Z A K O N O IZVAJANJU DOGOVORA O POLITIKI PLAČ IN DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH V GOSPODARSTVU IN SOCIALNEGA SPORAZUMA ZA LETO 1995 TER O NAJNIŽJI IN NAJVIŠJI DEJANSKI PLAČI
1. člen
S tem zakonom se zagotavlja izvajanje Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu (Uradni list RS, št. 22/95, v nadaljnjem besedilu: Dogovor) in določil Socialnega sporazuma za leto 1995 (Uradni list RS, št. 22/95, v nadaljnjem besedilu: Socialni sporazum), ki se nanašajo na usklajevanje plač in drugih prejemkov v Republiki Sloveniji ter določa najnižja in najvišja dejanska plača.
2. člen
Po tem zakonu se v skladu z Dogovorom določajo plače in drugi prejemki zaposlenih pri delodajalcih:
- s področja gospodarstva, za katere velja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93);
- s področja negospodarskih dejavnosti (delodajalci, ki so ob uporabi odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti uvrščeni v področja 12 do 14 te klasifikacije, Uradni list SFRJ, št. 47/90), ki niso vključeni v sistem izplačevanja plač po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Za delodajalca po določilih tega zakona se šteje vsaka pravna ali fizična oseba na področjih iz prejšnjega odstavka, ki zaposluje delavce (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
3. člen
Plače zaposlenih pri delodajalcih iz prejšnjega člena se za mesec maj 1995 določijo v skladu z 2. točko Dogovora.
Plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili, ki se določajo z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, se za mesec maj 1995 določijo v skladu s 6. točko Dogovora.
Plače poslancev in drugih zaposlenih, za katere se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih, ter plače funkcionarjev in drugih zaposlenih, ki se jim plače določajo po posebnih predpisih, se za mesec maj 1995 določijo v skladu s predpisi in drugimi akti, veljavnimi pred podpisom Dogovora.
Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena plače ne morejo biti višje od 700.000 tolarjev bruto. V taznesek se vštevajo tudi vsi mesečni prejemki oziroma ustrezni mesečni deleži večmesečnih ali letnih prejemkov, ki po 16. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in 7/95) predstavljajo osnovo za davek od osebnih prejemkov, razen stimulacij v obliki lastniških deležev podjetja, v katerem zaposleni prejema plačo.
4. člen
Plače zaposlenih iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se za nadaljnje mesece usklajujejo na način, določen v 3. točki Dogovora.
V skladu s točko 4.2.1. Socialnega sporazuma, se za naslednje mesece ne glede na posebne zakone, ki te plače določajo, na način, določen v 3. točki Dogovora, usklajujejo tudi plače zaposlenih iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
5. člen
Odstotek uskladitve plač in drugih prejemkov v skladu s 3. točko Dogovora ugotovi ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko o gibanju drobno prodajnih cen in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. člen
Delodajalci, ki so v izkazu uspeha za preteklo leto izkazali čisto izgubo poslovnega leta, lahko povečajo plače skladno s 3. točko Dogovora šele, ko za preteklo obdobje leta 1995 izkažejo pozitivni poslovni izid.
7. člen
Delodajalci izplačajo plače na podlagi ugotovljenih rezultatov poslovanja v skladu s 4. točko Dogovora na podlagi ugotovljenih poslovnih rezultatov za prvo polletje 1995.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko:
- delodajalci, ki so v času do uveljavitve tega zakona izplačevali višje plače od plač, ugotovljenih v skladu s 3. členom tega zakona in
- delodajalci, ki so v času do uveljavitve tega zakona izplačali regres za letni dopust za leto 1995 v višjem znesku, kot je določen s tem zakonom,
izplačajo plače v skladu z določili prvega, drugega in tretjega odstavka 4. točke Dogovora, šele po predhodni uskladitvi preveč izplačanih plač in preveč izplačanega regresa z določili Dogovora.
8. člen
Ne glede na določbe 3., 4. in 6. člena tega zakona najnižje izplačilo mesečne plače v skladu s 5. točko Dogovora, za zaposlenega v Republiki Sloveniji, za mesec maj 1995 ne more biti nižje od 45.000 tolarjev bruto in se za naslednje mesece usklajuje na način, določen v 3. točki Dogovora.
9. člen
Izplačevanje najnižjega izplačila mesečne plače pod višino, določeno s tem zakonom, je prepovedano. Najnižja izplačila mesečne plače delavcev imajo v primeru likvidnostnih težav podjetja prioritetni vrstni red izplačil.
10. člen
Delodajalci, pri katerih plače zaposlenih po določbah 3., 4. in 6. člena tega zakona ne dosegajo ravni izhodiščnih plač, določenih v kolektivnih pogodbah dejavnosti, lahko izplačujejo plače največ do ravni izhodiščnih plač, določenih v teh pogodbah.
11. člen
Regres za letni dopust za leto 1995, za zaposlenega pri delodajalcu iz prve alinee prvega odstavka 2. člena tega zakona se izplača v višini, ki je določena v 7. točki Dogovora.
Regres za letni dopust za leto 1995, za zaposlenega na področju negospodarstva (področja 12 do 14 enotne klasifikacije dejavnosti) se izplača v višini, ki je določena v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 80/94).
12. člen
Od uveljavitve Dogovora dalje je kot jubilejne nagrade mogoče izplačevati le nagrade ob individualnih delovnih jubilejih zaposlenih, to so nagrade, določene v 2. točki 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma v 40. členu kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma v ustreznih določbah kolektivnih pogodb dejavnosti.
13. člen
Navodilo za ugotavljanje obsega sredstev za plače in druga izplačila zaposlenim v skladu s tem zakonom določi minister, pristojen za delo, najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
14. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona, v zvezi z izplačevanjem plač in drugih prejemkov zaposlenih, opravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
15. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje delodajalec, če:
- plače zaposlenih, poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili za mesec maj 1995 določi višje od plač določenih v skladu z 2. in 6. točko Dogovora (prvi in drugi odstavek 3. člena) in četrtim odstavkom 3. člena tega zakona,
- plače usklajuje v nasprotju z načinom, določenim v 3. točki Dogovora (4. člen),
- povečuje plače ne glede na izkazano izgubo v preteklem in tekočem letu (6. člen),
- izplača plače na podlagi rezultatov poslovanja v nasprotju z določili 4. točke Dogovora (7. člen),
- ne izplača zaposlenim najnižjega izplačila mesečne plače v višini, ki je določena v 5. točki Dogovora (8. člen),
- izplača regres zaposlenim v nasprotju z 11. členom tega zakona,
- izplača jubilejne nagrade v nasprotju z 12. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pri delodajalcu, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
16. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba v državnem organu, če izplača višje plače od plač, določenih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 3. člena in drugim odstavkom 4. člena tega zakona.
17. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja za čas veljavnosti Dogovora in Socialnega sporazuma. Prenehanje veljavnosti Socialnega sporazuma in Dogovora ugotovi Ekonomsko socialni svet v skladu z 8. točko Socialnega sporazuma in 12. točko Dogovora.
Št. 430-03/95-11/1
Ljubljana, dne 23. maja 1995
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč
