O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MINIMALNIH NORMATIVIH V TRGOVSKI MORNARICI (KONVENCIJA ILO ŠT. 147) (MKMNTM)
1. člen
Ratificira se Konvencija o minimalnih normativih v trgovski mornarici (Konvencija ILO št. 147), sprejeta v Ženevi 29. oktobra 1976.
2. člen
Konvencija se v angleškem izvirniku in v slovenskem prevodu glasi:
Konvencija št. 147
Konvencija o minimalnih normativih v trgovski mornarici
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je 13. oktobra 1976 sestala na svojem dvainšestdesetem zasedanju, in
je upoštevala določbe Priporočila o zaposlovanju pomorščakov na tujih ladjah, 1958, in Priporočila o socialnih pogojih in varnosti pomorščakov, 1958, in
sklenila, da sprejme nekatere predloge glede ladij, ki ne ustrezajo predpisanim standardom, predvsem tistih, ki so registrirane pod zastavo ugodnosti, kar je peta točka dnevnega reda zasedanja, ter
določila, da so ti predlogi v obliki mednarodne konvencije,
sprejema devetindvajsetega oktobra tisoč devetsto šestinsedemdesetega leta to konvencijo, ki se imenuje Konvencija o minimalnih normativih v trgovski mornarici, 1976:
1. člen
1. Razen če ni v tem členu drugače določeno, ta konvencija velja za vse čezoceanske ladje v javni ali zasebni lasti, ki prevažajo tovor ali potnike za trgovske namene, ali se uporabljajo za kakršen koli drug komercialni namen.
2. Z notranjimi zakoni ali predpisi se določi, katere ladje se za namen te konvencije štejejo kot čezoceanske ladje.
3. Ta konvencija velja za čezoceanske vlačilce.
4. Ta konvencija ne velja za: (a) ladje z glavnim pogonom na jadra, če so ali niso opremljene s pomožnimi motorji; (b) ladje, ki se uporabljajo za ribolov ali kitolov ali za podobne namene; (c) manjše ladje in plovila, kot so naftne in vrtalne ploščadi, kadar ne plujejo; odločitev o tem, katere ladje so zajete v tem pododstavku, sprejme pristojni organ vsake države po posvetu z najreprezentativnejšimi organizacijami ladjarjev in pomorščakov.
5. Nobena določba te konvencije ne širi obsega konvencij, navedenih v dodatku k tej konvenciji, ali določb, ki jih te vsebujejo.
2. člen
Vsaka članica, ki ratificira to konvencijo, se zaveže, da: (a) določi z zakoni ali predpisi za ladje, registrirane na njenem ozemlju:
(i) varnostne normative, vključno z normativi o usposobljenosti, delovnem času in številčnosti posadke, da bi s tem zagotovila varnost bivanja na ladjah;
(ii) ustrezne ukrepe socialne varnosti in
(iii) pogoje zaposlovanja in bivanja na ladji, če ti niso po mnenju članice zajeti v kolektivnih pogodbah ali jih niso določila pristojna sodišča na način, ki je v enaki meri zavezujoč za ladjarje in pomorščake;
in se prepriča, da se določbe takih zakonov in predpisov v glavnem ujemajo z določbami konvencij ali členov konvencij, navedenih v dodatku k tej konvenciji, če članica ni sicer dolžna izvajati omenjenih konvencij; (b) izvaja sodno pristojnost ali nadzor nad ladjami, ki so registrirane na njenem ozemlju, glede:
(i) varnostnih normativov, vključno z normativi o usposobljenosti, delovnem času in številčnosti posadke, predpisanih z notranjimi zakoni ali predpisi;
(ii) ukrepov socialne varnosti, predpisanih z notranjimi zakoni ali predpisi;
(iii) pogojev zaposlovanja in bivanja na ladji, predpisanih z notranjimi zakoni ali predpisi, ali ki jih določijo pristojna sodišča tako, da so v enaki meri zavezujoči za ladjarje in pomorščake; (c) se prepriča, če so ukrepi za učinkovit nadzor drugih pogojev zaposlovanja in bivanja na ladji, nad katerimi nima sodne pristojnosti, dogovorjeni med ladjarji ali njihovimi organizacijami in organizacijami pomorščakov, ki so ustanovljene v skladu z določbami Konvencije o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948, ter Konvencije o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949; (d) zagotovi:
(i) ustrezne postopke, ki so predmet vsestranskega nadzora pristojnega organa po tristranskem posvetu med tem organom ter reprezentativnimi organizacijami ladjarjev in pomorščakov, če je to potrebno, za zaposlovanje pomorščakov na ladjah, registriranih na njenem ozemlju, in za proučitev s tem povezanih pritožb;
(ii) ustrezne postopke, ki so predmet vsestranskega nadzora pristojnega organa po tristranskem posvetu med tem organom ter reprezentativnimi organizacijami ladjarjev in pomorščakov, če je to potrebno, za proučitev kakršne koli pritožbe v zvezi z na njenem ozemlju izvedenim postopkom zaposlovanja pomorščakov, ki imajo njeno državljanstvo, na ladjah, registriranih v tuji državi; o omenjenih pritožbah kot tudi o pritožbah v zvezi z na njenem ozemlju izvedenim postopkom zaposlovanja tujih pomorščakov na ladjah, registriranih v tuji državi, pristojni organ nemudoma obvesti pristojni organ države, v kateri je ladja registrirana, ter generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo izroči v vednost kopijo obvestila; (e) zagotovi, da so pomorščaki, zaposleni na ladjah, ki so registrirane na njenem ozemlju, primerno usposobljeni ali izurjeni za dela, za katera so najeti, ob upoštevanju Priporočila o poklicnem usposabljanju pomorščakov, 1970; (f) preveri s pregledom ali na kak drug ustrezen način, če ladje, registrirane na njenem ozemlju, ravnajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami dela, ki jih je ratificirala, z zakoni in predpisi, zahtevanimi v pododstavku (a) tega člena, in če se to ujema z notranjo zakonodajo, z veljavnimi kolektivnimi pogodbami; (g) uvede uradno preiskavo pri hujših pomorskih nezgodah, če gre za ladje, registrirane na njenem ozemlju, predvsem pri poškodbah in/ali smrtnih primerih; končno poročilo o takih preiskavah se navadno javno objavi.
3. člen
Vsaka članica, ki ratificira to konvencijo, mora, če je mogoče, obvestiti svoje državljane o možnih težavah, ki lahko nastanejo pri sklenitvi delovnega razmerja na ladji, registrirani v državi, ki konvencije ni ratificirala, vse dokler se ne prepriča, ali se v tej državi uporabljajo normativi, enakovredni tistim, ki jih določa ta konvencija. Ukrepi, ki jih v ta namen sprejme država, ki je konvencijo ratificirala, ne smejo biti v nasprotju z načelom prostega gibanja delovne sile, določenim z morebitnimi pogodbami, ki veljajo za obe državi.
4. člen
1. Če članica, ki je ratificirala to konvencijo, in v pristanišču katere pristane ladja med običajnim potovanjem ali iz operativnih razlogov, prejme pritožbo ali dobi dokaze, da ladja ne ustreza normativom iz te konvencije, ko je konvencija že začela veljati, lahko pripravi poročilo vladi države, v kateri je ladja registrirana, kopijo poročila pa pošlje generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo, lahko pa tudi uvede potrebne ukrepe za odpravo razmer na ladji, ki očitno ogrožajo varnost ali zdravje.
2. Pri izvajanju teh ukrepov mora članica takoj obvestiti najbližje pomorsko, konzularno ali diplomatsko predstavništvo države pripadnosti, in če je mogoče, poskrbi za prisotnost predstavnika te države. Članica ne sme brez tehtnega razloga zadržati ladje ali povzročiti njene zamude.
3. Za namen tega člena pomeni "pritožba" informacijo, ki jo da član posadke, strokovni organ, združenje, sindikat ali na splošno kdor koli, ki se zavzema za varnost ladje, vključno z zavzemanjem za varnost ali zdravje posadke.
5. člen
1. Ta konvencija je na voljo za ratifikacijo članicam, ki: (a) so pogodbenice Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju, 1960, ali Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju, 1974, ali katere koli konvencije, s katero sta bili kasneje spremenjeni omenjeni konvenciji, in (b) so pogodbenice Mednarodne konvencije o tovornih črtah, 1966, ali katere koli konvencije, s katero je bila kasneje spremenjena omenjena konvencija, in (c) so pogodbenice ali izvajajo določbe Predpisov za preprečevanje trčenj na morju, 1960, ali Konvencijo o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenj na morju, 1972, ali katere koli konvencije, s katero sta bila kasneje spremenjena ta mednarodna instrumenta.
2. Ta konvencija je lahko nadalje na voljo za ratifikacijo članicam, ki se pri ratifikaciji zavežejo, da bodo izpolnile zahteve za ratifikacijo iz prvega odstavka tega člena in tega še niso storile.
3. Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
6. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so bile registrirane pri generalnem direktorju.
2. Veljati začne dvanajst mesecev od dneva, ko so bile registrirane ratifikacije najmanj desetih članic, ki imajo 25-odstotni skupni delež v bruto nosilnosti svetovne trgovske mornarice.
3. Nato začne ta konvencija veljati za vsako članico dvanajst mesecev od dneva, ko je bila ratifikacija registrirana.
7. člen
1. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo, odpove po preteku desetih let od dneva, ko je prvič začela veljati. Odpoved začne veljati šele eno leto od dneva registracije.
2. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po izteku desetletnega obdobja iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi po tem členu, bo ostala zavezana za naslednje desetletno obdobje, potem pa jo lahko odpove po izteku vsakega desetletnega obdobja pod pogoji iz tega člena.
8. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice organizacije.
2. Ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena, mora generalni direktor opozoriti članice organizacije na datum, ko ta konvencija začne veljati.
9. člen
Generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu z določbami prejšnjih členov.
10. člen
Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži, kadar koli meni, da je to potrebno, Generalni konferenci poročilo o uporabi te konvencije in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti vprašanje njene celotne ali delne spremembe.
11. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki to konvencijo v celoti ali delno spreminja, in če z novo konvencijo ni drugače določeno, (a) nova spremenjena konvencija, ki jo ratificirajo posamezne članice, povzroči ipso iure takojšnjo odpoved te konvencije ne glede na določbe 7. člena zgoraj, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati; (b) od dneva, ko začne veljati nova spremenjena konvencija, ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.
12. člen
Angleško in francosko besedilo te konvencije sta enako verodostojni.
DODATEK
Konvencija št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973, ali
Konvencija št. 58 o minimalni starosti zaposlenih na ladjah (spremenjena), 1936, ali
Konvencija št. 7 o minimalni starosti zaposlenih na ladjah, 1920;
Konvencija št. 55 o odgovornosti ladjarjev za bolne in poškodovane pomorščake, 1936, ali
Konvencija št. 56 o zdravstvenem zavarovanju pomorščakov, 1936, ali
Konvencija št. 130 o zdravstveni negi in nadomestilu v primeru bolezni, 1969;
Konvencija št. 73 o zdravniških pregledih mornarjev, 1946;
Konvencija št. 134 o preprečevanju nesreč pomorščakov, 1970 (4. in 7. člen);
Konvencija št. 92 o nastanitvi posadke na ladji (spremenjena), 1949;
Konvencija št. 68 o prehrani in oskrbi ladijskih posadk, 1946 (5. člen);
Konvencija št. 53 o minimalni strokovni usposobljenosti poveljnikov in oficirjev trgovske
mornarice, 1936 (3. in 4. člen);
Konvencija št. 22 o pogodbi o zaposlitvi mornarjev, 1926;
Konvencija št. 23 o repatriaciji mornarjev pomorske plovbe, 1926;
Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948;
Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 326-04/99-3/1
Ljubljana, dne 23. marca 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
