Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BATIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisana v Ljubljani 1. oktobra 1997.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
KONVENCIJA
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO
O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE
Republika Avstrija in Republika Slovenija sta se z namenom, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje,
dogovorili o naslednjem:
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih nalaga država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako se pobirajo.
2. Za davke na dohodek in premoženje štejemo vse davke, ki se plačujejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd in plač, ki jih plačujejo podjetja kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so:
a) v Republiki Sloveniji:
1. davek na dobiček pravnih oseb, vključujoč dohodek od transportnih storitev tuje osebe, ki nima svojega zastopstva na področju Republike Slovenije;
2. davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
3. davek na premoženje;
(v nadaljevanju: "slovenski davek");
b) v Republiki Avstriji:
1. davek na dohodek (die Einkommensteuer);
2. davek na dobiček pravnih oseb (die Koerperschaftsteuer);
3. davek na zemljišča (die Grundsteuer);
4. davek na kmetijska in gozdarska podjetja (die Abgabe von land- und forstwirtschaftlichen Betrieben);
5. davek na vrednost zazidljivih praznih zemljišč (die Abgabe vom Bodenwert bei unbebauten Grundstuecken);
(v nadaljevanju: "avstrijski davek").
4. Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa sporazuma, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v ustreznih davčnih zakonih.
3. člen
SPLOŠNE DEFINICIJE
1. Za potrebe te konvencije, razen če kontekst ne zahteva drugače:
a) izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita Republiko Slovenijo ali Republiko Avstrijo , v skladu s kontekstom te konvencije; in v primeru, ko se izraza uporabljata v zemljepisnem smislu, pomenita ozemlje Slovenije ali Avstrije, v primeru Slovenije vključno z morskimi površinami, morskim dnom in njegovim podzemljem, ležečim ob teritorialnem morju, v katerem lahko Republika Slovenija izvaja svoje suverene pravice in ima svojo sodno oblast v skladu z mednarodnim pravom in domačo zakonodajo;
b) izraz "oseba" zajema posameznika, družbo ali katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
c) izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali enoto, ki se jo obravnava kot korporacijo v davčne namene;
d) izraza "podjetje države pogodbenice" ali "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
e) izraz "mednarodni promet" pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, s katerim upravlja podjetje, ki ima sedež dejanske uprave v državi pogodbenici, razen kadar ladja ali letalo opravljata prevoze izključno med kraji v drugi državi pogodbenici;
f) izraz "pristojni organ" pomeni:
(i) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii) v Avstriji: Zveznega ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
g) izraz "državljan" pomeni:
(i) katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
(ii) katero koli pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katere status izhaja iz zakonov, ki veljajo v državi pogodbenici.
2. Kadar uporablja država pogodbenica to konvencijo, ima vsak izraz, ki s konvencijo ni opredeljen, če kontekst ne zahteva drugače, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.
4. člen
REZIDENT
1. Za potrebe te konvencije izraz "rezident države pogodbenice" pomeni katero koli osebo, ki je v skladu z zakoni te države pogodbenice dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega bivališča, bivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega kriterija podobne narave. Vendar ta izraz ne pomeni katero koli osebo, ki je dolžna plačevati v državi plačevati le davke od dohodkov, ki izvirajo v tej državi ali od premoženja, ki se tam nahaja.
2. Kadar je v skladu z določbami 1. odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status opredeli kot sledi:
a) šteje se za rezidenta države pogodbenice, kjer ima stalno bivališče; če ima stalno bivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče vitalnih interesov);
b) če države, v kateri ima središče svojih vitalnih interesov, ni mogoče določiti, ali če nima na razpolago stalnega bivališča v eni ali drugi državi pogodbenici, se šteje, da je rezident države, v kateri običajno prebiva;
c) če ima svoje običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojni organi držav pogodbenic razrešijo to vprašanje s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb 1. odstavka oseba, razen fizične osebe, rezident v obeh državah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri se nahaja njen sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Izraz "stalna poslovna enota" v tej konvenciji pomeni stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali delno odvijajo posli določenega podjetja.
2. Izraz "stalna poslovna enota" še posebej vključuje:
a) sedež uprave;
b) podružnico;
c) poslovalnico;
d) tovarno;
e) delavnico; in
f) rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali kateri koli drug kraj, kjer pridobivajo naravne ¸ vire.
3. Gradbišče, objekt v izgradnji ali projekt instalacij- pomeni stalno poslovno enoto samo, če traja dlje kot dvanajst mesecev.
4. Kljub določbam iz tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:
a) uporabe prostorov izključno za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo zaradi skladiščenja, razstavitve ali dostave;
c) vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene obdelave in predelave v drugem podjetju;
d) vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno za nakup dobrin ali blaga ali za zbiranje podatkov za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno z namenom izvajanja , za podjetje, katere koli druge dejavnosti pripravljalnega ali pomožnega značaja;
f) vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno zaradi kakršne koli kombinacije dejavnosti, navedenih v pododstavkih a) do e), če je celotna dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izvira iz te kombinacije, pripravljalnega ali pomožnega značaja.
5. Kljub določbam 1. in 2. odstavka, kjer oseba - ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega veljajo določbe 6. odstavka - deluje v državi pogodbenici v imenu podjetja druge države pogodbenice in ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se šteje, da ima podjetje stalno poslovno enoto v prvi omenjeni državi pogodbenici za vse dejavnosti, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen, če njene dejavnosti niso omejene na tiste, omenjene v 4. odstavku, zaradi katerih se ta stalni kraj poslovanja po tem odstavku ne bi štel za stalno poslovno enoto, če bi se te dejavnosti opravljale prek stalnega kraja poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi, če opravlja svoje posle v drugi državi pogodbenici preko posrednika, splošnega komisionarja ali kakršnega koli agenta, ki ima neodvisen status, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje ali jo nadzoruje družba, ki je rezident druge države pogodbenice, oziroma ki izvaja posle v tej drugi državi (preko stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da se taka družba šteje za stalno poslovno enoto druge.
6. člen
DOHODEK OD NEPREMIČNIN
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom od kmetijstva in gozdarstva) v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz "nepremičnine" ima pomen, ki ga določa zakonodaja države pogodbenice, v kateri se nahaja določena nepremičnina. Izraz zajema vselej tudi premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živi in neživi inventar kmetijskih in gozdnih gospodarstev, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava, ki se nanašajo na zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rud, virov ter drugih naravnih bogastev. Ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določila 1. odstavka se uporabljajo za dohodek, ustvarjen z neposredno uporabo, oddajanjem v najem ali drugačno uporabo nepremičnine.
4. Določila 1. in 3. odstavka se uporabljajo tudi za dohodek od nepremičnine podjetja in za dohodek od nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje samostojnih osebnih storitev.
7. člen
POSLOVNI DOBIČKI
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tisti državi pogodbenici, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici preko stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje kot prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo v tolikšni meri, kolikor se lahko pripisuje tej stalni poslovni enoti.
2. V skladu z določbami 3. odstavka, kjer podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici preko stalne poslovne enote v njej, bo v vsaki državi pogodbenici stalni poslovni enoti pripisan dobiček, ki bi ga lahko pričakovali, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki se ukvarja z istimi ali podobnimi dejavnostmi pod istimi ali podobnimi pogoji in deluje popolnoma neodvisno od podjetja, katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri določanju dobičkov stalne poslovne enote se mora dovoliti odbitek stroškov, ki nastanejo pri poslovanju stalne poslovne enote, vključujoč poslovodne in splošne upravne stroške, ki so nastali bodisi v državi, kjer se nahaja stalna poslovna enota, ali drugje.
4. V kolikor je bilo v državi pogodbenici običajno določati dobiček, ki se pripisuje stalni poslovni enoti na podlagi razdelitve celotnega dobička podjetja na različne dele, nič v 2. odstavku ne more preprečiti državi pogodbenici, da bi določala dobiček za obdavčenje s takšno razdelitvijo, ki je običajna. Metoda razdelitve mora vseeno biti takšna, da so rezultati v skladu z načeli, ki jih vsebuje ta člen.
5. Stalni poslovni enoti se ne pripisuje dobiček, če samo kupuje dobrine ali blago za podjetje.
6. Za namene gornjih odstavkov se morajo stalni poslovni enoti dobički določati po isti metodi leto za letom, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
7. Kjer dobički vključujejo dele dohodka, ki so posebej obravnavani v drugih členih te konvencije, na določbe tistih členov ne bodo vplivale določbe tega člena.
8. Izraz "dobički", kot je uporabljen v tem členu, vsebuje dobičke, ki pripadajo katerem koli družbeniku iz naslova njegovega sodelovanja v osebni družbi (partnership), in v primeru Avstrije iz sodelovanja v tihi družbi (Stille Gesellshaft) ustanovljeni v skladu z avstrijskim pravom.
8. člen
POMORSKI IN ZRAČNI PROMET
1. Dobički iz prevozov z ladjami in letali v mednarodnem prometu se obdavčijo samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
2. Če je sedež dejanske uprave ladijskega transportnega podjetja na ladji, se šteje, da je sedež v državi pogodbenici, v kateri se nahaja matična luka ladje, če pa ladja nima matične luke, je sedež v državi pogodbenici, katere rezident je prevoznik.
3. Določbe 1. odstavka veljajo tudi za dobičke iz udeležbe v poolu, mešanem podjetju ali mednarodnih poslovnih agencijah.
9. člen
ZDRUŽENA PODJETJA
(1) Kjer
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
b) so iste osebe udeležene neposredno ali posredno pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice,
in v obeh primerih obstajajo oziroma se dvema podjetjema v njunih komercialnih in finančnih razmerjih urejajo določeni pogoji, ki so drugačni od tistih, kakršni bi bili med neodvisnimi podjetji, potem bi se dobički, do katerih bi - če takih pogojev ne bi bilo - v enem od podjetij prišlo, vendar - prav zaradi takih pogojev do njih ni prišlo, lahko vključili v dobičke tega podjetja in ustrezno obdavčili.
(2) Kjer država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje in ustrezno obdavči dobičke, ki so bili že obdavčeni v drugi državi v okviru podjetja te druge države pogodbenice in tako doseženi dobički so tisti dobički, ki bi jih sicer imelo podjetje prvo omenjene države, če bi bili pogoji med obema podjetjema enaki pogojem med neodvisnimi podjetji, takrat mora ta druga država ustrezno prilagoditi znesek davka, ki se v tej državi zaračuna od takega dobička. Pri določanju take prilagoditve, je treba upoštevati določbe te konvencije in pristojni organi držav pogodbenic se med seboj posvetujejo, če je to potrebno.
10. člen
DIVIDENDE
1. Dividende, ki jih družba, rezident države pogodbenice, izplača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v drugi državi.
2. Vendar se takšne dividende lahko obdavči tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, v skladu z zakoni te države pogodbenice, če pa je prejemnik upravičeni lastnik dividend, tako obračunani davek ne sme presegati:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba (ki ni osebna družba - partnership), ki ima direktno vsaj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende, v svoji lasti;
b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Pristojni organi držav pogodbenic določijo način uporabe take omejitve z medsebojnim dogovorom.
Določbe tega odstavka ne vplivajo na obdavčenje družbe glede na dobičke, iz katerih so plačane dividende.
3. Izraz "dividende", uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, "jouissance" delnic ali pravic, rudniških delnic, delnic ustanoviteljev, ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, kot tudi dohodek iz drugih skupnih pravic, ki se davčno enako obravnava kot dohodek od delnic po zakonih države, katere rezident je družba, ki izvaja delitev.
4. Določbe 1. in 2. odstavka ne veljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, preko stalne poslovne enote podjetja, ki se tam nahaja, ali opravlja v drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve preko stalne baze, ki se tam nahaja, in je holding, kateremu se izplačujejo dividende, dejansko povezan s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takšnem primeru veljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
5. Kadar družba, ki je rezident države pogodbenice, dobiva svoje dobičke ali dohodke iz druge države pogodbenice, ta druga država pogodbenica ne sme nalagati nobenih davkov na dividende, ki jih izplača družba, razen če so te dividende izplačane rezidentu te druge države, oziroma če je holding, kateremu se izplačujejo dividende, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi, niti ne obračunati davkov na nerazdeljene dobičke družbe, celo če se izplačane dividende ali nerazdeljeni dobički sestojijo v celoti ali delno iz dobičkov ali dohodka, ki nastane v tej drugi državi.
11. člen
OBRESTI
1. Obresti, ki nastajajo v državi pogodbenici in so izplačane rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Vendar so lahko take obresti obdavčene tudi v državi pogodbenici, v kateri so nastale in v skladu z zakoni te države pogodbenice, če pa je prejemnik upravičeni lastnik obresti, tako zaračunan davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti.
3. Izraz "obresti", kot se uporablja v tem členu, pomeni dohodek iz terjatev kakršnekoli vrste, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko ali ne in ne glede na to, ali imajo pravico do soudeležbe pri dolžnikovih dobičkih in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz zadolžnic ali obveznic vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takšnim vrednostnim papirjem, obveznicam in zadolžnicam. Pogodbene kazni zaradi zamude v plačilu se po tem členu ne štejejo za obresti.
4. Določbe 1. in 2. odstavka ne veljajo, če upravičeni lastnik obresti, rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, kjer nastajajo obresti, preko stalne poslovne enote v tej državi ali če v tej drugi državi pogodbenici opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se nahaja v njej in je terjatev, v zvezi s katero se izplačujejo obresti, dejansko povezana s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru veljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
5. Šteje se, da so obresti nastale v državi pogodbenici, kadar je plačnik država sama, politična enota, organ lokalne uprave ali rezident te države pogodbenice. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastal dolg, od katerega se plačujejo obresti in te obresti plačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so te obresti nastale v državi pogodbenici, v kateri se nahaja stalna poslovna enota ali stalna baza.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom- ali med obema in kako drugo osebo, znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačujejo, presega znesek, ki bi bil dogovorjen med plačnikom in upravičenim lastnikom, če takega odnosa ne bi bilo, določbe tega člena veljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takšnem primeru ostane presežni del plačila obdavčen v skladu z zakoni vsake države pogodbenice, pri tem pa je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
12. člen
LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI
1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačujejo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčujejo v tej drugi državi.
2. Vendar se licenčnine in avtorske honorarje, ki jih prejme družba, ki je rezident države pogodbenice in je udeležena v družbi, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje in je rezident druge države pogodbenice z deležem, ki je enak najmanj 25% kapitala, lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, vendar tako obračunan davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev.
3. Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", uporabljen v tem sporazumu, pomeni kakršna koli plačila, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe, vsake avtorske pravice za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, kakršnega koli patenta, zaščitne znamke, oblike ali modela, načrta, tajne formule ali postopka, ali za informacije, ki se nanašajo na industrijske, komercialne ali znanstvene izkušnje.
4. Določbe 1. in 2. odstavka ne veljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici, v kateri nastajajo licenčnine in avtorski honorarji iz stalne poslovne enote, ki se tam nahaja, ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze, ki se tam nahaja, in je pravica ali lastnina, v zvezi s katero se izplačujejo licenčnine in avtorski honorarji, dejansko povezana s takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takih primerih veljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
5. Šteje se, da licenčnine in avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, če je plačnik država sama, politična enota, organ lokalne uprave ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to ali je rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katerima nastane obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev in licenčnine in avtorske honorarje plačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota ali stalna baza.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med obema in kako drugo osebo, znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se izplačujejo, presega znesek, za katerega bi se dogovorila plačnik in upravičeni lastnik, če ne bi bilo takšnega odnosa, določbe tega člena veljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takšnem primeru se presežni del plačila obdavči v skladu z zakoni vsake države pogodbenice, pri tem pa se mora upoštevati druge določbe te konvencije.
13. člen
KAPITALSKI DOBIČKI
1. Dobički, ki jih rezident države pogodbenice dobi z odtujitvijo nepremičnin, ki smo jih navedli v 6. členu in se nahajajo v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Dobički od odtujitve premičnin, ki so del premoženja namenjenega za poslovanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin, ki pripadajo stalni bazi, ki jo ima rezident države pogodbenice na razpolago v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, vključujoč dobičke od odtujitve takšne stalne poslovne enote (samostojno ali skupaj s celotnim podjetjem) ali takšne stalne baze, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
3. Dobički od odtujitve ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin v zvezi s prevozi takih ladij ali letal, se obdavčijo samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Dobički od odtujitve kakršnega koli drugega premoženja, razen premoženja, navedenega v odstavkih 1, 2 in 3 se obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je odsvojitelj.
14. člen
SAMOSTOJNE OSEBNE DEJAVNOSTI
1. Dohodek, ki ga rezident države pogodbenice ustvari s strokovnimi dejavnostmi ali drugimi samostojnimi dejavnostmi, se obdavči samo v tej državi, razen, kjer se tak dohodek lahko obdavči tudi v drugi državi pogodbenici, če ima svojo stalno bazo za opravljanje svojih dejavnosti, ki mu je vedno na voljo v drugi državi pogodbenici. V tem primeru se lahko v tej drugi državi obdavči samo tolikšen del dohodka, kolikor ga lahko pripišemo tej stalni bazi.
2. Izraz "poklicne dejavnosti" vključuje še posebej samos-tojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, pravnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.
15. člen
OSEBNI PREJEMKI
1. V skladu z določbami iz 16., 18., 19. in 20. člena se plače, mezde in drugi podobni honorarji, ki jih prejema rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi pogodbenici, razen, če se zaposlitev opravlja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev opravlja v drugi državi pogodbenici, se lahko takšni honorarji obdavčijo v tej drugi državi.
2. Kljub določbam 1. odstavka se honorar, ki ga prejme rezident države pogodbenice iz zaposlitve v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) prejemnik prebiva v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v koledarskem letu; in
b) se honorar izplača oz. ga izplačajo v imenu delodajal-ca, ki ni rezident druge države pogodbenice; in
c) honorarja ne plačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Kljub gornjim določbam tega člena se honorar iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim opravlja prevoze v mednarodnem prometu podjetje države pogodbenice, obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri se nahaja sedež dejanske uprave podjetja.
16. člen
PLAČILA ČLANOM UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA
Plačila članom upravnega in nadzornega odbora in druga podobna izplačila, ki jih prejema rezident države pogodbenice kot član upravnega ali nadzornega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
17. člen
UMETNIKI IN ŠPORTNIKI
1. Kljub določbam 7.,14. in 15. člena se lahko dohodek, ki ga prejme rezident države pogodbenice kot na primer gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik, s svojimi osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja umetnik ali športnik s to svojo dejavnostjo, ne pripada samemu umetniku ali športniku, temveč drugi osebi, je ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavčen v državi pogodbenici, v kateri se opravljajo dejavnosti umetnika ali športnika.
3. Kljub določbam 1. in 2. odstavka tega člena je dohodek, pridobljen z osebnimi storitvami, ki ga umetniki ali športniki, ki so rezidenti države pogodbenice, zaslužijo z dejavnostmi v drugi državi pogodbenici v okviru kulturne ali športne izmenjave med vladama obeh držav pogodbenic, oproščen davka v tej drugi državi.
18. člen
POKOJNINE
V skladu z določbami 2. odstavka 19. člena se pokojnine in druga podobna nadomestila, ki se izplačajo rezidentu države pogodbenice za preteklo zaposlitev obdavčijo samo v tej državi.
19. člen
DRŽAVNA SLUŽBA
1.
a) Nadomestila, razen pokojnin, ki jih izplača država pogodbenica, politična enota ali njeni organi lokalne uprave posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo pogodbenico, politično enoto ali njen organ lokalne uprave pri opravljanju državnih funkcij, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Takšno nadomestilo pa je lahko obdavčeno samo v drugi državi pogodbenici, če so storitve izvršene v drugi državi pogodbenici in če je posameznik rezident te druge države, ki je:
(i) državljan te druge države; ali
(ii) ni postal rezident te druge države izključno za namene opravljanja storitev.
2.
a) Vsaka pokojnina, ki jo plača ali se izplača iz sredstev skladov, ki jih je oblikovala, država pogodbenica, njena politična enota ali organi lokalne uprave posamezniku v zvezi z opravljenimi storitvami za to državo ali enoto ali organ njene lokalne uprave, se obdavči samo v tej državi.
b) Vendar pa se takšna pokojnina obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te druge države.
3. Določila prvega odstavka tega člena se enako uporabljajo glede nadomestil plačanih Avstrijskemu zunanje trgovinskemu predstavniku za Slovenijo in osebju Avstrijskega zunanjetrgovinskega predstavnika v Sloveniji.
4. Določila 15., 16., 17. in 18. člena se uporabljajo za nadomestila in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave.
20. člen
PROFESORJI IN RAZISKOVALCI
V obdobju dveh let, odkar je fizična oseba prvič prispela v državo pogodbenico in postala njen rezident z namenom, da bi poučevala, predavala ali opravljala raziskovalno delo na univerzi, kolidžu ali drugi šoli ali katerikoli priznani izobraževalni ali raziskovalni ustanovi te države pogodbenice in je bila takrat ali pa tik pred tem rezident druge države pogodbenice, se prihodki takšne osebe v zvezi s takšnim poučevanjem, predavanji ali raziskovalnim delom ne obdavčijo v prvi omenjeni državi.
21. člen
ŠTUDENTI
1. Študent, pripravnik ali učenec, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice, in ki je v prvi omenjeni državi prisoten samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, je oproščen davkov v prvi omenjeni državi na plačila, ki jih prejema za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, če ta plačila izvirajo iz virov izven te države.
2. Prejemki, ki jih študent, pripravnik ali učenec, ki je ali je bil rezident države pogodbenice, dobiva iz zaposlitve, ki jo opravlja v drugi državi pogodbenici, v obdobju ali za obdobje ki ne presega skupnega seštevka 183 dni v obračunskem letu, ne bodo obdavčeni v tej drugi državi, če je zaposlitev neposredno povezana z njegovim študijem ali usposabljanjem, ki ga opravlja v prvi državi.
22. člen
DRUGI DOHODKI
1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, iz česar koli izvirajo, in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tisti državi pogodbenici.
2. Določbe 1. odstavka ne veljajo za dohodek, ki ne izvira iz nepremičnin kot so opredeljene v 2. odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici preko stalne poslovne enote, ki se nahaja v njej, ali opravlja v drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve preko stalne baze, ki se nahaja v njej, in je pravica ali lastnina, za katero se plačuje dohodek, dejansko povezana z takšno stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takšnem primeru veljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
23. člen
PREMOŽENJE
1. Premoženje, ki sestoji iz nepremičnine navedene v 6. členu , ki je last rezidenta države pogodbenice in se nahaja v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Premoženje, ki sestoji iz premičnin, ki so del premoženja namenjenega za poslovanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali iz premičnin, ki pripadajo stalni bazi, ki jo uporablja rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih dejavnosti, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje in letala, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu in premičnine, potrebne za delovanje takih ladij ter letal, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri se nahaja sedež dejanske uprave podjetja.
4. Vse drugo premoženje rezidenta države pogodbenice se obdavči samo v tej državi.
24. člen
ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
Dvojno obdavčevanje bo odpravljeno kot sledi:
1. V Sloveniji:
a) kadar rezident Slovenije ustvari dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se sme po tej konvenciji obdavčiti v Avstriji, Slovenija odobri:
(i) kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta - znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v Avstriji;
(ii) kot odbitek od davka na premoženje tega rezidenta - znesek, ki je enak davku od premoženja, ki je plačan v Avstriji;
Takšen odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega davka na dohodek ali premoženje, ki je bil izračunan pred odbitkom in, ki se ,odvisno od primera, nanaša na dohodek ali premoženje, ki je obdavčljivo v Avstriji.
b) Če je v skladu s katerim koli določilom te konvencije, dohodek, ki ga ustvari, ali premoženje, ki ga ima v lasti rezident Slovenije, oproščen davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri obračunavanju davka od preostalega dohodka ali premoženja zadevnega rezidenta vseeno upošteva od davka oproščeni dohodek ali premoženje.
2. V Avstriji:
a) kadar rezident Avstrije dobiva dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Sloveniji, bo Avstrija, v skladu z določili spodnjih odstavkov b) in c) izvzela takšen dohodek ali premoženje iz obdavčenja;
b) kadar avstrijski rezident pridobiva dohodke, ki so v skladu z določili 10.,11. in 12. člena lahko obdavčeni v Sloveniji, bo Avstrija upoštevala kot odbitek od davka na dohodek temu rezidentu, vsoto, ki bo enaka davku plačanem v Sloveniji. Višina upoštevanega zneska pa ne sme presegati zneska avstrijskega davka, ki je bil izračunan pred odbitkom in se nanaša na takšne vrste dohodkov iz Slovenije.
c) kadar je v skladu s katerimi koli določili te konvencije pridobljeni dohodek ali premoženje v lasti rezidenta Avstrije oproščen plačila davka v Avstriji, lahko Avstrija vseeno, pri izračunu o višini davka na preostalem delu dohodka in premoženja tega rezidenta, upošteva oproščeni del dohodka in premoženja.
d) dohodek, ki ga pridobi avstrijski rezident in ga Avstrija v skladu s to konvencijo uvršča med dohodke obdavčene v Sloveniji, se vseeno lahko obdavči v Avstriji, če je po opravljenem postopku skupnega dogovora, Slovenija oprosti ta dohodek od obdavčenja v okviru te konvencije.
25. člen
ENAKO OBRAVNAVANJE
1. Državljani države pogodbenice v drugi državi pogodbenici ne bodo zavezani nobenemu obdavčevanju ali kakršnim koli zahtevam s tem v zvezi, ki je drugačno ali bolj obremenjujoče kot obdavčevanje za državljane druge države v enakih okoliščinah, še posebno glede rezidentstva. Določila tega člena veljajo, ne glede na določila 1. člena, tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti ene izmed držav pogodbenic, niso zavezane nikakršnemu obdavčenju in obveznostim z njim v zvezi, ki bi bilo drugačno ali večje od obdavčenja in obveznosti v zvezi z njim, ki velja ali lahko velja za državljane druge države v enakih pogojih.
3. Obdavčenje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogod-benice v drugi državi pogodbenici, ne bo manj ugodno v drugi državi pogodbenici kot bi bilo obdavčenje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Določbe tega odstavka se ne razumejo, kot da zavezujejo državo pogodbenico, da dodeli rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave in odbitke za davčne namene na račun osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih dodeljuje svojim rezidentom.
4. Razen kjer veljajo določbe 1. odstavka 9. člena, 6. odstavka 11. člena ali 6. odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih izplačuje podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, za namene določitve obdavčljivega dobička takega podjetja, odbijajo pod istimi pogoji, kot če bi bili izplačani rezidentu prve omenjene države. Tudi dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice se pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja tega podjetja odbijajo pod enakimi pogoji, kot da bi bili dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države pogodbenice.
5. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno, v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne bodo v prvi omenjeni državi zavezana nikakršnemu obdavčevanju ali zahtevam s tem v zvezi, ki bi bile drugačne ali bolj obremenjujoče -kot obdavčenje in s tem povezane zahteve, katerim so zavezana druga podobna podjetja prve omenjene države.
6. Določbe tega člena veljajo kljub določbam 2. člena za davke vseh vrst in opisov.
26. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA
1. Kadar oseba meni, da so ali bodo dejanja ene ali obeh držav pogodbenic imela za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki mu jih nudi domača zakonodaja teh dveh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, če se njegov primer nanaša na 1. odstavek 25. člena, pa tisti državi pogodbenici, katere državljan je. Zadeva mora biti vložena v treh letih od prve prijave dejanja, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.
2. Pristojni organ si mora, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadevati razrešiti primer v skupnem dogovoru s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognil obdavčenju, ki ni v skladu z določbami te konvencije. Vsak dogovor, ki ga skleneta, je treba izvajati ne glede na prekluzivne roke v domači zakonodaji držav pogodbenic.
3. Pristojni organi držav pogodbenic si morajo prizadevati s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe te konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujejo o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ne predvideva ta konvencija.
4. Pristojni organi držav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo drug z drugim, da bi dosegli dogovor v smislu zgornjih odstavkov. Kadar je za dosego dogovora priporočljiva ustna izmenjava mnenj, le-ta poteka preko komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov držav pogodbenic.
27. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ
1. Pristojni organi držav pogodbenic bodo izmenjavali informacije, ki so nujne za izvajanje določb te konvencije ali domačih zakonov držav pogodbenic, ki veljajo za davke, ki so zajeti v tej konvenciji, če obdavčevanje v skladu z njimi ne nasprotuje tej konvenciji. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica se obravnava za tajno na enak način kot informacije pridobljene po zakonih te države in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), ki odmerjajo ali pobirajo davke iz te konvencije, ki izvajajo njihovo izterjavo ali pregon v zvezi z njimi, ali odločajo o pritožbah v zvezi z njimi. Te osebe ali organi morajo uporabljati informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo na javnih sodnih razpravah ali pri sodnih odločitvah.
2. V nobenem primeru se določbe 1. odstavka ne smejo razumeti kot da nalagajo državi pogodbenici obveznosti:
a) da izvaja administrativne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo ali administrativno prakso te ali druge države pogodbenice;
b) da preskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice;
c) da preskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali strokovne postopke ali informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo javni politiki (ordre public).
3. Način izvajanja tega člena se posebno uredi z upravnim aktom med ministroma za finance.
28. člen
DIPLOMATSKI PREDSTAVNIKI IN KONZULARNI USLUŽBENCI
Nič v tej konvenciji ne vpliva na davčne ugodnosti diplomatskih predstavnikov ali konzularnih uslužbencev, določene s splošnimi pravili mednarodnega prava ali z določbami posebnih sporazumov.
29.člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Ta konvencija bo ratificirana in listini o ratifikaciji bosta izmenjani na Dunaju kakor hitro bo mogoče.
2. Ta konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi tistemu, v katerem bosta izmenjani listini o ratifikaciji, njene določbe pa se bodo začele uporabljati za davke v katerem koli obračunskem letu, ki se začne po 31. decembru v koledarskem letu v katerem sta bili izmenjani listini o ratifikaciji.
30.člen
PRENEHANJE VELJAVNOSTI
Ta konvencija velja, dokler je država pogodbenica ne odpove. Ena ali druga država pogodbenica lahko pošlje po diplomatski poti pisno obvestilo o prenehanju veljavnosti najpozneje do tridesetega junija v koledarskem letu po preteku petih let od dneva, ko je ta konvencija začela veljati. V takem primeru ta sporazum preneha veljati za davke v katerem koli obračunskem letu, ki se začne po 31. decembru v koledarskem letu, ki sledi letu, ko je bilo dano obvestilo o prenehanju.
V POTRDITVI TEGA sta pooblaščenca držav pogodbenic, za to pravilno pooblaščena, podpisala to konvencijo.
SESTAVLJENO v dveh istovetnih izvodih v Ljubljani dne 1. oktobra v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Vsa tri besedila so enako verodostojna. V primeru razhajanj med besedili je merodajno angleško besedilo.
Za Za
Republiko Slovenijo: Republiko Avstrijo: Milojka Kolar, l.r. Gerhard Wagner, l.r.
_________________________________________________________________
* Besedilo konvencije v nemškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 432-01/97-13/1
Ljubljana, dne 25. februarja 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 03/30/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |