Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O ČEZMEJNEM POLICIJSKEM SODELOVANJU (BITČPS)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju, podpisan v Ljubljani 27. avgusta 2007.
2. člen
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:
SPORAZUM MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O ČEZMEJNEM POLICIJSKEM SODELOVANJU
Vlada Republike Slovenije in Vlada Italijanske republike, v nadaljevanju pogodbenici, sta se
- v duhu prijateljskih vezi med pogodbenicama;
- za okrepitev pripravljenosti za sodelovanje pri preprečevanju vseh oblik nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti ter poglobitev sodelovanja varnostnih organov;
- v skupni želji, da bi z intenzivnim čezmejnim policijskim sodelovanjem učinkovito preprečevali čezmejne grožnje za javno varnost, mednarodni organizirani kriminal in tokove nezakonite migracije;
- zaradi nadaljnjega celovitega razvijanja tesnega čezmejnega sodelovanja;
- ob sklicevanju na Sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve Republike Italije v boju proti nezakonitemu trgovanju z opojnimi in psihotropnimi snovmi ter proti organiziranemu kriminalu podpisan v Rimu dne 28. maja 1993;
- ob upoštevanju Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990;
- ob upoštevanju želje, da Republika Slovenija in Italijanska republika pristopita k Prümski pogodbi;
- ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah);
- ob upoštevanju svojega notranjega prava in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava obeh držav,
SPORAZUMELI:
I. poglavje
Splošne določbe
1. člen
Vsebina pogodbe, mejna območja in pristojni organi
1. Pogodbenici krepita sodelovanje pri varovanju javne varnosti in reda, preprečevanju in preganjanju kaznivih dejanj ter druga drugi zagotavljata čezmejno policijsko pomoč v okviru notranjega prava.
2. Mejna območja po tem sporazumu so:
v Republiki Sloveniji: območja pristojnosti Policijske uprave Koper, Policijske uprave Nova Gorica in Policijske uprave Kranj;
v Italijanski republiki: območja, ki spadajo v pristojnost tržaške, goriške in videmske pokrajine.
3. Varnostni organi po tem sporazumu so:
v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava kot nacionalni centralni organ s svojimi notranjimi organizacijskimi enotami ter območne organizacijske enote policije (v nadaljevanju policijske uprave) v okviru svojih pristojnosti;
v Italijanski republiki: Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava javne varnosti kot nacionalni centralni organ in območni uradi v okviru svojih pristojnosti.
4. Pogodbenici se obveščata o morebitnih spremembah pristojnosti ali imen organov, navedenih v tem sporazumu.
2. člen
Skupna čezmejna varnostna analiza
Pogodbenici si prizadevata za čim enotnejše obveščanje o varnostnih razmerah. V ta namen si po dogovoru in potrebi izmenjavata analize razmer in skupaj analizirata varnostne razmere na mejnih območjih.
II. poglavje
Splošne oblike policijskega sodelovanja
3. člen
Sodelovanje na zaprosilo
- Varnostni organi pogodbenic si v okviru svojih pristojnosti in po tem sporazumu zagotavljajo medsebojno pomoč pri varovanju javne varnosti in reda ter preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Če zaprošeni organ ni pristojen za obravnavanje zaprosila, ga pošlje pristojnemu organu.
- Zaprosila po prejšnjem odstavku in odgovori nanje se pošiljajo nacionalnim centralnim organom pogodbenic.
- Pošiljanje zaprosil in odgovorov nanje lahko poteka neposredno med pristojnimi varnostnimi organi pogodbenic, če:
- se čezmejni službeni stiki nanašajo na kazniva ravnanja, pri katerih je težišče dejanja in njegovega pregona v mejnih območjih iz drugega odstavka 1. člena tega sporazuma, ali
- zaprosil za pomoč pri varovanju pred neposredno nevarnostjo za javno varnost in red ni mogoče pravočasno poslati po običajni poti nacionalnim centralnim organom.
O prejetih in izdanih neposrednih zaprosilih se obvesti lastni centralni nacionalni organ skladno z notranjim pravom.
4. Skladno z notranjim pravom se zaprosila po prvem in tretjem odstavku lahko še zlasti nanašajo na:
- ugotavljanje lastnikov in voznikov cestnih vozil, vodnih in zračnih plovil,
- poizvedbe o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih upravičenjih,
- ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča in upravičenosti do prebivanja v državi,
- ugotavljanje imetnikov telefonskih priključkov ali drugih telekomunikacijskih naprav,
- ugotavljanje istovetnosti,
- informacije o izvoru stvari (npr. orožja, motornih vozil in vodnih plovil),
- usklajevanje in uvedbo prvih ukrepov iskanja,
- ukrepe tajnega opazovanja in sledenja, kontrolirane pošiljke in tajnega delovanja,
- informacije o čezmejnem zasledovanju,
- policijsko zbiranje obvestil in zaslišanja,
- potrjevanje dokazov,
- obveščanje o ukrepih in dejanjih.
4. člen
Pošiljanje informacij brez zaprosila
Varnostni organi pogodbenic si v posameznih primerih brez predhodnega zaprosila pošiljajo informacije, ki so lahko za prejemnika pomembne kot pomoč pri varovanju javne varnosti in reda ali pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Za izmenjavo informacij veljata drugi in tretji odstavek 3. člena.
5. člen
Izpopolnjevanje in usposabljanje
Varnostni organi pogodbenic sodelujejo pri izpopolnjevanju in usposabljanju, tako da še zlasti:
- izmenjavajo učne načrte in učne vsebine,
- organizirajo skupne seminarje, skupna usposabljanja in izmenjavajo predavatelje,
- vabijo predstavnike druge pogodbenice kot opazovalce na prikaz usposobljenosti.
III. poglavje
Posebne oblike policijskega sodelovanja
6. člen
Čezmejno tajno opazovanje in sledenje
1. Varnostni organi pogodbenice, ki pri preiskavi kaznivega dejanja v svoji državi tajno opazujejo in sledijo osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, za katero se lahko zahteva izročitev, lahko nadaljujejo tajno opazovanje in sledenje na ozemlju druge pogodbenice, če je na podlagi predhodno poslanega zaprosila to odobrila. Odobritev je lahko povezana z dodatnimi pogoji. Na zahtevo pristojnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se tajno opazovanje in sledenje izvajata, je treba to prepustiti slednjim ali ga nemudoma prekiniti.
2. Zaprosilo iz prejšnjega odstavka je treba poslati:
- v Republiki Sloveniji: Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije;
- v Italijanski republiki: Ministrstvu za notranje zadeve, Upravi javne varnosti, Centralni direkciji kriminalistične policije – Službi za mednarodno policijsko sodelovanje.
3. Če zaradi posebne nujnosti zadeve druge pogodbenice ni mogoče predhodno zaprositi za izdajo odobritve, se lahko čezmejno tajno opazovanje in sledenje nadaljujeta tudi čez državno mejo, pod pogojem, da se o prestopu državne meje še med tajnim opazovanjem in sledenjem nemudoma obvesti pristojni organ tiste pogodbenice, na katere ozemlju se bosta nadaljevali.
O prestopu meje je treba obvestiti:
- v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo, Generalno policijsko upravo, Upravo kriminalistične policije, Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje;
- v Italijanski republiki: Ministrstvo za notranje zadeve, Upravo javne varnosti, Centralno direkcijo kriminalistične policije – Službo za mednarodno policijsko sodelovanje, in Center za policijsko sodelovanje Vrata – Megvarje.
Zaprosilo iz prvega odstavka, v katerem je treba navesti razloge, ki so privedli do prestopa državne meje brez predhodne odobritve, je treba nemudoma poslati.
Tajno opazovanje in sledenje je treba prekiniti takoj, ko pogodbenica, na katere ozemlju potekata, to zahteva na podlagi obvestila ali zaprosila ali če odobritev ni bila pridobljena v dvanajstih urah po prestopu državne meje.
4. Za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja lahko pogodbenica z odobritvijo druge pogodbenice uporablja tudi zračna ali vodna plovila.
5. Tajno opazovanje in sledenje sta v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena dovoljeni izključno pod temi pogoji:
- uradne osebe morajo upoštevati določbe tega člena in notranje pravo tiste pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Upoštevati morajo odredbe krajevno pristojnih organov;
- razen v primeru iz tretjega odstavka morajo imeti uradne osebe pri sebi dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo dovoljenje pridobljeno;
- uradne osebe morajo biti vedno sposobne dokazati svoj uradni položaj;
- uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje smejo nositi svoje službeno orožje, razen če zaprošena pogodbenica temu izrecno ne nasprotuje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;
- vstopanje v stanovanja in na javno nedostopne kraje ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim ali poslovnim časom;
- uradne osebe niso pooblaščene, da osebo, ki jo tajno opazujejo in ji sledijo, ustavijo ali primejo;
- uradne osebe pogodbenic o vsakem tajnem opazovanju in sledenju na ozemlju druge pogodbenice poročajo organom druge pogodbenice iz drugega odstavka. Če tako zahtevajo okoliščine primera, se lahko zaprosi tudi za osebno prisotnost uradnih oseb, ki so tajno opazovanje in sledenje izvajale;
- organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje na zaprosilo zagotovijo pomoč pri nadaljevanju preiskave;
- tehnična sredstva, potrebna za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z notranjim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se to izvaja. Tehnična sredstva, ki se uporabljajo za tajno opazovanje in sledenje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka;
- uporabljena vozila so glede oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi tajnega opazovanja in sledenja.
6. Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se izvajata brez prostorske omejitve.
7. člen
Čezmejno tajno opazovanje in sledenje v druge namene
Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se lahko, če to dovoljuje notranje pravo pogodbenic, izvajata tudi zaradi preprečevanja:
- kaznivih dejanj posameznikov, za katere se lahko zahteva izročitev,
- nastanka kriminalnih združb ali organizirane kriminalitete.
Pri tem se smiselno uporablja postopek iz 6. člena.
8. člen
Čezmejno zasledovanje
1. Varnostni organi pogodbenice, ki v svoji državi zasledujejo osebo, ki:
- se zaloti pri storitvi ali udeležbi pri kaznivem dejanju, za katero se v drugi pogodbenici lahko zahteva izročitev, ali se zaradi tega preganja,
- je pobegnila iz pripora ali kazenskega zapora ali beži pred drugimi ukrepi odvzema prostosti, ki so bili sprejeti za kazniva dejanja, za katera je dopustna izročitev,
so pooblaščeni, da lahko brez predhodne odobritve druge pogodbenice zasledovanje nadaljujejo na njenem državnem ozemlju, če pristojnih organov druge pogodbenice zaradi izredne nujnosti zadeve ni bilo mogoče predhodno obvestiti ali če zasledovanja ni bilo mogoče predati.
2. Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje je treba prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na katere ozemlju naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo uradnih oseb, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z notranjim pravom zasledovano osebo zadržijo, da ugotovijo njeno istovetnost ali ji odvzamejo prostost.
3. Če ni dana zahteva za prekinitev zasledovanja in če ni mogoče pravočasno vključiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, osebo zadržijo skladno z notranjim pravom druge pogodbenice, dokler uradne osebe druge pogodbenice, ki jih je treba nemudoma obvestiti, ne ugotovijo njene istovetnosti ali je ne primejo.
4. Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali časovne omejitve. Državna meja se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in zunaj njihovega obratovalnega časa.
5. Zasledovanje se lahko izvaja le pod temi pogoji:
- uradne osebe morajo upoštevati ta sporazum in notranje pravo pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Ravnati se morajo po odredbah krajevno pristojnih organov te pogodbenice;
- zasledovanje je dovoljeno čez kopenske, zračne in vodne meje;
- vstopanje v stanovanja in na javno nedostopne kraje ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim ali poslovnim časom;
- uradne osebe morajo biti jasno razpoznavne po uniformi ali posebnih uradnih oznakah ali dodatnih napravah na vozilu. Nošenje civilne obleke ob istočasni uporabi civilnega službenega vozila brez omenjenih uradnih oznak ni dovoljeno. Uradne osebe morajo biti vedno sposobne dokazati svoj položaj;
- uradne osebe smejo med izvajanjem zasledovanja nositi svoje službeno orožje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;
- oseba, ki je zadržana v skladu s tretjim odstavkom, sme biti pred neposredno privedbo h krajevno pristojnemu organu druge pogodbenice zgolj varnostno pregledana. Med privedbo se lahko uporabijo sredstva za vezanje in vklepanje. Stvari, ki jih ima ta oseba s seboj, smejo biti začasno odvzete do prihoda pristojnih organov druge pogodbenice;
- uradne osebe se po vsakem zasledovanju nemudoma javijo pri krajevno pristojnih organih druge pogodbenice in o njem poročajo. Na njihovo zahtevo morajo zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso pojasnjene vse okoliščine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila prijeta;
- organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki zasledovanje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo pomoč pri nadaljevanju preiskave;
- uporabljena vozila so glede oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na ozemlju katere se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi izvajanja zasledovanja;
- tehnična sredstva, potrebna za izvajanje zasledovanja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z notranjim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje nadaljuje. O uporabljenih tehničnih sredstvih je treba obvestiti pristojne organe druge pogodbenice.
6. Oseba, ki so jo uradne osebe pristojnih organov prijele na podlagi tretjega odstavka, sme biti zadržana zaradi zaslišanja. Pri tem se smiselno uporablja notranje pravo.
7. Pri čezmejnem zasledovanju se obvestijo:
- v Republiki Sloveniji: Center za policijsko sodelovanje Vrata - Megvarje ali Policijska uprava Koper ali Policijska uprava Nova Gorica ali Policijska uprava Kranj, če spada v njihovo krajevno pristojnost;
- v Italijanski republiki: Center za policijsko sodelovanje Vrata - Megvarje in Ministrstvo za notranje zadeve, Upravo za javno varnost, Centralno direkcijo kriminalistične policije – Službo za mednarodno policijsko sodelovanje.
9. člen
Čezmejno zasledovanje v druge namene
1. Zasledovanje je dopustno tudi, če se je oseba izognila policijski kontroli v oddaljenosti največ 30 km od državne meje in pri tem ni upoštevala predvidenih znakov ustavljanja in bi zaradi tega lahko bila ogrožena javna varnost.
2. Za zasledovanje iz tega člena se smiselno uporablja 8. člen.
3. Zasledovanje se prekine, če pristojni organ pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje izvaja, to zahteva, ali pa bi nadaljevanje zasledovanja konkretno ogrozilo življenje in zdravje zasledovane ali tretjih oseb.
10. člen
Kontrolirana pošiljka in tajno delovanje
1. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje v obeh pogodbenicah in po predhodnih podrobnih dogovorih, ki jih vsakič posebej skleneta pristojna organa, se pogodbenici zavezujeta, da bosta lajšali in zagotavljali pomoč pri izvajanju »kontroliranih pošiljk« in »tajnem delovanju«.
2. Zaprosilo iz prejšnjega odstavka je treba poslati:
- v Republiki Sloveniji: Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije;
- v Italijanski republiki: Ministrstvu za notranje zadeve, Upravi javne varnosti, Centralni direkciji služb za boj proti drogam in za aktivnosti, ki se nanašajo na preiskave v zvezi z drogami in psihotropnimi snovmi ter predhodnimi sestavinami. Za preostala zaprosila je pristojna Centralna direkcija kriminalistične policije - Služba za mednarodno policijsko sodelovanje.
11. člen
Skupne delovne in preiskovalne skupine
Za boljše sodelovanje pristojni organi obeh pogodbenic po potrebi oblikujejo skupne delovne in preiskovalne skupine za svetovanje, analize in raziskave. Skupne delovne skupine lahko po predhodnih dogovorih opravljajo tudi skupne preiskovalne dejavnosti.
12. člen
Napotitev uradnikov za zvezo
1. Pogodbenica lahko z odobritvijo pristojnega organa druge pogodbenice v njene varnostne organe napoti uradnike za zvezo.
2. Uradniki za zvezo opravljajo podporne in svetovalne naloge. Pošiljajo informacije in opravljajo svoje naloge v okviru navodil države pošiljateljice ob upoštevanju zaprosil države prejemnice.
3. Zaradi pospešitve in krepitve sodelovanja po tem sporazumu pristojni organi poleg obveščanja, predvidenega za posamezno dejavnost, hkrati obveščajo tudi uradnika za zvezo.
4. Uradniki za zvezo, napoteni v državo, ki ni podpisnica tega sporazuma, lahko ob medsebojni odobritvi pristojnih organov skrbijo tudi za interese druge pogodbenice.
13. člen
Mešane patrulje vzdolž skupne državne meje
1. Za varovanje javne varnosti in reda vzdolž državne meje lahko varnostni organi pogodbenic izvajajo mešano patruljiranje do 10 km od državne meje.
2. Pri mešanem patruljiranju so tudi uradne osebe druge pogodbenice pooblaščene, da ugotavljajo istovetnost oseb. Če se skušajo izogniti kontroli jih lahko ustavijo skladno z notranjim pravom.
3. Druge policijske ukrepe, ki vključujejo uporabo sile ali omejevanje prostosti, izvajajo samo uradne osebe pogodbenice, na katere državnem ozemlju se patruljiranje izvaja, razen kadar bi bila za uspešno izvedbo ukrepov potrebna pomoč uradne osebe druge pogodbenice.
4. Za izvajanje tega člena se uporablja notranje pravo tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju uradne osebe delujejo.
14. člen
Pomoč pri dogodkih večjega pomena
Varnostni organi si lahko medsebojno pomagajo pri javnih zbiranjih in podobnih dogodkih večjega pomena, ki lahko ogrozijo varnost druge pogodbenice, in sicer:
- s hitrim medsebojnim obveščanjem;
- z izvajanjem medsebojno usklajenih policijskih ukrepov;
- z napotitvijo strokovnjakov in opreme.
15. člen
Uporaba zračnih in vodnih plovil
1. Za delovanje po tem sporazumu se lahko z odobritvijo pristojnih organov uporabijo tudi vodna in zračna plovila.
2. Pogodbenica dovoli, da se smejo ob upoštevanju notranjih in mednarodnih predpisov o nadzoru in varnosti zračnega prometa zračna plovila druge pogodbenice uporabljati na njenem državnem območju in da lahko pristajajo ter vzletajo zunaj letališč in pristajalnih stez.
3. Pri uporabi vodnih plovil so uradne osebe oproščene upoštevanja prometnih pravil za notranjo plovbo v istem obsegu kot uradne osebe varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju so.
IV. poglavje
Prometnopolicijsko sodelovanje
16. člen
Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu
Prometnopolicijsko sodelovanje na podlagi tega sporazuma vključuje:
- medsebojno obveščanje o okoliščinah, pomembnih za cestni promet, kot so gostota prometa, zastoji prometa, vplivi izrednih vremenskih razmer, in ukrepih, kot so ukrepi za usmerjanje in omejevanje prometa, ki se izvajajo zaradi nemotenega prometa in olajšanja čezmejnega prometa motornih vozil;
- medsebojno obveščanje o izkušnjah, pridobljenih pri prometnopolicijskem delu, in izmenjavo izkušenj pri varnosti cestnega prometa;
- sodelovanje pri preprečevanju nekaterih cestnoprometnih kršitev in preverjanju brezhibnosti vozil v mednarodnem prevozu blaga in oseb.
V. poglavje
Točke za stike
17. člen
Ustanovitev
1. Zaradi olajšanja izmenjave informacij in sodelovanja med varnostnimi organi pogodbenic se lahko ustanovijo točke za stike.
2. Točke za stike neposredno sodelujejo pri izmenjavi informacij in analiz ter zagotavljajo pomoč pri usklajevanju čezmejnega sodelovanja po tem sporazumu.
3. Ustanovitev točk za stike ter načini sodelovanja se uredijo v posebnih dogovorih.
VI. poglavje
Varstvo podatkov
18. člen
Načela
1. Osebni podatki in informacije, ki so potrebni za izvajanje tega sporazuma in sta jih poslali pogodbenici, morajo biti obravnavani in varovani v skladu z notranjo zakonodajo o varovanju osebnih podatkov in informacij.
2. Poslane osebne podatke in informacije lahko pošljejo tretjim samo organi, pristojni za izvajanje tega sporazuma, po predhodnem pisnem dovoljenju pogodbenice, ki jih je sporočila.
VII. poglavje
Pravna razmerja
19. člen
Pravice in pooblastila uradnih
oseb
Če uradne osebe na podlagi sodelovanja po tem sporazumu opravljajo naloge na državnem ozemlju druge pogodbenice, nimajo uradnih pooblastil, razen če ni drugače predvideno. Uradne osebe so pri izvajanju ukrepov ob upoštevanju notranjega prava druge pogodbenice pooblaščene, da:
a. nosijo uniformo in svoje službeno orožje ter druga prisilna sredstva, razen če druga pogodbenica v posameznem primeru sporoči, da tega ne dovoljuje oziroma da to dovoljuje le pod določenimi pogoji;
b. uporabijo kratkocevno službeno orožje le v silobranu;
c. s službeno izkaznico vstopijo na državno ozemlje druge pogodbenice in se na njem zadržujejo toliko časa, kot je potrebno za izvedbo naloge po tem sporazumu;
d. pri čezmejnem delovanju uporabljajo službena vozila in potrebna tehnična sredstva.
20. člen
Delovna razmerja
Za uradne osebe pogodbenic glede njihovega delovnega razmerja in z vidika disciplinskega prava veljajo predpisi njihovega notranjega prava.
21. člen
Odgovornost
Če uradne osebe pogodbenice med opravljanjem nalog po tem sporazumu povzročijo škodo na državnem ozemlju druge pogodbenice, je ta odgovorna za oškodovane tretje osebe pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot če bi to škodo povzročile njene uradne osebe.
22. člen
Pravni status uradnih oseb na področju kazenskega prava
Uradne osebe, ki po tem sporazumu delujejo na državnem ozemlju druge pogodbenice, so glede kaznivih dejanj, ki jih storijo same ali pa so storjena proti njim, izenačene z uradnimi osebami pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.
VIII. poglavje
Končne določbe
23. člen
Zavrnitev sodelovanja
Če pogodbenica meni, da lahko izpolnitev zaprosila ali sodelovanje po tem sporazumu omeji njeno suverenost, ogrozi njeno lastno varnost ali druge pomembne interese ali pa pomeni kršitev njenega notranjega prava, drugi pogodbenici sporoči, da v celoti ali delno zavrača sodelovanje ali da ga pogojuje z izpolnjevanjem določenih zahtev.
24. člen
Izvedbeni dogovori in spremembe ter sestanki strokovnjakov
Vsaka pogodbenica lahko zahteva sestanek predstavnikov pogodbenic zaradi urejanja podrobnosti za izvajanje v tem sporazumu predvidenih oblik sodelovanja, reševanja vprašanj, povezanih z izvajanjem tega sporazuma, in oblikovanja predlogov za nadaljnji razvoj sodelovanja.
25. člen
Reševanje sporov
Morebitni spori, ki bi lahko nastali pri izvajanju in razlagi tega sporazuma in jih ne bi bilo mogoče rešiti s posvetovanjem nacionalnih centralnih organov, se rešujejo po diplomatski poti.
26. člen
Stroški
Vsaka pogodbenica sama krije stroške, ki nastanejo z izvajanjem tega sporazuma.
27. člen
Uveljavitev in odpoved
1. Ta sporazum ne spreminja veljavnosti drugih dvo- ali večstranskih sporazumov pogodbenic.
2. Z uveljavitvijo tega sporazuma prenehajo veljati:
- Memorandum o sodelovanju med policijami Republike Slovenije in Italijanske republike, podpisan v Ljubljani 14. novembra 1997;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o sodelovanju med policijami z dne 5. julija 1998 ter
- Zapisnik o srečanju med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve Republike Italije o izmenjavi računalniško obdelanih informacij, ki se nanašajo na nezakonito trgovanje z opojnimi in psihotropnimi snovmi po balkanski poti in v Mediteranu, podpisan v Rimu 28. maja 1993.
Ta sporazum začne veljati z dnem prejema drugega uradnega pisnega obvestila, s katerima se pogodbenici uradno obvestita o izpolnitvi notranjepravnih postopkov, in se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum pisno po diplomatski poti, pri čemer odpoved ne more začeti veljati prej kot v šestih mesecih od poslanega uradnega obvestila o odpovedi.
V potrditev tega sta podpisana predstavnika, ki sta pravilno pooblaščena s strani posameznih vlad, podpisala ta sporazum.
V Ljubljani dne 27. avgusta 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem in italijanskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
3. člen
Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-05/07-59/1
Ljubljana, dne 29. oktobra 2007
EPA 1302-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 11/28/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |