Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (MKVNR)
1. člen
Ratificira se Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin, sprejeta 2. decembra 1961, spremenjena in dopolnjena v Ženevi 10. novembra 1972, 23. oktobra 1978 in 19. marca 1991.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN
z dne 2. decembra 1961,
kot je bila spremenjena in dopolnjena v Ženevi 10. novembra 1972,
23. oktobra 1978 in 19. marca 1991
I. POGLAVJE
OPREDELITEV POJMOV
1. člen
Opredelitev pojmov
V tej listini:
(i) "ta konvencija" pomeni to listino (iz leta 1991) Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin;
(ii) "listina iz leta 1961/1972" pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin z dne 2. decembra 1961, kot je bila spremenjena z Dodatno listino z dne 10. novembra 1972;
(iii) "listina iz leta 1978" pomeni listino Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin z dne 23. oktobra 1978;
(iv) "žlahtnitelj" pomeni
- osebo, ki je vzgojila ali odkrila in razvila sorto,
- osebo, ki je delodajalec zgoraj omenjene osebe ali naročnik dela te osebe, če tako določajo zakoni ustrezne države pogodbenice, ali
- pravnega naslednika prve oziroma druge zgoraj navedene osebe;
(v) "žlahtniteljska pravica" pomeni pravico žlahtnitelja, kot je predvidena s to konvencijo;
(vi) "sorta" pomeni skupino rastlin znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, če jo je mogoče ne glede na to, ali so pogoji za priznanje žlahtniteljske pravice v celoti izpolnjeni,
- določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz danega genotipa ali kombinacije genotipov,
- razločiti od katere koli druge skupine rastlin v vsaj eni od teh lastnosti in
- obravnavati kot sistematsko enoto glede njene primernosti za nespremenjeno razmnoževanje;
(vii) "pogodbenica" pomeni državo ali medvladno organizacijo, ki je pogodbenica te konvencije;
(viii)"ozemlje" pogodbenice pomeni, če je pogodbenica država, ozemlje te države, in če je pogodbenica medvladna organizacija, ozemlje, na katerem se uporablja pogodba o ustanovitvi te medvladne organizacije;
(ix) "organ" pomeni organ iz točke (ii) prvega odstavka 30. člena;
(x) "Zveza" pomeni Zvezo za varstvo novih sort rastlin, ustanovljeno z listino iz leta 1961 in omenjeno v listini iz leta 1972, listini iz leta 1978 in tej konvenciji;
(xi) "članica Zveze" pomeni državo pogodbenico listine iz leta 1961/1972 ali listine iz leta 1978 ali pogodbenico te konvencije.
II. POGLAVJE
SPLOŠNE OBVEZNOSTI POGODBENIC
2. člen
Temeljna obveznost pogodbenic
Vsaka pogodbenica podeljuje in varuje pravice žlahtniteljev.
3. člen
Rodovi in vrste, ki se zavarujejo
(1) /Države, ki so že članice Zveze/ Vsaka pogodbenica, ki jo zavezuje listina iz leta 1961/1972 ali listina iz leta 1978, uporablja določbe te konvencije
(i) z dnem, ko jo začne zavezovati ta konvencija, za vse rastlinske rodove in vrste, za katere se na navedeni dan uporabljajo določbe listine iz leta 1961/1972 ali listine iz leta 1978, in
(ii) najkasneje po petih letih od navedenega dne za vse rastlinske rodove in vrste.
(2) /Nove članice Zveze/ Vsaka pogodbenica, ki je ne zavezuje listina iz leta 1961/1972 ali listina iz leta 1978, uporablja določbe te konvencije,
(i) z dnem, ko jo začne zavezovati ta konvencija, za najmanj 15 rastlinskih rodov ali vrst in
(ii) najkasneje po izteku 10-letnega obdobja od navedenega dne za vse rastlinske rodove in vrste.
4. člen
Nacionalna obravnava
(1) /Obravnavanje/ Brez vpliva za pravice, določene s to konvencijo, se državljani ene pogodbenice ter fizične osebe s prebivališčem in pravne osebe s sedežem na ozemlju te pogodbenice obravnavajo glede podelitve in varstva žlahtniteljske pravice na ozemlju vsake druge pogodbenice enako, kot se ali bi se lahko obravnavali po zakonih druge pogodbenice njeni državljani, pod pogojem, da ti državljani ter fizične ali pravne osebe izpolnjujejo pogoje in formalnosti, ki veljajo za državljane druge pogodbenice.
(2) /"Državljani"/ Izraz "državljani" iz prejšnjega odstavka pomeni, če je pogodbenica država, državljane te države, in če je pogodbenica medvladna organizacija, državljane držav članic te organizacije.
III. POGLAVJE
POGOJI ZA PODELITEV ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
5. člen
Pogoji varstva
(1) /Merila, ki jih je treba izpolniti/ Žlahtniteljska pravica se podeli, če je sorta
(i) nova,
(ii) razločljiva,
(iii) izenačena in
(iv) nespremenljiva.
(2) /Drugi pogoji/ Za podelitev žlahtniteljske pravice ni mogoče postavljati drugih ali drugačnih pogojev, če je sorta označena z imenom v skladu z določbami 20. člena, če prijavitelj izpolnjuje formalnosti, predvidene z zakonom pogodbenice, pri katere organu je bila prijava vložena, in če plača predpisane pristojbine.
6. člen
Novost
(1) /Merila/ Sorta se šteje za novo, če se je ob dnevu vložitve prijave za žlahtniteljsko pravico semenski material ali pridelek te sorte prodajal ali drugače odtujil zaradi izkoriščanja sorte s privolitvijo žlahtnitelja
(i) na ozemlju pogodbenice, v kateri je bila vložena prijava, največ eno leto pred tem dnem in
(ii) na ozemlju pogodbenice, kjer ni bila vložena prijava, največ štiri leta oziroma pri drevesih in vinski trti največ šest let pred navedenim dnem.
(2) /Novejše sorte/ Če pogodbenica uporablja to konvencijo za rastlinski rod ali vrsto, za katero se ta konvencija ali prejšnje listine niso uporabljale, se lahko šteje, da novejša sorta, ki obstaja na dan takšne razširitve varstva, izpolnjuje pogoj novosti iz prvega odstavka tudi, če je bila prodana ali odtujena, kot je to določeno v prvem odstavku, pred roki iz prvega odstavka.
(3) /"Ozemlje" v določenih primerih/ Za namen prvega odstavka lahko vse pogodbenice, ki so države članice iste medvladne organizacije delujejo skupno, če tako zahtevajo predpisi te organizacije, da bi prilagodile dejanja, storjena na ozemljih držav članic te organizacije, dejanjem, storjenim na njihovih ozemljih, in če to naredijo, o tem ustrezno obvestijo generalnega sekretarja.
7. člen
Razločljivost
Sorta se šteje za razločljivo, če se ob vložitvi prijave jasno razlikuje od katere koli druge sorte, katere obstoj je vsem znan. Zlasti se šteje, da je neka sorta vsem znana, če je bila zanjo vložena prijava za podelitev žlahtniteljske pravice ali za vpis sorte v uradni register sort v kateri koli državi, od dneva vložitve prijave pod pogojem, da je posledica take prijave podelitev žlahtniteljske pravice oziroma vpis take sorte v uradni register sort.
8. člen
Izenačenost
Sorta se šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju odstopanj, ki jih lahko pričakujemo zaradi določenih lastnosti njenega razmnoževanja, dovolj izenačena v svojih ustreznih lastnostih.
9. člen
Nespremenljivost
Sorta se šteje za nespremenljivo, če njene ustrezne lastnosti ostanejo nespremenjene po večkratnem razmnoževanju ali pri določenem razmnoževalnem ciklusu na koncu vsakega takega ciklusa.
IV. POGLAVJE
PRIJAVA ZA PODELITEV ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
10. člen
Vložitev prijav
(1) /Kraj prve vložitve prijave/ Žlahtnitelj lahko izbere pogodbenico, pri katere organu želi vložiti svojo prvo prijavo za žlahtniteljsko pravico.
(2) /Čas vložitve naknadnih prijav/ Žlahtnitelj lahko zaprosi za podelitev žlahtniteljske pravice pri organih drugih pogodbenic, pri čemer mu ni treba čakati, da mu organ pogodbenice, pri katerem je vložil prvo prošnjo, podeli žlahtniteljske pravice.
(3) /Neodvisnost varstva/ Nobena pogodbenica ne sme zavrniti podelitve žlahtniteljske pravice ali omejiti njenega trajanja, ker za varstvo iste sorte ni bila vložena prijava, podeljena pravica ali je pravica potekla v kateri koli drugi državi ali medvladni organizaciji.
11. člen
Prednostna pravica
(1) /Pravica; njeno trajanje/ Vsak žlahtnitelj, ki je pravilno vložil prijavo za varstvo sorte v eni od pogodbenic ("prva prijava"), ima za vložitev prijave za podelitev žlahtniteljske pravice za isto sorto pri organu katere koli druge pogodbenice ("naknadna prijava") 12 mesecev prednostno pravico. To obdobje začne teči z dnem vložitve prve prijave. Dan vložitve se pri tem ne upošteva.
(2) /Uveljavljanje pravice/ Da bi izkoristil svojo prednostno pravico, žlahtnitelj v naknadni prijavi uveljavi prednostno pravico prve prijave. Organ, pri katerem je bila vložena naknadna prijava, lahko od žlahtnitelja zahteva, da po preteku vsaj treh mesecev od dne vložitve naknadne prijave predloži izvod dokumentov prve prijave, ki ga overi organ, pri katerem je bila ta prijava vložena, in vzorce ter druge dokaze, da je sorta, na katero se nanašata obe prijavi, ista.
(3) /Dokumenti in material/ Žlahtnitelj ima na voljo dve leti po izteku prednostnega obdobja, ali če je bila prva prijava zavrnjena ali umaknjena, ustrezno časovno obdobje po takšni zavrnitvi ali umiku, v katerem organu pogodbenice, pri katerem je vložil naknadno prijavo, predloži podatke, dokumente ali material, potrebne za preučitev po 12. členu, kot to zahteva zakonodaja te pogodbenice.
(4) /Dogodki v tem obdobju/ Dogodki, ki se zgodijo v obdobju, predvidenem v prvem odstavku, kot je vložitev druge prijave ali objava ali uporaba sorte, ki je predmet prve prijave, niso razlog za zavrnitev naknadne prijave. Takšni dogodki tudi niso podlaga za podelitev pravice tretji strani.
12. člen
Obravnava prijave
Za vsako odločitev o priznanju žlahtniteljske pravice je treba proučiti izpolnjevanje pogojev po členih od 5 do 9. Med proučevanjem lahko organ goji sorto ali opravi druge potrebne teste, naroči gojenje sorte ali izvajanje drugih potrebnih testov ali upošteva rezultate že opravljenih gojitvenih testov ali drugih preizkusov. Za proučitev lahko organ od žlahtnitelja zahteva, da predloži vse potrebne podatke, dokumente ali material.
13. člen
Začasno varstvo
Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za varovanje interesov žlahtnitelja v obdobju med vložitvijo ali objavo prijave za podelitev žlahtniteljske pravice in podelitvijo te pravice. Takšni ukrepi učinkujejo tako, da je imetnik žlahtniteljske pravice v omenjenem obdobju upravičen, da mu vsaka oseba, ki je izvajala dejanja, za katera je, potem ko je priznana pravica, potrebno pooblastilo žlahtnitelja, kot to določa 14. člen, vsaj pravično plača. Pogodbenica lahko določi, da omenjeni ukrepi začnejo učinkovati le v zvezi z osebami, ki jih je žlahtnitelj uradno obvestil o vložitvi prijave.
V. POGLAVJE
ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
14. člen
Obseg žlahtniteljske pravice
(1) /Dejanja v zvezi s semenskim materialom/ (a) Ob upoštevanju 15. in 16. člena je potrebno pooblastilo žlahtnitelja za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:
(i) pridelovanje ali razmnoževanje,
(ii) priprava zaradi razmnoževanja,
(iii) dajanje naprodaj,
(iv) prodajanje ali drugo trženje,
(v) izvoz,
(vi) uvoz,
(vii) skladiščenje za katerega koli od namenov, omenjenih v (i) do (vi).
(b) Žlahtnitelj lahko za svoje pooblastilo postavi pogoje in omejitve.
(2) /Dejanja v zvezi s pridelkom/ Ob upoštevanju 15. in 16. člena je potrebno pooblastilo žlahtnitelja za dejanja iz pododstavka (a) od (i) do (vii) prvega odstavka v zvezi s pridelkom, vključno s celimi rastlinami in deli rastlin, pridobljenimi z nepooblaščeno uporabo semenskega materiala zavarovane sorte, razen če je imel žlahtnitelj primerno priložnost za uresničevanje svoje pravice glede omenjenega semenskega materiala.
(3) /Dejanja v zvezi z določenimi izdelki/ Vsaka pogodbenica lahko določi, da je ob upoštevanju 15. in 16. člena potrebno pooblastilo žlahtnitelja za dejanja iz pododstavka (a) od (i) do (vii) prvega odstavka v zvezi z izdelki, narejenimi z nepooblaščeno uporabo omenjenega pridelka neposredno iz pridelka zavarovane sorte, ki spada pod določbe drugega odstavka, razen če je imel žlahtnitelj primerno priložnost za uresničitev svoje pravice glede omenjenega pridelka.
(4) /Možna dodatna dejanja/ Vsaka pogodbenica lahko določi, da je ob upoštevanju 15. in 16. člena za dejanja, ki niso opisana v pododstavku (a) od (i) do (vii) prvega odstavka, potrebno pooblastilo žlahtnitelja.
(5) /Izpeljane sorte in določene druge sorte/ (a) Določbe od prvega do četrtega odstavka se uporabljajo tudi za:
(i) sorte, ki so izpeljane iz zavarovane sorte, če zavarovana sorta ni sama izpeljana sorta,
(ii) sorte, ki se jasno ne razlikujejo od zavarovane sorte v skladu s 7. členom, in
(iii) sorte, katerih vzgoja zahteva ponavljajočo se uporabo zavarovane sorte.
(b) Za namen pododstavka (a) (i) se sorta šteje za izpeljano iz druge sorte ("izvirne sorte"), če
(i) je pretežno izpeljana iz izvirne sorte ali sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte, pri čemer so ohranjene izražene bistvene lastnosti, ki izhajajo iz genotipa ali kombinacije genotipov izvirne sorte,
(ii) se jasno razlikuje od izvirne sorte in
(iii) je razen razlik, ki so posledica izpeljevanja, usklajena z izvirno sorto v izraženih bistvenih lastnostih, ki izhajajo iz genotipa ali kombinacije genotipov izvirne sorte.
(c) Izpeljane sorte lahko na primer dobimo z izbiro naravnega ali umetnega mutanta ali somaklonskega različka, izbiro različka v sestavi rastlin izvirne sorte, povratnim križanjem ali s transformacijo s pomočjo genskega inženiringa.
15. člen
Izjeme k pravici žlahtnitelja
(1) /Obvezne izjeme/ Pravica žlahtnitelja se ne razširi na
(i) zasebna dejanja za nepridobitne namene,
(ii) dejanja za poskusne namene in
(iii) dejanja z namenom vzgojiti druge sorte, in razen če se uporabljajo določbe petega odstavka 14. člena, na dejanja iz prvega do četrtega odstavka 14. člena v zvezi s takšnimi drugimi sortami.
(2) /Neobvezna izjema/ Ne glede na 14. člen lahko vsaka pogodbenica v razumnih mejah in ob upoštevanju varovanja zakonitih interesov žlahtnitelja omeji žlahtniteljsko pravico v zvezi z vsako sorto, da bi kmetom na njihovih posestvih za nadaljnjo reprodukcijo dovolila uporabiti pridelek, ki so ga dobili na svojem posestvu z gojenjem zavarovane sorte ali sorte iz pododstavka (a) (i) ali (ii) petega odstavka 14. člena.
16. člen
Izčrpanje žlahtniteljske pravice
(1) /Izčrpanje pravice/ Žlahtniteljska pravica se ne razširi na dejanja v zvezi s katerim koli materialom zavarovane sorte ali sorte iz petega odstavka 14. člena, ki jo je žlahtnitelj prodal ali kako drugače tržil ali je bila prodana ali kako drugače tržena z njegovim privoljenjem na ozemlju zadevne pogodbenice, ali katerim koli materialom, izpeljanim iz omenjenega materiala, razen če takšna dejanja
(i) vključujejo nadaljnje razmnoževanje obravnavane sorte ali
(ii) vključujejo izvoz materiala sorte, ki omogoča razmnoževanje sorte, v državo, ki ne varuje sort rastlinskega rodu ali vrste, ki ji pripada sorta, razen če je izvozni material namenjen končni uporabi.
(2) /Pomen izraza "material"/ V prvem odstavku izraz "material" pomeni v zvezi s sorto
(i) semenski material vseh vrst,
(ii) pridelek, vključno s celimi rastlinami in deli rastlin, in
(iii) vse izdelke, narejene neposredno iz pridelka.
(3) /"Ozemlje" v določenih primerih/ Za namen prvega odstavka lahko vse pogodbenice, ki so države članice iste medvladne organizacije, delujejo skupno, če tako zahtevajo predpisi te organizacije, da bi prilagodile dejanja, storjena na ozemljih držav članic te organizacije, dejanjem, storjenim na njihovih ozemljih, in če to naredijo, o tem ustrezno obvestijo generalnega sekretarja.
17. člen
Omejitve uresničevanja žlahtniteljske pravice
(1) /Javni interes/ Če ni izrecno predvideno s to konvencijo, nobena pogodbenica ne sme omejiti svobodnega uresničevanja žlahtniteljske pravice iz drugih razlogov, kot je javni interes.
(2) /Pravično plačilo/ Če je učinek katere koli takšne omejitve pooblastitev tretje strani za dejanje, za katero je potrebno pooblastilo žlahtnitelja, zadevna pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da žlahtnitelj dobi pravično plačilo.
18. člen
Ukrepi, ki urejajo trgovanje
Pravica žlahtnitelja ni odvisna od katerega koli ukrepa, ki ga pogodbenica sprejme za ureditev proizvodnje, potrjevanja in trženja materiala sort ali izvoza ali uvoza takšnega materiala na svojem ozemlju. V nobenem primeru takšni ukrepi ne smejo vplivati na uporabo določb te konvencije.
19. člen
Trajanje žlahtniteljske pravice
(1) /Trajanje varstva/ Pravica žlahtnitelja se prizna za določen čas.
(2) /Najkrajši čas trajanja varstva/ Omenjeni čas trajanja ne sme biti krajši od 20 let od dne podelitve žlahtniteljske pravice. Za drevesa in vinsko trto omenjeni čas trajanja ne sme biti krajši od 25 let od omenjenega dne.
VI. POGLAVJE
20. člen
Poimenovanje sorte
(1) /Označitev sorte z imenom; uporaba imena/ (a) Sorta se označi z imenom, ki bo njena generična oznaka.
(b) Vsaka pogodbenica zagotovi, da ob upoštevanju četrtega odstavka nobene pravice glede oznake, registrirane kot ime sorte, ne ovirajo proste uporabe imena v zvezi s sorto tudi po izteku žlahtniteljske pravice.
(2) /Značilnosti imena/ Ime mora omogočiti razpoznavnost sorte. Ne sme biti sestavljeno izključno iz številk, razen če je to ustaljena praksa pri označevanju sort. Ne sme zavajati ali povzročati nejasnosti glede lastnosti, vrednosti ali identitete sorte ali identitete žlahtnitelja. Predvsem se mora razlikovati od vsakega imena, ki označuje na ozemlju katere koli pogodbenice obstoječo sorto iste rastlinske vrste ali sorodne vrste.
(3) /Registracija imena/ Ime sorte žlahtnitelj predloži organu. Če se ugotovi, da ime ne izpolnjuje zahtev drugega odstavka, organ zavrne njegovo registracijo in od žlahtnitelja zahteva, da v predpisanem roku predlaga drugo ime. Organ registrira ime hkrati s podelitvijo žlahtniteljske pravice.
(4) /Predhodno pridobljene pravice tretjih oseb/ To ne vpliva na predhodno pridobljene pravice tretjih oseb. Če se zaradi predhodno pridobljene pravice osebi, ki je v skladu z določbami sedmega odstavka dolžna uporabiti ime sorte, prepove njegova uporaba, organ od žlahtnitelja zahteva, da predloži drugo ime za sorto.
(5) /Enako ime v vseh pogodbenicah/ Sorta se mora predložiti vsem pogodbenicam pod istim imenom. Organ vsake pogodbenice registrira tako predloženo ime, razen če ne šteje imena za neprimernega na svojem ozemlju. V tem primeru od žlahtnitelja zahteva, da predloži drugo ime.
(6) /Obveščanje med organi pogodbenic/ Organ pogodbenice zagotovi, da so organi vseh drugih pogodbenic obveščeni o zadevah v zvezi s poimenovanjem sort, predvsem s predložitvijo, registracijo in razveljavitvijo imen. Vsak organ lahko svoje morebitne pripombe k registraciji imena naslovi na organ, ki je sporočil to ime.
(7) /Obveznost uporabe imena/ Vsaka oseba, ki na ozemlju ene od pogodbenic da naprodaj ali trži semenski material zavarovane sorte na omenjenem ozemlju, je dolžna uporabiti ime te sorte tudi po poteku žlahtniteljske pravice do te sorte, razen če predhodno pridobljene pravice preprečujejo takšno uporabo v skladu z določbami četrtega odstavka.
(8) /Oznake, ki se uporabljajo v zvezi z imeni/ Če je sorta naprodaj ali se trži, je dovoljeno povezovati blagovno znamko, trgovsko ime ali druge podobne oznake z registriranim imenom sorte. Če je takšna oznaka tako povezana, mora biti ime kljub temu zlahka razpoznavno.
VII. POGLAVJE
NIČNOST IN ODVZEM ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
21. člen
Ničnost žlahtniteljske pravice
(1) /Razlogi za ničnost/ Vsaka pogodbenica razglasi žlahtniteljsko pravico, ki jo je podelila, za nično, če ugotovi, da
(i) ob podelitvi žlahtniteljske pravice pogoji iz 6. ali 7. člena niso bili izpolnjeni,
(ii) ob podelitvi žlahtniteljske pravice pogoji iz 8. ali 9. člena niso bili izpolnjeni in je bila pravica žlahtnitelju priznana v bistvu na podlagi podatkov in dokumentov, ki jih je predložil žlahtnitelj,
(iii) je bila žlahtniteljska pravica priznana osebi, ki do nje ni upravičena, razen če se pravica prenese na osebo, ki je do nje upravičena.
(2) /Izključitev drugih razlogov/ Nobena žlahtniteljska pravica se ne sme razglasiti za nično iz drugih razlogov, razen tistih, navedenih v prvem odstavku.
22. člen
Odvzem žlahtniteljske pravice
(1) /Razlogi za odvzem/ (a) Vsaka pogodbenica lahko odvzame žlahtniteljsko pravico, ki jo je podelila, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji iz 8. ali 9. člena.
(b) Poleg tega lahko vsaka pogodbenica odvzame žlahtniteljsko pravico, ki jo je podelila, če na zahtevo in v predpisanem roku
(i) žlahtnitelj organu ne predloži podatkov, dokumentov ali materiala, potrebnih za preverjanje vzdrževanja sorte,
(ii) žlahtnitelj ne plača dajatev, katerih plačilo je lahko potrebno za ohranitev veljavnosti njegove pravice, ali
(iii) žlahtnitelj ne predlaga drugega ustreznega imena. če je bilo ime sorte razveljavljeno po podelitvi pravice.
(2) /Izključitev drugih razlogov/ Nobena žlahtniteljska pravica se ne odvzame iz drugih razlogov, razen tistih, navedenih v prvem odstavku.
VIII. POGLAVJE
ZVEZA
23. člen
Članice
Pogodbenice so članice Zveze.
24. člen
Pravni status in sedež
(1) /Pravna osebnost/ Zveza ima pravno osebnost.
(2) /Pravna sposobnost/ Zveza ima na ozemlju vsake pogodbenice v skladu z zakoni, ki se uporabljajo na omenjenem ozemlju, takšno pravno sposobnost, kot je lahko potrebna za doseganje ciljev Zveze in opravljanje njenih nalog.
(3) /Sedež/ Sedež Zveze in njeni stalni organi so v Ženevi.
(4) /Sporazum o sedežu/ Zveza sklene sporazum o sedežu s Švicarsko konfederacijo.
25. člen
Organa
Svet in urad Zveze sta stalna organa Zveze.
26. člen
Svet
(1) /Sestava/ Svet sestavljajo predstavniki članic Zveze. Vsaka članica Zveze imenuje v svet enega predstavnika in njegovega namestnika. Predstavnike ali njihove namestnike lahko spremljajo pomočniki ali svetovalci.
(2) /Funkcionarji/ Svet med svojimi člani izvoli predsednika in prvega podpredsednika. Lahko izvoli tudi druge podpredsednike. Prvi podpredsednik prevzame mesto predsednika, če ta ne more opravljati svoje funkcije. Predsednikov mandat traja tri leta.
(3) /Zasedanja/ Zasedanje sveta skliče njegov predsednik. Svet se enkrat na leto sestane na rednem zasedanju. Poleg tega lahko predsednik po svoji presoji skliče svet; skliče ga v treh mesecih, če to zahteva ena tretjina članic Zveze.
(4) /Opazovalci/ Na zasedanja sveta se lahko v vlogi opazovalk povabijo države, ki niso članice Zveze. Na takšna zasedanja se lahko povabijo tudi drugi opazovalci in strokovnjaki.
(5) /Naloge/ Naloge sveta so:
(i) proučiti ustrezne ukrepe za zaščito interesov in spodbujanje razvoja Zveze;
(ii) sestaviti svoj poslovnik;
(iii) imenovati generalnega sekretarja in po potrebi namestnika generalnega sekretarja in za vsakega določiti pogoje imenovanja;
(iv) proučiti letno poročilo o dejavnostih Zveze in sestaviti program njenega dela v prihodnosti;
(v) dati generalnemu sekretarju vsa potrebna navodila za izpolnjevanje nalog Zveze;
(vi) določiti upravne in finančne predpise Zveze;
(vii) proučiti in odobriti proračun Zveze in določiti višino prispevka vsake članice Zveze;
(viii)proučiti in odobriti poslovne knjige, ki jih predloži generalni sekretar;
(ix) določiti datum in kraj konferenc iz 38. člena in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo pripravo in
(x) na splošno sprejeti vse potrebne odločitve za zagotavljanje učinkovitega delovanja Zveze.
(6) /Glasovi/ (a) Vsaka članica Zveze, ki je država, ima v svetu en glas.
(b) Vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, lahko v zadevah iz svoje pristojnosti uresniči pravice do glasovanja svojih držav članic, ki so članice Zveze. Takšna medvladna organizacija ne uresniči pravic svojih držav članic do glasovanja, če njene države članice uresničijo svojo pravico do glasovanja, in obratno.
(7) /Večina/ Vse odločitve sveta se sprejmejo z enostavno večino glasov pod pogojem, da so za vse odločitve sveta na podlagi točk (ii), (vi) in (vii) petega odstavka in tretjega odstavka 28. člena, pododstavka (b) petega odstavka 29. člena in prvega odstavka 38. člena potrebne tri četrtine glasov. Pri tem se ne upoštevajo vzdržani glasovi.
27. člen
Urad Zveze
(1) /Naloge in vodenje urada/ Urad Zveze izvaja vse dolžnosti in naloge, ki mu jih poveri svet. Je podrejen generalnemu sekretarju.
(2) /Dolžnosti generalnega sekretarja/ Generalni sekretar je odgovoren svetu; pristojen je za izvajanje odločitev sveta. Proračun Zveze predloži v odobritev svetu in je pristojen za njegovo izvajanje. Svetu poroča o svojem upravljanju in dejavnostih in finančnem stanju Zveze.
(3) /Osebje/ Ob upoštevanju določb točke (iii) petega odstavka 26. člena se pogoji o imenovanju in zaposlitvi osebja, ki je potrebno za učinkovito izvajanje nalog urada Zveze, določijo v upravnih in finančnih predpisih.
28. člen
Jeziki
(1) /Jeziki urada/ Urad Zveze pri opravljanju svojih dolžnosti uporablja angleški, francoski, nemški in španski jezik.
(2) /Jeziki na določenih zasedanjih/ Zasedanja sveta in konference za spremembo konvencije potekajo v štirih jezikih.
(3) /Drugi jeziki/ Svet lahko odloči, da se uporabljajo še drugi jeziki.
29. člen
Finance
(1) /Prihodek/ Izdatki Zveze se plačajo iz
(i) letnih prispevkov držav članic Zveze,
(ii) plačil za opravljene storitve,
(iii) raznih drugih prejemkov.
(2) /Prispevki: enote/ (a) Delež vsake države članice Zveze v celotnem znesku letnih prispevkov se določi glede na vse izdatke, ki jih je treba plačati s prispevki držav članic Zveze, in glede na število prispevnih enot, ki se zanjo uporabljajo po tretjem odstavku. Omenjeni delež se izračuna v skladu s četrtim odstavkom.
(b) Število prispevnih enot se izrazi s celimi števili ali ulomki pod pogojem, da noben ulomek ni manjši od ene petine.
(3) /Prispevki: delež vsake članice/ (a) Število prispevnih enot, ki se uporablja za vsako članico Zveze pogodbenico listine iz leta 1961/72 ali listine iz leta 1978, je na dan, ko jo začne zavezovati ta konvencija, enako številu, ki se zanjo uporablja neposredno pred omenjenim dnem.
(b) Vsaka druga država članica Zveze ob včlanitvi v Zvezo navede v izjavi, naslovljeni na generalnega sekretarja, število prispevnih enot, ki se uporabljajo zanjo.
(c) Vsaka država članica Zveze lahko kadar koli navede v izjavi, naslovljeni na generalnega sekretarja, število prispevnih enot, ki se razlikuje od tistega, ki se zanjo uporablja po pododstavku (a) ali (b). Takšna izjava, ki se da v prvih šestih mesecih koledarskega leta, začne veljati na začetku naslednjega koledarskega leta; drugače pa začne veljati z začetkom drugega koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bila dana izjava.
(4) /Prispevki: izračun deležev/ (a) Za vsako proračunsko obdobje se višina ene prispevne enote določi tako, da se celoten znesek izdatkov, ki naj se v tem obdobju plačajo iz prispevkov držav članic Zveze, deli s celotnim številom enot, ki se uporabljajo za te države članice Zveze.
(b) Višina prispevka vsake države članice Zveze se določi tako, da se znesek ene prispevne enote pomnoži s številom prispevnih enot, ki se uporabljajo za to državo članico Zveze.
(5) /Zaostala plačila prispevkov/ (a) Država članica Zveze, ki zaostaja s plačili svojih prispevkov, ob upoštevanju pododstavka (b) ne sme uresničiti svoje pravice do glasovanja v svetu, če je znesek njenih zaostalih plačil enak ali presega znesek prispevka, ki ga mora plačati za celo prejšnje leto. Začasen odvzem pravice do glasovanja ne razreši takšne države članice Zveze njenih obveznosti po tej konvenciji in je ne prikrajša za druge pravice po tej konvenciji.
(b) Svet lahko omenjeni državi članici Zveze dovoli, da še naprej uresničuje svoje pravice do glasovanja, če in dokler je svet prepričan, da je zamuda pri plačilu posledica izrednih in neizogibnih okoliščin.
(6) /Revizija poslovnih knjig/ Država članica Zveze opravi revizijo poslovnih knjig Zveze, kot to določajo upravni in finančni predpisi. Takšno državo članico Zveze imenuje svet sporazumno z njo.
(7) /Prispevki medvladnih organizacij/ Pogodbenici, ki je medvladna organizacija, ni treba plačati prispevkov. Če se ne glede na to odloči plačati prispevke, se ustrezno uporabijo določbe od prvega do četrtega odstavka.
IX. POGLAVJE
IZVAJANJE KONVENCIJE; DRUGI SPORAZUMI
30. člen
Izvajanje konvencije
(1) /Ukrepi za izvajanje/ Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje te konvencije, predvsem:
(i) zagotovi ustrezna pravna sredstva za učinkovito uveljavljanje žlahtniteljskih pravic;
(ii) ima organ, ki mu je poverjena naloga podeljevanja žlahtniteljske pravice, ali poveri omenjeno nalogo organu, ki ga ima druga pogodbenica;
(iii) zagotovi, da je javnost z rednimi objavami obveščena o podatkih v zvezi s
- prijavami in podelitvami žlahtniteljskih pravic in
- predlaganimi in odobrenimi imeni.
(2) /Usklajenost zakonodaje/ Predpostavlja se, da je ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi oziroma pristopu vsaka država ali medvladna organizacija po svoji zakonodaji sposobna začeti uveljavljati določbe te konvencije.
31. člen
Odnosi med pogodbenicami in državami, ki jih zavezujejo prejšnje listine
(1) /Odnosi med državami, ki jih zavezuje ta konvencija/ Med državami članicami Zveze, ki jih zavezujeta ta konvencija in katera koli prejšnja listina te konvencije, se uporablja samo ta konvencija.
(2) /Možni odnosi z državami, ki jih ne zavezuje ta konvencija/ Vsaka država članica Zveze, ki je ne zavezuje ta konvencija, lahko v uradnem obvestilu, naslovljenem na generalnega sekretarja, izjavi, da bo v svojih odnosih z vsako članico Zveze, ki jo zavezuje le ta konvencija, uporabljala zadnjo listino, ki jo zavezuje. Po preteku enega meseca od dneva takšnega uradnega obvestila in dokler države članice Zveze, ki je poslala to uradno obvestilo, ne začne zavezovati ta konvencija, omenjena članica Zveze uporablja zadnjo listino, ki jo zavezuje, v svojih odnosih z vsako članico Zveze, ki jo zavezuje le ta konvencija, medtem ko ta članica v zvezi s prej omenjeno članico uporablja to konvencijo.
32. člen
Posebni sporazumi
Članice Zveze si pridržujejo pravico, da med seboj sklenejo posebne sporazume o varstvu sort, če takšni sporazumi niso v nasprotju z določbami te konvencije.
X. POGLAVJE
KONČNE DOLOČBE
33. člen
Podpis
Ta konvencija je na voljo za podpis vsaki državi, ki je na dan njenega sprejema članica Zveze. Na voljo za podpis ostane do 31. marca 1992.
34. člen
Ratifikacija, sprejetje ali odobritev; pristop
(1) /Države in določene medvladne organizacije/ (a) Vsaka država lahko, kot to določa ta člen, postane pogodbenica te konvencije.
(b) Vsaka medvladna organizacija lahko, kot to določa ta člen, postane pogodbenica te konvencije, če
(i) je pristojna za zadeve, ki jih ureja ta konvencija,
(ii) ima svojo zakonodajo, ki predvideva podelitev in varstvo žlahtniteljskih pravic in je zavezujoča za vse njene države članice, in
(iii) je v skladu s svojimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena, da pristopi k tej konvenciji.
(2) /Listine o pripadnosti/ Vsaka država, ki je podpisala to konvencijo, postane pogodbenica te konvencije tako, da deponira listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi te konvencije. Vsaka država, ki ni podpisala te konvencije, in vsaka medvladna organizacija postane pogodbenica te konvencije tako, da deponira listino o pristopu k tej konvenciji. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju.
(3) /Nasvet sveta/ Preden vsaka država, ki ni članica Zveze, in vsaka medvladna organizacija deponira svojo listino o pristopu, prosi svet za nasvet glede usklajenosti svoje zakonodaje z določbami te konvencije. Če je odločitev v obliki nasveta pritrdilna, se listina o pristopu lahko deponira.
35. člen
Pridržki
(1) /Načelo/ Ob upoštevanju drugega odstavka niso dovoljeni nobeni pridržki k tej konvenciji.
(2) /Možna izjema/ (a) Ne glede na določbe prvega odstavka 3. člena ima vsaka država, ki je pogodbenica listine iz leta 1978, in za sorte, ki se razmnožujejo nespolno, zagotavlja varovanje na podlagi industrijske lastnine, ki ni žlahtniteljska pravica, pravico to nadaljevati, ko postane pogodbenica te konvencije, ne da bi za te sorte uporabljala to konvencijo.
(b) Vsaka država, ki uporablja omenjeno pravico, ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi oziroma pristopu ustrezno obvesti generalnega sekretarja. Ta država lahko kadar koli umakne omenjeno uradno obvestilo.
36. člen
Obvestila o zakonodaji in zavarovanih rodovih in vrstah; podatki, ki jih je treba objaviti
(1) /Prvo uradno obvestilo/ Ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi oziroma pristopu k tej konvenciji vsaka država ali medvladna organizacija pošlje generalnemu sekretarju uradno obvestilo o
(i) svoji zakonodaji, ki ureja žlahtniteljske pravice, in
(ii) seznamu rastlinskih rodov in vrst, za katere bo na dan, ko jo bo začela zavezovati ta konvencija, uporabila določbe te konvencije.
(2) /Uradno obvestilo o spremembah/ Vsaka pogodbenica takoj pošlje generalnemu sekretarju uradno obvestilo o
(i) vsaki spremembi svoje zakonodaje, ki ureja žlahtniteljske pravice, in
(ii) vsaki razširitvi uporabe te konvencije na dodatne rastlinske rodove in vrste.
(3) /Objava podatkov/ Generalni sekretar na podlagi obvestil vsake zadevne pogodbenice objavi podatke o
(i) zakonodaji, ki ureja žlahtniteljske pravice, in vseh spremembah te zakonodaje in
(ii) seznamu rastlinskih rodov in vrst iz točke (ii) prvega odstavka in vsaki razširitvi iz točke (ii) drugega odstavka.
37. člen
Začetek veljavnosti; prenehanje možnosti pristopa k prejšnjim listinam
(1) /Prvi začetek veljavnosti/ Ta konvencija začne veljati en mesec po tem, ko pet držav deponira svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi oziroma pristopu, pod pogojem, da so vsaj tri od omenjenih listin deponirale države pogodbenice listine iz leta 1961/1972 ali listine iz leta 1978.
(2) /Naknadni začetek veljavnosti/ Vsako državo, ki ni zajeta v prvem odstavku, ali vsako medvladno organizacijo ta konvencija začne zavezovati en mesec po dnevu, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi oziroma pristopu.
(3) /Prenehanje možnosti pristopa k listini iz leta 1978/ Po začetku veljavnosti te konvencije v skladu s prvim odstavkom se ne sme deponirati nobena listina o pristopu k listini iz leta 1978, vendar vsaka država, ki se v skladu z uveljavljeno prakso Generalne skupščine Združenih narodov šteje za državo v razvoju, lahko deponira takšno listino do 31. decembra 1995 in vsaka druga država lahko deponira takšno listino do 31. decembra 1993, tudi če ta konvencija začne veljati pred tem dnem.
38. člen
Spremembe konvencije
(1) /Konferenca/ Ta konvencija se lahko spremeni na konferenci članic Zveze. O sklicu takšne konference odloča svet.
(2) /Sklepčnost in večina/ Potek konference je veljaven, le če je na konferenci zastopana vsaj polovica držav članic Zveze. Za sprejem spremembe je potrebna tričetrtinska večina držav članic Zveze, ki so prisotne na konferenci in glasujejo.
39. člen
Odpoved
(1) /Uradna obvestila/ Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo, tako da o tem uradno obvesti generalnega sekretarja. Generalni sekretar takoj uradno obvesti članice Zveze o prejemu takšnega uradnega obvestila.
(2) /Prejšnje listine/ Uradno obvestilo o odpovedi te konvencije se šteje kot uradno obvestilo o odpovedi vseh prejšnjih listin, ki zavezujejo pogodbenico, ki odpoveduje to konvencijo.
(3) /Dan začetka veljavnosti odpovedi/ Odpoved začne veljati po koncu koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
(4) /Pridobljene pravice/ Odpoved ne učinkuje na katero koli pravico, pridobljeno za sorto na podlagi te konvencije ali prejšnje listine pred začetkom veljavnosti odpovedi.
40. člen
Ohranitev obstoječih pravic
Ta konvencija ne omejuje obstoječih žlahtniteljskih pravic po zakonodaji pogodbenic ali na podlagi prejšnje listine ali drugega sporazuma, sklenjenega med članicami Zveze, razen te konvencije.
41. člen
Izvirnik in uradna besedila te konvencije
(1) /Izvirnik/ Ta konvencija se podpiše v enem izvirniku v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, v primeru neskladij med različnimi besedili prevlada veljavno francosko besedilo. Izvirnik se deponira pri generalnem sekretarju.
(2) /Uradna besedila/ Generalni sekretar po posvetovanju z zainteresiranimi vladami določi uradna besedila te konvencije v arabskem, italijanskem, japonskem, nizozemskem in španskem jeziku in takšnih drugih jezikih, kot jih lahko določi svet.
42. člen
Naloge depozitarja
(1) /Pošiljanje izvodov/ Generalni sekretar pošlje overjene izvode te konvencije vsem državam in medvladnim organizacijam, ki so bile zastopane na diplomatski konferenci, ki je sprejela to konvencijo, in na zahtevo kateri koli drugi državi ali medvladni organizaciji.
(2) /Registracija/ Generalni sekretar to konvencijo registrira pri Sekretariatu Združenih narodov.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-12/99-13/1
Ljubljana, dne 22. aprila 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 05/22/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |