Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K ON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ITALIJANSKO REPUBLIKO O SOCIALNI VARNOSTI (BITSV)
1. člen
Ratificira se konvencija med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o socialni varnosti, podpisana v Ljubljani 7. julija 1997.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:
KONVENCIJA
MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
ITALIJANSKO REPUBLIKO
O SOCIALNI VARNOSTI
Vlada Republike Slovenije
in
Vlada Italijanske republike
sta se v želji, da bi izboljšali odnose med državama na področju socialne varnosti ter da bi jih prilagodili pravnemu razvoju, sporazumeli o naslednjem:
I. DEL
Splošne določbe
1. člen
1. Pri uporabi te konvencije:
a) izraz "Italija" označuje Italijansko republiko; "Slovenija" pa Republiko Slovenijo;
b) izraz "pravni predpisi" označuje veljavne in prihodnje zakone ter vse druge predpise vsake države pogodbenice, ki se nanašajo na sisteme in področja socialne varnosti, navedena v 2. členu te konvencije;
c) izraz "pristojni organi" pomeni za italijansko stran Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo ter Ministrstvo za zdravstvo; za slovensko stran pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravstvo;
d) izraz "pristojni nosilec" pomeni zavod, pri katerem je oseba prijavljena v zavarovanje v trenutku predložitve prošnje za določeno dajatev ali storitev, ali zavod, od katerega je prosilec imel ali bi imel pravico prejemati dajatev, če bi on ali njegovi družinski člani prebivali na ozemlju države pogodbenice, v kateri je tak zavod;
e) izraz "organi za zvezo" označuje službe, ki jim bodo pristojni organi naložili, da vzdržujejo neposredne medsebojne stike ter da posredujejo med pristojnimi nosilci obeh držav pogodbenic pri izvajanju pravic do dajatev ali storitev, predvidenih s to konvencijo;
f) izraz "delavci" označuje državljane ene od obeh držav pogodbenic, za katere veljajo pravni predpisi, navedeni v 2. členu;
g) izraz "družinski člani" označuje osebe, ki jih kot take določajo ali priznavajo pravni predpisi v uporabi;
h) izraz "preživeli družinski člani" označuje osebe, ki jih kot take določajo ali priznavajo pravni predpisi v uporabi;
i) izraz "začasno prebivališče" označuje krajše bivanje državljanov, ki imajo sicer stalno prebivališče na ozemlju ene države pogodbenice, na ozemlju druge države pogodbenice;
l) izraz "stalno prebivališče" označuje kraj stalnega bivanja, kot ga opredeljujejo pravni predpisi v uporabi;
m) izraz "obmejni delavec" označuje kateregakoli delavca, ki je zaposlen na ozemlju ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, kamor se praviloma vrača vsak dan oziroma najmanj enkrat tedensko. Ozemlja, o katerih je govor, so navedena v 1. členu Sporazuma, podpisanega 15. maja 1982 v Vidmu (Udine);
n) izraz "zavarovalne dobe" označuje obdobja plačevanja prispevkov ali zaposlitve, ki so opredeljena ali upoštevana kot zavarovalne dobe po pravnih predpisih, v okviru katerih so bila dopolnjena;
o) izraz "izenačena obdobja" označuje obdobja, ki so po pravnih predpisih, v okviru katerih so bila dopolnjena, vštevna v zavarovalne dobe;
p) izraz "nudenje storitev" pomeni vse storitve v obliki nudenja zdravstvenih storitev ali pripomočkov;
r) izraz "družinski dodatki" označuje dajatve v denarju, namenjene za pokrivanje družinskih stroškov.
2. Vsak drug izraz ali pojem, uporabljen v tej konvenciji, ima pomen, ki mu ga določajo nacionalni pravni predpisi v uporabi.
2. člen
1. Ta konvencija se uporablja pri pravnih predpisih, ki se nanašajo
v Italiji na:
a) splošno obvezno zavarovanje za primer invalidnosti, starosti ter za preživele družinske člane zaposlenih delavcev kakor tudi za posebne dejavnosti samostojnih delavcev;
b) zavarovanje za primer bolezni, vključno s tuberkulozo, in za materinstvo;
c) zavarovanje za primer nesreč pri delu in poklicne bolezni;
d) zavarovanje za primer neprostovoljne brezposelnosti;
e) družinske dodatke;
f) posebne nadomestne sisteme zavarovanja, določene za nekatere kategorije delavcev, če se nanašajo na dajatve in storitve ali tveganja, ki jih zajemajo pravni predpisi pod prej navedenimi črkami;
v Sloveniji na:
a) zdravstveno zavarovanje;
b) pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
c) otroške dodatke in varstvo materinstva;
d) zavarovanje za primer brezposelnosti.
2. Ta konvencija se bo uporabljala tudi pri pravnih predpisih, ki bodo sprejeti kot dopolnila ali spremembe k pravnim predpisom iz prejšnjega odstavka.
3. Ta konvencija se bo uporabljala tudi pri pravnih predpisih ene od držav pogodbenic, ki bodo razširili obstoječe vrste zavarovanja na nove kategorije delavcev ali bodo uvedli nove sisteme socialne varnosti, razen če vlada druge države pogodbenice predloži vladi prve države svoj ugovor v treh mesecih od dne uradnega obvestila o takšnih pravnih predpisih.
4. Ta konvencija se ne uporablja pri italijanskih pravnih predpisih, ki se nanašajo na socialno pokojnino in na druge dajatve, ki niso odmerjene na podlagi prispevkov in so izplačane iz javnih skladov, kot tudi ne v primeru povečanj do minimalne pokojnine, razen v primeru iz 21. člena.
3. člen
1. Ta konvencija se uporablja za državljane obeh držav pogodbenic, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic, za njihove družinske člane ter za preživele družinske člane.
2. Ta konvencija se uporablja tudi za begunce po Konvenciji o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 ter pripadajočem protokolu z dne 31. januarja 1967 ter za osebe brez državljanstva po Konvenciji o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954, če je njihovo prebivališče na ozemlju ene od držav pogodbenic ter zanje veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic, za njihove družinske člane in za preživele družinske člane.
4. člen
Italijanski delavci v Sloveniji in slovenski delavci v Italiji kot tudi njihovi družinski člani imajo enake pravice in enake dolžnosti kot državljani druge države pogodbenice, če ta konvencija ne določa drugače.
II. DEL
Določbe o uporabi pravnih predpisov
5. člen
Za delavce, za katere se uporabljajo določbe te konvencije, veljajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri delajo, razen v primerih iz 6. in 7. člena.
6. člen
Določbe, ki jih vsebuje 5. člen, imajo naslednje izjeme:
a) delavec, zaposlen v podjetju s sedežem v eni od držav pogodbenic, ki ga delodajalec za določen čas pošlje na ozemlje druge države pogodbenice, ostane delavec po pravnih predpisih prve države, če njegova zaposlitev na ozemlju druge države ne traja več kot 36 mesecev. Če se taka zaposlitev podaljša preko 36 predvidenih mesecev, se lahko pravni predpisi države, v kateri ima podjetje sedež, izjemoma uporabljajo še naslednjih 36 mesecev;
b) osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene od držav pogodbenic in ki za določeno obdobje opravljajo takšno dejavnost na ozemlju druge države, so še naprej zavarovane po pravnih predpisih prve države, če njihova zaposlitev na ozemlju druge države ne traja več kot 24 mesecev. Če se zaradi nepredvidenih razlogov taka dejavnost podaljša preko 24 mesecev, se lahko pravni predpisi države stalnega prebivališča izjemoma uporabljajo še naslednjih 24 mesecev;
c) za potujoče osebje letalskih, cestnih ali železniških prevozniških podjetij veljajo izključno pravni predpisi države, v kateri je sedež podjetja;
d) za delavce, zaposlene v podjetjih nacionalnega pomena, ki opravljajo storitve s področja telekomunikacij, potniškega prevoza ali prevoza blaga po železnici, cesti, po zračnih in pomorskih poteh, kakor tudi za delavce, zaposlene v kateremkoli drugem podjetju, ki bo določeno kasneje z izmenjavo not in ki ima glavni sedež na ozemlju ene od držav pogodbenic, delajo pa v podružnici oziroma v stalnem predstavništvu na ozemlju druge države pogodbenice, veljajo še naprej pravni predpisi države, v kateri je glavni sedež podjetja;
e) za člane ladijske posadke, ki pluje pod zastavo ene od držav pogodbenic, veljajo pravni predpisi države, pod katere zastavo pluje ladja. Za delavce, ki so najeti za natovarjanje in raztovarjanje ladje, za popravila ali za njen nadzor v času, ko je ladja v pristanišču druge države pogodbenice, veljajo pravni predpisi tiste države, v kateri je pristanišče;
f) za diplomatske predstavnike, za poklicne konzule ter za administrativno in tehnično osebje konzularnih in diplomatskih predstavništev, ki je med opravljanjem svojih dolžnosti poslano na ozemlje druge države pogodbenice, ter za njihove družinske člane veljajo pravni predpisi države pogodbenice, ki ji pripada uprava, kjer so zaposleni;
g) za uslužbence, uradne predstavnike in za izenačeno osebje, ki je med opravljanjem svojih dolžnosti poslano na ozemlje druge države pogodbenice, ter za njihove družinske člane veljajo pravni predpisi države pogodbenice, ki ji pripada uprava, kjer so zaposleni.
7. člen
Osebje diplomatskih predstavništev in konzularnih uradov, ki ni zajeto v črki f) 6. člena, kot tudi hišno osebje v zasebni službi pri diplomatskih in konzularnih predstavnikih lahko v skladu z določbami administrativnega sporazuma iz 35. člena izbere pravne predpise države pošiljateljice pod pogojem, da so njeni državljani.
8. člen
Pristojne oblasti obeh držav pogodbenic se lahko dogovorijo, da odstopijo od določb 5. in 6. člena te konvencije in predvidijo, da se še naprej uporabljajo pravni predpisi delavčeve matične države, vsakokrat ko bi bila zaradi pogostih premestitev ali zaradi njihove izjemne narave ali pa zaradi delavčeve starosti zanj manj ugodna uporaba pravnih predpisov države, v kateri opravlja svoje delo.
9. člen
Če v tej konvenciji ni drugače določeno, bodo delavci, ki so upravičeni do denarnih dajatev ene države pogodbenice, te dajatve prejeli ob enaki obravnavi kot državljani te države na ozemlju druge države pogodbenice ali na ozemlju tretje države.
10. člen
1. Za pristop k prostovoljnemu zavarovanju, ki ga predvidevajo pravni predpisi ene od držav pogodbenic, se zavarovalne dobe, dopolnjene v skladu s pravnimi predpisi te države, po potrebi seštevajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi v skladu s pravnimi predpisi druge države pogodbenice, pod pogojem, da se ne prekrivajo.
2. Da bi zavarovanec lahko v skladu z italijanskimi pravnimi predpisi uveljavljal določbo prvega odstavka, mora po omenjenih pravnih predpisih plačati prispevke najmanj za eno leto.
3. Določba iz prvega odstavka ne dovoljuje hkratne vključitve v obvezno zavarovanje ene države pogodbenice in v prostovoljno zavarovanje druge države pogodbenice, če pravni predpisi slednje države tega ne dovoljujejo.
11. člen
Da bi zagotovili, ohranili ali ponovno pridobili pravice do denarnih dajatev ali do storitev, ki jih predvideva ta konvencija, se zavarovalne dobe ali izenačena obdobja, dopolnjena v skladu s pravnimi predpisi ene države pogodbenice, po potrebi seštevajo z zavarovalnimi dobami ali izenačenimi obdobji v skladu s pravnimi predpisi druge države pogodbenice, pod pogojem, da se ne prekrivajo.
III. DEL
Posebne določbe
I. poglavje
Bolezen, vključno s tuberkulozo, ter materinstvo
12. člen
1. Delavci iz 6. in 7. člena, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic do dajatev in storitev, predvidenih s pravnimi predpisi pristojne države, lahko ob morebitnem upoštevanju določb 11. člena za čas bivanja v drugi državi pogodbenici uveljavljajo:
- storitve in ortopedske pripomočke, ki jih v breme pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, in sicer po pravnih predpisih, ki jih ta nosilec uporablja;
- denarne dajatve, ki jih neposredno povrne pristojni nosilec po pravnih predpisih, ki jih ta nosilec uporablja.
2. Določbe iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na storitve, se uporabijo tudi za delavčeve družinske člane, ki živijo z njim.
13. člen
1. Delavci, ki ob morebitnem upoštevanju 11. člena izpolnjujejo pogoje za uveljavitev pravic do dajatev in storitev, predvidenih s pravnimi predpisi pristojne države, in:
a) katerih zdravstveno stanje zahteva takojšnjo storitev med začasnim bivanjem na ozemlju druge države pogodbenice
ali
b) ki jim je pristojni nosilec na podlagi svojih pravnih predpisov dovolil, da gredo na ozemlje druge države pogodbenice, kjer bodo deležni ustrezne nege, lahko uveljavljajo:
- storitve, ki jih v breme pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju začasnega bivanja po pravnih predpisih, ki jih ta nosilec uporablja;
- denarne dajatve, ki jih neposredno daje pristojni nosilec na podlagi pravnih predpisov, ki jih uporablja.
2. Trajanje denarnih dajatev določi pristojni nosilec.
3. Določbe iz prvega odstavka o nudenju storitev se uporabljajo za delavčeve družinske člane, za uživalce pokojnine ali rente in za njihove družinske člane ter za državljane obeh držav pogodbenic, ki so v svoji državi obvezno zdravstveno zavarovani na drugi podlagi.
4. Če pravni predpisi ene strani predvidevajo, da se znesek dajatve za materinstvo izračunava na osnovi plače upravičenke, upošteva pristojni nosilec le povprečno plačo, ki jo je upravičenka prejemala med zaposlitvijo v državi, v kateri je nazadnje delala.
14. člen
1. Obmejni delavci, ki ob morebitnem upoštevanju določb 11. člena izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic do dajatev in storitev po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri delajo, lahko uveljavljajo:
- storitve, ki jih v breme pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča po pravnih predpisih, ki jih ta nosilec uporablja;
- denarne dajatve, ki jih neposredno zagotovi pristojni nosilec na podlagi pravnih predpisov, ki jih uporablja.
2. Delavci iz prvega odstavka so lahko v nujnih ali drugih primerih, ki jih navaja administrativni sporazum iz 35. člena te konvencije, ali pa z vnaprejšnjim pooblastilom pristojnega nosilca, na ozemlju države pogodbenice, kjer delajo, deležni storitev na podlagi pravnih predpisov, ki veljajo v tej državi.
3. Določbe iz prvega in drugega odstavka se uporabljajo za storitve tudi pri družinskih članih, ki imajo stalno prebivališče v državi pogodbenici, ki ni država, v kateri je delavec zaposlen.
15. člen
1. Uživalec pokojnine ali rente, pridobljene po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ima pravico do storitev zase in za člane svoje družine od in v breme nosilca, pristojnega po kraju stalnega prebivališča.
2. Uživalec pokojnine ali rente, pridobljene po pravnih predpisih samo ene države pogodbenice, kot tudi njegovi družinski člani, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države pogodbenice, imajo pravico, da v breme pristojnega nosilca koristijo storitve, ki jih nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča po svojih predpisih.
16. člen
Delavčevi družinski člani, ki stalno prebivajo v državi pogodbenici, ki ni pristojna država, uveljavljajo storitve, ki jim jih nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča po pravnih predpisih, ki jih le-ta uporablja, vendar v breme pristojnega nosilca.
17. člen
Proteze, pripomočki in storitve večje vrednosti, katerih seznam bo določen v administrativnem sporazumu iz 35. člena, se zagotavljajo po predhodni odobritvi pristojnega nosilca, izjema so le izredno nujni primeri.
18. člen
Storitve, ki jih na podlagi določb tega poglavja nudi nosilec ene države pogodbenice v breme nosilca druge države pogodbenice, se povrnejo na podlagi dejanskih stroškov in na način ter v obsegu, kot bosta določena z administrativnim sporazumom iz 35. člena.
II. poglavje
Invalidnost, starost in smrt
19. člen
1.
a) Če delavec za pridobitev pravic do dajatev ne izpolnjuje pogojev, predvidenih s pravnimi predpisi ene države pogodbenice, samo na podlagi zavarovalnih in izenačenih dob, dopolnjenih v skladu s temi pravnimi predpisi, pristojni nosilec omenjene države uporabi določbe 11. člena;
b) če pravni predpisi ene države pogodbenice pogojujejo odobritev nekaterih dajatev s tem, da so zavarovalne dobe dopolnjene v poklicu, za katerega velja poseben sistem, se za določitev pravice do dajatev seštevajo le dobe, ki so bile dopolnjene v enakem sistemu druge države pogodbenice, če tega sistema ni, pa v istem poklicu ali zaposlitvi, čeprav v drugi državi ni posebnega sistema za tak poklic ali zaposlitev. Če skupni seštevek vseh zavarovalnih dob ne omogoči pridobitve pravice do dajatve iz posebnega sistema, bodo te dobe upoštevane za določitev pravice do dajatev po splošnem sistemu;
c) če kljub uporabi določb iz črk a) in b) delavec ne pridobi pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi imata državi pogodbenici posebej sklenjene konvencije o socialni varnosti in v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob.
2. Če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dajatev, določene po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne da bi pri tem seštevali zavarovalne dobe tako, kot določa prejšnji odstavek, mora pristojni nosilec te države dodeliti znesek dajatve, ki se izračuna izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih, ki jih sam uporablja. Ta določba velja tudi, če ima delavec v drugi državi pogodbenici pravico do dajatve, izračunane po določbah tretjega odstavka.
3. Za določitev pripadajočih dajatev ob uporabi določbe 11. člena pristojni nosilec vsake države pogodbenice ravna tako:
a) določi teoretični znesek dajatve, do katere bi bil delavec upravičen, če bi vse seštete zavarovalne dobe dopolnil v okviru svojih pravnih predpisov;
b) nato določi dejanski znesek dajatve, do katere ima delavec pravico, ter zmanjša teoretični znesek iz črke a) na podlagi razmerja med zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po svojih pravnih predpisih, in zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi v obeh državah pogodbenicah;
c) kar zadeva uporabo črke c) prvega odstavka tega člena, sta teoretična višina in razmerje med zavarovalnimi dobami iz črk a) in b ) tretjega odstavka izračunana ob upoštevanju dob, dopolnjenih v tretjih državah, ki imajo z obema državama sklenjeno konvencijo o socialni varnosti;
d) če skupno trajanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki jo za pridobitev polne pokojnine zahtevajo pravni predpisi ene države, pristojni nosilec upošteva najdaljšo možno zavarovalno dobo namesto skupnega trajanja omenjenih zavarovalnih dob.
4. Če pravni predpisi ene države pogodbenice predvidevajo, da se dajatve izračunajo glede na zneske plač, prihodkov ali prispevkov, pristojni nosilec te države upošteva izključno prejete plače ali prihodke oziroma prispevke, ki so bili plačani v skladu s pravnimi predpisi, ki jih nosilec uporablja.
5. Če skupno trajanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne dosega vsaj enega leta ali če ob upoštevanju samo teh dob ne pripada pravica do kakršnihkoli dajatev po teh pravnih predpisih, potem nosilec te države ne glede na določbo prvega odstavka ni dolžan izplačevati dajatev za omenjene dobe. Te zavarovalne dobe pa bo pristojni nosilec druge države upošteval tako za pridobitev pravice do dajatev po pravnih predpisih te države kot tudi za njihov izračun.
20. člen
Če delavec tudi s seštevanjem zavarovalnih dob po 11. členu ne izpolnjuje hkrati pogojev, ki jih zahtevajo pravni predpisi obeh držav pogodbenic, se njegova pravica do pokojnine določa po pravnih predpisih vsake države pogodbenice takrat, ko izpolni te pogoje.
21. člen
1. Če obstaja možnost po pravnih predpisih katere od držav pogodbenic, ta država pogodbenica poveča dajatev, do katere je delavec pridobil pravico na podlagi 11. člena, do zneska minimalne pokojnine, vendar le, če upravičenec stalno prebiva na njenem ozemlju.
2. Razlika do zneska minimalne pokojnine iz prejšnjega odstavka gre izključno v breme pristojnega nosilca tiste države pogodbenice, kjer ima upravičenec stalno prebivališče.
22. člen
Če pravni predpisi ene od držav pogodbenic pogojujejo dodelitev dajatev s tem, da za delavca veljajo ti pravni predpisi v trenutku, ko se pojavi tveganje, velja, da je tak pogoj izpolnjen, če ob pojavu tveganja za delavca veljajo pravni predpisi druge države pogodbenice ali če v njej lahko uveljavlja pravico do dajatev.
III. poglavje
Nesreče pri delu in poklicne bolezni
23. člen
Za storitve se uporabljajo določbe 12., 17. in 18. člena.
24. člen
Če delavec, ki stalno ali začasno prebiva v drugi državi pogodbenici, zaprosi za dobavo ali obnovo proteze ali drugega pripomočka, nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča poskrbi za izdajo zahtevanega pripomočka ob predhodni odobritvi pristojnega nosilca, razen v nujnih primerih. Pristojni nosilec bo nosilcu, ki je pripomoček zagotovil, povrnil stroške na podlagi dejanske cene.
25. člen
1. Dajatve za poklicne bolezni, ki izhajajo iz pravnih predpisov obeh držav pogodbenic, je dolžan izplačati nosilec tiste države, na katere ozemlju je delavec nazadnje opravljal delo, ki po svoji naravi pomeni posebno tveganje za nastanek poklicnih bolezni. Določba 11. člena te konvencije za te dajatve ne velja.
2. Če delavec, ki mu je bila v eni od držav pogodbenic dodeljena dajatev za poklicno bolezen, zahteva dodatne dajatve za isto bolezen v drugi državi pogodbenici, ostaja za njihovo dodelitev pristojen zavarovalni zavod prve države pogodbenice. Če pa je bil omenjeni delavec kasneje zaposlen v drugi državi na delovnem mestu, ki pomeni isto tveganje, za katero je pridobil prvo dajatev, gredo dodatne dajatve v breme zavarovalnega zavoda slednje države.
26. člen
Če za oceno stopnje nezmožnosti za delo pravni predpisi ene države pogodbenice določajo, da se upoštevajo nesreče pri delu, do katerih je prišlo že prej, se bodo upoštevale nesreče pri delu, do katerih je že prišlo po pravnih predpisih druge države pogodbenice.
27. člen
Dajatve za nesrečo, ki se zgodi državljanu ene od držav pogodbenic, ko z veljavno pogodbo odide na delo v drugo državo, mora izplačati pristojni nosilec druge države v skladu s pravnimi predpisi, ki se nanašajo na zavarovanje za nesreče pri delu, če do nesreče pride med neprekinjenim potovanjem po najkrajši poti od kraja odhoda do kraja delovnega mesta. Isto velja za nesrečo, ki se zgodi delavcu ob vrnitvi v matično državo takoj po izteku pogodbe o zaposlitvi, zaradi katere se je preselil v drugo državo.
28. člen
Na zahtevo pristojnega nosilca ter ob njegovi predhodni privolitvi tudi na zahtevo delavca nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča opravlja zdravniške preglede za ugotavljanje nezmožnosti za delo. Ta nosilec pošlje pristojnemu nosilcu podrobna izvedenska poročila o zdravstvenem stanju delavca. Nastale stroške na podlagi dejanskih stroškov pristojni nosilec povrne nosilcu, ki je preglede opravil.
29. člen
Če ima delavec po veljavnih pravnih predpisih ene od držav pogodbenic pravico do dajatev za nesrečo pri delu ali za poklicno bolezen, lahko za škodo, ki mu jo na ozemlju druge države pogodbenice povzroči tretja oseba, od te tretje osebe zahteva odškodnino, če je na podlagi pravnih predpisov te države to dovoljeno. Ta država prizna nosilcu prve države, ki je dajatve dodelil, pravico, da nastopi namesto delavca pri uveljavljanju pravice do odškodnine.
30. člen
O vsaki nesreči pri delu, v kateri je bil žrtev državljan ene države pogodbenice, zaposlen na ozemlju druge države pogodbenice, in je povzročila ali lahko še povzroči bodisi smrt bodisi stalno nezmožnost za delo, mora pristojni nosilec nemudoma obvestiti diplomatsko ali konzularno predstavništvo države, katere državljan je ponesrečenec.
IV. poglavje
Brezposelnost
31. člen
1. Če delavec samo na podlagi delovne dobe, za katero je plačeval prispevke po predpisih ene države pogodbenice, ne izpolnjuje pogojev, ki jih za uveljavitev pravice do dajatev v času brezposelnosti predvidevajo pravni predpisi te države, pristojni nosilec v potrebni meri upošteva ustrezno delovno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih druge države pogodbenice.
2. Prejšnji odstavek se uporabi pod pogojem, da so za delavca nazadnje veljali pravni predpisi, na podlagi katerih uveljavlja pravico do dajatev.
3. Pri določanju trajanja plačevanja dajatev za brezposelnost, ki se izplačujejo na podlagi pravnih predpisov ene države pogodbenice, se upošteva obdobje, v katerem so bile v preteklih dvanajstih mesecih pred predložitvijo zahtevka izplačane istovrstne dajatve na podlagi pravnih predpisov druge države pogodbenice.
4. Delavec, ki za upravičenost do dajatev za brezposelnost izpolnjuje pogoje, določene s pravnimi predpisi ene države pogodbenice, in odide v drugo državo pogodbenico, ohrani pravico do teh dajatev ob pogojih, ki jih določajo pravni predpisi države, v kateri je bila pravica pridobljena, za dobo največ 6 mesecev, skrajšano za obdobje, ko je v omenjeni državi že prejemal iste dajatve. Dajatve, ki jih izplačuje nosilec države pogodbenice, v katero je brezposelni odšel, povrne pristojni nosilec druge države pogodbenice na način, ki ga določa administrativni sporazum iz 35. člena.
32. člen
1. Obmejni delavci prejemajo dajatve za popolno brezposelnost na podlagi določb države pogodbenice, v kateri stalno prebivajo. Za ugotavljanje upravičenosti in za določitev trajanja plačevanja teh dajatev se uporabljajo določbe iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
2. Obmejni delavci, delno brezposelni v podjetju, v katerem so zaposleni, so upravičeni do dajatev po pravnih predpisih pristojne države, kot če bi stalno prebivali na njenem ozemlju, a le če pravni predpisi druge države pogodbenice določajo podobne dajatve.
V. poglavje
Družinski dodatki
33. člen
Delavci, razen brezposelnih in upokojencev, prejemajo pripadajače družinske dodatke, tudi če njihovi družinski člani prebivajo v drugi državi pogodbenici.
34. člen
Pravica do družinskih dodatkov, pripadajočih v skladu s prejšnjim členom, preneha, če omenjene dajatve zaradi opravljanja neke dejavnosti pripadajo tudi po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, v kateri prebivajo družinski člani.
IV. DEL
Razne, prehodne in končne določbe
35. člen
Pristojni organi obeh držav pogodbenic se dogovorijo o normativih za izvajanje te konvencije z administrativnim sporazumom, ki bo začel veljati hkrati s konvencijo.
36. člen
Pristojni organi obeh držav pogodbenic se obvezujejo, da se bodo medsebojno obveščali o:
a) vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje te konvencije;
b) vseh problemih, ki bi se lahko pojavili na strokovni ravni zaradi izvajanja določb te konvencije;
c) vseh spremembah pravnih predpisov v obeh državah, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije.
37. člen
1. Pristojni organi, pristojni nosilci in organi za zvezo obeh držav pogodbenic se zavezujejo, da si bodo medsebojno pomagali in da bodo sodelovali pri izvajanju te konvencije,kot če bi izvajali pravne predpise lastnih držav. Taka pomoč je brezplačna. Kadar so potrebna dokazila iz druge države, se lahko pridobijo tudi s posredovanjem diplomatskih in konzularnih predstavništev tiste države.
2. Preverjanja in zdravstvene preglede, ki se opravljajo po pravnih predpisih ene države pogodbenice in zadevajo državljane, ki stalno ali začasno prebivajo na ozemlju druge države pogodbenice, mora izvesti nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča na zahtevo in v breme pristojnega nosilca. V administrativnem sporazumu iz 35. člena bo določeno povračilo stroškov.
38. člen
Diplomatski in konzularni organi vsake države pogodbenice se lahko neposredno obrnejo na organe, pristojne nosilce in na organe za zvezo druge države pogodbenice, ko želijo pridobiti informacije, koristne za zaščito upravičencev državljanov lastne države, ter jih lahko zastopajo brez posebnega pooblastila.
39. člen
1. Oprostitve dajatev, davkov in pristojbin, predvidene s pravnimi predpisi ene od držav pogodbenic, veljajo tudi za uporabo te konvencije.
2. Vsi akti, dokumenti in spisi, ki jih je treba predložiti pri uporabi te konvencije, so oproščeni overitve s strani diplomatskih in konzularnih organov.
3. Potrdilo o verodostojnosti listine ali dokumenta, ki ga izdajo organi, pristojni nosilci ali organi za zvezo ene države pogodbenice, je veljavno tudi za ustrezne organe, nosilce in organe za zvezo druge države pogodbenice.
40. člen
Za lažje izvajanje te konvencije in za omogočanje hitrejše povezave med nosilci obeh držav pogodbenic bodo pristojni organi določili organe za zvezo.
41. člen
1. Prošnje, izjave in pritožbe, ki se pri izvajanju te konvencije vložijo pri organu, nosilcu ali organu za zvezo ene države pogodbenice, veljajo kot prošnje, izjave ali pritožbe, vložene pri ustreznem organu, nosilcu ali organu za zvezo druge države pogodbenice.
2. Prošnja za dajatev, vložena pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, velja tudi kot prošnja za dajatev, vložena pri pristojnem nosilcu druge države pogodbenice.
3. Za pritožbe, ki morajo biti vložene v predpisanem roku pri organu ali pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, velja, da so bile vložene pravočasno, če so bile v roku vložene pri ustreznem organu ali nosilcu druge države pogodbenice. V takem primeru jih organ ali nosilec, pri katerem so bile vložene, nemudoma pošlje organu ali pristojnemu nosilcu druge države pogodbenice.
42. člen
Pri uporabi te konvencije organi, pristojni nosilci in organi za zvezo obeh držav pogodbenic neposredno komunicirajo med seboj, z delavci in z njihovimi zastopniki, z dopisovanjem v italijanskem in v slovenskem jeziku.
43. člen
1. Nosilec ene od držav pogodbenic, ki mora v skladu s to konvencijo izvršiti plačila v korist upravičencev, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, jih mora izvršiti z oprostilnim učinkom v valuti svoje države. Plačila v korist nosilcev druge države pogodbenice pa je treba izvršiti v valuti te države po njenem povprečnem letnem uradnem menjalnem tečaju.
2. Transfer po tej konvenciji dolgovanih zneskov je treba iz ene države pogodbenice v drugo izvesti v skladu z ustreznimi sporazumi med državama pogodbenicama, ki veljajo v času transferja.
3. Če se v državah pogodbenicah uvedejo omejevalni valutni ukrepi, bosta vladi vsake od držav nemudoma ukrenili vse potrebno, da bo v skladu z določbami te konvencije zagotovljen transfer zneskov, ki bi jih dolgovala ena ali druga država pogodbenica.
44. člen
Če nosilec ene države pogodbenice izplača upravičencu večjo pokojnino ali rento, kot mu sicer pripada, lahko omenjeni nosilec prosi pristojnega nosilca druge države pogodbenice, da do višine preveč izplačane pokojnine ali rente s strani nosilca prve države pogodbenice zadrži izplačilo zaostankov oziroma priznanih in še neizplačanih obrokov pokojnine ali rente, ki jih nosilec druge države pogodbenice morebiti dolguje upravičencu. Tako zadržani znesek se prenese nosilcu upniku.
45. člen
1. Določbe te konvencije se uporabljajo pri prošnjah za dajatve, ki so bile vložene od dneva njene uveljavitve dalje.
2. Pri ugotavljanju pravic po tej konvenciji se bodo upoštevale tudi zavarovalne dobe in izenačena obdobja, dopolnjena pred njeno uveljavitvijo.
3. Določba drugega odstavka tega člena se uporablja tudi za dobe obveznega zavarovanja, dopolnjene do 4. oktobra 1956, o katerih govori 1. točka Splošnega protokola h konvenciji med nekdanjo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo, podpisanega dne 14. novembra 1957. Vsaka država pogodbenica bo za navedene dobe prevzela obveznost dajatve za tiste osebe, ki so bile na dan 3. aprila 1978 njeni državljani. Dokupljena obdobja, ki so bila priznana, in prostovoljno plačani prispevki, za katere je bilo zaprošeno pred začetkom veljavnosti te konvencije, bodo še naprej priznani s strani države pogodbenice, po katere pravnih predpisih so bili prispevki plačani. Že priznane dajatve na podlagi vseh dob, navedenih v tem odstavku, z izjemo tistih, ki se nanašajo na družinske pokojnine z datumom priznanja pravice po uveljavitvi te konvencije, bodo še nadalje bremenile državo pogodbenico, ki jih je priznala po svojih notranjih predpisih; te dajatve se ne preračunavajo.
4. Ta konvencija ne daje pravice do dajatev za čas pred začetkom njene veljavnosti.
5. V skladu s to konvencijo se pravica do dajatve pridobi tudi, če gre za zavarovani primer, ki je nastopil pred njeno uveljavitvijo.
46. člen
1. Državi pogodbenici bosta ratificirali to konvencijo v skladu s svojimi postopki, ratifikacijski listini pa bosta izmenjali čim prej.
2. Ta konvencija bo začela veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem bosta izmenjani ratifikacijski listini in od tega datuma dalje nadomesti v vseh delih Konvencijo o socialnem zavarovanju med Republiko Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki je bila podpisana 14. novembra 1957, kar ne more škodljivo vplivati na pridobljene pravice ali pravice, ki so na podlagi omenjene konvencije še v postopku uveljavljanja, dokler ta velja.
3. To konvencijo lahko vsaka od držav pogodbenic odpove in neha veljati šest mesecev po ustrezni notifikaciji po diplomatski poti.
4. Ob odpovedi te konvencije se pridobljene pravice ohranijo v skladu z njenimi določbami, pravice v postopku pridobivanja pa bodo priznane v skladu s sporazumi, ki jih bosta sklenili državi pogodbenici.
Sestavljeno v Ljubljani dne 7. julija 1997 v dveh izvodih v italijanskem in slovenskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Vlado Republike Za Vlado Italijanske
Slovenije republike
Nataša Belopavlovič l.r. Piero Fassino l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencija skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 540-01/98-14/1
Ljubljana, dne 10. marca 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 03/31/1999 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |