Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA K MADRIDSKEMU SPORAZUMU
O MEDNARODNEM REGISTRIRANJU ZNAMK (MPMSMR)
1. člen
Ratificira se Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejet v Madridu 27. junija 1997.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
PROTOKOL
K MADRIDSKEMU SPORAZUMU
O MEDNARODNEM REGISTRIRANJU ZNAMK
Členi Protokola
1. člen: Članstvo v Madridski uniji
2. člen: Zagotovitev varstva z mednarodno registracijo
3. člen: Mednarodna prijava
3.bis člen: Ozemeljska veljavnost
3.ter člen: Zahteva za "ozemeljsko razširitev"
4. člen: Veljavnost mednarodne registracije
4.bis člen: Nadomestitev nacionalne ali regionalne registracije z mednarodno registracijo
5. člen: Zavrnitev in razveljavitev veljavnosti mednarodne registracije glede na posamezne pogodbenice
5.bis člen: Dokazila o zakoniti uporabi določenih elementov znamke
5.ter člen: Prepisi vpisov iz mednarodnega registra, poizvedbe o prejšnjem stanju, izpisi iz mednarodnega registra
6. člen: Trajanje veljavnosti mednarodne registracije, odvisnost in neodvisnost mednarodne registracije
7. člen: Podaljšanje mednarodne registracije
8. člen: Pristojbine za mednarodno prijavo in registracijo
9. člen: Vpis spremembe lastništva mednarodne registracije
9.bis člen: Določeni vpisi v zvezi z mednarodno registracijo
9.ter člen: Pristojbine za določene vpise
9.quater člen: Skupni urad več držav pogodbenic
9.quinquies člen: Sprememba mednarodne registracije v nacionalne ali regionalne prijave
9.sexies člen: Ohranitev Madridskega (stockholmskega) sporazuma
10. člen: Skupščina
11. člen: Mednarodni urad
12. člen: Finance
13. člen: Spremembe oziroma dopolnitve posameznih členov Protokola
14. člen: Pristop k Protokolu, začetek veljavnosti
15. člen: Odpoved
16. člen: Podpis, jeziki, naloge depozitarja
1. člen
Članstvo v Madridski uniji
Države, pogodbenice tega protokola (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), tudi če niso pogodbenice Madridskega sporazuma o mednarodnem registriranju znamk, ki je bil revidiran v Stockholmu leta 1967 ter dopolnjen oziroma spremenjen leta 1979 (v nadaljnjem besedilu: Madridski (stockholmski) sporazum), in organizacije iz pododstavka b) prvega odstavka 14. člena, pogodbenice Protokola (v nadaljnjem besedilu: organizacije pogodbenice), so članice iste unije, katere članice so države pogodbenice Madridskega (stockholmskega) sporazuma. V Protokolu izraz "pogodbenice" pomeni države pogodbenice in organizacije pogodbenice.
2. člen
Zagotovitev varstva z mednarodno registracijo
1) Kadar je prijava za registracijo znamke vložena pri uradu pogodbenice ali kadar je znamka registrirana v registru urada pogodbenice, lahko oseba, na ime katere se glasi prijava (v nadaljnjem besedilu: osnovna prijava) ali registracija (v nadaljnjem besedilu: osnovna registracija), v skladu z določbami Protokola zagotovi varstvo za svojo znamko na ozemlju pogodbenic s tem, da pridobi registracijo za to znamko v registru Mednarodnega urada Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: mednarodna registracija, mednarodni register, Mednarodni urad oziroma Organizacija), pod pogojem:
i) da je osnovna prijava vložena pri uradu države pogodbenice ali da je osnovna registracija opravljena pri takem uradu in je oseba, na ime katere se glasi prijava ali registracija, državljan te države pogodbenice ali ima v njej stalno prebivališče, ali ima na ozemlju te države pogodbenice dejansko in resno industrijsko ali trgovinsko podjetje;
ii) da je osnovna prijava vložena pri uradu organizacije pogodbenice ali da je osnovna registracija opravljena pri takem uradu in je oseba, na ime katere se glasi prijava ali registracija, državljan države članice te organizacije pogodbenice ali ima v njej stalno prebivališče, ali ima na ozemlju te organizacije pogodbenice dejansko in resno industrijsko ali trgovinsko podjetje.
2) Prijava za mednarodno registracijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna prijava) se vloži pri Mednarodnem uradu s posredovanjem urada, pri katerem je bila vložena osnovna prijava ali opravljena osnovna registracija (v nadaljnjem besedilu: urad izvora).
3) V Protokolu izraz "urad" ali "urad pogodbenice" pomeni urad, ki je v imenu pogodbenice pristojen za registracijo znamk, izraz "znamke" pa pomeni blagovne in storitvene znamke.
4) V Protokolu izraz "ozemlje pogodbenice" pomeni v primeru, kadar je pogodbenica država, ozemlje te države, in kadar je pogodbenica medvladna organizacija, ozemlje, za katero se uporablja ustanovitvena pogodba te medvladne organizacije.
3. člen
Mednarodna prijava
1) Vsaka mednarodna prijava, vložena po Protokolu, mora biti predložena na obrazcu, ki ga predpisuje pravilnik. Urad izvora potrdi, da podatki v mednarodni prijavi v času potrditve ustrezajo, odvisno od primera, podatkom iz osnovne prijave ali osnovne registracije. Poleg tega urad navede:
i) pri osnovni prijavi datum in številko prijave;
ii) pri osnovni registraciji datum in številko registracije kot tudi datum in številko prijave, iz katere osnovna registracija izhaja.
Urad izvora navede tudi datum mednarodne prijave.
2) Prijavitelj mora navesti proizvode in storitve, za katere se zahteva varstvo znamke, in če je možno, ustrezen razred ali razrede po klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim sporazumom o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev za registracijo znamk. Če prijavitelj tega ne navede, Mednarodni urad razvrsti proizvode in storitve v ustrezne razrede omenjene klasifikacije. Mednarodni urad v sodelovanju z uradom izvora preveri prijaviteljeve navedbe razredov. Če se urad izvora in Mednarodni urad ne strinjata, je odločilno mnenje Mednarodnega urada.
3) Če prijavitelj zahteva barvo kot razločevalni element svoje znamke, mora:
i) to navesti in k svoji mednarodni prijavi dodati opombo, s katero označi zahtevano barvo ali kombinacijo barv;
ii) priložiti k mednarodni prijavi barvne izvode omenjene znamke, ki jih Mednarodni urad priloži k svojim uradnim obvestilom; število izvodov določa pravilnik.
4) Mednarodni urad takoj registrira znamke, ki so prijavljene v skladu z 2. členom. Datum mednarodne registracije je datum prejema mednarodne prijave na uradu izvora, če Mednarodni urad prejme mednarodno prijavo v dveh mesecih od tega datuma. Če je v tem roku ne prejme, je datum mednarodne prijave datum, ko jo je Mednarodni urad prejel. Mednarodni urad o mednarodni registraciji nemudoma uradno obvesti urade, ki jih to zadeva. Znamke, registrirane v mednarodnem registru, se objavijo v periodičnem glasilu, ki ga na podlagi podatkov iz mednarodne prijave izdaja Mednarodni urad.
5) Za objavo znamk, ki so registrirane v mednarodnem registru, dobi vsak urad od Mednarodnega urada določeno število izvodov glasila brezplačno, določeno število pa po znižani ceni pod pogoji, ki jih določi skupščina iz 10. člena (v nadaljnjem besedilu: skupščina). Taka objava se šteje za zadostno za namene vseh pogodbenic in od nosilca mednarodne registracije se ne more zahtevati nobena druga objava.
3.bis člen
Ozemeljska veljavnost
Varstvo, ki izhaja iz mednarodne registracije, se razširi na pogodbenico le na zahtevo osebe, ki je vložnik prijave ali nosilec mednarodne registracije; vendar take zahteve ni moč postaviti, ko gre za pogodbenico, katere urad je urad izvora.
3.ter člen
Zahteva za "ozemeljsko razširitev"
1) Vsaka zahteva za razširitev varstva, ki izhaja iz mednarodne registracije, na eno od pogodbenic mora biti posebej navedena v mednarodni prijavi.
2) Zahteva za ozemeljsko razširitev se lahko vloži tudi po opravljeni mednarodni registraciji. Predloži se na obrazcu, ki ga predpisuje pravilnik. Mednarodni urad jo takoj vpiše in o njej nemudoma uradno obvesti urad ali urade, ki jih to zadeva. Ta vpis se objavi v periodičnem glasilu Mednarodnega urada. Ozemeljska razširitev velja od dneva vpisa v mednarodni register in neha veljati po prenehanju mednarodne registracije, na katero se nanaša.
4. člen
Veljavnost mednarodne registracije
1)
a) Varstvo znamke v vsaki zadevni pogodbenici je od datuma registracije ali vpisa v skladu s 3. in 3.ter členom enako neposredni registraciji pri uradu pogodbenice. Če Mednarodni urad ni bil uradno obveščen o zavrnitvi v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena ali če je bila uradno sporočena zavrnitev iz omenjenega člena kasneje umaknjena, je varstvo znamke v zadevni pogodbenici od omenjenega datuma enako, kot če bi bile znamke registrirane pri uradu te pogodbenice.
b) Navedba razredov proizvodov in storitev, predvidena po 3. členu, ne zavezuje pogodbenic pri določanju obsega varstva znamke.
2) Vsaka mednarodna registracija ima po 4. členu Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine prednostno pravico, ne da bi morala izpolnjevati formalnosti, ki jih predpisuje odstavek D omenjenega člena.
4.bis člen
Nadomestitev nacionalne ali regionalne registracije z mednarodno registracijo
1) Kadar se na znamko, na katero se nanaša nacionalna ali regionalna registracija pri uradu pogodbenice, hkrati nanaša tudi mednarodna registracija in se obe registraciji glasita na isto osebo, se šteje, da mednarodna registracija nadomesti nacionalno ali regionalno, ne da bi to vplivalo na pravice, pridobljene s to registracijo, pod pogojem:
i) da je varstvo, ki izhaja iz mednarodne registracije, razširjeno na omenjeno pogodbenico po prvem in drugem odstavku 3.ter člena;
ii) da so vsi proizvodi in storitve, našteti v nacionalni ali regionalni registraciji, našteti tudi v mednarodni registraciji, ki zadeva pogodbenico;
iii) da začne taka razširitev veljati po datumu nacionalne ali regionalne registracije.
2) Urad iz prvega odstavka mora na zahtevo v svojem registru zaznamovati mednarodno registracijo.
5. člen
Zavrnitev in razveljavitev veljavnosti mednarodne registracije glede na posamezne pogodbenice
1) Kadar veljavna zakonodaja to dopušča, ima vsak urad pogodbenice, ki ga je Mednarodni urad uradno obvestil o razširitvi varstva, ki izhaja iz mednarodne registracije, na to pogodbenico, po prvem ali drugem odstavku 3.ter člena v uradnem obvestilu o zavrnitvi pravico izjaviti, da v omenjeni pogodbenici ni mogoče priznati varstva znamke, na katero se nanaša ta razširitev. Vsaka taka zavrnitev je možna le na podlagi razlogov, ki bi se po Pariški konvenciji za varstvo industrijske lastnine uporabili tudi pri znamki, vloženi neposredno pri uradu, ki uradno obvešča o zavrnitvi. Varstva pa ni mogoče zavrniti niti delno samo zaradi tega, ker veljavna zakonodaja dovoljuje registracijo le omejenega števila razredov ali omejenega števila proizvodov ali storitev.
2)
a) Vsak urad, ki želi uporabiti to pravico, mora svojo zavrnitev z navedbo vseh razlogov uradno sporočiti Mednarodnemu uradu v roku, predpisanem z veljavno zakonodajo, najkasneje pa, ob upoštevanju pododstavkov b) in c), pred iztekom enega leta od datuma, ko je Mednarodni urad uradno obvestil zadevni urad o razširitvi iz prvega odstavka.
b) Ne glede na pododstavek a) vsaka pogodbenica lahko izjavi, da je za mednarodne registracije, opravljene po Protokolu, enoletni rok iz pododstavka a) zamenjan z 18 meseci.
c) Kadar izhaja zavrnitev varstva iz ugovora na podelitev varstva, je v taki izjavi možno navesti, da urad pogodbenice o taki zavrnitvi lahko uradno obvesti Mednarodni urad po izteku 18-mesečnega roka, toda samo,
i) če je pred iztekom 18-mesečnega roka seznanil Mednarodni urad z možnostjo ugovorov po izteku 18-mesečnega roka in
ii) če je uradno obvestilo o zavrnitvi, ki temelji na ugovoru, poslano najkasneje v sedmih mesecih od datuma, ko je začel teči rok za ugovor; če se rok za ugovor izteče pred tem sedemmesečnim rokom, mora biti uradno obvestilo poslano v enem mesecu od izteka roka za ugovor.
d) Vsaka izjava iz pododstavka b) ali c) je lahko dana v listinah iz drugega odstavka 14. člena, datum veljavnosti take izjave pa je enak datumu začetka veljavnosti Protokola za zadevno državo ali medvladno organizacijo, ki je dala to izjavo. Taka izjava je lahko dana tudi kasneje; v tem primeru začne veljati tri mesece od dneva, ko jo generalni direktor Organizacije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) prejme, ali s katerimkoli kasnejšim datumom, navedenim v izjavi, kadar gre za mednarodno registracijo z istim ali kasnejšim datumom, kot je datum začetka veljavnosti izjave.
e) Po izteku desetletnega obdobja od začetka veljavnosti Protokola skupščina preveri delovanje sistema, vzpostavljenega s pododstavki a) do d). Nato se lahko določbe iz omenjenih pododstavkov spremenijo s soglasno odločitvijo skupščine.
3) Mednarodni urad nemudoma pošlje izvod uradnega obvestila o zavrnitvi nosilcu mednarodne registracije. Omenjeni nosilec ima enaka pravna sredstva, kot če bi znamko prijavil neposredno pri uradu, ki je sporočil zavrnitev. Ko Mednarodni urad prejme uradno obvestilo iz točke i) pododstavka c) drugega odstavka, z njim nemudoma seznani nosilca mednarodne registracije.
4) Mednarodni urad sporoči razloge za zavrnitev znamke vsaki zainteresirani stranki, ki to od njega zahteva.
5) Vsak urad, ki v skladu s prvim in drugim odstavkom za določeno mednarodno registracijo uradno ne sporoči Mednarodnemu uradu začasne ali dokončne zavrnitve, za to mednarodno registracijo izgubi pravico, predvideno v prvem odstavku.
6) Pristojni organi pogodbenice ne morejo razglasiti razveljavitve veljavnosti mednarodne registracije na ozemlju te pogodbenice, če nosilcu mednarodne registracije ni bila dana možnost, da pravočasno brani svoje pravice. O razveljavitvi se uradno obvesti Mednarodni urad.
5.bis člen
Dokazila o zakoniti uporabi določenih elementov znamke
Za dokazila o zakoniti uporabi določenih elementov, ki jih vsebuje znamka, kot so grbovne slike, grbovni ščiti, portreti, častna odlikovanja, naslovi, trgovska imena, imena oseb, razen imena prijavitelja, ali drugi podobni napisi, ki bi jih utegnili zahtevati uradi pogodbenic, niso potrebne druge overitve in potrditve, razen tistih, ki jih izda urad izvora.
5.ter člen
Prepisi vpisov iz mednarodnega registra,
poizvedbe o prejšnjem stanju,
izpisi iz mednarodnega registra
1) Mednarodni urad izda vsakomur, ki to zahteva in plača pristojbino, določeno s pravilnikom, prepis vpisov iz mednarodnega registra, ki se nanašajo na določeno znamko.
2) Mednarodni urad lahko za plačilo opravi tudi poizvedbe o prejšnjem stanju za znamke, na katere se nanašajo mednarodne registriracije.
3) Za izpise iz mednarodnega registra, zahtevane z namenom, da bi se predložili kateri od pogodbenic, se ne zahteva overitev.
6. člen
Trajanje veljavnosti mednarodne registracije,
odvisnost in neodvisnost mednarodne registracije
1) Posamezna znamka se registrira pri Mednarodnem uradu za deset let z možnostjo obnovitve po pogojih, ki jih predpisuje 7. člen.
2) Po izteku petih let od datuma mednarodne registracije postane taka registracija neodvisna od osnovne prijave ali registracije, ki iz nje izhaja, odvisno od primera, ali neodvisna od osnovne registracije ob upoštevanju naslednjih določb.
3) Na varstvo, ki izhaja iz mednarodne registracije, ne glede na to, ali je bila prenesena ali ne, se ne bo več mogoče sklicevati, če je bila pred iztekom petih let od dneva mednarodne registracije osnovna prijava ali registracija, ki iz nje izhaja, ali osnovna registracija, odvisno od primera, umaknjena, če je prenehala ali je bila odpovedana ali je bila glede nje sprejeta dokončna odločitev o zavrnitvi, preklicu, izbrisu ali razveljavitvi glede na vse ali le nekatere proizvode in storitve, naštete v mednarodni registraciji.
To velja tudi za primere, ko imajo
i) pritožba na odločitev, ki zavrača učinke osnovne prijave,
ii) postopek, s katerim se zahteva umik osnovne prijave ali odpoved, izbris ali razveljavitev registracije, izhajajoče iz osnovne prijave ali osnovne registracije, ali
iii) ugovor na osnovno prijavo
po izteku petih let za posledico dokončno odločitev o zavrnitvi, preklicu, izbrisu ali razveljavitvi ali nalog za umik osnovne prijave ali registracije, ki iz nje izhaja, ali osnovne registracije, odvisno od primera, pod pogojem, da so se pritožba, postopek ali ugovor začeli pred iztekom omenjenega roka. To velja tudi v primerih, ko je osnovna prijava umaknjena ali ko je registracija, ki iz nje izhaja, ali osnovna registracija odpovedana po izteku petletnega obdobja, pod pogojem, da v času umika ali odpovedi v zvezi z omenjeno prijavo ali registracijo teče postopek iz točk i), ii) ali iii) in da se je tak postopek začel pred iztekom omenjenega obdobja.
4) Urad izvora uradno obvesti Mednarodni urad, kot določa pravilnik, o dejstvih in odločitvah v zvezi s tretjim odstavkom. Mednarodni urad o tem uradno obvesti zainteresirane stranke in poskrbi za ustrezno objavo, kot to predpisuje pravilnik. Urad izvora, če je to primerno, zaprosi Mednarodni urad za izbris mednarodne registracije v okviru možnosti, Mednarodni urad pa naprej ustrezno ravna.
7. člen
Podaljšanje mednarodne registracije
1) Vsako mednarodno registracijo je možno podaljšati za obdobje deset let od izteka predhodnega obdobja zgolj s plačilom osnovne pristojbine in ob upoštevanju sedmega odstavka 8. člena dodatnih in dopolnilnih pristojbin iz drugega odstavka 8. člena.
2) Ob podaljšanju niso možne nobene spremembe glede na zadnje stanje mednarodne registracije.
3) Šest mesecev pred iztekom varstvenega roka Mednarodni urad neuradno spomni nosilca mednarodne registracije in njegovega morebitnega zastopnika na točen datum izteka tega roka.
4) Če je plačana dodatna pristojbina, ki jo določa pravilnik, se prizna dodatni šestmesečni rok za podaljšanje mednarodne registracije.
8. člen
Pristojbine za mednarodno prijavo in registracijo
1) V zvezi z vložitvijo mednarodne prijave ali podaljšanjem mednarodne registracije lahko urad izvora po svoji presoji določi in pobira zase pristojbino od prijavitelja ali nosilca mednarodne registracije.
2) Registracija znamke pri Mednarodnem uradu je možna ob vnaprejšnjem plačilu mednarodne pristojbine, ki ob upoštevanju določb pododstavka a) sedmega odstavka vključuje:
i) osnovno pristojbino;
ii) dodatno pristojbino za vsak razred nad tretjim razredom mednarodne klasifikacije, v katerega se uvrščajo proizvodi ali storitve, za katere se uporablja znamka;
iii) dopolnilno pristojbino za vsako zahtevo za razširitev varstva po 3.ter členu.
3) Če je število razredov proizvodov ali storitev določil ali spodbijal Mednarodni urad, je mogoče plačati dodatno pristojbino iz točke ii) drugega odstavka v roku, ki ga predpisuje pravilnik, ne da bi to vplivalo na datum mednarodne registracije. Če po izteku omenjenega roka ni bila plačana dodatna pristojbina ali če prijavitelj ni omejil seznama proizvodov ali storitev na zahtevani obseg, se šteje mednarodna prijava za umaknjeno.
4) Letno vsoto raznih dohodkov od mednarodne registracije, razen dohodkov od pristojbin iz točk ii) in iii) drugega odstavka Mednarodni urad razdeli v enakih delih med pogodbenice, potem ko odšteje stroške in dajatve, potrebne za izvajanje Protokola.
5) Zneski, ki izhajajo iz dodatnih pristojbin iz točke ii) drugega odstavka, se po izteku vsakega leta razdelijo med zainteresirane pogodbenice sorazmerno s številom znamk, za katere je bilo zahtevano varstvo v vsaki od njih v tistem letu; če so to pogodbenice, ki opravljajo preizkus, se to število pomnoži s količnikom, ki ga določa pravilnik.
6) Zneski, ki izhajajo iz dopolnilnih pristojbin iz točke iii) drugega odstavka, se razdelijo po istih pravilih, kot so tista iz petega odstavka.
7)
a) Katerakoli pogodbenica lahko izjavi v zvezi z vsako mednarodno registracijo, v kateri je omenjena skladno s 3.ter členom, in v zvezi s podaljšanjem vsake mednarodne registracije, da želi dobiti namesto dela dohodka, pridobljenega z dodatnimi in dopolnimi pristojbinami, pristojbino (v nadaljnjem besedilu: samostojno pristojbino), katere znesek je določen v izjavi in se lahko spremeni v kasnejših izjavah, vendar pa ne sme biti višji od zneska, ki bi ga bil, zmanjšanega za prihranke, izhajajoče iz mednarodnega postopka, urad omenjene pogodbenice upravičen dobiti od prijavitelja za desetletno registracijo ali od nosilca registracije za desetletno podaljšanje registracije znamke v registru omenjenega urada. Če se plačuje samostojna pristojbina,
i) ni treba plačati nobene dodatne pristojbine iz točke ii) drugega odstavka, če so pogodbenice, ki so dale izjavo po tem pododstavku, omenjene v skladu s 3.ter členom, in
ii) ni treba plačati nobene dopolnilne pristojbine iz točke iii) drugega odstavka v zvezi s katerokoli pogodbenico, ki je dala izjavo v skladu s tem pododstavkom.
b) Vsaka izjava po pododstavku a) je lahko dana v listinah iz drugega odstavka 14. člena in začne veljati z dnem, ko za državo ali medvladno organizacijo, ki je dala izjavo, začne veljati Protokol. Za vsako mednarodno registracijo, ki ima isti ali kasnejši datum od datuma začetka veljavnosti izjave, se lahko da izjava tudi kasneje; v tem primeru začne veljati tri mesece po dnevu, ko jo je prejel generalni direktor, ali z vsakim kasnejšim datumom, navedenim v izjavi.
9. člen
Vpis spremembe lastništva mednarodne registracije
Na zahtevo osebe, na ime katere se glasi mednarodna registracija, ali na zahtevo zainteresiranega urada, ki jo je dal po uradni dolžnosti, ali na zahtevo zainteresirane osebe Mednarodni urad vpiše v mednarodni register vsako spremembo lastništva te registracije za vse ali le nekatere pogodbenice, na ozemlju katerih velja omenjena registracija, in za vse ali le nekatere proizvode in storitve, naštete v registraciji, pod pogojem, da je novi nosilec oseba, ki ima v skladu s prvim odstavkom 2. člena pravico vlagati mednarodne prijave.
9.bis člen
Določeni vpisi v zvezi z mednarodno registracijo
Mednarodni urad vpiše v mednarodni register:
i) vsako spremembo imena ali naslova nosilca mednarodne registracije,
ii) imenovanje zastopnika nosilca mednarodne registracije in vsak drug pomemben podatek v zvezi s tem zastopnikom,
iii) vsako omejitev proizvodov in storitev, naštetih v mednarodni registraciji, ki zadeva vse ali posamezne pogodbenice,
iv) vsako odpoved, izbris ali razveljavitev mednarodne registracije, ki zadeva vse ali posamezne pogodbenice,
v) vsak drug pomemben podatek, določen v pravilniku, o pravicah, izhajajočih iz znamke, na katero se nanaša mednarodna registracija.
9.ter člen
Pristojbine za določene vpise
Za vsak vpis, opravljen po 9. ali 9.bis členu, se lahko zaračuna pristojbina.
9.quater člen
Skupni urad več držav pogodbenic
1) Če se več držav pogodbenic strinja, da bodo poenotile svoje nacionalne zakone o znamkah, lahko uradno obvestijo generalnega direktorja:
i) da bo skupni urad nadomestil nacionalni urad vsake od njih in
ii) da se bodo vsa njihova zadevna ozemlja štela kot ena država pri uporabi vseh ali dela določb, ki so navedene pred tem členom, kakor tudi določb iz 9.quinquies in 9.sexies člena.
2) To uradno obvestilo začne veljati šele po treh mesecih od dneva, ko generalni direktor o njem obvesti druge pogodbenice.
9.quinquies člen
Sprememba mednarodne registracije v nacionalne ali regionalne prijave
Če se mednarodna registracija na zahtevo urada izvora v skladu s četrtim odstavkom 6. člena izbriše glede na vse ali nekatere proizvode in storitve, navedene v zadevni registraciji, in oseba, ki je bila nosilec mednarodne registracije, vloži prijavo za registracijo iste znamke pri uradu katerekoli od pogodbenic na ozemlju, na katerem je mednarodna registracija veljala, se ta prijava obravnava, kot da bi bila vložena z datumom mednarodne registracije v skladu s četrtim odstavkom 3. člena ali z datumom vpisa ozemeljske razširitve v skladu z drugim odstavkom 3.ter člena in, če je mednarodna registracija imela prednost, ima enako prednost, pod pogojem:
i) da je taka prijava vložena v treh mesecih od datuma, ko je bila mednarodna registracija izbrisana,
ii) da so glede na zadevno pogodbenico proizvodi in storitve, našteti v prijavi, dejansko vključeni v seznam proizvodov in storitev iz mednarodne registracije in
iii) da je taka prijava skladna z vsemi zahtevami veljavne zakonodaje, vključno z zahtevami glede pristojbin.
9.sexies člen
Ohranitev Madridskega (stockholmskega) sporazuma
1) Če je glede na dano mednarodno prijavo ali registracijo urad izvora urad države, ki je hkrati pogodbenica Protokola in Madridskega (stockholmskega) sporazuma, določbe Protokola ne veljajo na ozemlju druge države, ki je tudi hkrati pogodbenica Protokola in Madridskega (stockholmskega) sporazuma.
2) Skupščina lahko s tričetrtinsko večino razveljavi prvi odstavek ali omeji obseg prvega odstavka po izteku desetletnega obdobja od začetka veljavnosti Protokola, vendar ne pred iztekom petletnega obdobja od datuma, ko je večina držav pogodbenic Madridskega (stockholmskega) sporazuma postala pogodbenica Protokola. Samo države, ki so pogodbenice omenjenega sporazuma in Protokola, imajo pravico sodelovati pri glasovanju v skupščini.
10. člen
Skupščina
1)
a) Pogodbenice so članice iste skupščine kot države, ki so pogodbenice Madridskega (stockholmskega) sporazuma.
b) Vsako pogodbenico v skupščini zastopa en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in strokovnjaki.
c) Stroške vsake delegacije plača tista pogodbenica, ki jo je imenovala, razen potnih stroškov in dnevnic za enega delegata vsake pogodbenice, ki se plačajo iz sredstev Unije.
2) Poleg nalog, ki jih ima po Madridskem (stockholmskem) sporazumu, skupščina tudi:
i) obravnava vse zadeve v zvezi z izvajanjem Protokola;
ii) daje Mednarodnemu uradu navodila za pripravo revizijskih konferenc Protokola, skrbno pazeč na pripombe držav Unije, ki niso pogodbenice Protokola;
iii) sprejema in spreminja določbe pravilnika, ki se nanašajo na izvajanje Protokola;
iv) opravlja vse druge ustrezne naloge po Protokolu.
3)
a) Vsaka pogodbenica ima v skupščini en glas. O zadevah, ki se nanašajo le na države pogodbenice Madridskega (stockholmskega) sporazuma, pogodbenice, ki niso pogodbenice omenjenega sporazuma, nimajo glasovalne pravice, medtem ko o zadevah, ki se nanašajo le na pogodbenice, lahko glasujejo le slednje.
b) Polovica članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o določeni zadevi, sestavlja kvorum za glasovanje o tej zadevi.
c) Ne glede na določbe pododstavka b) lahko skupščina sprejema sklepe, tudi če je med zasedanjem število zastopanih članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o določeni zadevi, manjše od polovice, vendar enako ali večje od tretjine članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o tej zadevi; vendar pa sklepi skupščine, razen tistih, ki se nanašajo na njen postopek, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji. Mednarodni urad sporoči te sklepe članicam skupščine, ki imajo pravico glasovati o omenjeni zadevi, niso pa bile zastopane, in jih pozove, naj v treh mesecih od datuma tega sporočila izjavijo, ali dajejo svoj glas ali se vzdržijo. Če je po izteku tega obdobja število članic, ki so na ta način dale svoj glas ali so se vzdržale, vsaj enako številu članic, ki so manjkale, da bi se dosegel kvorum med zasedanjem, začnejo ti sklepi učinkovati, če je bila hkrati dosežena potrebna večina.
d) Ob upoštevanju določb iz pododstavka e) drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 9.sexies člena, 12. člena in drugega odstavka 13. člena sprejema skupščina sklepe z dvetretjinsko večino danih glasov.
e) Vzdržanje se ne šteje za glas.
f) En delegat lahko zastopa le eno članico skupščine in sme glasovati le v njenem imenu.
4) Poleg rednih in izrednih zasedanj, določenih z Madridskim (stockholmskim) sporazumom, se skupščina sestane tudi na izrednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo četrtine članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o zadevah, ki so na dnevnemu redu zasedanja. Dnevni red takega izrednega zasedanja pripravi generalni direktor.
11. člen
Mednarodni urad
1) Mednarodno registracijo in s tem povezane dolžnosti ter druge upravne zadeve v skladu s Protokolom opravlja Mednarodni urad.
2)
a) Mednarodni urad v skladu z navodili skupščine pripravlja revizijske konference Protokola.
b) Mednarodni urad se lahko posvetuje z medvladnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami v zvezi s pripravo revizijskih konferenc.
c) Generalni direktor in osebe, ki jih on določi, sodelujejo brez glasovalne pravice v razpravah na teh revizijskih konferencah.
3) Mednarodni urad opravlja tudi druge naloge, ki so mu zaupane v zvezi s Protokolom.
12. člen
Finance
Za pogodbenice proračun unije urejajo iste določbe, kot jih navaja 12. člen Madridskega (stockholmskega) sporazuma, pod pogojem, da se vsako sklicevanje na 8. člen omenjenega sporazuma šteje za sklicevanje na 8. člen Protokola. Poleg tega spadajo za namene pododstavka b) šestega odstavka 12. člena omenjenega sporazuma pogodbene organizacije v prvi davčni razred po Pariški konvenciji o varstvu industrijske lastnine, razen če skupščina ne odloči drugače.
13. člen
Spremembe oziroma dopolnitve posameznih členov Protokola
1) Spremembo oziroma dopolnitev 10., 11., 12. in tega člena lahko predlaga vsaka pogodbenica ali generalni direktor. Slednji sporoči te predloge pogodbenicam vsaj šest mesecev pred predložitvijo skupščini v razpravo.
2) Vsako spremembo oziroma dopolnitev členov iz prvega odstavka sprejema skupščina. Za sprejem je potrebna tričetrtinska večina danih glasov, za vsako spremembo oziroma dopolnitev 10. člena in tega odstavka pa je potrebna štiripetinska večina danih glasov.
3) Vsaka sprememba oziroma dopolnitev členov iz prvega odstavka, sprejeta v skladu z ustreznimi ustavnimi postopki članic skupščine, začne veljati mesec dni po dnevu, ko prejme generalni direktor od treh četrtin držav in medvladnih organizacij, ki so bile članice skupščine v času, ko je bila sprememba oziroma dopolnitev sprejeta, in ki so imele pravico glasovati o njej, pisna uradna obvestila o sprejetju. Vsaka tako sprejeta sprememba oziroma dopolnitev omenjenih členov zavezuje vse države in medvladne organizacije, ki so pogodbenice v času, ko začne sprememba oziroma dopolnitev veljati, ali ki to postanejo pozneje.
14. člen
Pristop k Protokolu,
začetek veljavnosti
1)
a) Vsaka država pogodbenica Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine lahko postane pogodbenica Protokola.
b) Ravno tako lahko postane pogodbenica Protokola vsaka medvladna organizacija, če izpolnjuje naslednje pogoje:
i) da je vsaj ena država članica te organizacije pogodbenica Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine;
ii) da ima organizacija regionalni urad za registracijo znamk, ki veljajo na ozemlju organizacije, pod pogojem, da se na tak urad ne nanaša uradno obvestilo po 9.quarter členu.
2) Vsaka država ali organizacija iz prvega odstavka lahko podpiše Protokol. Če ga je podpisala, lahko vsaka država ali organizacija deponira listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola ali, če Protokola ni podpisala, listino o pristopu k Protokolu.
3) Listine, omenjene v drugem odstavku, se deponirajo pri generalnem direktorju.
4)
a) Protokol začne veljati tri mesece po deponiranju štirih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, pod pogojem, da je vsaj eno od teh listin deponirala država, ki je pogodbenica Madridskega (stockholmskega) sporazuma, in da je vsaj eno od teh listin deponirala država, ki ni pogodbenica tega sporazuma, ali katerakoli izmed organizacij iz pododstavka b) prvega odstavka.
b) Za vse druge države ali organizacije iz prvega odstavka začne Protokol veljati tri mesece po uradnem obvestilu generalnega direktorja o njegovi ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
5) Vsaka država ali organizacija iz prvega odstavka lahko ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola ali o pristopu k njemu izjavi, da se varstvo, ki izhaja iz mednarodne registracije po Protokolu, ne more razširiti nanjo pred datumom, ko začne Protokol zanjo veljati.
15. člen
Odpoved
1) Protokol velja neomejeno obdobje.
2) Vsaka pogodbenica lahko odpove Protokol z uradnim obvestilom generalnemu direktorju.
3) Odpoved začne veljati leto dni po dnevu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo.
4) Pravice do odpovedi, predvidene s tem členom, pogodbenica ne more uveljaviti pred iztekom petih let od dneva, ko je Protokol zanjo začel veljati.
5)
a) Kadar se na znamko nanaša mednarodna registracija, ki je veljala v državi ali medvladni organizaciji, ki odpoveduje Protokol, na dan, ko začne veljati odpoved, lahko nosilec take registracije vloži pri uradu države ali organizacije, ki daje odpoved, prijavo za registracijo te iste znamke, ki bo obravnavana, kot da bi bila vložena z dnem mednarodne registracije po četrtem odstavku 3. člena ali z dnem vpisa ozemeljske razširitve po drugem odstavku 3.ter člena, in, če je imela mednarodna registracija prednost, to prednost tudi ima, pod pogojem:
i) da je prijava vložena v dveh letih od dneva, ko je odpoved začela veljati,
ii) da so proizvodi in storitve, našteti v prijavi, dejansko vključeni v seznam proizvodov in storitev, ki ga vsebuje mednarodna registracija v zvezi z državo ali medvladno organizacijo, ki je odpovedala Protokol, in
iii) da je omenjena prijava skladna z veljavno zakonodajo, vključno z zahtevami glede pristojbin.
b) Določbe pododstavka a) se uporabljajo tudi v zvezi z vsako znamko, na katero se nanaša mednarodna registracija, veljavna za pogodbenice, ki na dan, ko je odpoved začela veljati, niso države ali medvladne organizacije, ki so odpovedale Protokol, in katere nosilec zaradi odpovedi ni več upravičen vlagati mednarodnih prijav po prvem odstavku 2. člena.
16. člen
Podpis,
jeziki,
naloge depozitarja
1)
a) Protokol se podpiše v enem izvodu v angleškem, francoskem in španskem jeziku in je deponiran pri generalnem direktorju, ko ni več na voljo za podpis v Madridu. Besedila v vseh treh jezikih so enako verodostojna.
b) Generalni direktor sestavi po posvetu z zainteresiranimi vladami in organizacijami uradna besedila Protokola v arabskem, kitajskem, nemškem, italijanskem, japonskem, portugalskem in ruskem jeziku in v vseh drugih jezikih, ki bi jih določila skupščina.
2) Protokol ostane na voljo za podpis v Madridu do 31. decembra 1989.
3) Dve kopiji podpisanih besedil Protokola, ki ju overi španska vlada, pošlje generalni direktor vsem državam in medvladnim organizacijam, ki lahko postanejo pogodbenice Protokola.
4) Generalni direktor registrira Protokol pri Sekretariatu Organizacije združenih narodov.
5) Generalni direktor uradno obvesti vse države in mednarodne organizacije, ki lahko postanejo ali so pogodbenice Protokola, o podpisih, deponiranjih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu kot tudi o začetku veljavnosti in o vseh spremembah oziroma dopolnitvah Protokola, uradnih obvestilih o odpovedi in vseh izjavah, predvidenih v Protokolu.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 318-01/97-10/1
Ljubljana, dne 28. oktobra 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 07/29/1998 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |