Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


Z A K O N

O RATIFIKACIJI SKUPNE KONVENCIJE O VARNOSTI RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM IN VARNOSTI RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI (MKVIGRO)


1. člen

Ratificira se Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, sprejeta 5. septembra 1997 na Dunaju.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:



SKUPNA KONVENCIJA
O VARNOSTI RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM IN
VARNOSTI RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI


UVOD

Pogodbenice

(i) priznavajo, da pri obratovanju jedrskih reaktorjev nastaja izrabljeno gorivo in radioaktivni odpadki ter da tudi pri drugih načinih uporabe jedrskih tehnologij nastajajo radioaktivni odpadki;

(ii) priznavajo, da se enaki varnostni cilji nanašajo tako na ravnanje z izrabljenim gorivom kot na ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(iii) ponovno potrjujejo, da je za mednarodno skupnost pomembno zagotoviti, da se načrtujejo in uresničujejo dobro premišljeni postopki za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(iv) priznavajo, da je obveščanje javnosti o zadevah v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki pomembno;

(v) želijo pospešiti učinkovito kulturo jedrske varnosti po svetu;

(vi) ponovno potrjujejo, da je za zagotavljanje varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki najodgovornejša država;

(vii) priznavajo, da je opredelitev politike gorivnega ciklusa v rokah države, saj nekatere države menijo, da je izrabljeno gorivo dragocen vir, ki ga je mogoče predelati, druge pa se odločijo, da ga bodo odložile;

(viii)priznavajo, da bi bilo treba z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki so izključeni iz te konvencije, ker so del vojaških ali obrambnih programov, ravnati v skladu s cilji, določenimi v tej konvenciji;

(ix) potrjujejo, da je mednarodno sodelovanje z dvostranskimi in mnogostranskimi mehanizmi in s to konvencijo pomembno za povečanje varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(x) posvečajo pozornost potrebam držav v razvoju, predvsem pa nerazvitim državam, in državam z gospodarstvi v prehodu ter potrebi po pospeševanju obstoječih mehanizmov v podporo uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih v tej konvenciji;

(xi) so prepričane, da bi bilo treba radioaktivne odpadke, če je to skladno z varnostjo ravnanja s takšnim materialom, odlagati v državi, v kateri so nastali, medtem ko priznavajo, da se v določenih okoliščinah varno in učinkovito ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki lahko pospešuje s sporazumi med pogodbenicami za uporabo objektov v eni od njih v korist drugih pogodbenic, še posebej, kadar so odpadki rezultat skupnih projektov;

(xii) priznavajo, da ima vsaka država pravico prepovedati uvoz tujega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov na svoje ozemlje;

(xiii)upoštevajo Konvencijo o jedrski varnosti (1994), Konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (1986), Konvencijo o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (1986), Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala (1980), Konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, kot je bila dopolnjena 1994, in druge ustrezne mednarodne listine;

(xiv)upoštevajo načela, ki jih vsebujejo medagencijski »Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov radioaktivnega sevanja« (1996), temeljna varnostna načela Mednarodne agencije za atomsko energijo z naslovom »Načela ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (1995), in obstoječi mednarodni standardi, ki se nanašajo na varnost prevoza radioaktivnega materiala;

(xv)upoštevajo 22. poglavje Agende 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru, sprejete leta 1992, ki ponovno potrjuje, da je najpomembnejše varno in okoljsko dobro premišljeno ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(xvi)priznavajo, da je zaželena krepitev mednarodnega sistema nadzora, ki bi veljal posebej za radioaktivni material, kot je omenjeno v tretjem odstavku 1. člena Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (1989);

in so se dogovorile:



1. POGLAVJE: CILJI, OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE


1. ČLEN: CILJI

Cilji te konvencije so:

(i) doseči in vzdrževati visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki po vsem svetu s krepitvijo državnih ukrepov ter mednarodnega sodelovanja, vključno s tehničnim sodelovanjem, povezanim z varnostjo, kjer je to primerno;

(ii) v vseh fazah ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki zagotoviti učinkovite obrambne mehanizme proti možnim nevarnostim, da bodo posamezniki, družba in okolje zaščiteni pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja tako zdaj kot v prihodnosti, tako da bodo zadovoljene potrebe in prizadevanja sedanje generacije, ne da bi ogrozili zmožnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb in prizadevanj;

(iii) preprečevati nesreče z radiološkimi posledicami in ublažiti njihove posledice, če bi do njih prišlo, v kateri koli fazi ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.


2. ČLEN: OPREDELITEV POJMOV

V tej konvenciji:

(a) "zaprtje" pomeni dokončanje vseh operacij določen čas po odložitvi izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odlagališče. To vključuje zaključni inženiring ali drugo delo, ki je potrebno, da bo objekt dolgoročno varen;

(b) "razgradnja" pomeni vse korake, ki vodijo k prenehanju upravnega nadzora nad jedrskim objektom, ki ni odlagališče. Ti koraki vključujejo postopke dekontaminacije in demontaže;

(c) "izpust" pomeni načrtovano in nadzirano izpuščanje tekočega ali plinastega radioaktivnega materiala v okolje, ki je posledica normalnega obratovanja nadzorovanih jedrskih objektov, kot zakonite prakse v mejah, ki jih določi upravni organ;

(d) "odlaganje" pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v ustrezen objekt brez namena ponovne pridobitve;

(e) "dovoljenje" pomeni katero koli pooblastilo, dovoljenje ali potrdilo, ki ga izda upravni organ za izvajanje katere koli dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki;

(f) "jedrski objekt" pomeni civilni objekt in njemu pripadajoče zemljišče, stavbe in opremo, v katerem se izdeluje, obdeluje, uporablja, se z njim ravna, se shranjuje ali odlaga radioaktivni material v takšnem obsegu, da to zahteva upoštevanje o varnosti;

(g) "obratovalna življenjska doba" pomeni obdobje, v katerem se objekt za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo izrabljenega goriva ali radioaktivnega materiala v objekt in se konča z zaprtjem objekta;

(h) "radioaktivni odpadek" pomeni radioaktivni material v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katerega pogodbenica ali fizična oziroma pravna oseba, katere odločitve pogodbenica sprejema, ni predvidela nadaljnje uporabe in ga upravni organ v skladu z zakoni in predpisi pogodbenice nadzira kot radioaktivni odpadek;

(i) "ravnanje z radioaktivnimi odpadki" pomeni vse dejavnosti, vključno z dejavnostmi razgradnje, v zvezi z ravnanjem, predhodno obdelavo, obdelavo, prilagajanjem, shranjevanjem ali odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov, razen prevoza zunaj same lokacije. Lahko vključuje tudi izpuste;

(j) "objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki" pomeni kateri koli objekt ali napravo, katerega osnovni namen je ravnanje z radioaktivnimi odpadki, vključno z jedrskim objektom, ki je v postopku razgradnje, le če ga je pogodbenica določila kot objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(k) "upravni organ" pomeni kateri koli organ ali organe, ki jih je pogodbenica pravno pooblastila za urejanje katerega koli varnostnega vidika ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, vključno z izdajanjem dovoljenj;

(l) "predelava" pomeni postopek ali dejavnost, katere namen je iz izrabljenega goriva izločiti radioaktivne izotope za nadaljnjo uporabo;

(m) "zaprti vir" pomeni radioaktivni material, ki je trajno zaprt v kapsuli ali skrbno shranjen in v trdni obliki, razen reaktorskih gorivnih elementov;

(n) "izrabljeno gorivo" pomeni jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje;

(o) "ravnanje z izrabljenim gorivom" pomeni vse dejavnosti v zvezi z ravnanjem ali shranjevanjem izrabljenega goriva, razen prevoza zunaj same lokacije. To lahko vključuje tudi izpuste;

(p) "objekt za ravnanje z izrabljenim gorivom" pomeni katero koli napravo ali objekt, katere osnovni namen je ravnanje z izrabljenim gorivom;

(q) "namembna država" pomeni državo, ki je cilj načrtovanega ali odvijajočega se prehoda čez mejo;

(r) "država izvora" pomeni državo, iz katere se načrtuje prehod čez mejo oziroma je bil začet;

(s) "tranzitna država" pomeni katero koli državo, ki ni država izvora ali namembna država, čez ozemlje katere se načrtuje oziroma izvaja čezmejni promet;

(t) "shranjevanje" pomeni hranjenje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom da se ponovno uporabi;

(u) "čezmejni promet" pomeni kakršno koli pošiljko izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov iz države izvora v namembno državo.


3. ČLEN: PODROČJE UPORABE

1. Ta konvencija se nanaša na varnost ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar je izrabljeno gorivo rezultat obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev. Na izrabljeno gorivo v predelovalnih objektih kot del predelovalnih dejavnosti se ta konvencija ne nanaša, razen če pogodbenica ne določi, da je predelava sestavni del ravnanja z izrabljenim gorivom.

2. Ta konvencija se nanaša tudi na varnost ravnanja z radioaktivnimi odpadki, kadar so radioaktivni odpadki rezultat civilne uporabe. Vendar pa se ta konvencija ne nanaša na odpadke, ki vsebujejo le radioaktivni material, ki se pojavlja v naravi, in ki ne izvira iz jedrskega gorivnega ciklusa, če ni del zaprtega vira, ki se ne uporablja, ali če jih pogodbenica ne navede kot radioaktivne odpadke za namene te konvencije.

3. Ta konvencija se ne nanaša na varnost ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki v vojaških ali obrambnih programih, če jih pogodbenica za namene te konvencije ne navede kot izrabljeno gorivo ali radioaktivne odpadke. Vendar pa se ta konvencija nanaša na varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz vojaških ali obrambnih programov, če in kadar je takšen material trajno prenesen izključno v civilne programe in upravljan znotraj njih.

4. Ta konvencija se nanaša tudi na izpuste, kot so predvideni v 4., 7., 11., 14., 24. in 26. členu.


2. POGLAVJE: VARNOST RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM

4. ČLEN: SPLOŠNE VARNOSTNE ZAHTEVE

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite posameznikov, družbe in okolja pred radiološkimi nevarnostmi v vseh fazah ravnanja z izrabljenim gorivom.

Pri tem vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, da:

(i) zagotovi ustrezno obravnavanje kritičnosti in odvajanja zaostale toplote, ki nastane med ravnanjem z izrabljenim gorivom;

(ii) zagotovi, da se nastajanje radioaktivnih odpadkov, ki so povezani z ravnanjem z izrabljenim gorivom, ohranja v kar najmanjšem možnem okviru v skladu z vrsto sprejete politike gorivnega ciklusa;

(iii) upošteva medsebojne odvisnosti med različnimi fazami ravnanja z izrabljenim gorivom;

(iv) omogoča učinkovito zaščito posameznikov, družbe in okolja z uporabo primernih zaščitnih metod, kot jih je odobril upravni organ, na državni ravni v okviru svoje zakonodaje, ki pravilno upošteva mednarodno odobrena merila in standarde;

(v) upošteva biološke, kemične in druge nevarnosti, ki so lahko povezane z ravnanjem z izrabljenim gorivom;

(vi) si prizadeva, da bi se izognila ravnanju, katerega vplive na prihodnje generacije je mogoče logično napovedati in so večji od dovoljenih za sedanjo generacijo;

(vii) se izogne prelaganju pretiranih bremen na prihodnje generacije.


5. ČLEN: OBSTOJEČI OBJEKTI

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe za pregled varnosti kakršnega koli objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom, ki obstaja ob začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico, in primerne ukrepe za zagotovitev, če je treba, da se opravijo vse razumno izvedljive izboljšave za nadgradnjo varnosti takšnega objekta.


6. ČLEN: IZBIRA LOKACIJE PREDLAGANIH OBJEKTOV

1. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se določijo in izvedejo postopki za predlagani objekt za ravnanje z izrabljenim gorivom:

(i) za ovrednotenje vseh bistvenih dejavnikov v zvezi z lokacijo, ki bi lahko vplivali na varnost takšnega objekta med njegovo obratovalno življenjsko dobo;

(ii) za ovrednotenje verjetnega varnostnega vpliva takšnega objekta na posameznike, družbo in okolje;

(iii) za omogočanje dostopa javnosti do podatkov o varnosti takšnega objekta;

(iv) za svetovanje pogodbenicam v bližini takšnega objekta, če bi takšen objekt nanje morda lahko vplival, in za zagotavljanje splošnih podatkov o objektu na njihovo zahtevo, da se jim omogoči, da ovrednotijo možni varnostni vpliv objekta na njihovo ozemlje.

2. Pri tem vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe za zagotovitev, da takšni objekti nimajo nesprejemljivih učinkov na druge pogodbenice, ker so locirani v skladu s splošnimi varnostnimi zahtevami 4. člena.


7. ČLEN: PROJEKTIRANJE IN GRADNJA OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) projekt in gradnja objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom zagotavljata ustrezne ukrepe za omejitev možnih radioloških vplivov na posameznike, družbo in okolje, vključno s posledicami odvajanj ali nenadzorovanih izpustov;

(ii) so v fazi projektiranja upoštevani konceptualni načrti, in če je treba, tehnični ukrepi za razgradnjo objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom;

(iii) so tehnologije, vključene v projekt in gradnjo objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom, podprte z izkušnjami, preizkušanjem ali analizo.


8. ČLEN: PRESOJA VARNOSTI OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) se pred gradnjo objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom opravita sistematična varnostna in okoljska presoja, primerni glede na nevarnost, ki jo pomeni objekt, in ki pokrivata obratovalno življenjsko dobo objektov;

(ii) se pred začetkom obratovanja objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom pripravijo z novimi podatki dopolnjene in podrobne različice varnostne in okoljske presoje, kadar je to potrebno za dopolnitev ocen, omenjenih v točki (i).


9. ČLEN: OBRATOVANJE OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) dovoljenje za obratovanje objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom temelji na primernih presojah, kot je natančno navedeno v 8. členu, in da je odvisno od dokončanja programa za razgradnjo, ki kaže, da je objekt, tako kot je zgrajen, skladen s projektnimi in varnostnimi zahtevami;

(ii) so obratovalni pogoji in omejitve, ki izhajajo iz preizkusov, obratovalnih izkušenj in presoj, kot je natančno navedeno v 8. členu, določeni in po potrebi revidirani;

(iii) se obratovanje, vzdrževanje, nadzorovanje, pregledi in preizkušanje objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom izvajajo v skladu z uveljavljenimi postopki;

(iv) se preskrbita inženiring in tehnična podpora na vseh področjih, povezanih z varnostjo, med celotno obratovalno življenjsko dobo objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom;

(v) imetnik ustreznega dovoljenja pravočasno poroča upravnemu organu o nesrečah, pomembnih za varnost;

(vi) se določijo programi za zbiranje in analizo obratovalnih izkušenj in da se, če je primerno, ukrepa na podlagi rezultatov;

(vii) se pripravijo in z novimi podatki dopolnijo načrti za razgradnjo objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom, če je potrebno, ob uporabi informacij, pridobljenih med obratovalno življenjsko dobo določenega objekta, ter da jih pregleda upravni organ.


10. ČLEN: ODLAGANJE IZRABLJENEGA GORIVA

Če je pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in predpisi izrabljeno gorivo določila za odložitev, mora biti odložitev takšnega izrabljenega goriva skladna z obveznostmi 3. poglavja v zvezi z odlaganjem radioaktivnih odpadkov.


3. POGLAVJE: VARNOST RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI

11. ČLEN: SPLOŠNE VARNOSTNE ZAHTEVE

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite posameznikov, družbe in okolja pred radiološkimi in drugimi nevarnostmi v vseh fazah ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

Pri tem vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, da:

(i) zagotovi ustrezno obravnavanje kritičnosti in odvajanje zaostale toplote, ki nastane med ravnanjem z radioaktivnimi odpadki;

(ii) zagotovi, da se nastajanje radioaktivnih odpadkov ohranja v kar najmanjšem možnem okviru;

(iii) upošteva medsebojne odvisnosti med različnimi fazami ravnanja z radioaktivnimi odpadki;

(iv) omogoča učinkovito zaščito posameznikov, družbe in okolja z uporabo primernih zaščitnih metod, kot jih je odobril upravni organ, na državni ravni v okviru svoje zakonodaje, ki pravilno upošteva mednarodno odobrena merila in standarde;

(v) upošteva biološke, kemične in druge nevarnosti, ki so lahko povezane z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki;

(vi) si prizadeva, da bi se izognila ravnanju, katerega vplive na prihodnje generacije je mogoče logično napovedati in so večji od tistih, ki so dovoljeni za sedanjo generacijo;

(vii) se izogne prelaganju pretiranih bremen na prihodnje generacije.


12. ČLEN: OBSTOJEČI OBJEKTI IN PRETEKLA PRAKSA

Vsaka pogodbenica pravočasno sprejme primerne ukrepe za pregled:

(i) varnosti kakršnega koli objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki obstaja, ko začne konvencija veljati za to pogodbenico, in primerne ukrepe za zagotovitev, če je treba, da se opravijo vse razumno izvedljive izboljšave za nadgradnjo varnosti takšnega objekta;

(ii) posledic pretekle prakse, da bi določila, ali je zaradi zaščite pred sevanjem potreben kakršen koli poseg, ob upoštevanju, naj bi bilo zmanjšanje škode, ki izhaja iz zmanjšanja doze, zadostno da upraviči škodo in stroške posega, vključno s socialnimi stroški.


13. ČLEN: IZBIRA LOKACIJE PREDLAGANIH OBJEKTOV

1. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se določijo in izvedejo postopki za predlagani objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki:

(i) za ovrednotenje vseh bistvenih dejavnikov v zvezi z lokacijo, ki lahko vplivajo na varnost takšnega objekta med njegovo obratovalno življenjsko dobo, kot tudi v zvezi z odlagališčem po zaprtju;

(ii) za ovrednotenje verjetnih varnostnih učinkov takšnega objekta na posameznike, družbo in okolje ob upoštevanju možnega razvoja pogojev na lokaciji odlagališča po zaprtju;

(iii) za omogočanje dostopa javnosti do podatkov o varnosti takšnega objekta;

(iv) za svetovanje pogodbenicam v bližini takšnega objekta, če bi takšen objekt nanje morda lahko vplival, in za zagotavljanje splošnih podatkov o objektu na njihovo zahtevo, da se jim omogoči, da ovrednotijo možni varnostni vpliv objekta na njihovo ozemlje.

2. Pri tem vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe za zagotovitev, da takšni objekti nimajo nesprejemljivih učinkov na druge pogodbenice, ker so locirani v skladu s splošnimi varnostnimi zahtevami 11. člena.


14. ČLEN: PROJEKTIRANJE IN GRADNJA OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) projekt in gradnja objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki zagotavljata ustrezne ukrepe za omejitev možnih radioloških vplivov na posameznike, družbo in okolje, vključno s posledicami nadzorovanih ali nenadzorovanih izpustov;

(ii) so v fazi projektiranja upoštevani konceptualni načrti, in če je treba, tehnični ukrepi za razgradnjo objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki ni odlagališče odpadkov;

(iii) so v fazi projektiranja pripravljeni tehnični ukrepi za zaprtje odlagališča;

(iv) so tehnologije, vključene v projekt in gradnjo objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, podprte z izkušnjami, preizkušanjem ali analizo.


15. ČLEN: PRESOJA VARNOSTI OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) se pred gradnjo objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki opravita sistematična varnostna in okoljska presoja, ki sta primerni glede na nevarnost, ki jo pomeni objekt, in ki pokrivata obratovalno življenjsko dobo objekta;

(ii) se poleg tega pred začetkom gradnje odlagališča opravita sistematična varnostna in okoljska presoja za obdobje po zaprtju in se rezultati ovrednotijo po merilih, ki jih določi upravni organ;

(iii) se pred začetkom obratovanja objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki pripravijo z novimi podatki dopolnjene in podrobne različice varnostne in okoljske presoje, kadar se zdi potrebno za dopolnitev presoj, omenjenih v pododstavku (i).


16. ČLEN: OBRATOVANJE OBJEKTOV

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) dovoljenje za obratovanje objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki temelji na primernih presojah, kot je natančno navedeno v 15. členu, in da je odvisno od dokončanja programa za razgradnjo, ki kaže, da je objekt, tako kot je zgrajen, skladen s projektnimi in varnostnimi zahtevami;

(ii) so obratovalni pogoji in omejitve, ki izhajajo iz preizkusov, obratovalnih izkušenj in presoj, kot je natančno navedeno v 15. členu, določeni in po potrebi revidirani;

(iii) se obratovanje, vzdrževanje, nadzorovanje, pregledi in preizkušanje objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki izvajajo v skladu z uveljavljenimi postopki. Za odlagališče se tako pridobljeni rezultati uporabijo za preverjanje in pregled veljavnosti oblikovanih predpostavk ter za dopolnjevanje presoj, kot so natančno navedene v 15. členu, za obdobje po zaprtju;

(iv) se preskrbita inženiring in tehnična podpora na vseh področjih, povezanih z varnostjo, med celotno obratovalno življenjsko dobo objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(v) se uporabijo postopki za označevanje in ločevanje radioaktivnih odpadkov;

(vi) imetnik ustreznega dovoljenja pravočasno poroča upravnemu organu o nesrečah, pomembnih za varnost;

(vii) se določijo programi za zbiranje in analizo obratovalnih izkušenj in da se, če je primerno, ukrepa na podlagi rezultatov;

(viii)se pripravijo in dopolnijo načrti za razgradnjo objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, kjer je treba, ob uporabi informacij, pridobljenih med obratovalno življenjsko dobo določenega objekta, ter da jih pregleda upravni organ;

(ix) se pripravijo in dopolnijo načrti za zaprtje odlagališča, če je treba, ob uporabi informacij, pridobljenih med obratovalno življenjsko dobo določenega objekta, ter da jih pregleda upravni organ.


17. ČLEN: INSTITUCIONALNI UKREPI PO ZAPRTJU

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se po zaprtju odlagališča:

(i) ohrani dokumentacija o lokaciji, projektu in inventarju tega objekta, ki jih zahteva upravni organ;

(ii) izvede aktivni ali pasivni institucionalni nadzor, kot so nadzorovanje ali omejitve dostopa, če je potrebno, in

(iii) če se ob aktivnem institucionalnem nadzoru odkrije nepredvideni izpust radioaktivnih snovi v okolje se, če je potrebno, izvajajo intervencijski ukrepi.


4. POGLAVJE: SPLOŠNE VARNOSTNE DOLOČBE

18. ČLEN: UKREPI ZA IZVAJANJE

Vsaka pogodbenica sprejme v okviru svojega notranjega prava zakone, predpise ter upravne in druge ukrepe, potrebne za izvajanje svojih obveznosti po tej konvenciji.


19. ČLEN: ZAKONI IN PREDPISI

1. Vsaka pogodbenica sprejme in izvaja zakone in predpise za urejanje varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

2. Ti zakoni in predpisi zagotavljajo:

(i) določitev primernih državnih varnostnih zahtev in predpisov glede varstva pred sevanjem;

(ii) sistem izdajanja dovoljenj za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(iii) sistem prepovedi obratovanja objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki brez dovoljenja;

(iv) sistem primernega institucionalnega nadzora, predpisanega pregledovanja ter dokumentiranja in poročanja;

(v) zagotavljanje spoštovanja ustreznih predpisov in pogojev dovoljenj;

(vi) jasno dodelitev odgovornosti organizacijam, vključenim v različne faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

3. Kadar presojajo o tem, ali naj radioaktivne snovi obravnavajo kot radioaktivne odpadke, pogodbenice upoštevajo cilje te konvencije.


20. ČLEN: UPRAVNI ORGAN

1. Vsaka pogodbenica ustanovi ali imenuje upravni organ, ki se mu poveri uresničevanje zakonov in predpisov iz 19. člena; dodeli se mu primerna pooblastila, pristojnosti ter finančna sredstva in kadri za izpolnjevanje dodeljenih nalog.

2. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in predpisi sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi učinkovito neodvisnost upravnih funkcij od drugih funkcij, kadar so organizacije vključene v ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki in njihovo urejanje s predpisi.


21. ČLEN: ODGOVORNOST IMETNIKA DOVOLJENJA

1. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da je za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki primarno odgovoren imetnik ustreznega dovoljenja in da sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotavlja, da vsak tak imetnik izpolnjuje svojo obveznost.

2. Če takšnega imetnika dovoljenja ali druge stranke ni, je za to odgovorna pogodbenica, pristojna za izrabljeno gorivo ali radioaktivne odpadke.


22. ČLEN: KADRI IN FINANČNI VIRI

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(i) je na voljo usposobljeno osebje, potrebno za dejavnosti, povezane z varnostjo med obratovalno življenjsko dobo objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(ii) so na voljo ustrezni finančni viri, potrebni za zagotavljanje varnosti objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki med njihovo obratovalno življenjsko dobo ter za njihovo razgradnjo;

(iii) se oblikuje finančna določba, ki bo omogočila nadaljevanje primernega institucionalnega nadzora in ukrepov nadziranja za obdobje, ki se zdi po zaprtju odlagališča potrebno.


23. ČLEN: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se določijo in izvajajo primerni programi zagotavljanja kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.


24. ČLEN: VARSTVO PRED SEVANJEM MED OBRATOVANJEM

1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med obratovalno življenjsko dobo objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki:

(i) bo izpostavljenost delavcev in javnosti sevanju zaradi objekta na tako nizki ravni, kot je to še razumno doseči, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov in

(ii) noben posameznik v normalnih razmerah ne bo izpostavljen sevanju, ki je večje od doze, ki jo predpisuje država, ki pravilno upošteva mednarodno odobrene standarde o varstvu pred sevanjem.
(iii) se preprečijo nenačrtovani in nekontrolirani izpusti radioaktivnih snovi v okolje.

2. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi omejitev izpustov:

(i) da ohrani izpostavljenost sevanju na tako nizki ravni, kot je to še mogoče razumno doseči, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov;

(ii) da noben posameznik v normalnih razmerah ni izpostavljen sevanju, ki je večje od doze, ki jo predpiše država, ki pravilno upošteva mednarodno odobrene standarde o varstvu pred sevanjem.

3. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se med obratovalno življenjsko dobo upravljanega jedrskega objekta, če pride do nenačrtovanega ali nenadzorovanega izpusta radioaktivnih snovi v okolje, izvajajo sanacijski ukrepi za nadzor izpusta in ublažitev njegovih učinkov.


25. ČLEN: PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE RAZMERE

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da pred in med obratovanjem objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki obstajajo primerni načrti za izredne razmere na lokaciji sami, in če je treba, zunaj nje. Takšne načrte za izredne razmere naj bi preizkušali primerno pogosto.

2. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe za pripravo in preizkus načrtov za izredne razmere za svoje ozemlje, če je verjetno, da bo prizadeta zaradi radioloških izrednih razmer v objektu za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki v bližini njenega ozemlja.


26. ČLEN: RAZGRADNJA

Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi varnost razgradnje jedrskega objekta. Takšni ukrepi zagotovijo, da:

(i) je na voljo usposobljeno osebje in ustrezni finančni viri;

(ii) se upoštevajo določbe 24. člena glede varstva pred sevanjem med obratovanjem, izpusti ter nenačrtovanimi in nenadzorovanimi izpusti;

(iii) se upoštevajo določbe 25. člena glede pripravljenosti na izredne razmere in

(iv) se hrani dokumentacija z informacijami, pomembnimi za razgradnjo.


5. POGLAVJE: RAZLIČNE DOLOČBE


27. ČLEN: ČEZMEJNI PROMET

1. Vsaka pogodbenica, ki je vključena v čezmejni promet, sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da takšen promet poteka v skladu z določbami te konvencije in ustreznimi obvezujočimi mednarodnimi instrumenti.

Pri tem:

(i) pogodbenica, ki je država izvora, sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je čezmejni promet odobren in da se zgodi le na podlagi predhodnega uradnega obvestila in odobritve namembne države;

(ii) čezmejni promet skozi tranzitne države mora biti skladen s tistimi mednarodnimi obveznostmi, ki ustrezajo posameznim oblikam uporabljenega prevoza;

(iii) pogodbenica, ki je namembna država, odobri čezmejni promet le, če ima upravno in tehnično zmožnost kot tudi predpise, potrebne za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki v skladu s to konvencijo;

(iv) pogodbenica, ki je država izvora, odobri čezmejni promet le, če se v skladu z odobritvijo namembne države lahko prepriča, da so zahteve pododstavka (iii) izpolnjene pred prehodom čez mejo;

(v) pogodbenica, ki je država izvora, sprejme primerne ukrepe, s katerimi dovoli ponoven vstop na svoje ozemlje, če čezmejni promet ni ali ne more biti dokončan v skladu s tem členom in če ni mogoče skleniti alternativnega varnostnega dogovora.

2. Pogodbenica ne sme dovoliti pošiljanja svojega izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov zaradi shranjevanja ali odstranitve v namembni kraj, ki leži južno od 60 stopinje južne zemljepisne širine.

3. Nič v tej konvenciji ne prejudicira oziroma ne vpliva na:

(i) uresničevanje, z ladjami in letali vseh držav, pomorskih rečnih ali zračnih navigacijskih pravic in svoboščin, kot so določene v mednarodnem pravu;

(ii) pravice pogodbenice, v katero se radioaktivni odpadki uvažajo zaradi obdelave, da po končanem postopku radioaktivne odpadke in druge proizvode vrne ali poskrbi za njihovo vrnitev v državo izvora;

(iii) pravice pogodbenice, da izvozi svoje izrabljeno gorivo zaradi predelave;

(iv) pravice pogodbenice, v katero se izrabljeno gorivo uvozi zaradi predelave, da vrne ali poskrbi za vrnitev radioaktivnih odpadkov in drugih proizvodov, ki so rezultat predelovalnih postopkov, v državo izvora.


28. ČLEN: ZAPRTI VIRI, KI SE NE UPORABLJAJO VEČ

1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovi, da posedovanje, ponovna izdelava ali odstranjevanje zaprtih virov potekajo varno.

2. Pogodbenica dovoli ponoven vstop zaprtih virov, ki se ne uporabljajo več, na svoje ozemlje, če je v okviru svojega notranjega prava privolila, da bodo vrnjeni proizvajalcu, ki je usposobljen za sprejem in posedovanje zaprtih virov, ki se ne uporabljajo več.


6. POGLAVJE: SESTANKI POGODBENIC

29. ČLEN: PRIPRAVLJALNI SESTANEK

1. Pripravljalni sestanek pogodbenic se organizira najkasneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te konvencije.

2. Na tem sestanku pogodbenice:

(i) določijo datum prvega pregledovalnega sestanka, kot je omenjeno v 30. členu. Ta pregledovalni sestanek se organizira čim prej, vendar najkasneje trideset mesecev po datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(ii) pripravijo in s konsenzom sprejmejo poslovnik in finančna pravila;

(iii) določijo posebej in v skladu s poslovnikom:

(a) smernice glede oblike in strukture državnih poročil, ki jih je treba predložiti na podlagi 32. člena;

(b) datum predložitve takšnih poročil;

(c) postopek pregledovanja takšnih poročil.

3. Katera koli država ali regionalna organizacija povezovalne ali druge narave, ki ratificira, sprejme, odobri, potrdi to konvencijo ali k njej pristopi in za katero ta konvencija še ne velja, se lahko udeleži pripravljalnega sestanka, kot če bi bila podpisnica te konvencije.


30. ČLEN: PREGLEDOVALNI SESTANKI

1. Pogodbenice imajo sestanke zaradi pregleda poročil, predloženih na podlagi 32. člena.

2. Pogodbenice na vsakem pregledovalnem sestanku:

(i) določijo datum naslednjega takšnega sestanka, tako da časovni presledek med pregledovalnimi sestanki ni večji od treh let;

(ii) lahko pregledajo ureditve, vzpostavljene na podlagi druge točke 29. člena in s konsenzom sprejmejo spremembe, če poslovnik ne določa drugače. S konsenzom lahko tudi dopolnijo poslovnik in finančna pravila.

3. Na vsakem pregledovalnem sestanku ima vsaka pogodbenica v razumni meri možnost, da obravnava predložena poročila drugih pogodbenic in zaprosi za pojasnila o teh poročilih.


31. ČLEN: IZREDNI SESTANKI

Izredni sestanek pogodbenic se skliče:

(i) če se o tem sporazume večina pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo na sestanku; ali

(ii) na pisno zahtevo pogodbenice v šestih mesecih od dneva, ko se ta zahteva sporoči pogodbenicam in ko sekretariat, omenjen v 37. členu, prejme uradno obvestilo, da je večina pogodbenic podprla zahtevo.


32. ČLEN: POROČANJE

1. V skladu z določbami 30. člena vsaka pogodbenica predloži državno poročilo na vsakem pregledovalnem sestanku pogodbenic. To poročilo se nanaša na sprejete ukrepe za izvedbo vsake obveznosti iz te konvencije. Poročilo vsake pogodbenice se nanaša tudi na:

(i) njeno politiko ravnanja z izrabljenim gorivom;

(ii) njeno prakso ravnanja z izrabljenim gorivom;

(iii) njeno politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki;

(iv) njeno prakso ravnanja z radioaktivnimi odpadki;

(v) njena merila za določitev in razvrščanje radioaktivnih odpadkov.

2. To poročilo vključuje tudi:

(i) seznam objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom pod pogoji te konvencije, njihovo lokacijo, glavni namen in bistvene značilnosti;

(ii) popis izrabljenega goriva, za katero velja ta konvencija in ki se hrani, ter izrabljenega goriva, ki je bilo odloženo. Ta popis vključuje opis materiala, in če so na voljo, daje informacije o njegovi masi in njegovi skupni aktivnosti;

(iii) seznam objektov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki pod pogoji te konvencije, njihovo lokacijo, glavni namen in bistvene značilnosti;

(iv) popis radioaktivnih odpadkov, za katere velja ta konvencija, ki

(a) se hranijo v objektih za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in v objektih jedrskega gorivnega ciklusa,

(b) so bili odloženi, ali

(c) so rezultat preteklih dejavnosti.

Ta popis vsebuje opis materiala in druge primerne podatke kot so prostornina, masa, aktivnost in podatki o specifičnih radionuklidih.

(v) seznam jedrskih objektov v postopku razgradnje in stanje dejavnosti razgradnje v teh objektih.


33. ČLEN: PRISOTNOST

1. Vsaka pogodbenica se udeleži sestankov pogodbenic, na katerih jo zastopajo delegat ter toliko namestnikov, strokovnjakov in svetovalcev, kot se ji zdi potrebno.

2. Pogodbenice lahko s konsenzom povabijo katero koli medvladno organizacijo, pristojno za zadeve, urejene s to konvencijo, da se kot opazovalka udeleži katerega koli sestanka ali posebnega zasedanja takega sestanka. Opazovalke morajo pisno in vnaprej sprejeti določbe 36. člena.


34. ČLEN: ZBIRNA POROČILA

Pogodbenice sprejmejo s konsenzom in dajo na voljo javnosti dokument, ki se nanaša na obravnavane zadeve in sprejete sklepe na sestankih pogodbenic.


35. ČLEN: JEZIKI

1. Jeziki sestankov pogodbenic so: arabski, kitajski, angleški, francoski, ruski in španski, če ni drugače določeno v poslovniku.

2. Poročila, predložena v skladu z 32. členom, se pripravijo v jeziku pogodbenice, ki ga predloži, ali pa v enem samem določenem jeziku, o katerem se je treba dogovoriti v poslovniku. Če pogodbenica predloži poročilo v svojem jeziku, ki ni določen jezik, mora zagotoviti prevod poročila v določeni jezik.

3. Ne glede na določbe drugega odstavka sekretariat prevzame v prevod poročila, predložena v katerem koli drugem jeziku sestanka, v določeni jezik, če za to prejme plačilo.


36. ČLEN: ZAUPNOST

1. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic, da v skladu s svojo zakonodajo zavarujejo podatke pred razkritjem. V tem členu obsegajo "podatki" med drugim podatke, ki se nanašajo na državno varnost ali na fizično varovanje jedrskega materiala, podatke, zavarovane s pravicami intelektualne lastnine ali z industrijsko ali poslovno tajnostjo, in osebne podatke.

2. Kadar v povezavi s to konvencijo pogodbenica preskrbi podatke, ki jih opredeli kot zavarovane po prvi točki, se taki podatki uporabljajo samo v namene, za katere so bili dani, njihova zaupnost pa se spoštuje.

3. Glede podatkov v zvezi z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, ki spadajo na področje te konvencije na podlagi tretjega odstavka 3. člena, določbe te konvencije ne vplivajo na izključno pravico pogodbenice, da odloči:

(i) ali so takšni podatki zaupni ali drugače nadzorovani, da bi preprečili njihovo razkritje;

(ii) ali naj priskrbijo podatke, omenjene v pododstavku (i), v smislu besedila te konvencije in

(iii) kateri pogoji zaupnosti so povezani s takšnimi podatki, če so ti priskrbljeni v smislu besedila te konvencije.

4. Vsebina razprav med pregledom državnih poročil na vsakem pregledovalnem sestanku, organiziranem v skladu s 30. členom, je zaupna.


37. ČLEN: SEKRETARIAT

1. Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Agencija) zagotovi storitve sekretariata za sestanke pogodbenic.

2. Sekretariat:

(i) sklicuje, pripravlja in skrbi za potek sestankov pogodbenic, omenjenih v 29., 30. in 31. členu;

(ii) razpošilja pogodbenicam informacije, prejete ali pripravljene v skladu z določbami te konvencije.

Stroške, ki jih ima Agencija pri opravljanju nalog iz pododstavkov (i) in (ii), krije iz svojega rednega proračuna.

3. Pogodbenice lahko s konsenzom zahtevajo, da Agencija zagotovi druge storitve v podporo njihovim sestankom. Agencija lahko zagotovi take storitve, če so izvedljive v sklopu njenega programa in rednega proračuna. Če to ni možno, lahko Agencija zagotovi take storitve, če preskrbi prostovoljno financiranje iz drugega vira.


7. POGLAVJE: KONČNE IN DRUGE DOLOČBE

38. ČLEN: REŠEVANJE NESOGLASIJ

Če pride do nesoglasja med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, se pogodbenice posvetujejo na sestanku pogodbenic z namenom, da ga razrešijo. Če se posvetovanja pokažejo za neuspešna, lahko uporabijo posredovanje, spravo in druge arbitražne mehanizme, ki jih določa mednarodno pravo in vključujejo pravila prakse Agencije.


39. ČLEN: PODPIS, RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV, PRISTOP

1. Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam na sedežu Agencije na Dunaju od 29. septembra 1997 do začetka njene veljavnosti.

2. Države podpisnice to konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo.

3. Po začetku njene veljavnosti bo ta konvencija na voljo za pristop vsem državam.

4. (i) Ta konvencija je na voljo za podpis s pridržkom potrditve ali pristopa regionalnih organizacij povezovalne ali druge narave pod pogojem, da tako organizacijo ustanovijo suverene države in da ima pristojnosti za pogajanja, sklenitev in uporabo mednarodnih sporazumov o zadevah, ki jih vključuje ta konvencija.

(ii) Take organizacije v zadevah iz svoje pristojnosti v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija pripisuje državam pogodbenicam.

(iii) Ko taka organizacija postane pogodbenica te konvencije, pošlje depozitarju iz 43. člena izjavo, iz katere je razvidno, katere države so njene članice, kateri členi te konvencije se nanjo nanašajo ter obseg njenih pristojnosti na področju, ki ga ti členi pokrivajo.

(iv) Taka organizacija poleg glasov svojih držav članic nima dodatnega glasu.

5. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, pristopu ali potrditvi se deponirajo pri depozitarju.


40. ČLEN: ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja petindvajsete listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi pri depozitarju, vključno z listinami petnajstih držav, od katerih ima vsaka eno jedrsko elektrarno, ki obratuje.

2. Za vsako državo ali regionalno organizacijo povezovalne ali druge narave, ki ratificira, sprejme, odobri, potrdi to konvencijo ali k njej pristopi po dnevu deponiranja zadnje listine, potrebne, da se izpolnijo pogoji, določeni v prvem odstavku, začne ta konvencija veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja ustrezne listine take države ali organizacije pri depozitarju.


41. ČLEN: SPREMEMBE KONVENCIJE

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije. Predlagane spremembe se obravnavajo na pregledovalnem ali izrednem sestanku.

2. Besedilo vsake predlagane spremembe ter razloge zanjo je treba dostaviti depozitarju, ki sporoči predlog pogodbenicam vsaj devetdeset dni pred sestankom, na katerem se bo obravnavala. Depozitar razpošlje pogodbenicam vse pripombe, prejete k takemu predlogu.

3. Pogodbenice se po obravnavi predlagane spremembe odločijo, da jo sprejmejo s konsenzom ali pa jo, če konsenza ni, predložijo diplomatski konferenci. Za odločitev, da se predlagana sprememba predloži diplomatski konferenci, je potrebna dvotretjinska večina pogodbenic, ki so na sestanku prisotne in glasujejo, pod pogojem, da je med glasovanjem prisotna najmanj polovica pogodbenic.

4. Depozitar skliče diplomatsko konferenco za obravnavo in sprejem sprememb te konvencije, ki se izvede najkasneje eno leto po ustrezni odločitvi, sprejeti v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Diplomatska konferenca si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da so spremembe sprejete s konsenzom. Če pa to ni mogoče, se spremembe sprejmejo z dvotretjinsko večino vseh pogodbenic.

5. Spremembe te konvencije, sprejete v skladu s tretjim in četrtim odstavkom, pogodbenice ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali potrdijo, začele pa bodo veljati za tiste pogodbenice, ki so jih ratificirale, sprejele, odobrile ali potrdile, devetdeseti dan po tem, ko je depozitar prejel ustrezne listine najmanj dveh tretjin pogodbenic. Za pogodbenico, ki pozneje ratificira, sprejme, odobri ali potrdi omenjene spremembe, bodo te začele veljati devetdeseti dan po deponiranju ustrezne listine te pogodbenice.


42. ČLEN: ODPOVED

1. Vsaka pogodbenica lahko to konvencijo odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju.

2. Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo, ali na kasnejši dan, ki je določen v uradnem obvestilu.


43. ČLEN: DEPOZITAR

1. Generalni direktor Agencije je depozitar te konvencije.

2. Depozitar obvesti pogodbenice o:

(i) podpisu te konvencije in o deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, pristopu ali potrditvi v skladu z 39. členom;

(ii) datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 40. členom;

(iii) uradnih obvestilih o odpovedi konvencije in njihovih datumih v skladu z 42. členom;

(iv) predlaganih spremembah te konvencije, ki so jih predložile pogodbenice, o spremembah, sprejetih na ustrezni diplomatski konferenci ali na sestanku pogodbenic, ter o datumu začetka veljavnosti omenjenih sprememb v skladu z 41. členom.


44. ČLEN: VERODOSTOJNA BESEDILA

Izvirnik te konvencije, katere besedila v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, je shranjen pri depozitarju, ki pošlje overjene kopije pogodbenicam.

DA BI TO POTRDILI SO PODPISANI, ZA TO PRAVILNO POOBLAŠČENI, PODPISALI TO KONVENCIJO.


Sklenjeno na Dunaju, petega septembra tisoč devetsto sedemindevetdeset.



3. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 801-10/98-13/1
Ljubljana, dne 19. januarja 1999


Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.

Zadnja sprememba: 04/20/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni