Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU
IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S
KAZNIVIM DEJANJEM (MKPKKD)
1. člen
Ratificira se Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki je bila podpisana 8. novembra 1990 v Strasbourgu.
2. člen
Besedilo konvencije se v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu glasi:
/Besedilo Konvencije se nahaja za členi./
3. člen
Republika Slovenija na podlagi tretjega odstavka 25. člena konvencije izjavlja, da se zaprosilom in prilogam, naslovljenim pristojnemu osrednjemu organu Republike Slovenije, priloži prevod v slovenskem in v angleškem jeziku.
Republika Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena konvencije izjavlja, da organi pogodbenice prosilke podatkov in dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi tega poglavja, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali v preiskavah in postopkih, z izjemo tistih, navedenih v zaprosilu.
4. člen
Za izvajanje te konvencije skrbijo Ministrstvo za finance - Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 715-02/97-3/1
Ljubljana, dne 26. junija 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
K O N V E N C I J A
O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI
PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S
KAZNIVIM DEJANJEM
UVOD
Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice te konvencije so
ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;
prepričane o potrebi po vodenju skupne kazenske politike za zaščito družbe;
ob upoštevanju, da boj proti težjim kaznivim dejanjem, ki postajajo vedno večji mednarodni
problem, zahteva uporabo sodobnih in učinkovitih metod na mednarodni ravni;
prepričane, da je ena teh metod, da se storilcem odvzame premoženjska korist, pridobljena s
kaznivimi dejanji;
ob upoštevanju, da je za dosego tega cilja treba vzpostaviti tudi dobro delujoč sistem
mednarodnega sodelovanja,
sklenile:
I. POGLAVJE
UPORABA IZRAZOV
1. člen
Uporaba izrazov
Za namene te konvencije izraz:
a) "premoženjska korist" pomeni vsako gospodarsko korist, pridobljeno s kaznivimi dejanji. To je lahko katerokoli premoženje, kot je opredeljeno v pododstavku b) tega člena;
b) "premoženje" vključuje vse vrste premoženja, materialnega ali nematerialnega, premičnega ali nepremičnega, ter pravne dokumente ali listine, ki dokazujejo pravico do takega premoženja ali udeležbo na njem;
c) "predmet" pomeni vsako premoženje, ki je ali naj bi bilo na kakršenkoli način v celoti ali deloma uporabljeno za storitev kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;
d) "zaplemba" pomeni kazen ali ukrep, ki ga v postopku v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji, katerih posledica je dokončen odvzem premoženja, odredi sodišče;
e) "predhodno kaznivo dejanje" pomeni vsako kaznivo dejanje, katerega posledica je ustvarjena premoženjska korist, ki lahko postane predmet kaznivega dejanja, opredeljenega v 6. členu te konvencije.
II. POGLAVJE
UKREPI, KI JIH JE TREBA SPREJETI NA DRŽAVNI
RAVNI
2. člen
Ukrepi za zaplembo
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da lahko
zapleni predmete in premoženjsko korist ali premoženje, ki po vrednosti ustreza taki premoženjski koristi.
2. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja za kazniva dejanja ali vrste kaznivih dejanj, posebej določenih v taki izjavi.
3. člen
Preiskovalni in začasni ukrepi
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da lahko prepozna in izsledi premoženje, ki ga je po prvem odstavku 2. člena treba zapleniti, in da prepreči kakršnekoli posle s takim premoženjem, njegov prenos ali razpolaganje z njim.
4. člen
Posebna preiskovalna pooblastila in metode
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da pooblasti svoja sodišča ali druge pristojne organe, da odredijo, da se bančne, finančne ali poslovne evidence dajo na razpolago ali zasežejo z namenom, da se opravijo dejanja iz 2. in 3. člena. Pogodbenica ne sme odkloniti ukrepanja v skladu z določbami tega člena zaradi bančne tajnosti.
2. Vsaka pogodbenica prouči sprejem takih zakonskih in drugih ukrepov, kot so morebiti potrebni, da lahko uporabi posebne preiskovalne metode za lažje prepoznavanje in sledenje premoženjske koristi ter zbiranje dokazov v zvezi s tem. Take metode lahko vključujejo naloge za nadziranje, opazovanje, prestrezanje telekomunikacij, dostop do računalniških sistemov in naloge za izdelavo posebnih listin.
5. člen
Pravna sredstva
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da zainteresiranim strankam, prizadetim z ukrepi po 2. in 3. členu, lahko zagotovi učinkovita pravna sredstva za ohranitev njihovih pravic.
6. člen
Kazniva dejanja pranja
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da v svoji notranji zakonodaji opredeli kot kazniva naslednja naklepna dejanja:
a) zamenjava ali prenos premoženja, za katero se ve, da je premoženjska korist, z namenom skrivanja ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja ali da bi se pomagalo osebi, ki je udeležena pri storitvi predhodnega kaznivega dejanja, da se izogne pravnim posledicam svojega ravnanja;
b) skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, razpolaganja, gibanja, pravic v zvezi s premoženjem ali lastništva premoženja, kadar se ve, da je tako premoženje premoženjska korist;
in ob upoštevanju svojih ustavnih načel in temeljnih zasnov pravnega sistema:
c) pridobitev, posest ali uporaba premoženja, kadar se ob prejemu ve, da je bilo tako premoženje premoženjska korist;
d) udeležba, povezovanje ali tajen dogovor z namenom storiti ali poskusiti storiti katerokoli kaznivo dejanje, opredeljeno v skladu s tem členom, ter pomoč, napeljevanje, omogočanje in svetovanje pri storitvi takega kaznivega dejanja.
2. Za namene izvajanja ali uporabe prvega odstavka tega člena:
a) ni pomembno, ali je bilo predhodno kaznivo dejanje obravnavano v okviru pristojnosti pogodbenice za kazenske zadeve;
b) se lahko določi, da se kazniva dejanja, opredeljena v prvem odstavku, ne nanašajo na osebe, ki so storile predhodno kaznivo dejanje;
c) se o vedenju, naklepu ali namenu kot zahtevanem elementu kaznivega dejanja, opredeljenega v prvem odstavku, lahko sklepa na podlagi objektivnih, dejanskih okoliščin.
3. Vsaka pogodbenica lahko sprejme take ukrepe, kot se ji zdijo potrebni, da v skladu s svojo notranjo zakonodajo opredeli kot kazniva tudi vsa ali nekatera dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, v vsakem ali vseh spodaj naštetih primerih, kadar je storilec:
a) moral domnevati, da je premoženje bilo premoženjska korist,
b) deloval z namenom, da ustvari dobiček,
c) deloval z namenom, da podpira izvajanje nadaljnje kaznive dejavnosti.
4. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja le za predhodna kazniva dejanja ali vrste takih kaznivih dejanj, posebej določenih v taki izjavi.
III. POGLAVJE
MEDNARODNO SODELOVANJE
1. del
Načela mednarodnega sodelovanja
7. člen
Splošna načela in ukrepi za mednarodno sodelovanje
1. Pogodbenice v največji možni meri medsebojno sodelujejo za namene preiskav in postopkov za zaplembo predmetov in premoženjske koristi.
2. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da pod pogoji, navedenimi v tem poglavju, lahko ugodi zaprosilu:
a) za zaplembo določenih delov premoženja, ki pomenijo premoženjsko korist ali predmete, in za zaplembo premoženjske koristi v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi;
b) za pomoč pri preiskavi in za začasne ukrepe za eno ali drugo obliko zaplembe iz pododstavka a).
2. del
Pomoč pri preiskavi
8. člen
Obveznost dajanja pomoči
Pogodbenice dajejo druga drugi na zaprosilo kar najširšo pomoč pri prepoznavanju in sledenju predmetov, premoženjske koristi in drugega premoženja, ki se lahko zapleni. Taka pomoč vključuje vsak ukrep, da se priskrbi in zagotovi dokaz o obstoju, nahajanju ali gibanju, naravi, pravnem položaju ali vrednosti omenjenega premoženja.
9. člen
Izvajanje pomoči
Pomoč na podlagi 8. člena se izvaja, kot je dovoljeno in v skladu z notranjo zakonodajo zaprošene pogodbenice ter v skladu s postopki, navedenimi v zaprosilu, če niso nezdružljivi s tako zakonodajo.
10. člen
Spontano obveščanje
Brez vpliva na lastne preiskave ali postopke lahko pogodbenica brez predhodnega zaprosila drugi pogodbenici da podatke o predmetih in premoženjski koristi, kadar meni, da bi lahko razkritje take informacije pomagalo drugi pogodbenici pri uvedbi ali vodenju preiskav ali postopkov ali da bi lahko drugo pogodbenico spodbudilo k vložitvi zaprosila po tem poglavju.
3. del
Začasni ukrepi
11. člen
Obveznost uvedbe začasnih ukrepov
1. Na prošnjo druge pogodbenice, ki je uvedla kazenski postopek ali postopek za zaplembo, bo pogodbenica uvedla potrebne začasne ukrepe, kot je zamrznitev ali zaseg, da prepreči kakršnekoli posle s premoženjem, njegov prenos ali razpolaganje s premoženjem, ki bi pozneje lahko bilo predmet zahteve za zaplembo ali ki bi lahko omogočilo ugoditev taki zahtevi.
2. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo za zaplembo v skladu s 13. členom, bo na podlagi zaprosila uvedla ukrepe, omenjene v prvem odstavku tega člena, za vsako premoženje, ki je predmet zaprosila ali ki bi lahko omogočilo ugoditev takemu zaprosilu.
12. člen
Izvajanje začasnih ukrepov
1. Začasni ukrepi, omenjeni v 11. členu, se izvajajo, kot je dovoljeno in v skladu z notranjo zakonodajo zaprošene pogodbenice ter v skladu s postopki, navedenimi v zaprosilu, če niso nezdružljivi z omenjeno zakonodajo.
2. Pred ukinitvijo kakega začasnega ukrepa, uvedenega na podlagi tega člena, bo zaprošena pogodbenica, kadarkoli je to mogoče, pogodbenici prosilki dala možnost, da predloži razloge za nadaljevanje ukrepa.
4. del
Zaplemba
13. člen
Obveznost zaplembe
1. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo druge pogodbenice za zaplembo predmetov ali premoženjske koristi, ki so na njenem ozemlju:
a) izvrši sodni nalog pogodbenice prosilke za zaplembo takih predmetov ali premoženjske koristi ali
b) preda zaprosilo svojim pristojnim organom zaradi pridobitve naloga za zaplembo in ga, če je izdan, tudi izvrši.
2. Za izvedbo pododstavka b) prvega odstavka tega člena je vsaka pogodbenica, kadarkoli je to potrebno, pristojna, da v skladu s svojo zakonodajo uvede postopek za zaplembo.
3. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zaplembo v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi, če je premoženje, ki ga je mogoče zapleniti, na ozemlju zaprošene pogodbenice. V takih primerih zaprošena pogodbenica pri izvrševanju zaplembe na podlagi prvega odstavka, če plačilo ni prejeto, terjatev realizira na kateremkoli premoženju, ki je v ta namen na voljo.
4. Če se zaprosilo za zaplembo nanaša na določen del premoženja, se lahko pogodbenici dogovorita, da zaprošena pogodbenica izvrši zaplembo v obliki zahteve za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja.
14. člen
Izvršitev zaplembe
1. Postopke za pridobitev naloga za zaplembo in izvršitev zaplembe po 13. členu ureja zakonodaja zaprošene pogodbenice.
2. Zaprošeno pogodbenico zavezujejo ugotovitve o dejstvih, kolikor so navedene v obsodbi ali sodni odločbi pogodbenice prosilke ali kolikor se taka obsodba ali sodna odločba nanje implicitno opira.
3. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se drugi odstavek tega člena uporablja le, če je v skladu z njenimi ustavnimi načeli in temeljnimi zasnovami njenega pravnega sistema.
4. Če zaplemba sestoji iz zahtevka za plačilo denarnega zneska, bodo pristojni organi zaprošene pogodbenice ta znesek pretvorili v valuto te pogodbenice po menjalnem tečaju, ki velja ob sprejetju odločitve o izvršitvi zaplembe.
5. V primeru iz pododstavka a) prvega odstavka 13. člena lahko o prošnji za revizijo naloga za zaplembo odloča le pogodbenica prosilka.
15. člen
Zaplenjeno premoženje
Z vsakim premoženjem, ki ga zapleni zaprošena pogodbenica, v skladu s svojo notranjo zakonodajo razpolaga ta pogodbenica, če se zadevni pogodbenici ne dogovorita drugače.
16. člen
Pravica do izvršbe in najvišji znesek zaplembe
1. Zaprosilo za zaplembo, vloženo na podlagi 13. člena, ne vpliva na pravico pogodbenice prosilke, da sama izvrši nalog za zaplembo.
2. Nič v tej konvenciji se ne sme razlagati tako, kot da lahko skupna vrednost zaplembe preseže denarni znesek, določen v nalogu za zaplembo. Če pogodbenica ugotovi, da bi se to lahko zgodilo, se zadevni pogodbenici posvetujeta z namenom, da se temu izogneta.
17. člen
Zaporna kazen za dolžnika
Zaprošena pogodbenica ne bo odredila zaporne kazni za dolžnika ali kakega drugega ukrepa, ki omejuje osebno svobodo, zaradi prošnje na podlagi 13. člena, če je pogodbenica prosilka tako določila v svojem zaprosilu.
5. del
Odklonitev in odložitev sodelovanja
18. člen
Razlogi za odklonitev
1. Sodelovanje na podlagi tega poglavja se lahko odkloni, če:
a) bi bili zaprošeni ukrepi v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega sistema zaprošene pogodbenice ali
b) bi izvršitev zaprosila utegnila škodovati suverenosti, varnosti, javnemu redu ali drugim bistvenim interesom zaprošene pogodbenice ali
c) po mnenju zaprošene pogodbenice tehtnost zadeve, na katero se zaprosilo nanaša, ne opravičuje zaprošenih ukrepov ali
d) je kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, politično ali davčno kaznivo dejanje ali
e) zaprošena pogodbenica meni, da bi bilo izvajanje zaprošenih ukrepov v nasprotju z načelom "ne bis in idem" ali
f) kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, po zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bilo kaznivo, če bi bilo storjeno na območju njene jurisdikcije. Vendar pa ta razlog za odklonitev sodelovanja na podlagi drugega dela velja le, kolikor zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe.
2. Sodelovanje na podlagi drugega dela, kolikor zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe, in sodelovanje na podlagi tretjega dela tega poglavja je mogoče odkloniti tudi v primeru, če zaprošenih ukrepov za izvedbo preiskave ali postopkov v podobnih domačih primerih po notranji zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bilo mogoče sprejeti.
3. Kadar to terja zakonodaja zaprošene pogodbenice, se sodelovanje na podlagi drugega dela - če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe - in na podlagi tretjega dela tega poglavja lahko tudi odkloni, če zaprošeni ukrepi ali kakšni drugi ukrepi s podobnimi učinki po zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bili dovoljeni ali če v pogledu pristojnosti organov pogodbenice prosilke zaprosilu ni ugodil niti sodnik niti kak drug pravosodni organ vključno z javnim tožilstvom oziroma katerikoli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.
4. Sodelovanje na podlagi četrtega dela tega poglavja se tudi lahko odkloni, če:
a) po zakonodaji zaprošene pogodbenice za kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, zaplemba ni predvidena ali
b) bi bilo brez vpliva na obveznosti iz tretjega odstavka 13. člena to v nasprotju z načeli notranje zakonodaje zaprošene pogodbenice glede višine zaplembe ob upoštevanju odnosa med kaznivim dejanjem in:
i) ekonomsko koristjo, ki bi jo lahko opredelili kot premoženjsko korist ali
ii) premoženjem, ki bi ga lahko opredelili kot predmet ali
c) po zakonodaji zaprošene pogodbenice zaplembe ne bi bilo mogoče več izreči ali izvršiti zaradi zastaranja ali
d) se zaprosilo ne nanaša na prejšnjo obsodbo ali sodno odločbo ali ugotovitev v taki odločbi, da je bilo storjeno eno ali več kaznivih dejanj, na podlagi katerih je bila odrejena ali je zaprošena zaplemba ali
e) zaplemba v pogodbenici prosilki bodisi ni izvršljiva ali je zoper njo še vedno mogoča pritožba kot redno pravno sredstvo ali
f) se zaprosilo nanaša na nalog za zaplembo, ki izhaja iz odločitve sodišča, izrečene v odsotnosti osebe, proti kateri je bil nalog izdan, in po mnenju zaprošene pogodbenice država prosilka v postopku ni zagotovila minimalnih pravic obrambe, ki jih ima vsak obtoženec.
5. Za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena se ne šteje, da je bila odločitev
sodišča izrečena v odsotnosti, če:
a) je bila potrjena ali izrečena po ugovoru prizadete osebe ali
b) je bila izrečena na podlagi pritožbe, če je pritožbo vložila prizadeta oseba.
6. Če se za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena upošteva, da so bile zagotovljene minimalne pravice obrambe, zaprošena pogodbenica upošteva dejstvo, da se je prizadeta oseba namenoma skušala izogniti roki pravice, ali dejstvo, da se je ta oseba odpovedala možnosti vložitve pravnega sredstva proti odločitvi, sprejeti v odsotnosti, čeprav je tako možnost imela. Enako bo veljalo tudi v primeru, ko je bilo prizadeti osebi pravočasno vročeno vabilo na sodišče, pa se je odločila, da se nanj ne bo odzvala niti ne bo prosila za preložitev.
7. Pogodbenica se ne sklicuje na bančno tajnost kot razlog za odklonitev kakršnegakoli sodelovanja po tem poglavju. Kadar to terja njena notranja zakonodaja, pogodbenica lahko zahteva, da prošnjo za sodelovanje, ki bi vključevala odpravo bančne tajnosti, odobri bodisi sodnik ali kak drug pravosodni organ vključno z javnim tožilstvom oziroma katerikoli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.
8. Brez vpliva na razloge za odklonitev, predvidene v pododstavku a) prvega odstavka tega člena:
a) dejstva, da je oseba, zoper katero so organi pogodbenice prosilke uvedli preiskavo ali izdali nalog za zaplembo, pravna oseba, zaprošena pogodbenica ne bo navajala kot oviro za sodelovanje na podlagi tega poglavja;
b) dejstva, da je fizična oseba, zoper katero je bil izdan nalog za zaplembo premoženjske koristi, pozneje umrla, ali dejstva, da je pravna oseba, zoper katero je bil izdan nalog za zaplembo premoženjske koristi, kasneje prenehala obstajati, pogodbenica ne bo navajala kot oviro za dajanje pomoči v skladu s pododstavkom a) prvega odstavka 13. člena.
19. člen
Odlog
Zaprošena pogodbenica lahko odloži ukrepanje na podlagi zaprosila, če bi tako ukrepanje lahko škodovalo preiskavi ali postopkom njenih organov.
20. člen
Delna ali pogojna ugoditev zaprosilu
Preden zaprošena pogodbenica odkloni ali odloži sodelovanje po tem poglavju, prouči - kadar je to primerno tudi po posvetu s pogodbenico prosilko - ali lahko zaprosilu ugodi delno ali pod določenimi pogoji, ki se ji zdijo potrebni.
6. del
Notifikacija in varstvo pravic tretjih
21. člen
Notifikacija listin
1. Pogodbenice dajejo druga drugi kar najširšo medsebojno pomoč pri vročanju pravosodnih listin osebam, na katere se nanašajo začasni ukrepi in zaplemba.
2. Nič v tem členu nima namena ovirati:
a) možnosti pošiljanja pravosodnih listin po pošti neposredno osebam v tujini;
b) možnosti, da predstavniki pravosodja ali drugi pristojni organi pogodbenice, ki je izdala pravosodne listine, te listine tudi vročijo neposredno prek konzularnih služb te pogodbenice ali po predstavnikih pravosodja ali drugih pristojnih organov namembne pogodbenice,
razen če namembna pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu predloži generalnemu sekretarju Sveta Evrope izjavo o nasprotnem.
3. Pri vročanju pravosodnih listin osebam v tujini, na katere se nanašajo začasni ukrepi ali nalogi za zaplembo, ta pogodbenica navede pravna sredstva, ki so po njeni zakonodaji tem osebam na voljo.
22. člen
Priznavanje tujih odločb
1. Pri obravnavi zaprosila za sodelovanje na podlagi tretjega in četrtega dela zaprošena pogodbenica prizna vsako sodno odločbo, ki jo je pogodbenica prosilka sprejela v zvezi s pravicami, ki jih zahtevajo tretje osebe.
2. Priznanje se lahko zavrne, če:
a) tretje osebe niso imele primerne možnosti za uveljavitev svojih pravic ali
b) je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, ki je bila o isti zadevi že sprejeta v zaprošeni pogodbenici ali
c) je sodna odločba nezdružljiva z javnim redom zaprošene pogodbenice ali
d) je bila sodna odločba sprejeta v nasprotju z določbami o izključni pristojnosti, ki je predvidena po zakonodaji zaprošene pogodbenice.
7. del
Pravila postopka in druga splošna pravila
23. člen
Osrednji organ
1. Pogodbenice določijo osrednji organ, ali če je potrebno, organe, ki so odgovorni za pošiljanje zaprosil po tem poglavju ali odgovore nanje, za ugoditev takim zaprosilom ali za njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo izvedbo.
2. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči imena in naslove organov, imenovanih v skladu s prvim odstavkom tega člena.
24. člen
Neposredno komuniciranje
1. Komuniciranje med osrednjimi organi poteka neposredno.
2. V nujnih primerih lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke vključno z javnim tožilstvom zaprosila ali sporočila na podlagi tega poglavja pošiljajo neposredno ustreznim organom zaprošene pogodbenice. V teh primerih se hkrati prek osrednjega organa pogodbenice prosilke pošlje kopija osrednjemu organu zaprošene pogodbenice.
3. Vsako zaprosilo ali sporočilo na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se lahko pošlje prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).
4. Če je zaprosilo iz drugega odstavka tega člena naslovljeno na organ, ki ni pristojen za njegovo obravnavanje, ga ta odstopi pristojnemu državnemu organu in o tem neposredno obvesti pogodbenico prosilko.
5. Zaprosila in sporočila na podlagi drugega dela tega poglavja, ki ne vključujejo prisilnih ukrepov, lahko pristojni organi pogodbenice prosilke pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice.
25. člen
Oblika zaprosila in jeziki
1. Vsa zaprosila na podlagi tega poglavja morajo biti pisna. Dovoljena je uporaba sodobnih telekomunikacij, kot je telefaks.
2. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka tega člena se ne zahtevajo prevodi zaprosil ali dodatne dokumentacije.
3. Ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica generalnemu sekretarju Sveta Evrope izjavi, da si pridržuje pravico zahtevati, da je nanjo naslovljenim zaprosilom in dodatni dokumentaciji priložen prevod v njen jezik ali v enega od uradnih jezikov Sveta Evrope ali v tistega izmed teh jezikov, ki ga določi. Ob tej priložnosti lahko izjavi, da je pripravljena sprejeti prevod v kateremkoli drugem jeziku, ki ga navede. Druge pogodbenice lahko uporabljajo pravilo recipročnosti.
26. člen
Overitev
Dokumentov, ki se pošiljajo zaradi izvajanja tega poglavja, ni treba sodno overiti.
27. člen
Vsebina zaprosila
1. V vsakem zaprosilu za sodelovanje na podlagi tega poglavja so točno navedeni:
a) organ, ki vlaga zaprosilo, in organ, ki izvaja preiskavo ali postopek;
b) namen zaprosila in razlog zanj;
c) zadeve vključno s pomembnimi podatki (kot so datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja), na katere se preiskava ali postopek nanaša, razen pri zaprosilu za notifikacijo;
d) če sodelovanje vključuje prisilne ukrepe:
i) besedilo zakonskih določb, ali če to ni mogoče, navedba ustreznega zakona, ki se uporablja v zvezi s tem in
ii) navedba, da bi zaprošeni ukrep ali kakršenkoli drug ukrep s podobnim učinkom lahko sprejeli na ozemlju pogodbenice prosilke na podlagi njene zakonodaje;
e) kjer je to potrebno in kolikor je mogoče:
i) podatki o osebi ali osebah, ki jih to zadeva, vključno z imenom, datumom in krajem rojstva, državljanstvom in bivališčem, ter če gre za pravno osebo, sedežem in
ii) premoženje, na katero se zaprosilo za sodelovanje nanaša, kraj, kjer se nahaja, povezava z osebo ali osebami, ki jih zadeva, vsaka povezava s kaznivim dejanjem kot tudi vsi razpoložljivi podatki o pravicah drugih oseb do deleža na tem premoženju in
f) vsak poseben postopek, ki ga želi pogodbenica prosilka.
2. V zaprosilu za začasne ukrepe na podlagi tretjega dela, ki se nanaša na zaseg premoženja, nad katerim se lahko izvrši nalog za zaplembo v obliki zahteve za plačilo denarnega zneska, naj bo naveden tudi najvišji znesek, ki naj se kot odškodnina izterja iz tega premoženja.
3. Poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku, mora vsako zaprosilo na podlagi četrtega dela
vsebovati:
a) v primeru iz pododstavka a) prvega odstavka 13. člena:
i) overjen točen prepis naloga za zaplembo, ki ga je izdalo sodišče pogodbenice prosilke, in ugotovitev razlogov, na podlagi katerih je bil izdan nalog, če ti niso navedeni že v samem nalogu;
ii) potrdilo pristojnega organa pogodbenice prosilke, da je nalog za zaplembo izvršljiv in da zoper njega ni možno redno pravno sredstvo pritožbe;
iii) podatek o vrednostnem obsegu zaprošene izvršitve naloga in
iv) podatek o potrebi po sprejemu kakršnegakoli začasnega ukrepa;
b) v primeru iz pododstavka b) prvega odstavka 13. člena navedbo dejstev, na katera se opira pogodbenica prosilka in ki zaprošeni pogodbenici zadoščajo, da v skladu s svojo notranjo zakonodajo zaprosi za nalog;
c) kadar so tretje osebe imele možnost uveljavljajti svoje pravice, listine, ki to dokazujejo.
28. člen
Pomanjkljiva zaprosila
1. Če zaprosilo ni v skladu z določbami tega poglavja ali posredovani podatki zaprošeni pogodbenici ne zadoščajo za obravnavo zaprosila, lahko ta pogodbenica povabi pogodbenico prosilko, da ga popravi ali dopolni z dodatnimi podatki.
2. Zaprošena pogodbenica lahko določi rok za prejem takih dopolnitev ali podatkov.
3. Dokler zaprošena pogodbenica ne prejme zahtevanih dopolnitev ali podatkov v zvezi z zaprosilom na podlagi četrtega dela tega poglavja, lahko sprejme kateregakoli od ukrepov, navedenih v drugem in tretjem delu tega poglavja.
29. člen
Večje število zaprosil
1. Kadar zaprošena pogodbenica prejme več kot eno zaprosilo na podlagi tretjega ali četrtega dela tega poglavja v zvezi z isto osebo ali istim premoženjem, večje število zaprosil ne preprečuje pogodbenici obravnavanja zaprosil, ki vključujejo sprejem začasnih ukrepov.
2. Pri večjem številu zaprosil na podlagi četrtega dela tega poglavja zaprošena pogodbenica prouči možnost posvetovanja s pogodbenicami prosilkami.
30. člen
Obveznost navedbe razlogov
Zaprošena pogodbenica bo navedla razloge za vsako odločitev, da odkloni, odloži ali pogojuje sodelovanje na podlagi tega poglavja.
31. člen
Obveščanje
1. Zaprošena pogodbenica takoj obvesti pogodbenico prosilko o:
a) vsakem ukrepanju, sproženem na podlagi zaprosila iz tega poglavja;
b) končnem izidu ukrepanja na podlagi zaprosila;
c) odločitvi, da v celoti ali delno odkloni, odloži ali pogojuje kakršnokoli sodelovanje na podlagi tega poglavja;
d) vseh okoliščinah, ki onemogočajo zaprošeno ukrepanje ali ga utegnejo znatno zakasniti in
e) tistih določbah notranje zakonodaje, ki bi avtomatično pripeljale do ukinitve začasnega ukrepa, kadar so začasni ukrepi sprejeti na podlagi zaprosila v skladu z drugim ali tretjim delom tega poglavja.
2. Pogodbenica prosilka takoj obvesti zaprošeno pogodbenico o:
a) vsaki obnovi postopka, odločitvi ali kateremkoli drugem dejstvu, zaradi katerega nalog za zaplembo deloma ali v celoti preneha biti izvršljiv in
b) vseh novih okoliščinah, dejanskih ali pravnih, zaradi katerih katerokoli ukrepanje na podlagi tega poglavja ni več upravičeno.
3. Kadar pogodbenica na podlagi istega naloga za zaplembo zaprosi za zaplembo v več pogodbenicah, o svojem zaprosilu obvesti vse pogodbenice, ki jih zadeva izvršitev naloga.
32. člen
Omejitev uporabe
1. Zaprošena pogodbenica lahko za ugoditev zaprosilu zahteva, da organi pogodbenice prosilke dobljenih podatkov in dokazov brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali v preiskavah in postopkih, z izjemo tistih, navedenih v zaprosilu.
2. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da organi pogodbenice prosilke podatkov in dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi tega poglavja, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali v preiskavah in postopkih, z izjemo tistih, navedenih v zaprosilu.
33. člen
Zaupnost
1. Pogodbenica prosilka lahko od zaprošene pogodbenice zahteva, da dejstva in vsebino zaprosila varuje kot zaupne, razen kolikor so potrebni za ugoditev zaprosilu. Če zaprošena pogodbenica ne more ugoditi zahtevi za zaupnost, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko.
2. Pogodbenica prosilka mora, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli njene notranje zakonodaje in če se to od nje zahteva, varovati kot zaupne vse dokaze in podatke, ki jih je dobila od zaprošene pogodbenice, razen kolikor je njihovo razkritje potrebno za preiskave in postopke, opisane v zaprosilu.
3. Ob upoštevanju določb notranje zakonodaje pogodbenica, ki prejme spontano obvestilo na podlagi 10. člena, ravna v skladu z zahtevo po zaupnosti, kot jo zahteva pogodbenica, ki podatke daje. Če druga pogodbenica ne more izpolniti take zahteve, o tem takoj obvesti pogodbenico, ki podatke pošilja.
34. člen
Stroški
Običajne stroške za ugoditev zaprosilu krije zaprošena pogodbenica. Če so za ugoditev zaprosilu potrebni znatni ali izjemno visoki stroški, se pogodbenici posvetujeta, da se dogovorita o pogojih za ugoditev zaprosilu in o načinu kritja stroškov.
35. člen
Odškodnina
1. Če oseba sproži sodni postopek zaradi odgovornosti za škodo, ki je posledica dejanja ali opustitve v zvezi s sodelovanjem na podlagi tega poglavja, bodo pogodbenice, ki jih to zadeva,če je to primerno, proučile možnost medsebojnega posvetovanja, da določijo, kako razdeliti dolgovani znesek odškodnine.
2. Pogodbenica, zoper katero je vložena odškodninska tožba, si prizadeva o takem postopku obvestiti drugo pogodbenico, če bi ta v postopku imela interes.
IV. POGLAVJE
KONČNE DOLOČBE
36. člen
Podpis in začetek veljavnosti
1. Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi. Te države lahko izrazijo svoje soglasje, da jih zavezuje:
a) podpis brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b) podpis s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.
2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
3. Konvencija začne veljati prvi dan meseca po izteku trimesečnega roka od dne, ko so tri države, od katerih sta vsaj dve članici Sveta Evrope, v skladu z določbami prvega odstavka izrazile svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje.
4. Za vsako državo podpisnico, ki pozneje izrazi svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje, le-ta začne veljati prvi dan meseca po izteku trimesečnega roka od dne, ko je v skladu z določbami prvega odstavka izrazila svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje.
37. člen
Pristop h konvenciji
1. Ko konvencija začne veljati, lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetu z državami pogodbenicami konvencije povabi katerokoli državo, ki ni članica Sveta in ni sodelovala pri njeni pripravi, da pristopi h konvenciji, in sicer na podlagi odločitve, sprejete z večino glasov, kot je določeno v pododstavku d) 20. člena statuta Sveta Evrope, ter ob soglasno sprejetem sklepu predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v Odboru.
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
38. člen
Ozemlja uporabe
1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu posebej navede ozemlje ali ozemlja, za katera se bo konvencija uporabljala.
2. Vsaka država lahko kadarkoli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo konvencije na katerokoli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.
3. Vsako izjavo na podlagi predhodnih dveh odstavkov, ki se nanaša na katerokoli ozemlje, posebej navedeno v taki izjavi, je mogoče preklicati z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja. Preklic začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.
39. člen
Razmerje do drugih konvencij in sporazumov
1. Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih večstranskih konvencij o posebnih zadevah.
2. Pogodbenice konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, zato da dopolnijo ali utrdijo njene določbe ali da omogočijo lažjo uporabo načel, ki so v njej vsebovana.
3. Če sta dve ali več pogodbenic že sklenili sporazum ali pogodbo v zvezi s predmetom, ki ga obravnava ta konvencija, ali sta drugače uredili svoje odnose v zvezi s tem predmetom, imata pravico namesto te konvencije uporabljati tak sporazum ali pogodbo ali njima ustrezno urejati svoje odnose, če to olajšuje mednarodno sodelovanje.
40. člen
Pridržki
1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da bo izkoristila pravico do enega ali več pridržkov, določenih v drugem odstavku 2. člena, četrtem odstavku 6. člena, tretjem odstavku 14. člena, drugem odstavku 21. člena, tretjem odstavku 25. člena in drugem odstavku 32. člena. Drugi pridržki niso dovoljeni.
2. Vsaka država, ki je dala pridržek na podlagi prejšnjega odstavka, ga lahko v celoti ali deloma umakne z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik pridržka začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme tako notifikacijo.
3. Pogodbenica, ki je dala pridržek v zvezi s kako določbo te konvencije, ne sme zahtevati uporabe take določbe od nobene druge pogodbenice; lahko pa, če je njen pridržek delen ali pogojen, zahteva uporabo te določbe v taki meri, kot jo je sama sprejela.
41. člen
Spremembe in dopolnitve
1. Spremembe in dopolnitve te konvencije lahko predlaga vsaka pogodbenica, generalni sekretar Sveta Evrope pa jih sporoči državam članicam Sveta Evrope in vsem državam nečlanicam, ki so v skladu z določbami 37. člena pristopile ali so bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji.
2. Vse spremembe in dopolnitve, ki jih kaka pogodbenica predlaga, se sporočijo Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete, ki svoje mnenje o predlagani spremembi in dopolnitvi predloži Odboru ministrov.
3. Odbor ministrov prouči predlagano spremembo in dopolnitev in mnenje Evropskega odbora za problematiko kriminalitete ter spremembo in dopolnitev lahko sprejme.
4. Besedilo vsake spremembe in dopolnitve, ki ga je v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejel Odbor ministrov, se pošlje pogodbenicam v sprejem.
5. Vsaka sprememba in dopolnitev, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan, potem ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.
42. člen
Reševanje sporov
1. Evropski odbor za problematiko kriminalitete pri Svetu Evrope mora biti stalno obveščen o razlagi in uporabi te konvencije.
2. Morebiten spor med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije skušajo pogodbenice rešiti s pogajanji ali na drug miren način po svoji izbiri vključno s tem, da spor lahko predložijo arbitražnemu sodišču Evropskega odbora za problematiko kriminalitete, katerega odločitev pogodbenico zavezuje, ali pa Meddržavnemu sodišču, kot se dogovorijo pogodbenice, ki jih to zadeva.
43. člen
Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od datuma, ko je generalni sekretar prejel notifikacijo.
3. Vendar pa se konvencija še naprej uporablja za izvršitev zaplembe na podlagi 14. člena, za katero je bilo zaprosilo dano v skladu z določbami te konvencije pred datumom, ko taka odpoved začne veljati.
44. člen
Notifikacije
Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta in vse države, ki so pristopile k tej konvenciji, uradno obvesti o:
a) vsakem podpisu;
b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 36. in 37. členom;
d) vsakem pridržku, danem na podlagi prvega odstavka 40. člena;
e) vsakem drugem dejanju, notifikaciji ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.
V dokaz tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Strasbourgu 8. novembra 1990 v angleščini in francoščini, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsem članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, in vsaki državi, ki je povabljena, da k njej pristopi.
| Zadnja sprememba: 03/15/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |