Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O OBVESTILIH O TUJEM PRAVU (MEKOTP)
1. člen
Ratificira se Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu, sestavljena 7. junija 1968 v Londonu.
2. člen
Konvencija se v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu glasi:
EVROPSKA KONVENCIJA O OBVESTILIH O TUJEM PRAVU
PREAMBULA
Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so
glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseganje večje enotnosti med njegovimi članicami,
prepričane, da bo vzpostavitev sistema mednarodne medsebojne pomoči z namenom olajšati nalogo sodnih organov pri pridobivanju obvestil o tujem pravu pripomogla k dosegi tega cilja,
sklenile naslednje:
1. člen
Obseg konvencije
1. Pogodbenice se zavezujejo, da druga drugi v skladu z določbami te konvencije zagotavljajo obvestila o svojem pravu in postopkih na civilnem in gospodarskem področju ter o organizaciji pravosodja.
2. Dve ali več pogodbenic pa lahko sklene, da med seboj razširijo obseg te konvencije tudi na druga področja poleg tistih, ki so omenjena v prejšnjem odstavku. Besedilo takih sporazumov se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
2. člen
Državni organi za zvezo
1. Za izvajanje te konvencije vsaka pogodbenica ustanovi ali imenuje telo (v nadaljevanju: "organ za sprejemanje"), ki:
a) od druge pogodbenice sprejema zaprosila za obvestila, navedena v prvem odstavku 1. člena te konvencije;
b) postopa v zvezi s temi zaprosili v skladu s 6. členom.
Organ za sprejemanje je lahko resorno ministrstvo ali drug državni organ.
2. Vsaka pogodbenica lahko ustanovi ali imenuje eno ali več teles (v nadaljevanju: "organ za prenos") za sprejemanje zaprosil za obvestila od svojih pravosodnih organov in posredovanje le-teh pristojnemu tujemu organu za sprejemanje. Organ za sprejemanje je lahko hkrati organ za prenos.
3. Vsaka pogodbenica sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope ime in naslov svojega organa za sprejemanje in po potrebi svojega organa ali organov za prenos.
3. člen
Organi, ki imajo pravico zaprositi za obvestilo
1. Zaprosilo za obvestilo vedno pošlje pravosodni organ, tudi če ga ni sam sestavil. Zaprosilo se sme poslati samo tedaj, kadar je postopek res uveden.
2. Vsaka pogodbenica lahko, če ni ustanovila ali imenovala organa za prenos, v izjavi, ki jo pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope, navede, katerega izmed svojih organov bo štela za pravosodni organ v smislu prejšnjega odstavka.
3. Dve ali več pogodbenic lahko sklene, da v medsebojnih odnosih razširijo to konvencijo tudi na zaprosila drugih organov, ne le pravosodnih. Besedilo takih sporazumov se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
4. člen
Vsebina zaprosila za obvestilo
1. V zaprosilu za obvestilo se navedeta pravosodni organ, ki ga pošilja, in narava primera. V zaprosilu se čim natančneje navedejo vprašanja, glede katerih se želijo obvestila v zvezi s pravom države, ki se ji pošilja zaprosilo, če pa je v tej državi več pravnih sistemov, tudi pravni sistem, za katerega se prosi obvestilo.
2. V zaprosilu se navedejo tudi druga dejstva, potrebna tako za njegovo pravilno razumevanje kot tudi za oblikovanje točnega in natančnega odgovora. Če je to potrebno, se lahko priložijo kopije dokumentov, da bi se pojasnil namen zaprosila.
3. Zaprosilo lahko obsega tudi vprašanja s področij, ki niso navedena v prvem odstavku 1. člena, če se nanašajo na glavna vprašanja iz zaprosila.
4. Če zaprosila ne sestavi pravosodni organ, je treba priložiti dovoljenje tega organa.
5. člen
Posredovanje zaprosil za obvestilo
Zaprosilo za obvestilo posreduje neposredno organu za sprejemanje zaprošene države organ za prenos, ali če tak organ ni ustanovljen, pravosodni organ, ki je zaprosilo poslal.
6. člen
Organi, pooblaščeni za odgovore
1. Organ za sprejemanje, ki je prejel zaprosilo za obvestilo, lahko sam sestavi odgovor ali posreduje zaprosilo kakšnemu drugemu državnemu organu, da sestavi odgovor.
2. Organ za sprejemanje lahko v ustreznih primerih ali zaradi upravne organiziranosti posreduje zaprosilo fizični osebi ali pooblaščenemu odvetniku, da sestavi odgovor.
3. Če je verjetno, da bo uporaba drugega odstavka pomenila stroške, organ za sprejemanje obvesti organ, ki je zaprosilo poslal, kateri fizični osebi ali odvetniku bo zaprosilo posredovano, in ga še preden posreduje zaprosilo, čim natančneje obvesti o verjetnih stroških ter zahteva njegovo soglasje.
7. člen
Vsebina odgovora
Namen odgovora je dati objektivno in nepristransko obvestilo o pravu zaprošene države pravosodnemu organu, ki je zaprosilo poslal. Odvisno od primera vsebuje odgovor ustrezna zakonska besedila in ustrezne sodne odločitve. Odgovoru se, kolikor je to potrebno za pravilno obveščanje organa, ki prosi, priložijo dodatni dokumenti, kot so izvlečki iz strokovnih del in pripravljalnega gradiva. Priložena so lahko tudi pojasnila.
8. člen
Učinki odgovora
Obvestila, dana v odgovoru, ne zavezujejo pravosodnega organa, ki je zaprosilo poslal.
9. člen
Posredovanje odgovora
Organ za sprejemanje pošlje odgovor organu za prenos, če je ta organ zaprosilo poslal, ali pravosodnemu organu, če je slednji neposredno poslal zaprosilo.
10. člen
Obveznost, da se odgovori
1. Ob upoštevanju določb 11. člena organ za sprejemanje, ki mu je poslano zaprosilo za obvestilo, ukrepa v zvezi z njim v skladu s 6. členom.
2. Če odgovora ne sestavi organ za sprejemanje, mora zagotoviti, da se odgovor pošlje v skladu s pogoji iz 12. člena.
11. člen
Izjeme glede obveznosti, da se odgovori
Zaprošena država sme zavrniti zaprosilo za obvestilo, če primer, v zvezi s katerim se pošilja zaprosilo, vpliva na njene interese ali če meni, da bi odgovor utegnil ogroziti njeno suverenost ali varnost.
12. člen
Rok za odgovor
Odgovor na zaprosilo za obvestilo se pošlje v najkrajšem možnem času. Če pa terja priprava odgovora več časa, organ za sprejemanje o tem obvesti tuji organ, ki je poslal zaprosilo, in če je to mogoče, hkrati navede verjetni datum, ko bo odgovor poslal.
13. člen
Dodatna obvestila
1. Organ za sprejemanje ter organ ali oseba, ki ji je bilo naloženo, naj odgovori v skladu s 6. členom, lahko zaprosi organ, ki je zaprosilo poslal, naj zagotovi morebitna dodatna obvestila, ki so po njegovem mnenju potrebna za pripravo odgovora.
2. Zaprosilo za dodatno obvestilo posreduje organ za sprejemanje na enak način, kot je za posredovanje odgovora določen v 9. členu.
14. člen
Jeziki
1. Zaprosilo za obvestilo in priloge so v jeziku ali v enem izmed uradnih jezikov zaprošene države ali se jim priloži prevod v ta jezik. Odgovor je v jeziku zaprošene države.
2. Dve ali več pogodbenic lahko sklene, da med seboj ne upoštevajo določb iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Stroški
1. Za odgovor se ne plačujejo nikakršni stroški ali izdatki, razen tistih iz tretjega odstavka 6. člena, ki jih plača država, ki pošlje zaprosilo.
2. Dve ali več pogodbenic pa lahko sklene, da med seboj ne upoštevajo določb iz prejšnjega odstavka.
16. člen
Zvezne države
V zveznih državah se lahko naloge organa za sprejemanje, razen tistih, ki jih opravlja po točki a) prvega odstavka 2. člena, zaradi ustavnih razlogov prenesejo na druga državna telesa.
17. člen
Začetek veljavnosti konvencije
1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope. Zanjo je obvezna ratifikacija ali sprejetje. Listine o ratifikaciji ali sprejetju se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Ta konvencija začne veljati tri mesece po datumu deponiranja tretje listine o ratifikaciji ali sprejetju.
3. Za državo podpisnico, ki konvencijo pozneje ratificira ali sprejme, začne ta veljati tri mesece po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji ali sprejetju.
18. člen
Pristop države, ki ni članica Sveta Evrope
1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi katerokoli državo, ki ni članica, naj pristopi h konvenciji.
2. Tak pristop se opravi tako, da se pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira listina o pristopu, ki začne veljati tri mesece po datumu deponiranja.
19. člen
Ozemlja, za katera se uporablja konvencija
1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu natančno določi ozemlje ali ozemlja, za katera se bo uporabljala ta konvencija.
2. Vsaka pogodbenica lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu ali kadarkoli po tem z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, razširi to konvencijo na katerokoli drugo ozemlje ali ozemlja, natančno določena v izjavi, za katerih mednarodne odnose je pristojna ali v katerih imenu je pooblaščena prevzemati obveznosti.
3. Vsaka izjava, dana v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko za ozemlje, navedeno v taki izjavi, umakne po postopku iz 20. člena te konvencije.
20. člen
Trajanje konvencije in odpoved
1. Ta konvencija velja za nedoločen čas.
2. Vsaka pogodbenica lahko v svojem imenu odpove to konvencijo z obvestilom, poslanim generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
3. Taka odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko generalni sekretar prejme tako obvestilo.
21. člen
Naloge generalnega sekretarja Sveta Evrope
Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji, o:
a) vsakem podpisu;
b) vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu;
c) datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 17. členom;
d) vsaki izjavi, prejeti v skladu z drugim odstavkom 1. člena, tretjim odstavkom 2. člena, drugim odstavkom 3. člena ter drugim in tretjim odstavkom 19. člena;
e) vsakem obvestilu, prejetem v skladu z 20. členom, in datumu, ko začne veljati odpoved.
Da bi to potrdili, so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Londonu 7. junija 1968 v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki je deponiran v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi, ki podpiše to konvencijo ali k njej pristopi.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za pravosodje.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 700-01/97-51/1
Ljubljana, dne 25. februarja 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 07/31/1998 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |