bazne točke ter po potrebi do območja inšpekcije.
49. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, po zahtevah Tehničnega sekretariata zagotovi oziroma uredi parkiranje, varovanje, servisiranje in gorivo, za zrakoplove inšpekcijske skupine na vstopnem mejnem prehodu in po potrebi v bazni točki ter na območju inšpekcije. Za te zrakoplove se ne plačujejo pristajalne in vzletne takse in podobne pristojbine. Ta odstavek velja tudi za zrakoplove, uporabljene za prelete med inšpekcijo na kraju samem.
50. Pod pogoji iz 51. odstavka država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, ne sme omejevati inšpekcijske skupine pri vnosu odobrene opreme, ki je v skladu z inšpekcijskim nalogom, na ozemlje te države pogodbenice ali pri njeni uporabi v skladu z določbami pogodbe in tega protokola.
51. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, ima pravico, ob prisotnosti članov inšpekcijske skupine na vstopnem mejnem prehodu preveri, ali je bila oprema odobrena in potrjena v skladu z 38. odstavkom, kar pa ne vpliva na časovno omejitev določeno v 54. odstavku. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, lahko izključi opremo, ki ni v skladu z inšpekcijskim nalogom ali ni bila odobrena in potrjena v skladu z 38. odstavkom.
52. Takoj po prihodu na vstopni mejni prehod ter brez vpliva na časovno omejitev določeno v 54. odstavku, vodja inšpekcijske skupine predstavniku države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, predloži inšpekcijski nalog in začetni načrt inšpekcije, ki ga je pripravila inšpekcijska skupina, v katerem so navedene dejavnosti, ki jih bo opravila. Inšpekcijska skupina mora od predstavnikov države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija, dobiti informacije s pomočjo zemljevidov in druge ustrezne dokumentacije. Obveščanje vključuje pomembne naravne značilnosti terena, vprašanja varnosti in zaupnosti ter logistične priprave za inšpekcijo. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, lahko navede kraje na območju inšpekcije, ki po njenem mnenju niso povezani z namenom inšpekcije.
53. Po predinšpekcijskem obveščanju inšpekcijska skupina po potrebi spremeni začetni načrt inšpekcije ob upoštevanju vseh pripomb države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija. Spremenjeni načrt inšpekcije mora biti na voljo predstavniku države pogodbenice, v kateri bo opravljena inšpekcija.
54. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, stori vse, kar je v njeni moči, da zagotovi pomoč in varen prevoz inšpekcijske skupine, odobrene opreme, navedene v 50. in 51. odstavku, ter prtljage od vstopnega mejnega prehoda do območja inšpekcije najkasneje 36 ur po prihodu na vstopni mejni prehod, če ni bilo drugače dogovorjeno v okviru časovne omejitve določene v 57. odstavku.
55. Za potrditev, da območje, kamor je bila prepeljana inšpekcijska skupina, ustreza območju inšpekcije, določenemu v inšpekcijskem nalogu, ima inšpekcijska skupina pravico uporabiti odobreno opremo za določanje položaja. Država pogodbenica, v kateri bo opravljena inšpekcija, pri tej nalogi pomaga inšpekcijski skupini.
E. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJ
Splošna pravila
56. Inšpekcijska skupina opravlja svoje naloge v skladu z določbami pogodbe in tega protokola.
57. Inšpekcijska skupina začne z inšpekcijskimi dejavnostmi na območju inšpekcije čim prej, vendar nikoli ne kasneje kot 72 ur po prihodu na vstopni mejni prehod.
58. Dejavnosti inšpekcijske skupine morajo biti urejene tako, da zagotavljajo pravočasno in učinkovito opravljanje njenih nalog in povzročajo čim manj neprijetnosti državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, ter čim manj motenja na območju inšpekcije.
59. Če je bila država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, po pododstavku (e) 43. odstavka ali med inšpekcijo zaprošena, da zagotovi inšpekcijski skupini za uporabo na območju inšpekcije kakršno koli opremo, taki prošnji ugodi, kolikor more.
60. Med inšpekcijo na kraju samem ima inšpekcijska skupina med drugim:
(a) pravico, da določi, kako bo potekala inšpekcija skladno z inšpekcijsko nalogo in ob upoštevanju vseh ukrepov, ki jih je sprejela država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, v skladu z določbami o nadzorovanem dostopu;
(b) pravico, da po potrebi spremeni načrt inšpekcije, da bi zagotovila učinkovito izvedbo inšpekcije;
(c) obveznost, da upošteva priporočila in spremembe načrta inšpekcije, ki jih predlaga država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija;
(d) pravico, da zahteva razjasnitve v zvrzi z dvoumnostmi, ki se pojavijo med inšpekcijo;
(e) obveznost, da uporabi tiste metode, ki so določene v 69. odstavku, in ne opravlja dejavnosti, ki niso pomembne za namen inšpekcije. Skupina zbira in dokumentira dejstva, povezana z namenom inšpekcije, ne sme pa iskati in dokumentirati informacij, ki z njim očitno niso povezane. Vse zbrano gradivo, za katero se pozneje ugotovi, da ni pomembno, se vrne državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija;
(f) obveznost, da upošteva in v svoje poročilo vključi podatke in razlage o naravi dogodka, ki je sprožil zahtevo, ki ji jih priskrbi država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, iz opazovalnih omrežij v državi in iz drugih virov;
(g) obveznost, da državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, na njeno zahtevo da kopije informacij in podatkov, zbranih na območju inšpekcije, in
(h) obveznost, da spoštuje zaupnost ter varnostne in zdravstvene predpise države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija.
61. Med inšpekcijo na kraju samem ima država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, med drugim:
(a) pravico, da inšpekcijski skupini kadar koli priporoči morebitno spremembo načrta inšpekcije;
(b) pravico in obveznost, da zagotovi predstavnika za zvezo z inšpekcijsko skupino;
(c) pravico, da njeni predstavniki spremljajo inšpekcijsko skupino med opravljanjem njenih dolžnosti in opazujejo vse inšpekcijske dejavnosti, ki jih izvaja inšpekcijska skupina. To ne sme zadrževati ali drugače ovirati inšpekcijske skupine pri opravljanju njenih nalog;
(d) pravico, da zagotovi dodatne informacije in zahteva zbiranje in dokumentiranje dodatnih dejstev, za katera meni, da so pomembna za inšpekcijo;
(e) pravico, da pregleda vse fotografije in meritve kot tudi vzorce ter zadrži vse fotografije ali njihove dele, na katerih so občutljivi kraji, ki niso povezani z namenom inšpekcije. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico prejeti dvojnike vseh fotografij in meritev. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zadržati originalne posnetke in fotografske izdelke prve generacije ter fotografije ali njihove dele shraniti pod skupni pečat na svojem ozemlju. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zagotoviti lastnega snemalca, ki na zahtevo inšpekcijske skupine posname fotografije ali videoposnetke. V nasprotnem primeru to nalogo opravljajo člani inšpekcijske skupine;
(f) pravico, da zagotovi inšpekcijski skupini iz opazovalnih omrežij v državi in drugih virov podatke in razlage narave dogodka, ki je sprožil zahtevo, in
(g) obveznost, da inšpekcijski skupini priskrbi take razjasnitve, kot so morda potrebne za razrešitev dvoumnosti, ki se pojavijo med inšpekcijo.
Komunikacije
62. Člani inšpekcijske skupine imajo pravico, da kadar koli med inšpekcijo na kraju samem vzdržujejo stike med seboj in s Tehničnim sekretariatom. V ta namen lahko ob privolitvi države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, uporabljajo svojo pravilno odobreno in potrjeno opremo, če jim država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne zagotovi dostopa do drugih telekomunikacij.
Opazovalec
63. V skladu z 61. odstavkom IV. člena se država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo, poveže s Tehničnim sekretariatom, da uskladi prihod opazovalca na isti vstopni mejni prehod ali bazno točko, kamor je prišla inšpekcijska skupina, v razumnem času po prihodu inšpekcijske skupine.
64. Opazovalec ima pravico ves čas inšpekcije biti v stiku z veleposlaništvom države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, oziroma če veleposlaništva ni, s samo državo pogodbenico, ki je zahtevala inšpekcijo.
65. Opazovalec ima pravico, da prispe na območje inšpekcije in ima dostop do območja inšpekcije in na njem, kot ga dovoljuje država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija.
66. Opazovalec ima med inšpekcijo pravico dajati priporočila inšpekcijski skupini.
67. Med inšpekcijo inšpekcijska skupina obvešča opazovalca o opravljanju inšpekcije in ugotovitvah.
68. Med inšpekcijo država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi ali uredi za opazovalca vse potrebno, podobno kot za inšpekcijsko skupino, kot je opisano v 11. odstavku. Vse stroške, povezane z bivanjem opazovalca na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, krije država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo.
Inšpekcijske dejavnosti in metode
69. Po določbah o nadzorovanem dostopu, zbiranju vzorcev, ravnanju z njimi in njihovem analiziranju ter o preletih se lahko opravljajo te dejavnosti in uporabijo te metode:
(a) ugotavljanje položaja iz zraka in na površju za potrditev mej območja inšpekcije in določitev koordinat krajev v območju, in to v podporo inšpekcijskim dejavnostim;
(b) vizualno opazovanje, videosnemanje in fotografiranje ter multispektralno snemanje (vključno z infrardečimi meritvami) na površju in pod njim ter iz zraka za iskanje anomalij ali ostankov;
(c) merjenje količine radioaktivnosti nad površjem, na njem in pod njim z opazovanjem sevanja gama in analiz energijskega spektra iz zraka in na površju ali pod njim za iskanje in prepoznavanje radioaktivnih anomalij;
(d) okoljsko vzorčenje in analizo trdnih snovi, tekočin in plinov iz zraka, na površju in pod njim za ugotavljanje anomalij;
(e) pasivno seizmološko opazovanje zakasnelih sunkov za opredelitev območja iskanja in lažjo določitev narave dogodka;
(f) resonančno seizmometrijo in aktivne seizmične meritve za iskanje in določanje kraja podzemeljskih anomalij, vključno s prazninami in zdrobljenimi conami;
(g) magnetno in gravitacijsko terensko kartiranje, georadarji in meritve električne prevodnosti na površju oziroma iz zraka za odkrivanje anomalij ali ostankov, in
(h) vrtanje za pridobitev radioaktivnih vzorcev.
70. Inšpekcijska skupina ima v skladu s 46. odstavkom IV. člena 25 dni po odobritvi inšpekcije na kraju samem pravico izvajati vse dejavnosti in uporabljati vse metode, naštete v pododstavkih (a) do (e) 69. odstavka. Po odobritvi nadaljevanja inšpekcije v skladu s 47. odstavkom IV. člena ima inšpekcijska skupina pravico izvajati vse dejavnosti in uporabljati vse metode, naštete v pododstavkih (a) do (g) 69. odstavka. Inšpekcijska skupina lahko opravi vrtanje samo po odobritivi Izvršilnega sveta v skladu z 48. odstavkom IV. člena. Če inšpekcijska skupina zahteva podaljšanje trajanja inšpekcije po 49. odstavku IV. člena, mora v svoji zahtevi navesti, katere od dejavnosti in metod, naštetih v 69. odstavku, namerava izvajati, da bi lahko izpolnila svojo nalogo.
Preleti
71. Inšpekcijska skupina ima med inšpekcijo na kraju samem pravico preleta nad območjem inšpekcije, da bi inšpekcijski skupini zagotovila splošen pregled nad območjem inšpekcije, zmanjšala in optimirala število krajev za inšpekcijo na tleh ter olajšala zbiranje dokazov z uporabo opreme, navedene v 79. odstavku.
72. Prelet se opravi takoj, ko je to praktično mogoče. Prelet čez območje inšpekcije v celoti ne sme trajati več kot 12 ur.
73. Dodatne prelete z uporabo opreme, navedene v 79. in 80. odstavku, je mogoče opraviti, če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, s tem soglaša.
74. Preleti so omejeni samo na območje inšpekcije.
75. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico omejiti ali v izjemnih primerih z razumno utemeljitvijo prepovedati prelete občutljivih krajev, ki niso povezani z namenom inšpekcije. Omejitve se lahko nanašajo na višino leta, število preletov in kroženje, trajanje lebdenja, vrsta zrakoplova, število inšpektorjev v zrakoplovu in na vrsto meritev ali opazovanj. Če inšpekcijska skupina meni, da omejitve ali prepovedi preleta občutljivih krajev lahko ovirajo izpolnitev njene naloge, mora država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, v razumnih mejah storiti vse, da zagotovi drugačen način inšpekcije.
76. Preleti se opravljajo v skladu z načrtom leta, pravilno vloženem in odobrenem po letalskih pravilnikih in predpisih države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija. Pri vseh poletih je treba strogo upoštevati predpise o varnosti letenja države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija.
77. Med preleti se pristanki normalno dovolijo le za vmesne postanke in dotakanje goriva.
78. Preleti se skladno z dejavnostmi, ki jih mora opraviti inšpekcijska skupina, vidljivostjo kakor tudi z letalskimi in varnostnimi predpisi države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ter njeno pravico zaščititi občutljive informacije, ki niso povezane z namenom inšpekcije, opravljajo na višinah, ki jih zahteva inšpekcijska skupina. Preleti se opravljajo do višine največ 1500 m nad površjem.
79. Za prelet, izveden po 71. in 72. odstavku, se lahko na zrakoplovu uporabi naslednja oprema:
(a) daljnogled;
(b) pasivna oprema za ugotavljanje položaja;
(c) videokamere in
(d) ročni fotoaparati.
80. Za dodatne prelete, opravljene po 73. odstavku, lahko inšpektorji na zrakoplovu uporabijo prenosno, lahko namestljivo opremo za:
(a) multispektralno snemanje (vključno z infrardečim);
(b) gamaspektrometrijo in
(c) magnetno terensko kartiranje.
81. Preleti se opravljajo s sorazmerno počasnimi letali ali helikopterji. Omogočati morajo širok, neoviran pogled na površje pod seboj.
82. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico priskrbeti svoj zrakoplov s potrebno opremo v skladu s tehničnimi zahtevami ustreznega priročnika za delovanje ter posadko. V nasprotnem primeru zrakoplov zagotovi ali najame Tehnični sekretariat.
83. Če zrakoplov zagotovi ali najame Tehnični sekretariat, ima država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pravico pregledati zrakoplov, da se prepriča, ali je opremljen z odobreno inšpekcijsko opremo. Pregled mora biti opravljen v času, določenem v 57. odstavku.
84. Osebje v zrakoplovu sestavljajo:
(a) najmanjše število članov posadke, potrebno za varno upravljanje zrakoplova;
(b) do štirje člani inšpekcijske skupine;
(c) do dva predstavnika države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija;
(d) opazovalec, če je, in če se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, s tem strinja, in
(e) po potrebi prevajalec.
85. Postopki za izvedbo preletov se podrobno določijo v Priročniku za delovanje za inšpekcije na kraju samem.
Nadzorovani dostop
86. Inšpekcijska skupina ima pravico do dostopa v območje inšpekcije v skladu z določbami pogodbe in tega protokola.
87. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi dostop na območju inšpekcije v skladu s časom, določenim v 57. odstavku.
88. Po 57. odstavku IV. člena in 86. odstavku tega protokola pravice in obveznosti države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, vključujejo:
(a) pravico sprejeti ukrepe za zaščito občutljivih objektov, naprav in krajev v skladu s tem protokolom;
(b) obveznost, da v razumnih mejah stori vse, da zadovolji zahteve inšpekcijskega naloga na drugačne načine, če je dostop na območju inšpekcije omejen. Reševanje vprašanj glede enega ali več vidikov inšpekcije ne sme zadržati ali ovirati inšpekcijske skupine pri opravljanju inšpekcijskih dejavnosti z drugih vidikov, in
(c) pravico do končne odločitve o dostopu inšpekcijske skupine kamor koli ob upoštevanju njenih obveznosti po pogodbi in po določbah o nadzorovanem dostopu.
89. Po pododstavku (b) 57. odstavka IV. člena in pododstavka (a) 88. odstavka tega protokola ima država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pravico, da na celotnem območju inšpekcije zavaruje občutljive objekte, naprave in kraje ter da prepreči razkritje zaupnih informacij, ki niso povezane z namenom inšpekcije. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo:
(a) zakritje občutljivih zaslonov, skladišč in opreme;
(b) omejitev meritev aktivnosti radioaktivnih nuklidov in jedrskega sevanja samo na določanje prisotnosti ali odsotnosti tistih vrst in energij sevanja, ki so pomembne za namen inšpekcije;
(c) omejitev jemanja in analiziranja vzorcev za ugotavljanje prisotnosti ali odsotnosti radioaktivnih ali drugih snovi, pomembnih za namen inšpekcije;
(d) nadzorovanje dostopa do zgradb in drugih objektov v skladu z 90. in 91. odstavkom, in
(e) določitev območij z omejenim dostopom v skladu z 92. do 96. odstavkom.
90. Dostop do zgradb in drugih objektov se odloži do odobritve nadaljevanja inšpekcije na kraju samem v skladu s 47. odstavkom IV. člena, razen za dostop do zgradb in drugih objektov, ki pokrivajo vhod v rudnik, druge izkope ali velike jame, ki sicer niso dostopni. Za take zgradbe in objekte ima inšpekcijska skupina samo pravico do prehoda, kot ga določi država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, da bi vstopila v rudnike, jame ali druge izkope.
91. Če po odobritvi nadaljevanja inšpekcije v skladu s 47. odstavkom IV. člena inšpekcijska skupina državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, jasno dokaže, da je dostop do zgradb in drugih objektov potreben za izpolnitev inšpekcijskega naloga in da potrebnih dejavnosti, določenih v nalogu, ne bi bilo mogoče opraviti od zunaj, ima inšpekcijska skupina pravico dobiti dostop do takih zgradb ali drugih objektov. Vodja inšpekcijske skupine zaprosi za dostop do določene zgradbe ali objekta, pri čemer navede namen dostopa, točno število inšpektorjev ter načrtovane dejavnosti. O pogojih in načinu dostopa se pogajata inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico omejiti ali v izjemnih primerih in z razumno utemeljitvijo prepovedati dostop do zgradb in drugih objektov.
92. Pri določanju območij z omejenim dostopom po pododstavku (e) 89. odstavka nobeno tako območje ne sme biti večje od 4 km2. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico določiti do 50 km2 območij z omejenim dostopom. Če je določeno več kot eno območje z omejenim dostopom, je najmanjša dovoljena razdalja med temi območji 20 m. Vsako območje z omejenim dostopom mora imeti jasno določene in dostopne meje.
93. Velikost, kraj in meje območij z omejenim dostopom morajo biti predložene vodji inšpekcijske skupine najkasneje takrat, ko inšpekcijska skupina želi dostop do kraja, kjer je tako območje z omejenim dostopom ali njegov del.
94. Inšpekcijska skupina ima pravico namestiti opremo in opraviti druge potrebne ukrepe za izvedbo inšpekcije do mej območij z omejenim dostopom.
95. Inšpekcijski skupini se dovoli vizualno opazovanje vseh odprtih prostorov v območju z omejenim dostopom z mej tega območja.
96. Inšpekcijska skupina mora v razumnih mejah storiti vse, da izpolni inšpekcijski nalogo zunaj določenih območjih z omejenim dostopom, preden zaprosi za dostop na ta območja. Če inšpekcijska skupina državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, kadar koli jasno dokaže, da potrebnih dejavnosti, določenih v nalogu, ne bi bilo mogoče opraviti od zunaj in da je dostop na območje z omejenim dostopom potreben za izpolnitev naloge, imajo nekateri člani inšpekcijske skupine pravico dobiti dostop na tako območje za izvedbo določenih nalog. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zakriti ali kako drugače zaščititi občutljivo opremo, predmete in material, ki niso povezani z namenom inšpekcije. Število inšpektorjev mora biti najmanjše potrebno za izpolnitev nalog, povezanih z inšpekcijo. O pogojih in načinih dostopa se pogajata inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija.
Zbiranje in analiza vzorcev ter ravnanje z njimi
97. Ob upoštevanju odstavkov 86 do 96 in 98 do 100 ima inšpekcijska skupina pravico zbirati in odnašati pomembne vzorce z območja inšpekcije.
98. Kadar koli je to mogoče, inšpekcijska skupina analizira vzorce na kraju samem. Predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, imajo pravico biti prisotni med analiziranjem vzorcev na kraju samem. Na zahtevo inšpekcijske skupine država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, po dogovorjenih postopkih zagotovi pomoč za analizo vzorcev na kraju samem. Inšpekcijska skupina ima pravico prenesti vzorce za analizo na drugem kraju v laboratorije, ki jih je imenovala Organizacija, samo če dokaže, da potrebne analize vzorcev ni mogoče opraviti na kraju samem.
99. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zadržati dele vseh zbranih vzorcev, kadar se ti analizirajo, in lahko vzame dvojnike vzorcev.
100. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zahtevati, da se neuporabljeni
vzorci ali njihovi deli vrnejo.
101. Imenovani laboratoriji opravljajo kemične in fizikalne analize vzorcev, prenesenih za analizo na
drugem kraju. Podrobnosti takih analiz so obdelane v Priročniku za delovanje za inšpekcije na kraju
samem.
102. Generalni direktor je prvi odgovoren za varnost, nedotakljivost in ohranitev vzorcev ter za
zagotovitev, da je zaupnost vzorcev, prenesenih za analizo na drugem kraju, zavarovana. Generalni direktor to stori po postopkih, vsebovanih v Priročniku za delovanje za inšpekcije na kraju samem. Generalni direktor v vsakem primeru:
(a) vzpostavi strog režim glede zbiranja, prevoza in analize vzorcev ter ravnanja z njimi;
(b) potrdi laboratorije, ki so imenovani za opravljanje različnih vrst analiz;
(c) nadzira standardizacijo opreme in postopkov v imenovanih laboratorijih ter mobilne opreme in postopkov za analize;
(d) nadzira kontrolo kakovosti in splošnih standardov v zvezi s potrditvijo laboratorijev ter mobilne opreme in postopkov in
(e) med imenovanimi laboratoriji izbere tiste, ki bodo opravili analize ali druge naloge v zvezi s posameznimi preiskavami.
103. Kadar je treba opraviti analizo na drugem kraju, se vzorci analizirajo v vsaj dveh imenovanih laboratorijih. Tehnični sekretariat zagotovi hitro izvedbo analiz. Za vzorce poskrbi Tehnični sekretariat, vse neuporabljene vzorce ali njihove dele pa je treba vrniti Tehničnemu sekretariatu.
104. Tehnični sekretariat zbere in ovrednoti izsledke laboratorijskih analiz vzorcev, pomembnih za namen inšpekcije. Po 63. odstavku IV. člena generalni direktor rezultate nemudoma dostavi državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, zaradi pripomb in nato Izvršilnemu svetu in vsem drugim državam pogodbenicam ter vključi podrobne informacije o opremi in metodologiji, ki so jo uporabili imenovani laboratoriji.
Opravljanje inšpekcij na območjih zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države
105. V primeru inšpekcij na kraju samem na območju zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države se generalni direktor posvetuje z ustreznimi državami pogodbenicami in dogovori o tranzitnih ali baznih točkah, da bi olajšal hiter prihod inšpekcijske skupine na območje inšpekcije.
106. Države pogodbenice, na ozemlju katerih so tranzitne ali bazne točke, čim bolj pomagajo pri lažji izvedbi inšpekcije, vključno s prevozom inšpekcijske skupine, njene prtljage in opreme na območje inšpekcije kot tudi z zagotavljanjem primernih pogojev, kot je navedeno v 11. odstavku. Organizacija državam pogodbenicam, ki pomagajo pri inšpekciji, povrne vse nastale stroške.
107. Če Izvršilni svet to odobri, se lahko generalni direktor z državami pogodbenicami pogodi o stalni ureditvi za olajšanje pomoči v primeru inšpekcije na kraju samem na območju zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države.
108. Če je ena ali več držav pogodbenic izvedla preiskavo dvoumnega dogodka na območju zunaj jurisdikcije ali nadzora katere koli države, preden je bila vložena zahteva za inšpekcijo na kraju samem na tem območju, lahko Izvršilni svet pri svoji razpravi po IV. členu upošteva tudi izsledke teh preiskav.
Poinšpekcijski postopki
109. Po končani inšpekciji se inšpekcijska skupina sestane s predstavniki države pogodbenice, v kateri
je bila opravljena inšpekcija, da pregledajo predhodne ugotovitve inšpekcijske skupine in razjasnijo vse dvoumnosti. Inšpekcijska skupina da predstavniku države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija, svoje predhodne ugotovitve v pisni standardizirani obliki skupaj s seznamom vzorcev indrugega gradiva, ki so bili z območja inšpekcije vzeti po 98. odstavku. Dokument podpiševodja inšpekcijske skupine. Kot potrditev, da je seznanjen z vsebino dokumenta, tudi predstavnik države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija, sopodpiše ta dokument. Sestanek mora biti končan v 24 urah po končani inšpekciji.
Odhod
110.Po dokončanju poinšpekcijskih postopkov inšpekcijska skupina in opazovalec čim prej zapustita
območje države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija. Država pogodbenica, v kateri je
bila opravljena inšpekcija, naredi vse, kar je v njeni moči, da zagotovi pomoč in varno pot inšpekcijske skupine, njene prtljage in opreme do izstopnega mejnega prehoda. Če se država pogodbenica, v
kateri je bila opravljena inšpekcija, in inšpekcijska skupina ne dogovorita drugače, je izstopni mejni
prehod isti kot vstopni mejni prehod.
III. DEL
UKREPI ZA KREPITEV ZAUPANJA
1. Po 68. odstavku IV. člena lahko vsaka država pogodbenica prostovoljno pošlje Tehničnemu sekretariatu uradno obvestilo o vsaki kemični eksploziji z uporabljenim razstrelivom z eksplozivno močjo, enakovredno 300 tonam TNT ali več v eni eksploziji kjer koli na njenem ozemlju ali na kraju pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom. Po možnosti naj bo tako uradno obvestilo poslano vnaprej. Obvestilo naj vsebuje podrobnosti o kraju, času, količini in vrsti uporabljenega razstreliva kakor tudi o konfiguraciji in namenu eksplozije.
2. Države pogodbenice prostovoljno v čim krajšem času po začetku veljavnosti pogodbe Tehničnemu sekretariatu zagotovijo ter nato v letnih presledkih dopolnjujejo podatke o uporabi vseh drugih kemičnih eksplozij z ekvivalentno močjo, večjo od 300 ton TNT v državi. Države pogodbenice naj predvsem sporočijo:
(a) zemljepisno lego krajev eksplozij;
(b) vrsto dejavnosti, zaradi katerih pride do eksplozij, ter splošne značilnosti in pogostost takih eksplozij;
(c) druge pomembne podrobnosti, če so na voljo, in
pomagajo Tehničnemu sekretariatu pri razjasnjevanju izvorov takih dogodkov, ki jih je zaznal Mednarodni opazovalni sistem.
3. Država pogodbenica lahko prostovoljno in na obojestransko sprejemljivi podlagi povabi predstavnike Tehničnega sekretariata ali drugih držav pogodbenic, da obiščejo kraje na njenem ozemlju, navedene v 1. in 2. odstavku.
4. Zaradi umerjanja Mednarodnega opazovalnega sistema se lahko države pogodbenice povežejo s Tehničnim sekretariatom za izvedbo kemičnih eksplozij za umerjanje ali za zagotovitev ustreznih informacij o načrtovanih kemičnih eksplozijah v druge namene.
PRILOGA 1 k protokolu
Preglednica 1-A Seznam seizmoloških postaj, ki sestavljajo osnovno omrežje
 | Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 1. | Argentina | PLCA
Paso Flores | 40,7 J | 70,6 Z | 3 - C |
| 2. | Avstralija | WRA
Warramunga, NT | 19,9 J | 134,3 V | v mreži |
| 3. | Avstralija | ASAR
Alice Springs, NT | 23,7 J | 133,9 V | v mreži |
| 4. | Avstralija | STKA
Stephens Creek, SA | 31,9 J | 141,6 V | 3 - C |
| 5. | Avstralija | MAW
Mawson, Antarktika | 67,6 J | 62,9 V | 3 - C |
| 6. | Bolivija | LPAZ
La Paz | 16,3 J | 68,1 Z | 3 - C |
| 7. | Brazilija | BDFB
Brasilia | 15,6 J | 48,0 Z | 3 - C |
| 8. | Kanada | ULMC
Lac du Bonnet, Man. | 50,2 S | 95,9 Z | 3 - C |
| 9. | Kanada | YKAC
Yellowknife, N.W.T. | 62,5 S | 114,6 Z | v mreži |
| 10. | Kanada | SCH
Schefferville, Quebec | 54,8 S | 66,8 Z | 3 - C |
| 11. | Centralnoafriška republika | BGCA
Bangui | 05,2 S | 18,4 V | 3 - C |
| 12. | Kitajska | HAI
Hailar | 49,3 S | 119,7 V | 3-C > v mreži |
| 13. | Kitajska | LZH
Lanzhou | 36,1 S | 103,8 V | 3-C > v mreži |
| 14. | Kolumbija | XSA
El Rosal | 04,9 S | 74,3 Z | 3 - C |
| 15. | Slonokoščena obala | DBIC
Dimbroko | 06,7 S | 04,9 Z | 3 - C |
| 16. | Egipt | LXEG
Luxor | 26,0 S | 33,0 V | v mreži |
| 17. | Finska | FINES
Lahti | 61,4 S | 26,1 V | v mreži |
| 18. | Francija | PPT
Tahiti | 17,6 J | 149,6 Z | 3 - C |
| 19. | Nemčija | GEC2
Freyung | 48,9 S | 13,7 V | v mreži |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 20. | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno |
| 21. | Iran, Islamska republika | THR
Teheran | 35,8 S | 51,4 V | 3 - C |
| 22. | Japonska | MJAR
Matsushiro | 36,5 S | 138,2 V | v mreži |
| 23. | Kazahstan | MAK
Makanchi | 46,8 S | 82,0 V | v mreži |
| 24. | Kenija | KMBO
Kilimambogo | 01,1 J | 37,2 V | 3 - C |
| 25. | Mongolija | JAVM
Javhlant | 48,0 S | 106,8 V | 3-C > v mreži |
| 26. | Niger | nova zmogljivost | bo določeno | bo določeno | 3-C > v mreži |
| 27. | Norveška | NAO
Hamar | 60,8 S | 10,8 V | v mreži |
| 28. | Norveška | ARAO
Karasjok | 69,5 S | 25,5 V | v mreži |
| 29. | Pakistan | PRPK
Pari | 33,7 S | 73,3 V | v mreži |
| 30. | Paragvaj | CPUP
Villa Florida | 26,3 J | 57,3 Z | 3 - C |
| 31. | Koreja | KSRS
Wonju | 37,5 S | 127,9 V | v mreži |
| 32. | Ruska federacija | KBZ
Khabaz | 43,7 S | 42,9 V | 3 - C |
| 33. | Ruska federacija | ZAL
Zalesovo | 53,9 S | 84,8 V | 3-C > v mreži |
| 34. | Ruska federacija | NRI
Norilsk | 69,0 S | 88,0 V | 3 - C |
| 35. | Ruska federacija | PDY
Peleduy | 59,6 S | 112,6 V | 3-C > v mreži |
| 36. | Ruska federacija | PET
Petropavlovsk- Kamčatskiy | 53,1 S | 157,8 V | 3-C > v mreži |
| 37. | Ruska federacija | USK
Ussuriysk | 44,2 S | 132,0 V | 3-C > v mreži |
| 38. | Saudova Arabija | nova zmogljivost | bo določeno | bo določeno | v mreži |
| 39. | Južna Afrika | BOSA
Boshof | 28,6 J | 25,6 V | 3 - C |
| 40. | Španija | ESDC
Sonseca | 39,7 S | 04,0 Z | v mreži |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 42. | Tunizija | THA
Thala | 35,6 S | 08,7 V | 3 - C |
| 43. | Turčija | BRTR
Belbashi
Mreža je odvisna od premestitve pri Keskinu. | 39,9 S | 32,8 V | v mreži |
| 44. | Turkmenistan | GEYT
Alibeck | 37,9 S | 58,1 V | v mreži |
| 45. | Ukrajina | AKASG
Malin | 50,4 S | 29,1 V | v mreži |
| 46. | Združene države Amerike | LJTX
Lajitas, TX | 29,3 S | 103,7 Z | v mreži |
| 47. | Združene države Amerike | MNV
Mina, NV | 38,4 S | 118,2 Z | v mreži |
| 48. | Združene države Amerike | PIWY
Pinedale, WY | 42,8 S | 109,6 Z | v mreži |
| 49. | Združene države Amerike | ELAK
Eielson, AK | 64,8 S | 146,9 Z | v mreži |
| 50. | Združene države Amerike | VNDA
Vanda, Antarktika | 77,5 J | 161,9 V | 3 - C |
Legenda: 3-C > v mreži: pomeni, da lahko ta naprava začne delovati v Mednarodnem opazovalnem sistemu kot trikomponentna postaja in bo kasneje izpopolnjena v mrežo.
Preglednica 1-B Seznam seizmoloških postaj, ki sestavljajo pomožno omrežje
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 1 | Argentina | CFA
Coronel Fontana | 31,6 J | 68,2 Z | 3 - C |
| 2 | Argentina | USHA
Ushuaia | 55,0 J | 68,0 Z | 3 - C |
| 3 | Armenija | GNI
Garni | 40,1 S | 44,7 V | 3 - C |
| 4 | Avstralija | CTA
Charters Towers, QLD | 20,1 J | 146,3 V | 3 - C |
| 5 | Avstralija | FITZ
Fitzroy Crossing, WA | 18,1 J | 125,6 V | 3 - C |
| 6 | Avstralija | NWAO
Narrogin, WA | 32,9 J | 117,2 V | 3 - C |
| 7 | Bangladeš | CHT
Chittagong | 22,4 S | 91,8 V | 3 - C |
| 8 | Bolivija | SIV
San Ignacio | 16,0 J | 61,1 Z | 3 - C |
| 9 | Bocvana | LBTB
Lobatse | 25,0 J | 25,6 V | 3 - C |
| 10 | Brazilija | PTGA
Pitinga | 0,7 J | 60,0 Z | 3 - C |
| 11 | Brazilija | RGNB
Rio Grande do Norte | 6,9 J | 37,0 Z | 3 - C |
| 12 | Kanada | FRB
Iqaluit, N.W.T | 63,7 S | 68,5 Z | 3 - C |
| 13 | Kanada | DLBC
Dease Lake, B.C. | 58,4 S | 130,0 Z | 3 - C |
| 14 | Kanada | SADO
Sadowa, Ont. | 44,8 S | 79,1 Z | 3 - C |
| 15 | Kanada | BBB
Bella Bella, B.C. | 52,2 S | 128,1 Z | 3 - C |
| 16 | Kanada | MBC
Mould Bay, N.W.T. | 76,2 S | 119,4 Z | 3 - C |
| 17 | Kanada | INK
Inuvik, N.W.T. | 68,3 S | 133,5 Z | 3 - C |
| 18 | Čile | RPN
Velikonočni otok | 27,2 J | 109,4 Z | 3 - C |
| 19 | Čile | LVC
Limon Verde | 22,6 J | 68,9 Z | 3 - C |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 20 | Kitajska | BJT
Baijiatuan | 40,0 S | 116,2 V | 3 - C |
| 21 | Kitajska | KMI
Kunming | 25,2 S | 102,8 V | 3 - C |
| 22 | Kitajska | SSE
Sheshan | 31,1 S | 121,2 V | 3 - C |
| 23 | Kitajska | XAN
Xi | 34,0 S | 108,9 V | 3 - C |
| 24 | Cookovi otoki | RAR
Rarotonga | 21,1 J | 159,8 Z | 3 - C |
| 25 | Kostarika | JTS
Las Juntas de Abangares | 10,3 S | 85,0 Z | 3 - C |
| 26 | Češka republika | VRAC
Vranov | 49,3 S | 16,6 V | 3 - C |
| 27 | Danska | SFJ
Sřndre Strřmfjord, Grenlandija | 67,0 S | 50,6 Z | 3 - C |
| 28 | Džibuti | ATD
Arta Tunnel | 11,5 S | 42,9 V | 3 - C |
| 29 | Egipt | KEG
Kottamya | 29,9 S | 31,8 V | 3 - C |
| 30 | Etiopija | FURI
Furi | 8,9 S | 38,7 V | 3 - C |
| 31 | Fidži | MSVF
Monasavu, Viti Levu | 17,8 J | 178,1 V | 3 - C |
| 32 | Francija | NOUC
Port Laguerre, Nova Kaledonija | 22,1 J | 166,3 V | 3 - C |
| 33 | Francija | KOG
Kourou, Francoska Gvajana | 5,2 S | 52,7 Z | 3 - C |
| 34 | Gabon | BAMB
Bambay | 1,7 J | 13,6 V | 3 - C |
| 35 | Nemčija/Južna Afrika | - - -
SANAE Station, Antarktika | 71,7 J | 2,9 Z | 3 - C |
| 36 | Grčija | IDI
Anogia, Kreta | 35,3 S | 24,9 V | 3 - C |
| 37 | Gvatemala | RDG
Rabir | 15,0 S | 90,5 Z | 3 - C |
| 38 | Islandija | BORG
Borgarnes | 64,8 S | 21,3 Z | 3 - C |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 39 | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno |
| 40 | Indonezija | PACI
Cibinong, Java Barat | 6,5 J | 107,0 V | 3 - C |
| 41 | Indonezija | JAY
Jayapura, Irian Jaya | 2,5 J | 140,7 V | 3 - C |
| 42 | Indonezija | SWI
Sorong, Irian Jaya | 0,9 J | 131,3 V | 3 - C |
| 43 | Indonezija | PSI
Parapat, Sumatra | 2,7 S | 98,9 V | 3 - C |
| 44 | Indonezija | KAPI
Kappang, Sulawesi Selatan | 5,0 J | 119,8 V | 3 - C |
| 45 | Indonezija | KUG
Kupang, Nusa Tenggara Timur | 10,2 J | 123,6 V | 3 - C |
| 46 | Iran, Islamska republika | KRM
Kerman | 30,3 S | 57,1 V | 3 - C |
| 47 | Iran, Islamska republika | MSN
Masjed-e-Soleyman | 31,9 S | 49,3 V | 3 - C |
| 48 | Izrael | MBH
Eilath | 29,8 S | 34,9 V | 3 - C |
| 49 | Izrael | PARD
Parod | 32,6 S | 35,3 V | v mreži |
| 50 | Italija | ENAS
Enna, Sicilija | 37,5 S | 14,3 V | 3 - C |
| 51 | Japonska | JNU
Ohita, Kjušu | 33,1 S | 130,9 V | 3 - C |
| 52 | Japonska | JOW
Kunigami, Okinawa | 26,8 S | 128,3 V | 3 - C |
| 53 | Japonska | JHJ
Hachijojima, Otočje Izu | 33,1 S | 139,8 V | 3 - C |
| 54 | Japonska | JKA
Kamikawa-asahi, Hokaido | 44,1 S | 142,6 V | 3 - C |
| 55 | Japonska | JCJ
Chichijima, Ogasawara | 27,1 S | 142,2 V | 3 - C |
| 56 | Jordanija | ---
Ashqof | 32,5 S | 37,6 V | 3 - C |
| 57 | Kazahstan | BRVK
Borovoye | 53,1 S | 70,3 V | v mreži |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 58 | Kazahstan | KURK
Kurchatov | 50,7 S | 78,6 V | v mreži |
| 59 | Kazahstan | AKTO
Aktyubinsk | 50,4 S | 58,0 V | 3 - C |
| 60 | Kirgizistan | AAK
Ala - Archa | 42,6 S | 74,5 V | 3 - C |
| 61 | Madagaskar | TAN
Antananarivo | 18,9 J | 47,6 V | 3 - C |
| 62 | Mali | KOWA
Kowa | 14,5 S | 4,0 Z | 3 - C |
| 63 | Mehika | TEYM
Tepich, Jukatan | 20,2 S | 88,3 Z | 3 - C |
| 64 | Mehika | TUVM
Tuzandepeti, Veracruz | 18,0 S | 94,4 Z | 3 - C |
| 65 | Mehika | LPBM
La Paz, Baja California Sur | 24,2 S | 110,2 Z | 3 - C |
| 66 | Maroko | MDT
Midelt | 32,8 S | 4,6 Z | 3 - C |
| 67 | Namibija | TSUM
Tsumeb | 19,1 J | 17,4 V | 3 - C |
| 68 | Nepal | EVN
Everest | 28,0 S | 86,8 V | 3 - C |
| 69 | Nova Zelandija | EWZ
Erewhon, Južni otok | 43,5 J | 170,9 V | 3 - C |
| 70 | Nova Zelandija | RAO
Raoulov otok | 29,2 J | 177,9 Z | 3 - C |
| 71 | Nova Zelandija | URZ
Urewera, Severni otok | 38,3 J | 177,1 V | 3 - C |
| 72 | Norveška | SPITS
Spitsbergi | 78,2 S | 16,4 V | v mreži |
| 73 | Norveška | JMI
Jan Mayen | 70,9 S | 8,7 Z | 3 - C |
| 74 | Oman | WSAR
Wadi Sarin | 23,0 S | 58,0 V | 3 - C |
| 75 | Papua Nova Gvineja | PMG
Port Moresby | 9,4 J | 147,2 V | 3 - C |
| 76 | Papua Nova Gvineja | BAIL
Bialla | 5,3 J | 151,1 V | 3 - C |
| 77 | Peru | CAJP
Cajamarca | 7,0 J | 78,0 Z | 3 - C |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 78 | Peru | NNA
Nana | 12,0 J | 76,8 Z | 3 - C |
| 79 | Filipini | DAV
Davao, Mindanao | 7,1 S | 125,6 V | 3 - C |
| 80 | Filipini | TGY
Tagaytay, Luzon | 14,1 S | 120,9 V | 3 - C |
| 81 | Romunija | MLR
Muntele Rosu | 45,5 S | 25,9 V | 3 - C |
| 82 | Ruska federacija | KIRV
Kirov | 58,6 S | 49,4 V | 3 - C |
| 83 | Ruska federacija | KIVO
Kislovodsk | 44,0 S | 42,7 V | v mreži |
| 84 | Ruska federacija | OBN
Obninsk | 55,1 S | 36,6 V | 3 - C |
| 85 | Ruska federacija | ARU
Arti | 56,4 S | 58,6 V | 3 - C |
| 86 | Ruska federacija | SEY
Seymchan | 62,9 S | 152,4 V | 3 - C |
| 87 | Ruska federacija | TLY
Talaya | 51,7 S | 103,6 V | 3 - C |
| 88 | Ruska federacija | YAK
Jakutsk | 62,0 S | 129,7 V | 3 - C |
| 89 | Ruska federacija | URG
Urgal | 51,1 S | 132,3 V | 3 - C |
| 90 | Ruska federacija | BIL
Bilibino | 68,0 S | 166,4 V | 3 - C |
| 91 | Ruska federacija | TIXI
Tiksi | 71,6 S | 128,9 V | 3 - C |
| 92 | Ruska federacija | YSS
Južno-Sahalinsk | 47,0 S | 142,8 V | 3 - C |
| 93 | Ruska federacija | MA2
Magadan | 59,6 S | 150,8 V | 3 - C |
| 94 | Ruska federacija | ZIL
Zilim | 53,9 S | 57,0 V | 3 - C |
| 95 | Samoa | AFI
Afiamalu | 13,9 J | 171,8 Z | 3 - C |
| 96 | Saudova Arabija | RAYN
Ar Rayn | 23,6 S | 45,6 V | 3 - C |
| 97 | Senegal | MBO
Mbour | 14,4 S | 17,0 Z | 3 - C |
| 98 | Salomonovi otoki | HNR
Honiara, Guadalcanal | 9,4 J | 160,0 V | 3 - C |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 100 | Šrilanka | COC
Colombo | 6,9 S | 79,9 V | 3 - C |
| 101 | Švedska | HFS
Hagfors | 60,1 S | 13,7 V | v mreži |
| 102 | Švica | DAVOS
Davos | 46,8 S | 9,8 V | 3 - C |
| 103 | Uganda | MBRU
Mbarara | 0,4 J | 30,4 V | 3 - C |
| 104 | Združeno kraljestvo | EKA
Eskdalemuir | 55,3 S | 3,2 Z | v mreži |
| 105 | Združene države Amerike | GUMO
Guam, Marianski otoki | 13,6 S | 144,9 V | 3 - C |
| 106 | Združene države Amerike | PMSA
Palmer Station, Antarktika | 64,8 J | 64,1 Z | 3 - C |
| 107 | Združene države Amerike | TKL
Tuckaleechee Caverns, TN | 35,7 S | 83,8 Z | 3 - C |
| 108 | Združene države Amerike | PFCA
Pińon Flat, CA | 33,6 S | 116,5 Z | 3 - C |
| 109 | Združene države Amerike | YBH
Yreka, CA | 41,7 S | 122,7 Z | 3 - C |
| 110 | Združene države Amerike | KDC
Otok Kodiak, AK | 57,8 S | 152,5 Z | 3 - C |
| 111 | Združene države Amerike | ALQ
Albuquerque, NM | 35,0 S | 106,5 Z | 3 - C |
| 112 | Združene države Amerike | ATTU
Otok Attu, AK | 52,8 S | 172,7 V | 3 - C |
| 113 | Združene države Amerike | ELK
Elko, NV | 40,7 S | 115,2 Z | 3 - C |
| 114 | Združene države Amerike | SPA
Južni pol, Antarktika | 90,0 J | - - | 3 - C |
| 115 | Združene države Amerike | NEW
Newport, WA | 48,3 S | 117,1 Z | 3 - C |
| 116 | Združene države Amerike | SJG
San Juan, PR | 18,1 S | 66,2 Z | 3 - C |
| 117 | Venezuela | SDV
Santo Domingo | 8,9 S | 70,6 Z | 3 - C |
| 118 | Venezuela | PCRV
Puerto la Cruz | 10,2 S | 64,6 Z | 3 - C |
| 119 | Zambija | LSZ
Lusaka | 15,3 J | 28,2 V | 3 - C |
| 120 | Zimbabve | BUL
Bulawayo | bo navedeno | bo navedeno | 3 - C |
Preglednica 2-A Seznam postaj za radioaktivne nuklide
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina |
| 1 | Argentina | Buenos Aires | 34,0 J | 58,0 Z |
| 2 | Argentina | Salta | 24,0 J | 65,0 Z |
| 3 | Argentina | Bariloche | 41,1 J | 71,3 Z |
| 4 | Avstralija | Melbourne, VIC | 37,5 J | 144,6 V |
| 5 | Avstralija | Mawson, Antarktika | 67,6 J | 62,5 V |
| 6 | Avstralija | Townsville, QLD | 19,2 J | 146,8 V |
| 7 | Avstralija | Otok Macquarie | 54,0 J | 159,0 V |
| 8 | Avstralija | Kokosovi otoki | 12,0 J | 97,0 V |
| 9 | Avstralija | Darwin, NT | 12,4 J | 130,7 V |
| 10 | Avstralija | Perth, WA | 31,9 J | 116,0 V |
| 11 | Brazilija | Rio de Janeiro | 22,5 J | 43,1 Z |
| 12 | Brazilija | Recife | 8,0 J | 35,0 Z |
| 13 | Kamerun | Douala | 4,2 S | 9,9 V |
| 14 | Kanada | Vancouver, B.C. | 49,3 S | 123,2 Z |
| 15 | Kanada | Resolute, N.W.T. | 74,7 S | 94,9 Z |
| 16 | Kanada | Yellowknife, N.W.T. | 62,5 S | 114,5 Z |
| 17 | Kanada | St. Johns, N.L. | 47,0 S | 53,0 Z |
| 18 | Čile | Punta Arenas | 53,1 J | 70,6 Z |
| 19 | Čile | Hanga Roa, Velikonočni otok | 27,1 J | 108,4 Z |
| 20 | Kitajska | Peking | 39,9 S | 116,2 V |
| 21 | Kitajska | Lanzhou | 35,8 S | 103,3 V |
| 22 | Kitajska | Guangzhou | 23,0 S | 113,3 V |
| 23 | Cookovi otoki | Rarotonga | 21,2 J | 159,8 Z |
| 24 | Ekvador | Isla San Cristbal, Otočje Galapagos | 1,0 J | 89,2 Z |
| 25 | Etiopija | Filtu | 5,5 S | 42,7 V |
| 26 | Fidži | Nadi | 18,0 J | 177,5 V |
| 27 | Francija | Papeete, Tahiti | 17,0 J | 150,0 Z |
| 28 | Francija | Pointe-a-Pitre, Guadeloupe | 17,0 S | 62,0 Z |
| 29 | Francija | Runion | 21,1 J | 55,6 V |
| 30 | Francija | Port-aux-Francais, Kerguelen | 49,0 J | 70,0 V |
| 31 | Francija | Cayenne, Francoska Gvajana | 5,0 S | 52,0 Z |
| 32 | Francija | Dumont dUrville, Antarktika | 66,0 J | 140,0 V |
| 33 | Nemčija | Schauinsland/ Freiburg | 47,9 S | 7,9 V |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina |
| 34 | Islandija | Reykjavik | 64,4 S | 21,9 Z |
| 35 | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno |
| 36 | Iran, Islamska republika | Teheran | 35.0 S | 52.0 V |
| 37 | Japonska | Okinawa | 26,5 S | 127,9 V |
| 38 | Japonska | Takasaki, Gunma | 36,3 S | 139,0 V |
| 39 | Kiribati | Kiritimati | 2,0 S | 157,0 Z |
| 40 | Kuvajt | Kuwait City | 29,0 S | 48,0 V |
| 41 | Libija | Misratah | 32,5 S | 15,0 V |
| 42 | Malezija | Kuala Lumpur | 2,6 S | 101,5 V |
| 43 | Mavretanija | Nouakchott | 18,0 S | 17,0 Z |
| 44 | Mehika | Baja California | 28,0 S | 113,0 Z |
| 45 | Mongolija | Ulan-Bator | 47,5 S | 107,0 V |
| 46 | Nova Zelandija | Otok Chatham | 44,0 J | 176,5 Z |
| 47 | Nova Zelandija | Kaitaia | 35,1 J | 173,3 V |
| 48 | Nigerija | Bilma | 18,0 S | 13,0 V |
| 49 | Norveška | Spitsbergi | 78,2 S | 16,4 V |
| 50 | Panama | Panama City | 8,9 S | 79,6 Z |
| 51 | Papua Nova Gvineja | New Hanover | 3,0 J | 150,0 V |
| 52 | Filipini | Quezon City | 14,5 S | 121,0 V |
| 53 | Portugalska | Ponta Delgada, Săo Miguel, Azori | 37,4 S | 25,4 Z |
| 54 | Ruska federacija | Kirov | 58,6 S | 49,4 V |
| 55 | Ruska federacija | Norilsk | 69,0 S | 88,0 V |
| 56 | Ruska federacija | Peleduy | 59,6 S | 112,6 V |
| 57 | Ruska federacija | Bilibino | 68,0 S | 166,4 V |
| 58 | Ruska federacija | Ussuriysk | 43,7 S | 131,9 V |
| 59 | Ruska federacija | Zalesovo | 53,9 S | 84,8 V |
| 60 | Ruska federacija | Petropavlovsk-Kamčatskiy | 53,1 S | 158,8 V |
| 61 | Ruska federacija | Dubna | 56,7 S | 37,3 V |
| 62 | Južna Afrika | Otok Marion | 46,5 J | 37,0 V |
| 63 | Švedska | Stockholm | 59,4 S | 18,0 V |
| 64 | Tanzanija | Dar es Salaam | 6,0 J | 39,0 V |
| 65 | Tajska | Bangkok | 13,8 S | 100,5 V |
| 66 | Združeno kraljestvo | BIOT/Arhipelag Chagos | 7,0 J | 72,0 V |
| 67 | Združeno kraljestvo | Sveta Helena | 16,0 J | 6,0 Z |
| 68 | Združeno kraljestvo | Tristan da Cunha | 37,0 J | 12,3 Z |
| 69 | Združeno kraljestvo | Halley, Antarktika | 76,0 J | 28,0 Z |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina |
| 70 | Združene države Amerike | Sacramento, CA | 38,7 S | 121,4 Z |
| 71 | Združene države Amerike | Sand Point, AK | 55,0 S | 160,0 Z |
| 72 | Združene države Amerike | Melbourne, FL | 28,3 S | 80,6 Z |
| 73 | Združene države Amerike | Palmer Station, Antarktika | 64,5 J | 64,0 Z |
| 75 | Združene države Amerike | Charlottesville, VA | 38,0 S | 78,0 Z |
| 76 | Združene države Amerike | Salchaket, Ak | 64,4 S | 147,1 Z |
| 77 | Združene države Amerike | Otok Wake | 19,3 S | 166,6 V |
| 78 | Združene države Amerike | Otočje Midway | 28,0 S | 177,0 Z |
| 79 | Združene države Amerike | Oahu, HI | 21,5 S | 158,0 Z |
| 80 | Združene države Amerike | Upi, Guam | 13,7 S | 144,9 V |
Preglednica 2-B Seznam laboratorijev za radioaktivne nuklide
| Država, odgovorna za laboratorij | Ime in kraj laboratorija |
| 1 | Argentina | National Board of Nuclear Regulation
Buenos Aires |
| 2 | Avstralija | Australian Radiation Laboratory
Melbourne, VIC |
| 3 | Avstrija | Austrian Research Center
Seibersdorf |
| 4 | Brazilija | Institute of Radiation Protection and Dosimetry
Rio de Janeiro |
| 5 | Kanada | Health Canada
Ottawa, Ont. |
| 6 | Kitajska | Peking |
| 7 | Finska | Centre for Radiation and Nuclear Safety
Helsinki |
| 8 | Francija | Atomic Energy Commision
Montlhéry |
| 9 | Izrael | Soreq Nuclear Research Centre
Yavne |
| 10 | Italija | Laboratory of the National Agency for the Protection of the Environment
Rim |
| 11 | Japonska | Japan Atomic Energy Research Institute
Tokai, Ibaraki |
| 12 | Nova Zelandija | National Radiation Laboratory
Christchurch |
| 13 | Ruska federacija | Central Radiation Control Laboratory, Ministry of Defence Special Verification Service
Moskva |
| 14 | Južna Afrika | Atomic Energy Corporation
Pelindaba |
| 15 | Združeno kraljestvo | AWE Blacknest
Chilton |
| 16 | Združene države Amerike | McClellan Central Laboratories
Sacramento, CA |
Preglednica 3 Seznam hidroakustičnih postaj
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina | Vrsta |
| 1 | Avstralija | Cape
Leeuwin, WA | 34,4 J | 115,1 V | hidrofonska |
| 2 | Kanada | Otočje kraljice Charlotte, B.C. | 53,3 S | 132,5 Z | T-fazna |
| 3 | Čile | Otok Juan
Fernndez | 33,7 J | 78,8 Z | hidrofonska |
| 4 | Francija | Otočje Crozet | 46,5 J | 52,2 V | hidrofonska |
| 5 | Francija | Guadeloupe | 16,3 S | 61,1 Z | T-fazna |
| 6 | Mehika | Otok Clarin | 18,2 S | 114,6 Z | T-fazna |
| 7 | Portugalska | Flores | 39,3 S | 31,3 Z | T-fazna |
| 8 | Združeno kraljestvo | BIOT/Arhipelag Chagos | 7,3 J | 72,4 V | hidrofonska |
| 9 | Združeno kraljestvo | Tristan da Cunha | 37,2 J | 12,5 Z | T-fazna |
| 10 | Združene države Amerike | Ascension | 8,0 J | 14,4 Z | hidrofonska |
| 11 | Združene države Amerike | Otok Wake | 19,3 S | 166,6 V | hidrofonska |
Preglednica 4 Seznam infrazvočnih postaj
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina |
| 1 | Argentina | Paso Flores | 40,7 J | 70,6 Z |
| 2 | Argentina | Ushuaia | 55,0 J | 68,0 Z |
| 3 | Avstralija | Davis Base, Antarktika | 68,4 J | 77,6 V |
| 4 | Avstralija | Narrogin, WA | 32,9 J | 117,2 V |
| 5 | Avstralija | Hobart, TAS | 42,1 J | 147,2 V |
| 6 | Avstralija | Kokosovi otoki | 12,3 J | 97,0 V |
| 7 | Avstralija | Warramunga, NT | 19,9 J | 134,3 V |
| 8 | Bolivija | La Paz | 16,3 J | 68,1 Z |
| 9 | Brazilija | Brasilia | 15,6 J | 48,0 Z |
| 10 | Kanada | Lac du Bonnet, Man. | 50,2 S | 95,9 Z |
| 11 | Kapverdski otoki | Kapverdski otoki | 16,0 S | 24,0 Z |
| 12 | Centralnoafriška republika | Bangui | 5,2 S | 18,4 V |
| 13 | Čile | Velikonočni otok | 27,0 J | 109,2 W |
| 14 | Čile | Otok Juan Fernandez | 33,8 J | 80,7 W |
| 15 | Čile | Beijing | 40,0 S | 116,0 V |
| 16 | Čile | Kunming | 25,0 S | 102,8 V |
| 17 | Slonokoščena obala | Dimabokro | 6,7 S | 4,9 Z |
| 18 | Danska | Dundas, Grenlandija | 76,5 S | 68,7 Z |
| 19 | Džibuti | Džibuti | 11,3 S | 43,5 V |
| 20 | Ekvador | Otočje Galpagos | 0,0 S | 91,7 Z |
| 21 | Francija | Otočje Marquesas | 10,0 J | 140,0 Z |
| 22 | Francija | Port Laguerre, Nova Kaledonija | 22,1 J | 166,3 V |
| 23 | Francija | Kerguelen | 49,2 J | 69,1 V |
| 24 | Francija | Tahiti | 17,6 J | 149,6 Z |
| 25 | Francija | Kourou, Francoska Gvajana | 5,2 S | 52,7 Z |
| 26 | Nemčija | Freyung | 48,9 S | 13,7 V |
| 27 | Nemčija | Georg von Neumayer, Antarktika | 70,6 J | 8,4 Z |
| 28 | bo določeno | bo določeno | bo določeno | bo določeno |
| 29 | Iran | Teheran | 35,7 S | 51,4 V |
| 30 | Japonska | Tsukuba | 36,0 S | 140,1 V |
| 31 | Kazahstan | Aktyubinsk | 50,4 S | 58,0 V |
| 32 | Kenija | Kilimanbogo | 1,3 J | 36,8 V |
| 33 | Madagaskar | Antananarivo | 18,8 J | 47,5 V |
| Država, odgovorna za postajo | Kraj | Širina | Dolžina |
| 34 | Mongolija | Javhlant | 48,0 S | 106,8 V |
| 35 | Namibija | Tsumeb | 19,1 J | 17,4 V |
| 36 | Nova Zelandija | Otok Chatham | 44,0 J | 176,5 Z |
| 38 | Pakistan | Rahimyar Khan | 28,2 S | 70,3 V |
| 39 | Palau | Palau | 7,5 S | 134,5 V |
| 40 | Papua Nova Gvineja | Rabaul | 4,1 J | 152,1 V |
| 41 | Paragvaj | Villa Florida | 26,3 J | 57,3 Z |
| 42 | Portugalska | Azori | 37,8 S | 25,5 Z |
| 43 | Ruska federacja | Dubna | 56,7 S | 37,3 V |
| 44 | Ruska federacija | Peropavlovsk- Kamčatskiy | 53,1 S | 158,8 V |
| 45 | Ruska federacija | Ussuriysk | 43,7 S | 131,9 V |
| 46 | Ruska federacija | Zalesovo | 53,9 S | 84,8 V |
| 47 | Južna Afrika | Boshof | 28,6 J | 25,4 V |
| 48 | Tunizija | Thala | 35,6 S | 8,7 V |
| 49 | Združeno kraljestvo | Tristan de Cunha | 37,0 J | 12,3 Z |
| 50 | Združeno kraljestvo | Ascension | 8,0 J | 14,3 Z |
| 51 | Združeno kraljestvo | Bermuda | 32,0 S | 64,5 Z |
| 52 | Združeno kraljestvo | BIOT/Arhipelag Chagos | 5,0 J | 72,0 V |
| 53 | Združene države Amerike | Eielson, AK | 64,8 S | 146,9 Z |
| 54 | Združene države Amerike | Siple Station, Antarktika | 75,5 J | 83,6 Z |
| 55 | Združene države Amerike | Windless Bight, Antarktika | 77,5 J | 161,8 V |
| 56 | Združene države Amerike | Newport, WA | 48,3 S | 117,1 Z |
| 57 | Združene države Amerike | Pińon Flat, CA | 33,6 S | 116,5 Z |
| 58 | Združene države Amerike | Otočje Midway | 28,1 S | 177,2 Z |
| 59 | Združene države Amerike | Hawaii, HI | 19,6 S | 155,3 Z |
| 60 | Združene države Amerike | Otok Wake | 19,3 S | 166,6 V |
PRILOGA 2 K PROTOKOLU
Seznam opisnih parametrov Mednarodnega podatkovnega središča za standardno presojo dogodkov
1. Merila Mednarodnega podatkovnega središča za standardno presojo dogodkov temeljijo na standardnih opisnih parametrih za dogodke, določenih med kombinirano obdelavo podatkov iz vseh opazovalnih metod v Mednarodnem opazovalnem sistemu. Pri standardni presoji dogodkov naj se uporabljajo merila svetovne in dodatne presoje, da se upoštevajo razlike med zemljepisnimi območji, kadar je to primerno.
2. Za dogodke, ki so jih zaznale seizmološke postaje Mednarodnega opazovalnega sistema, je mogoče med drugim uporabiti naslednje parametre:
- kraj dogodka;
- globina dogodka;
- razmerje magnitud površinskega in prostorskega valovanja;
- frekvenčno sestavo signala;
- spektralno razmerje faz;
- razgibanost signala;
- prvi premik pri P-valu;
- žariščni mehanizem;
- relativno jakost seizmičnih faz;
- primerjalne meritve z drugimi dogodki ali skupinami dogodkov in
- regionalne diskriminante, kjer je to primerno.
3. Za dogodke, ki so jih zaznale hidroakustične postaje Mednarodnega opazovalnega sistema, je mogoče med drugim uporabiti naslednje parametre:
- frekvenčno sestavo signala vključno z mejnimi frekvencami, širokopasovno energijo in povprečno srednjo frekvenco in pasovno širino;
- frekvenčno odvisno trajanje signalov;
- spektralno razmerje; in
- znaki mehurčnopulznih signalov in zakasnitev.
4. Za dogodke, ki so jih zaznale infrazvočne postaje Mednarodnega opazovalnega sistema, je mogoče med drugim uporabiti naslednje parametre:
- frekvenčno sestavo in razpršenost signala;
- trajanje signala; in
- maksimalno amplitudo.
5. Za dogodke, ki so jih zaznale postaje za radioaktivne nuklide Mednarodnega opazovalnega sistema, je mogoče med drugim uporabiti naslednje parametre:
- koncentracijo naravnih in umetnih radioaktivnih nuklidov;
- koncentracijo posebnih cepitvenih in aktivacijskih produktov zunaj običajnih opazovalnih vrednosti in
- razmerja posebnih cepitvenih in aktivacijskih produktov.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-10/99-13/1
Ljubljana, dne 29. julija 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 06/04/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |