O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI (MKPVKE)
1. člen
Ratificira se Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji, sestavljena v Lizboni 11. aprila 1997.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI
Pogodbenice te konvencije
se zavedajo, da je pravica do izobraževanja človekova pravica in da visokošolsko izobraževanje zelo pripomore k pridobivanju in razvijanju znanja ter pomeni izjemno bogato kulturno in znanstveno pridobitev za posameznika in družbo;
upoštevajo, da bi moralo imeti visoko šolstvo življenjsko pomembno vlogo pri uveljavljanju miru, medsebojnem razumevanju in strpnosti ter pri ustvarjanju zaupanja med ljudstvi in narodi;
upoštevajo, da velika različnost izobraževalnih sistemov v evropski regiji kaže njeno kulturno, družbeno, politično, filozofsko in gospodarsko raznolikost in pomeni izjemno bogastvo, ki bi ga bilo treba v celoti spoštovati;
si želijo vsem ljudem v regiji omogočiti, da to bogastvo v celoti izrabijo, zato prebivalcem vsake države in študentom izobraževalnih zavodov pogodbenice omogočajo dostop do izobraževanja v drugih državah, zlasti tako, da jim na visokošolskih zavodih drugih pogodbenic olajšajo nadaljevanje izobraževanja ali končanje študijskega obdobja;
upoštevajo, da je priznavanje študija, spričeval, diplom in stopenj, pridobljenih v drugih državah evropske regije, pomembno za pospeševanje akademske mobilnosti med pogodbenicami;
pripisujejo velik pomen načelu institucionalne avtonomije in se zavedajo, da ga je treba podpirati in varovati;
so prepričane, da je pravično priznavanje kvalifikacij temelj za uresničevanje pravice do izobraževanja in je odgovornost družbe;
upoštevajo konvencije Sveta Evrope in Unesca o akademskem priznavanju v Evropi:
Evropsko konvencijo o ekvivalentnosti diplom, ki omogočajo dostop na visokošolske ustanove (1953, ETS, št. 15), in njen protokol (1964, ETS, št. 49);
Evropsko konvencijo o priznavanju dob visokošolskega študija (1956, ETS, št. 21);
Evropsko konvencijo o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij (1959, ETS, št. 32);
Konvencijo o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji (1979);
Evropsko konvencijo o splošni ekvivalenci univerzitetnih študijskih obdobij (1990, ETS, št. 138);
upoštevajo tudi Konvencijo o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah (1976), sprejeto v Unescu, v kateri je delno urejeno akademsko priznavanje v Evropi;
menijo, da bi morali to konvencijo upoštevati tudi v povezavi z Unescovimi konvencijami in mednarodnimi priporočili, ki se nanašajo na druge regije po svetu, zato da bi se izboljšalo izmenjavanje informacij med njimi;
se zavedajo obširnih sprememb v visokem šolstvu v evropski regiji, ki so po sprejetju konvencij povzročile večjo različnost v nacionalnih sistemih visokega šolstva in med njimi, in potrebe po prilagajanju pravnih instrumentov in prakse tako, da bodo upoštevali ta razvoj;
se zavedajo, da je treba poiskati skupna pravila za reševanje konkretnih problemov pri priznavanju v evropski regiji;
se zavedajo, da je treba izboljšati sedanjo prakso pri priznavanju, jo narediti razvidnejšo in bolj prilagojeno sedanjemu položaju visokega šolstva v evropski regiji;
verjamejo v pozitiven pomen konvencije, pripravljene in sprejete pod skupnim pokroviteljstvom Sveta Evrope in Unesca, ki bo zagotavljala okvir za nadaljnji razvoj priznavanja v evropski regiji;
se zavedajo, da je za uresničevanje načel in določb te konvencije v praksi pomembno zagotoviti stalne izvedbene predpise;
zato so sklenile:
I. POGLAVJE: OPREDELITEV POJMOV
Člen I
V tej konvenciji izrazi pomenijo:
Dostop (do visokošolskega izobraževanja)
Pravica kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v visoko šolstvo, da se prijavijo in se njihova prijava upošteva.
Sprejem (na visokošolske zavode in v študijske programe)
Dejanje ali postopek, ki kandidatom z izpolnjenimi pogoji dovoljuje, da študirajo na visokošolskem zavodu in/ali po študijskem programu.
Ocenjevanje (zavodov ali študijskih programov)
Ugotavljanje kakovosti izobraževanja na nekem visokošolskem zavodu ali po študijskem programu.
Ocenjevanje (posameznih kvalifikacij)
Pisna ocenitev ali ovrednotenje posameznikove tuje kvalifikacije pri pristojnem organu.
Pristojni organ za priznavanje
Organ, pristojen za sprejemanje obvezujočih odločitev o priznavanju tujih kvalifikacij.
Visoko šolstvo
Vse vrste posekundarnih študijskih programov ali njihovih skupin, usposabljanja ali usposabljanja za raziskovanje, za katere pristojni organi pogodbenic priznavajo, da spadajo v njihove visokošolske sisteme.
Visokošolski zavod
Zavod, na katerem je omogočeno visokošolsko izobraževanje in ga pristojni organi pogodbenice priznavajo kot zavod, ki spada v njihov visokošolski sistem.
Študijski program
Študijski program, za katerega pristojni organi pogodbenice priznavajo, da spada v njihov visokošolski sistem; po končanem programu dobi študent visokošolsko kvalifikacijo.
Študijsko obdobje
Katera koli ocenjena ali dokumentirana sestavina študijskega programa, po kateri si je mogoče pridobiti pomembno znanje ali spretnost, čeprav še ni celoten študijski program.
Kvalifikacija
A. Visokošolska kvalifikacija
Vsaka diploma ali spričevalo, ki ga izda pristojni organ in potrjuje uspešno končan študijski program.
B. Kvalifikacija, ki omogoča dostop do visokega šolstva
Vsaka diploma ali spričevalo, ki ga izda pristojni organ in potrjuje uspešno končan izobraževalni program ter daje imetniku pravico, da ga upoštevajo pri sprejemanju v visoko šolstvo (glej opredelitev pojma dostop).
Priznavanje
Formalno priznavanje tuje izobrazbene kvalifikacije, ki ga zaradi nadaljevanja izobraževanja in/ali zaposlitve opravi pristojni organ.
Pogoji
A. Splošni pogoji
Pogoji, ki jih je v vseh primerih treba izpolniti za sprejem v visokošolsko izobraževanje ali njegovo stopnjo ali za podelitev ene od visokošolskih kvalifikacij.
B. Posebni pogoji
Pogoji, ki jih je treba poleg splošnih izpolniti za sprejem v posamezni študijski program ali za podelitev posebne visokošolske kvalifikacije na določenem študijskem področju.
II. POGLAVJE: PRISTOJNOSTI ORGANOV
Člen II.1
1. Če so za odločanje o priznavanju pristojni državni organi pogodbenice, so določbe te konvencije zanjo takoj obvezujoče; takoj morajo storiti vse, kar je potrebno za uresničevanje teh določb na svojem ozemlju.
Če so za odločanje o priznavanju pristojni sestavni deli pogodbenice, ta ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu ali kadar koli kasneje enemu od depozitarjev predloži kratko izjavo o svoji ustavni ureditvi ali sestavi. V takih primerih pristojni organi sestavnih delov pogodbenic poskrbijo za uresničevanje določb te konvencije na svojem ozemlju.
2. Če so za odločanje o priznavanju pristojni posamezni visokošolski zavodi ali druge organizacije, jim vsaka pogodbenica v skladu s svojo ustavno ureditvijo ali sestavo pošlje besedilo te konvencije in naredi vse, kar je mogoče, da bi spodbudila upoštevanje in uporabo njenih določb.
3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se mutatis mutandis nanašajo na obveznosti pogodbenic iz naslednjih členov te konvencije.
Člen II.2
Ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu ali kadar koli kasneje vsaka država, Sveti sedež ali Evropska skupnost obvesti enega od depozitarjev te konvencije o organih, pristojnih za sprejemanje različnih sklepov o priznavanju.
Člen II.3
Nič v tej konvenciji ne sme preprečevati uresničevanja ugodnejših določb o priznavanju kvalifikacij, ki jih je sprejela ena od pogodbenic in so vsebovana ali temeljijo na veljavnih pogodbah ali tistih, h katerim je ali bi lahko pristopila pogodbenica te konvencije.
III. POGLAVJE: TEMELJNA NAČELA PRI OCENJEVANJU KVALIFIKACIJ
Člen III.1
1. Na zahtevo, vloženo pristojnemu organu, mora biti imetnikom kvalifikacij, izdanih v eni od pogodbenic, omogočeno, da si pridobijo njihovo oceno.
2. V zvezi s tem ne sme biti nikakršne diskriminacije niti zaradi vlagateljevega spola, rase, barve, invalidnosti, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega, etničnega ali družbenega porekla, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali česa drugega niti zaradi kakih drugih okoliščin, ki niso povezane s kvalifikacijo, za katero se prosi za priznanje. Zato da bi vse pogodbenice to pravico uveljavile, se obvezujejo, da bodo pri ocenjevanju vlog za priznavanje kvalifikacij ukrepale le glede na pridobljeno znanje in spretnosti.
Člen III.2
Vsaka pogodbenica mora zagotoviti, da bodo postopki in merila za ocenjevanje in priznavanje kvalifikacij pregledni, koherentni in zanesljivi.
Člen III.3
1. Odločitve o priznavanju se sprejemajo ob upoštevanju ustreznih informacij o kvalifikacijah, za katere se prosi za priznanje.
2. Za ustrezne informacije je odgovoren predvsem prosilec; zagotoviti jih mora v dobri veri.
3. Ne glede na odgovornost prosilca morajo zavodi, ki so podelili kvalifikacije, na zahtevo in v razumnih mejah dati ustrezne informacije imetniku kvalifikacije, ustanovi ali pristojnim organom države, v kateri se prosi za priznanje.
4. Pogodbenice morajo vsem izobraževalnim zavodom iz svojega izobraževalnega sistema dati navodila ali jih spodbujati, kot je primerno, da ugodijo vsem razumnim zahtevam po informacijah za ocenjevanje pri njih pridobljenih kvalifikacij.
5. Organ, ki ocenjuje, je odgovoren za to, da dokaže, da vloga ni ustrezna.
Člen III.4
Zato da bi bilo priznavanje kvalifikacij olajšano, mora vsaka pogodbenica zagotoviti ustrezne in jasne informacije o svojem izobraževalnem sistemu.
Člen III.5
Odločitve o priznavanju morajo biti sprejete v razumnem roku, ki ga pristojni organ določi vnaprej; traja od trenutka, ko so zbrane vse potrebne informacije. Če se priznanje odkloni, je treba navesti razloge in prosilcu sporočiti, kaj lahko ukrene, da bi dobil priznanje kasneje. Če se priznanje odkloni ali ni sprejeta nobena odločitev, mora imeti prosilec možnost, da se v razumnem roku pritoži.
IV. POGLAVJE : PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ, KI OMOGOČAJO DOSTOP DO VISOKEGA ŠOLSTVA
Člen IV.1
Vsaka pogodbenica priznava kvalifikacije, ki jih podelijo druge pogodbenice in pomenijo izpolnjevanje splošnih pogojev za dostop do visokega šolstva v njihovih državah ali za sprejem v programe, ki spadajo v njen visokošolski sistem, razen če je mogoče prikazati bistveno razliko med splošnimi pogoji za dostop v pogodbenici, kjer je bila kvalifikacija pridobljena, in v pogodbenici, v kateri se prosi za njeno priznanje.
Člen IV.2
Zadostuje tudi, da pogodbenica omogoči imetniku kvalifikacije, podeljene v eni od drugih pogodbenic, da si na zahtevo pridobi njeno oceno; v tem primeru se mutatis mutandis uporabljajo določbe člena IV.1.
Člen IV.3
Kadar kvalifikacija omogoča dostop le do posebnih vrst visokošolskih zavodov ali programov v pogodbenici, v kateri je bila pridobljena, morajo vse druge pogodbenice imetniku takih kvalifikacij zagotoviti dostop do podobnih posebnih programov v zavodih, ki spadajo v njihov visokošolski sistem, razen če je mogoče prikazati bistveno razliko med pogoji za dostop v pogodbenici, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena, in v tisti, v kateri se prosi za njeno priznanje.
Člen IV.4
Kadar je treba za sprejem v študijski program poleg splošnih pogojev izpolnjevati posebne, jih lahko pristojni organi pogodbenice določijo imetnikom kvalifikacij iz drugih pogodbenic oziroma ocenijo, ali prosilci s kvalifikacijami, pridobljenimi v drugih pogodbenicah, izpolnjujejo enakovredne pogoje.
Člen IV.5
Če končna spričevala v pogodbenici, v kateri so bila pridobljena, omogočajo dostop do visokošolskega izobraževanja samo v povezavi s sprejemnimi izpiti, ga lahko z njimi pogojujejo druge pogodbenice; v okviru svojega izobraževalnega sistema lahko ponudijo druge možnosti za izpolnitev takih pogojev. Vsaka država, Sveti sedež ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu ali kadar koli kasneje obvesti enega od depozitarjev, da bo uporabljala določbe tega člena, navede, pri katerih pogodbenicah ga namerava uveljaviti, in razloge za to.
Člen IV.6
Ne glede na člene IV.1, IV.2, IV.3, IV.4 in IV.5 je mogoče sprejem na visokošolske zavode ali v določene programe na teh zavodih omejiti ali uvesti izbiranje. Če je sprejem na visokošolske zavode in/ali v programe izbiren, je treba sprejemne postopke zasnovati tako, da poteka ocenjevanje tujih kvalifikacij po načelih pravičnosti in nediskriminacije, opisanih v III. poglavju.
Člen IV.7
Ne glede na člene IV.1, IV.2, IV.3, IV.4 in IV.5 je mogoče kot pogoj za sprejem na visokošolske zavode določiti, da mora prosilec dokazati zadovoljivo znanje jezika ali jezikov, v katerem na njih poučujejo, ali drugih jezikov, ki jih navedejo.
Člen IV.8
V pogodbenicah, v katerih je mogoč dostop do visokega šolstva z netradicionalnimi kvalifikacijami, se podobne kvalifikacije, pridobljene v drugih pogodbenicah, ocenijo podobno kot netradicionalne kvalifikacije, pridobljene v pogodbenici, v kateri se prosi za priznanje.
Člen IV.9
Za sprejem v študijske programe lahko vsaka pogodbenica določi, da se priznavanje kvalifikacij, ki jih na njenem ozemlju podeljujejo tuji izobraževalni zavodi, ureja po določbah notranje zakonodaje ali po posebnih sporazumih, sklenjenih z matično državo teh zavodov.
V. POGLAVJE: PRIZNAVANJE ŠTUDIJSKIH OBDOBIJ
Člen V.1
Vsaka pogodbenica priznava študijska obdobja, končana v okviru študijskih programov v drugi pogodbenici. Tako priznana študijska obdobja se upoštevajo pri dokončanju študijskega programa v pogodbenici, v kateri se prosi za priznanje, razen če je mogoče dokazati bistvene razlike med študijskimi obdobji, opravljenimi v drugi pogodbenici, in delom študijskega programa, ki bi ga tako nadomestili v pogodbenici, v kateri se prosi za priznanje.
Člen V.2
Zadostuje tudi, da pogodbenica osebi, ki je opravila študijsko obdobje v okviru študijskega programa v drugi pogodbenici, omogoči, da prosi za njegovo oceno; v takem primeru se mutatis mutandis uporabljajo določbe člena V.1.
Člen V.3
Vsaka pogodbenica spodbuja priznavanje študijskih obdobij zlasti:
a) če obstaja prejšnji sporazum med visokošolskim zavodom ali pristojnim organom, odgovornim za ustrezno študijsko obdobje, na eni strani, in visokošolskim zavodom ali pristojnim organom, odgovornim za zaprošeno priznanje, na drugi in
b) če je visokošolski zavod, na katerem je bilo študijsko obdobje opravljeno, izdal spričevalo ali prepis ocen, s katerim se dokazuje, da je študent uspešno opravil vse predpisane obveznosti za to študijsko obdobje.
VI. POGLAVJE: PRIZNAVANJE VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ
Člen VI.1
Vsaka pogodbenica priznava visokošolske kvalifikacije, ki jih podeljuje druga pogodbenica, razen če je mogoče dokazati, da se znanje in spretnosti iz dokazila o visokošolski kvalifikaciji bistveno razlikujejo od tistih, pridobljenih v pogodbenici, v kateri se prosi za priznanje.
Člen VI.2
Zadostuje tudi, da pogodbenica omogoči imetniku visokošolske kvalifikacije, podeljene v eni od drugih pogodbenic, da prosi za njeno oceno; v takem primeru se mutatis mutandis uporabljajo določbe člena VI.1.
Člen VI.3
Če pogodbenica prizna visokošolske kvalifikacije, podeljene v drugi pogodbenici, to pomeni eno ali oboje od naslednjega:
a) dostop do nadaljnjega visokošolskega študija skupaj z ustreznimi izpiti in/ali pripravami na doktorat pod enakimi pogoji, kot veljajo za imetnike kvalifikacij tiste pogodbenice, v kateri se prosi za priznanje;
b) uporabo strokovnih in znanstvenih naslovov po zakonih in predpisih pogodbenice, v kateri se prosi za priznanje, ali na ozemljih v njeni pristojnosti.
Poleg tega lahko priznanje olajša iskanje zaposlitve po zakonih in predpisih pogodbenice, v kateri se prosi za priznanje, ali na ozemljih v njeni pristojnosti.
Člen VI.4
Pogodbenica lahko oceni visokošolske kvalifikacije, podeljene v drugi pogodbenici, v obliki:
a) nasveta za zaposlovanje na splošno;
b) nasveta izobraževalnemu zavodu za sprejem v njegove programe;
c) nasveta kateremu koli organu, pristojnemu za priznavanje.
Člen VI.5
Vsaka pogodbenica lahko določi, da se priznavanje visokošolskih kvalifikacij, ki jih na njenem ozemlju podeljujejo tuji izobraževalni zavodi, ureja po določbah notranje zakonodaje ali posebnih sporazumov, sklenjenih z matično državo teh zavodov.
VII. POGLAVJE: PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ BEGUNCEV IN OSEB S PODOBNIM POLOŽAJEM TER RAZSELJENIH OSEB
Člen VII.
Vsaka pogodbenica ob upoštevanju svojega izobraževalnega sistema in ustavnih, zakonskih ter podzakonskih določb oblikuje take postopke, da lahko kar se da pravično in hitro oceni, ali begunci, osebe s podobnim položajem in razseljene osebe izpolnjujejo ustrezne pogoje za sprejem ali nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu ali za zaposlitev, tudi če kvalifikacij, pridobljenih v eni od pogodbenic, ni mogoče dokazati z dokumenti.
VIII. POGLAVJE: INFORMACIJE O OCENJEVANJU VISOKOŠOLSKIH ZAVODOVIN ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
Člen VIII.1
Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezne informacije o vseh zavodih, ki spadajo v njen visokošolski sistem, in vseh študijskih programih, ki jih izvajajo, da bi omogočila pristojnim organom drugih pogodbenic ugotoviti, ali kakovost podeljenih kvalifikacij upravičuje priznanje, ki naj bi ga podelili. Informacije so:
a) v pogodbenicah, ki uradno ocenjujejo visokošolske zavode in študijske programe: informacije o metodah in rezultatih tega ocenjevanja in standardih kakovosti, značilnih za posamezne vrste visokošolskih zavodov ali študijskih programov, na oziroma po katerih se pridobi visokošolska kvalifikacija;
b) v pogodbenicah, ki uradno ne ocenjujejo visokošolskih zavodov in študijskih programov: informacije o priznavanju različnih kvalifikacij, pridobljenih na katerem koli visokošolskem zavodu ali po katerem koli študijskem programu, ki spada v njihov visokošolski sistem.
Člen VIII.2
Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za pripravljanje, vzdrževanje in objavljanje:
a) pregleda različnih vrst visokošolskih zavodov, ki spadajo v njen visokošolski sistem, in njihovih značilnosti;
b) seznama priznanih zavodov (javnih in zasebnih), ki spadajo v njen visokošolski sistem, njihovih pristojnosti za podeljevanje različnih kvalifikacij in pogojev za dostop do posameznih vrst zavodov in v študijske programe;
c) opisa študijskih programov;
d) seznama izobraževalnih zavodov zunaj njenega ozemlja, za katere pogodbenica šteje, da spadajo v njen izobraževalni sistem.
IX. POGLAVJE: INFORMACIJE O PRIZNAVANJU
Člen IX.1
Da bi olajšale priznavanje kvalifikacij, povezanih z visokim šolstvom, se pogodbenice obvezujejo, da bodo uvedle pregledna pravila za popoln opis pridobljenih kvalifikacij.
Člen IX.2
1. Vse pogodbenice se zavedajo, da so ustrezne, natančne in najnovejše informacije potrebne, zato ustanovijo ali vzdržujejo nacionalne informacijske centre in o njihovi ustanovitvi ali vseh spremembah, ki jih zadevajo, obvestijo enega od depozitarjev.
2. V vsaki pogodbenici nacionalni informacijski center:
a) olajšuje pridobiti si veljavne in natančne informacije o svojem visokem šolstvu in kvalifikacijah v svoji državi;
b) olajšuje pridobiti si informacije o visokem šolstvu in kvalifikacijah drugih pogodbenic;
c) daje nasvete ali informacije o priznavanju in ocenjevanju kvalifikacij v skladu z notranjimi zakoni in predpisi.
3. Vsakemu nacionalnemu informacijskemu centru je treba zagotoviti sredstva za izpolnjevanje nalog.
Člen IX.3
Prek nacionalnih informacijskih centrov ali drugače pogodbenice spodbujajo svoje visokošolske zavode k uporabi priloge k diplomi, kakršno predlagata Unesco in Svet Evrope, ali drugega podobnega dokumenta.
X. POGLAVJE: IZVAJANJE
Člen X.1
Izvajanje konvencije nadzirata, spodbujata in olajšujeta:
a) Odbor Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji;
b) Evropska mreža nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje in mobilnost (mreža ENIC), ustanovljena s sklepoma Odbora ministrov Sveta Evrope 9. junija 1994 in Regionalnega odbora Unesca za Evropo 18. junija 1994.
Člen X.2
1. Ustanovi se Odbor Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (v nadaljevanju: odbor). Sestavljajo ga po en predstavnik vsake pogodbenice.
2. V členu X.2 izraz »pogodbenica« ne velja za Evropsko skupnost.
3. Države, omenjene v prvem odstavku člena XI.1.1, in Sveti sedež – če niso pogodbenice te konvencije – Evropska skupnost in predsednik mreže ENIC lahko sodelujejo na sestankih odbora kot opazovalci. Kot opazovalci so lahko povabljeni tudi predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s priznavanjem v regiji.
4. Na sestanke odbora je kot opazovalec vabljen tudi predsednik Unescovega Regionalnega odbora za uporabo Konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v državah evropske regije.
5. Odbor spodbuja uporabo te konvencije in nadzoruje njeno izvajanje. Zato da bi pristojne organe pogodbenic vodil pri izvajanju konvencije in pri obravnavanju vlog za priznanje visokošolskih kvalifikacij, z večino glasov vseh pogodbenic sprejema priporočila, deklaracije, protokole in kodekse dobre prakse. Čeprav ta besedila za pogodbenice niso obvezujoča, se morajo kar najbolj potruditi, da jih predložijo pristojnim organom in spodbujajo njihovo uporabo. Odbor pred sprejetjem odločitev mrežo ENIC prosi za mnenje.
6. Odbor poroča ustreznim telesom Sveta Evrope in Unesca.
7. Odbor vzdržuje stike z regionalnimi Unescovimi odbori za uporabo konvencij o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj, sprejetih pod Unescovim pokroviteljstvom.
8. Za sklepčnost je potrebna večina vseh pogodbenic.
9. Odbor sprejme svoj poslovnik. Redne sestanke ima vsaj enkrat vsaka tri leta. Prvič se bo sešel v enem letu, po začetku veljavnosti te konvencije.
10. Tajništvo odbora se zaupa generalnemu sekretarju Sveta Evrope in generalnemu direktorju Unesca.
Člen X.3
1. Vsaka pogodbenica za člana Evropske mreže nacionalnih informacijskih centrov za akademsko mobilnost in priznavanje (mrežo ENIC) imenuje nacionalni informacijski center, ustanovljen ali vzdrževan v skladu s členom IX.2. Če pogodbenica v skladu s členom IX.2 ustanovi ali vzdržuje več nacionalnih informacijskih centrov, so vsi člani mreže, vendar imajo le en glas.
2. Mreža ENIC kot skupnost nacionalnih informacijskih centrov pogodbenic te konvencije podpira in pomaga pristojnim nacionalnim organom pri praktičnem izvajanju konvencije. Sestaja se vsaj enkrat letno na plenarnem zasedanju. V skladu s svojim mandatom izvoli predsednika in urad.
3. Tajništvo mreže ENIC se zaupa generalnemu sekretarju Sveta Evrope in generalnemu direktorju Unesca.
4. Mreža ENIC pogodbenicam omogoča sodelovanje z nacionalnimi informacijskimi centri drugih pogodbenic; pomaga jim zlasti pri zbiranju vseh informacij, uporabnih pri delu nacionalnih informacijskih centrov v zvezi z akademskim priznavanjem in mobilnostjo.
XI. POGLAVJE: KONČNE DOLOČBE
Člen XI.1
1. Ta konvencija je na voljo za podpis:
a) državam, članicam Sveta Evrope,
b) državam, članicam evropske regije Unesca,
c) vsem drugim državam podpisnicam, skleniteljicam ali pogodbenicam Evropske kulturne konvencije Sveta Evrope in/ali Unescove Konvencije o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji,
ki so bile povabljene na diplomatsko konferenco, na kateri naj bi bila sprejeta ta konvencija.
2. Naštete države in Sveti sedež se lahko obvežejo, da bodo uporabljale to konvencijo:
a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali potrditve ali
b) s podpisom, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali potrditev, ali
c) s pristopom.
3. Podpis je mogoč pri enem od depozitarjev. Listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu se deponirajo pri enem od depozitarjev.
Člen XI.2
Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku enega meseca po tistem, ko se pet držav, med katerimi so vsaj tri države članice Sveta Evrope in/ali evropske regije Unesca, obveže, da bodo uporabljale to konvencijo. Za vse druge države začne veljati prvega dne v mesecu po poteku enega meseca po tistem, ko se država obveže, da bo uporabljala to konvencijo.
Člen XI.3
1. Potem ko ta konvencija začne veljati, lahko država, ki ne spada v nobeno skupino držav iz člena XI.1, zaprosi za pristop h konvenciji. Vse take zahteve je treba poslati enemu od depozitarjev; ta bo z njimi seznanil pogodbenice vsaj tri mesece pred sestankom Odbora Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji. Depozitar obvesti tudi Odbor ministrov Sveta Evrope in Izvršilni odbor Unesca.
2. Odločitev o tem, da se država, ki za to prosi, povabi, da pristopi h konvenciji, se sprejme z dvotretjinsko večino glasov pogodbenic.
3. Evropska skupnost lahko, potem ko ta konvencija začne veljati, pristopi k njej na zahtevo njenih držav članic; pošljejo jo enemu od depozitarjev. V takem primeru drugi odstavek člena XI.3 ne velja.
4. Za države, ki pristopajo, ali Evropsko skupnost začne konvencija veljati prvi dan v mesecu, potem ko poteče en mesec po deponiranju listine o pristopu pri enem od depozitarjev.
Člen XI.4
1. Pogodbenice te konvencije, ki so že pogodbenice ene ali več od naslednjih konvencij:
Evropske konvencije o ekvivalentnosti diplom, ki omogočajo dostop na visokošolske ustanove (1953, ETS, št.15), in njenega protokola (1964, ETS, št. 49);
Evropske konvencije o priznavanju dob visokošolskega študija (1956, ETS, št. 21);
Evropske konvencije o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij (1959, ETS, št. 32);
Konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah (1976);
Konvencije o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji (1979);
Evropske konvencije o splošni ekvivalenci univerzitetnih študijskih obdobij (1990, ETS, št. 138);
a) bodo vzajemno uporabljale določbe te konvencije;
b) bodo z drugimi državami, pogodbenicami prej omenjenih konvencij, ki niso pogodbenice te konvencije, še naprej vzajemno uporabljale konvencije, katerih pogodbenice so.
2. Pogodbenice te konvencije se obvezujejo, da ne bodo postale pogodbenice nobene od konvencij, omenjenih v prvem odstavku, h kateri še niso pristopile, razen Konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah.
Člen XI.5
1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, za katera velja ta konvencija.
2. Vsaka država lahko z izjavo, poslano enemu od depozitarjev, kadar koli pozneje razširi veljavnost te konvencije na katero koli ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku enega meseca po tistem, ko depozitar prejme izjavo.
3. Vsako izjavo, dano v skladu s prejšnjima odstavkoma, je mogoče v zvezi s katerim koli v njej določenim ozemljem umakniti z obvestilom enemu od depozitarjev. Umik začne veljati prvega dne v mesecu po poteku enega meseca po tistem, ko depozitar prejme obvestilo.
Člen XI.6
1. Vsaka pogodbenica lahko z obvestilom enemu od depozitarjev kadar koli odpove to konvencijo.
2. Odpoved začne veljati prvega dne v mesecu po poteku dvanajstih mesecev po tistem, ko depozitar prejme obvestilo o odpovedi. Vendar ta odpoved ne vpliva na veljavnost odločitev o priznavanju, ki so bile pred tem sprejete po določbah te konvencije.
3. Prenehanje ali začasna prekinitev izvajanja konvencije zato, ker bi neka stran prekršila določbe, bistvene za njeno uresničevanje, poteka v skladu z mednarodnim pravom.
Člen XI.7
1. Vsaka država, Sveti sedež ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi ali pristopu izjavi, da si pridržuje pravico, da enega ali več izmed naštetih členov oziroma njihovih delov ne bo upoštevala:
Člen IV.8
Člen V.3
Člen VI.3
Člen VIII.2
Člen IX.3
Nobeni drugi pridržki niso mogoči.
2. Vsaka pogodbenica, ki se je odločila za enega od naštetih pridržkov, ga lahko v celoti ali delno prekliče z obvestilom enemu od depozitarjev. Preklic začne veljati na dan, ko depozitar prejme obvestilo.
3. Pogodbenica, ki se je odločila za pridržek, povezan z določbami te konvencije, ne more zahtevati, da druga pogodbenica to določbo uporablja; če je njen pridržek delen ali pogojen, lahko zahteva izvajanje te določbe tako, kot jo je sama sprejela.
Člen XI.8
1. Odbor Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji lahko z dvotretjinsko večino glasov pogodbenic sprejema predloge sprememb te konvencije. Vse tako sprejete spremembe se vnesejo v protokol k tej konvenciji. S protokolom se določi način njihovega uveljavljanja; v vsakem primeru je potrebno soglasje pogodbenic, ki jih bodo obvezovale.
2. Po postopku iz prvega odstavka ni mogoče sprejeti sprememb III. poglavja te konvencije.
3. Vse predloge za spremembe je treba sporočiti enemu od depozitarjev; ta z njimi seznani pogodbenice vsaj tri mesece pred sestankom odbora. Depozitar obvesti tudi Odbor ministrov Sveta Evrope in Izvršilni odbor Unesca.
Člen XI.9
1. Depozitarja te konvencije sta generalni sekretar Sveta Evrope in generalni direktor Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
2. Depozitar, pri katerem se deponira akt, obvestilo ali sporočilo, obvešča pogodbenice te konvencije in druge države, članice Sveta Evrope in/ali evropske regije Unesca, o:
a) vsakem podpisu,
b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu,
c) vsakem datumu, ko ta konvencija v skladu z določbami členov XI.2 in četrtega odstavka člena XI.3 začne veljati,
d) vsakem pridržku in umiku v zvezi z uporabo določb člena XI.7,
e) vsaki odpovedi te konvencije v skladu s členom XI.6,
f) vseh izjavah v skladu z določbami člena II.1 ali člena II.2,
g) vseh izjavah v skladu z določbami člena IV.5,
h) vsaki zahtevi za pristop v skladu z določbami člena XI.3,
i) vsakem predlogu v skladu z določbami člena XI.8,
j) vsakem drugem aktu, obvestilu ali sporočilu, povezanem s to konvencijo.
3. Depozitar, ki prejme sporočilo ali izda obvestilo po določbah te konvencije, s tem takoj seznani drugega depozitarja.
Da bi to potrdili, so pravilno pooblaščeni predstavniki podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Lizboni 11. aprila 1997 v angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako verodostojna, v dveh izvodih, od katerih bo prvi deponiran v arhivu Sveta Evrope, drugi pa v arhivu Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Overjena kopija bo poslana vsem državam, omenjenim v členu XI.1, Svetemu sedežu, Evropski skupnosti in Sekretariatu Organizacije združenih narodov.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za šolstvo in šport.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu - Mednarodne pogodbe.
Številka: 602-04/99-17/1
Ljubljana, dne 20. maja 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
