Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

Z A K O N

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ
V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS-L)


1. člen

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 80/08 in 48/09) se v 14. točki 2. člena črtata besedi »in funkcionar«.

2. člen

Četrti in peti odstavek 5. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve mora biti enaka za javne uslužbence in funkcionarje.

(5) Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za javne uslužbence se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za funkcionarje pa se, po predhodnem usklajevanju s funkcionarji, določi s tem zakonom.«.

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pogajanja in usklajevanja iz prejšnjega odstavka se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna Državnemu zboru.«.

3. člen

V drugem odstavku 10. člena se za besedo »razrede« doda besedilo »in razponi možnih napredovanj v višji plačni razred«.

4. člen

V petem odstavku 16. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v prilogi 3 tega zakona.«.

5. člen

Drugi odstavek 21. člena se črta.

6. člen

V drugem odstavku 22. člena se za besedo "sektor" vejica nadomesti s piko, besedilo do konca stavka pa črta.

Tretji odstavek se črta.

7. člen

22.b, 22.c in 22.č člen se črtajo.

8. člen

Besedilo 22.d člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporabniki proračuna lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena tega zakona, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.

(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu.«.

9. člen

22.f, 22.g in 22.h člen se črtajo.

10. člen

V prvem odstavku 23. člena se v šesti in sedmi alineji črtata besedi »oziroma funkcije«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.«.

11. člen

V prvem odstavku 25. člena se za besedo »funkcionarja« doda besedilo »v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se funkcionarkam poveča za 0,10 % za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let.«.

12. člen

V prvem odstavku 29. člena se črta besedilo »in funkcionarjem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona«.

13. člen

V prvem odstavku 30. člena se za besedama »javnim uslužbencem« črtata besedi »in funkcionarjem«.

14. člen

32.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»32.a člen
(Dodatki sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za delo
v manj ugodnem delovnem času in za pripravljenost)

(1) Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo naslednji dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času:
- za delo preko polnega delovnega časa,
- za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas,
- za delo ponoči,
- za delo v nedeljo in
- za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

(2) Dodatki iz prejšnjega odstavka in dodatek za pripravljenost se določijo v naslednjih višinah:
- za delo preko polnega delovnega časa in za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, v višini 30 % urne postavke osnovne plače,
- za delo ponoči v višini 30 % urne postavke osnovne plače,
- za delo v nedeljo v višini 75 % urne postavke osnovne plače,
- za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, v višini 90 % urne postavke osnovne plače in
- za ure pripravljenosti v višini 20 % urne postavke osnovne plače.

(3) Dodatka iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.

(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena pripadajo le za čas dela v manj ugodnem delovnem času.«.

15. člen

Besedilo 32.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu, ki vodi organizacijsko enoto (v nadaljevanju oddelek), pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj 40 zaposlenimi oziroma 20 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 9 %, če vodi oddelek z najmanj 30 zaposlenimi oziroma 15 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj 20 zaposlenimi oziroma desetimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi zaposlenimi oziroma petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 4 %, če vodi oddelek na Vrhovnem sodišču, Upravnem sodišču, Vrhovnem državnem tožilstvu, če vodi zunanji oddelek, ki se oblikuje v skladu z zakonom, ali oddelek z manj kot petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci.

(2) Sodniku oziroma državnemu tožilcu, dodeljenemu na pristojno ministrstvo, pripada dodatek za čas dodelitve v višini 10 % njegove osnovne plače.

(3) Spremembe števila zaposlenih se upoštevajo dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.

(4) Predsedniki in podpredsedniki sodišč, vodje državnih tožilstev in njihovi namestniki, generalni državni pravobranilec in njegovi namestniki niso upravičeni do položajnega dodatka iz tega člena.«.

16. člen

(1) V Prilogi 3 iz drugega odstavka 10. člena zakona se tabeli »c) Plačni razredi funkcij sodne oblasti – A3« in »d) Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih – A4« spremenita tako, da se glasita:

»c) Plačni razredi funkcij sodne oblasti – A3

Funkcije v plačni podskupini A3 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 47. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A037101
predsednik vrhovnega sodišča
65
A037105
podpredsednik vrhovnega sodišča
62
A037301
predsednik višjega sodišča Inad 100 zaposlenih
61
A037401
predsednik okrožnega sodišča Inad 300 zaposlenih
58
A037302
predsednik višjega sodišča IIdo 100 zaposlenih
60
A037311
podpredsednik višjega sodišča Inad 100 zaposlenih
60
A037501
predsednik okrajnega sodišča Inad 300 zaposlenih
56
A037110
vrhovni sodnik svetnik
61
A037402
predsednik okrožnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
57
A037411
podpredsednik okrožnega sodišča Inad 300 zaposlenih
57
A037312
podpredsednik višjega sodišča IIdo 100 zaposlenih
59
A037403
predsednik okrožnega sodišča IIIdo 100 zaposlenih
56
A037502
predsednik okrajnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
55
A037511
podpredsednik okrajnega sodišča Inad 300 zaposlenih
54
A037111
vrhovni sodnik
60
A037503
predsednik okrajnega sodišča IIIod 51 do 100 zaposlenih
54
A037412
podpredsednik okrožnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
56
A037107
generalni sekretar vrhovnega sodišča
57
A037330
višji sodnik svetnik
58
A037504
predsednik okrajnega sodišča IVdo 50 zaposlenih
53
A037413
podpredsednik okrožnega sodišča IIIdo 100 zaposlenih
55
A037460
okrožni sodnik svetnik
54
A037550
okrajni sodnik svetnik
52
A037331
višji sodnik
55-57
A037461
okrožni sodnik
50-53
A037551
okrajni sodnik
47-51



d) Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih – A4

Funkcije v plačni podskupini A4 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 47. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A047101
predsednik ustavnega sodišča
65
A047201
predsednik računskega sodišča
64
A047401
generalni državni tožilec
64
A047301
varuh človekovih pravic
63
A047110
sodnik ustavnega sodišča
64
A047203
namestnik predsednika računskega sodišča
59
A047701
predsednik državne revizijske komisije
59
A047405
namestnik generalnega državnega tožilca
61
A047901
informacijski pooblaščenec
58
A047451
vodja okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
58
A047501
generalni državni pravobranilec
59
A047105
generalni sekretar ustavnega sodišča
60
A047452
vodja okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
57
A047453
vodja okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
56
A047420
vrhovni državni tožilec svetnik
61
A047220
vrhovni državni revizor
56
A047710
član državne revizijske komisije
56
A047425
vrhovni državni tožilec
60
A047305
namestnik varuha človekovih pravic
55
A047505
namestnik generalnega državnega pravobranilca
58
A047456
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
57
A047801
predsednik komisije za preprečevanje korupcije
54
A047205
sekretar računskega sodišča
54
A047310
generalni sekretar varuha
54
A047440
višji državni tožilec svetnik
58
A047460
okrožni državni tožilec svetnik
54
A047457
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
56
A047805
namestnik predsednika komisije za
preprečevanje korupcije
51
A047810
član komisije za preprečevanje korupcije
50
A047458
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
55
A047445
višji državni tožilec
55-57
A047520
državni pravobranilec
55-57
A047465
okrožni državni tožilec
50-53
A047468
pomočnik okrožnega državnega tožilca
47-51
A047535
pomočnik državnega pravobranilca
47-51

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
17. člen

(1) Ne glede na 16. člen tega zakona se sodnikom ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča v obdobju od 1. julija 2009 do 1. decembra 2010 določijo osnovne plače z naslednjimi plačnimi razredi:


Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A037101
predsednik vrhovnega sodišča
65
A037105
podpredsednik vrhovnega sodišča
60
A037301
predsednik višjega sodišča Inad 100 zaposlenih
60
A037401
predsednik okrožnega sodišča Inad 300 zaposlenih
57
A037302
predsednik višjega sodišča IIdo 100 zaposlenih
59
A037311
podpredsednik višjega sodišča Inad 100 zaposlenih
58
A037501
predsednik okrajnega sodišča Inad 300 zaposlenih
55
A037110
vrhovni sodnik svetnik
58
A037402
predsednik okrožnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
56
A037411
podpredsednik okrožnega sodišča Inad 300 zaposlenih
55
A037312
podpredsednik višjega sodišča IIdo 100 zaposlenih
57
A037403
predsednik okrožnega sodišča IIIdo 100 zaposlenih
55
A037502
predsednik okrajnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
54
A037511
podpredsednik okrajnega sodišča Inad 300 zaposlenih
53
A037111
vrhovni sodnik
57
A037503
predsednik okrajnega sodišča IIIod 51 do 100 zaposlenih
53
A037412
podpredsednik okrožnega sodišča IIod 101 do 300 zaposlenih
54
A037107
generalni sekretar vrhovnega sodišča
55
A037330
višji sodnik svetnik
56
A037504
predsednik okrajnega sodišča IVdo 50 zaposlenih
52
A037413
podpredsednik okrožnega sodišča IIIdo 100 zaposlenih
53
A037450
okrožni kazenski sodnik svetnik
54
A037460
okrožni sodnik svetnik
53
A037550
okrajni sodnik svetnik
51
A037512
podpredsednik okrajnega sodišča IIod 101do 300 zaposlenih
52
A037513
podpredsednik okrajnega sodišča IIIod 51do 100 zaposlenih
51
A037514
podpredsednik okrajnega sodišča IVdo 50 zaposlenih
50
A037331
višji sodnik
51-55
A037451
okrožni kazenski sodnik
47-53
A037461
okrožni sodnik
46-52
A037551
okrajni sodnik
43-50

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A047101
predsednik ustavnega sodišča
65
A047401
generalni državni tožilec
64
A047110
sodnik ustavnega sodišča
63
A047405
namestnik generalnega državnega tožilca
59
A047451
vodja okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
57
A047501
generalni državni pravobranilec
58
A047105
generalni sekretar ustavnega sodišča
58
A047452
vodja okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
56
A047453
vodja okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
55
A047420
vrhovni državni tožilec svetnik
58
A047425
vrhovni državni tožilec
57
A047505
namestnik generalnega državnega pravobranilca
57
A047456
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
55
A047440
višji državni tožilec svetnik
56
A047460
okrožni državni tožilec svetnik
54
A047457
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
54
A047458
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
53
A047445
višji državni tožilec
51-55
A047520
državni pravobranilec
51-55
A047465
okrožni državni tožilec
47-53
A047468
pomočnik okrožnega državnega tožilca
43-50
A047535
pomočnik državnega pravobranilca
43-50


(2) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar vrhovnega sodišča ter sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne more napredovati v višji plačni razred, se s 1. julijem 2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prejšnjim odstavkom uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi.

(3) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, se s 1. julijem 2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prvim odstavkom tega člena uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.

(4) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, je lahko z napredovanjem v višji plačni razred do 1. decembra 2010 uvrščen v razponu plačnih razredov, ki so za posamezne funkcije določeni v prvem odstavku tega člena.

(5) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec ter generalni sekretar vrhovnega sodišča, ki nastopi funkcijo v obdobju od 1. julija 2009 do 1. decembra 2010, se uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prvim odstavkom tega člena uvrščena funkcija, ki jo zasede.

18. člen

(1) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar vrhovnega sodišča ter sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne more napredovati v višji plačni razred, se s 1. decembrom 2010 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi.

(2) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred se s 1. decembrom 2010 uvrsti v plačni razred v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.

19. člen

(1) Ne glede na določbe 8. in 9. člena tega zakona se lahko sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča do 1. decembra 2010, izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

(2) Za izplačilo delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in drugi akti, ki so veljali za sodnike ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča do uveljavitve tega zakona, razen določb, ki določajo višino dodatka delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

(3) V obdobju od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 se lahko sodniku ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča izplača delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela največ v višini 25 % njegove osnovne plače.

20. člen

(1) Ne glede na določbo 10. člena tega zakona, sodnikom državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo do 1. decembra 2010 poleg dodatkov iz 10. člena tega zakona tudi dodatki:
- za mentorstvo, za vsako s programom določeno mentorsko uro v višini 20 % urne postavke osnovne plače mentorja, ki se obračunava le za čas, ko opravlja delo mentorja,
- za specializacijo v višini 45 eurov, za magisterij v višini 70 eurov in za doktorat znanosti v višini 115 eurov, če specializacija, magisterij oziroma doktorat znanosti ni določen kot pogoj za opravljanje funkcije,
- preiskovalnemu sodniku in državnemu tožilcu za čas dela na ogledih krajev kaznivih dejanj v višini 10 % urne postavke osnovne plače funkcionarja.

(2) Pri dodelitvi dodatka iz druge alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo znanstveni naslovi; specializacija, magisterij in doktorat znanosti, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 8. člena zakona.

(3) Dodatek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje na enak način kot osnovne plače.

21. člen

Pri določanju osnovnih plač sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča v skladu s tem zakonom, se uporablja tudi Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09).

22. člen

(1) Ob uvrstitvi sodnikov ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v plačne razrede, se ne upošteva določba 49.č člena zakona.

(2) Če bi ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu s tem zakonom prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, ki jo je prejemal po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ali kot je znesek plače, ki ga je prejemal po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika med primerljivima zneskoma.

(3) Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, je znesek, določen v skladu s petim odstavkom 49.f člena zakona. Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, je znesek, določen v skladu s šestim odstavku 49.f člena zakona.

(4) Primerljivi znesek plače, določen v skladu s tem zakonom, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.

23. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati peti in šesti odstavek 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS – I (Uradni list RS, št. 58/08).

24. člen

(1) Sodniku ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča se prične obračunavati plača v skladu s tem zakonom od prvega dne v mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(2) Za obdobje od 1. julija 2009 do pričetka obračunavanja plač v skladu s tem zakonom se sodniku ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča poračuna razlika med osnovno plačo, določeno v skladu s tem zakonom, in osnovno plačo, ki mu je bila določena za mesec pred pričetkom obračunavanja plač v skladu s tem zakonom.

25. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Številka: 110-06/09-25/35
Datum: 22. september 2009
EPA 469-V




Državni zbor
dr. Pavel Gantar
predsednik



Zadnja sprememba: 11/16/2009
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni