Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O DAVČNI SLUŽBI (ZDS-1)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja naloge in organizacijo davčne službe, pooblastila davčne službe in davčni register.
2. člen
(Davčna uprava Republike Slovenije)
(1) Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Davčna uprava organizira, vodi in upravlja davčni register.
3. člen
(naloge davčne službe)
(1) Naloge davčne službe (v nadaljnjem besedilu: službe) so:
1. pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev;
2. opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju;
3. preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4. prisilna izterjava denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in na podlagi zakona, ki ureja prekrške;
5. izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav;
6. sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja davkov;
7. proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja;
8. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona.
(2) Davčna uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu s tem zakonom.
4. člen
(načela delovanja davčne uprave)
(1) Zaradi izpolnjevanja davčnih obveznosti kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja davkov davčna uprava:
1. pojasnjuje zavezancem za davke njihove pravice in obveznosti;
2. pravočasno in na primeren način obvešča javnost o spremembah v predpisih o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja.
(2) Davčna uprava javno objavi letno poročilo o izvajanju nalog po tem zakonu do konca prvega trimesečja tekočega leta za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati najmanj naslednje informacije:
1. zneske pobranih davkov po vrstah davkov;
2. stroške davčne uprave, nastale pri pobiranju davkov;
3. oceno stanja izvajanja davčnega sistema.
5. člen
(davki in druge obvezne dajatve, ki jih pobira davčna uprava)
(1) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje davkov, ki so prihodek državnega proračuna, proračuna Skupnosti in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek državnega proračuna.
(3) Davčna uprava je zadolžena tudi za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je z zakonom, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter zakonom, ki ureja področje zdravstvenega zavarovanja, tako določeno.
6. člen
(pokrivanje stroškov pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev)
Za pokrivanje stroškov opravljanja nalog iz prejšnjega člena, ki se ne nanašajo na državni proračun in na proračun Skupnosti, pripada državnemu proračunu del pobranih davkov in drugih obveznih dajatev, izražen v deležu od plačanih posameznih vrst davkov in drugih obveznih dajatev. Ta delež določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za vsako proračunsko leto posebej glede na stroške izvajanja teh nalog v preteklem letu.
7. člen
(pobiranje članskih prispevkov za zbornice)
(1) Davčna uprava lahko pobira članske prispevke za Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Medsebojna razmerja določita davčna uprava in posamezna zbornica s pogodbo. V pogodbi se določijo medsebojna razmerja, obseg opravljanja storitev pobiranja ter plačilo za opravljanje storitev pobiranja. Cena opravljene storitve temelji na dejanskih stroških.
(2) Davčni upravi se v državnem proračunu zagotovijo sredstva iz prejšnjega odstavka v znesku, ki je enak pričakovanim plačilom za opravljene storitve iz prejšnjega odstavka v proračunskem letu.
8. člen
(pooblastilo za izvajanje nalog davčne izvršbe pri pogodbenih izvajalcih)
Opravljanje nalog davčne izvršbe terjatev države in lokalnih samoupravnih skupnosti, ki niso davki, in davčne izvršbe članskih prispevkov za zbornice, lahko davčna uprava poveri tudi osebam, ki so v skladu z zakonom, ki ureja področje izvršbe in zavarovanja, imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
II. ORGANIZACIJA SLUŽBE
9. člen
(organizacija davčne uprave)
(1) Davčno upravo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi.
(2) Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela.
(3) Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov.
(4) Sedež davčne uprave je v Ljubljani.
(5) Davčne urade, njihovo območje oziroma področje dela in sedež določi vlada.
10. člen
(vodenje davčne uprave)
(1) Davčno upravo vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi tudi Generalni davčni urad.
(2) Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(3) Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili.
11. člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
Notranja organizacija davčne uprave je določena v aktu o organizaciji davčne uprave in o sistemizaciji delovnih mest v davčni upravi, ki jo določi minister, pristojen za finance, s soglasjem vlade. Predlog akta pripravi generalni direktor.
12. člen
(naloge Generalnega davčnega urada)
(1) Generalni davčni urad opravlja naslednje naloge:
1. organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2. organizira delo davčnih uradov;
3. nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek;
4. zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčenja in drugih predpisov z delovnega področja službe;
5. organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe;
6. opravlja davčne preiskave in razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe;
7. odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
8. vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register;
9. zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe;
10. vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja dela službe;
11. določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno poslovanje;
12. predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe;
13. določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe;
14. pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe;
15. skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU;
16. skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodeluje z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema;
17. sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami;
18. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
19. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
(2) Davčna preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju. Dejanja in ukrepi davčne preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov o obdavčenju. Davčna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3) Za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor davčnim uradom navodila za delo in izdaja pojasnila v zvezi z uporabo predpisov z delovnega področja službe.
13. člen
(naloge davčnega urada)
Davčni urad opravlja naslednje naloge:
1. opravlja odmero davkov in davčno izvršbo odmerjenih davkov;
2. opravlja davčni nadzor in izvaja postopke davčne izvršbe;
3. vodi davčne evidence;
4. neposredno izvaja naloge davčnih preiskav;
5. odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja prenešena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za finance;
6. izvaja postopke davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja prekrške;
7. izvaja vračila preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti;
8. odloča v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu na prvi stopnji;
9. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev službe;
10. sodeluje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije;
11. daje strankam potrebne informacije o izvajanju predpisov o obdavčenju in davčnem postopku;
12. opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra;
13. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
14. člen
(vodenje postopkov v zvezi z davčnimi prekrški)
(1) Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega davčnega urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po zakonih, ki urejajo obdavčenje ter postopek v zvezi z obdavčenjem, in po tem zakonu.
15. člen
(vodenje davčnega urada)
(1) Davčni urad vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Direktor izdaja pravne akte v posameznih zadevah iz pristojnosti davčnega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
(3) Direktor odloča v davčnem postopku na prvi stopnji.
(4) Direktor je za svoje delo in delo davčnega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(5) Direktor ima namestnika. Namestnik nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten ali zadržan.
III. DAVČNA POOBLASTILA
16. člen
(davčna pooblastila)
(1) Za opravljanje nalog davčne službe imajo pooblaščene uradne osebe v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: davčna pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe lahko opravljajo svoje naloge na celotnem območju Slovenije.
17. člen
(pooblaščene uradne osebe)
(1) Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega člena sta:
1. davčna inšpektorica oziroma davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor);
2. davčna izterjevalka oziroma davčni izterjevalec (v nadaljnjem besedilu: izterjevalec).
(2) Inšpektor je za svoje delo odgovoren generalnemu direktorju oziroma direktorju davčnega urada, ki mu je dal pooblastilo za opravljanje nalog iz 18. člena tega zakona.
(3) Izterjevalec je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada, ki mu je dal pooblastilo za opravljanje nalog iz 22. člena tega zakona.
(4) Pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka tega člena se izkaže s službeno izkaznico in značko. Službeno izkaznico in značko izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.
(5) Obliko in vsebino službene izkaznice in značke ter postopek za njuno izdajo predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
18. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku.
(2) Inšpektor opravlja davčne preiskave.
(3) Inšpektor opravlja nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
(4) Pri opravljanju nalog iz prejšnjih odstavkov ima inšpektor pravico:
1. ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost;
2. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost;
3. pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, ki je predmet davčnega nadzora;
4. pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
5. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju;
6. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
7. pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
8. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo davčnega nadzora;
9. brezplačno vzeti vzorce blaga, materialov in opreme za potrebe preiskav;
10. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. točke tega odstavka;
11. reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente;
12. preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
13. zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
14. preveriti izvajanje davčnega nadzora pri zavezancih za davek;
15. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom davčnega nadzora.
(5) Način izvajanja davčnih pooblastil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
19. člen
(pooblastila za zaseg in prepoved opravljanja dejavnosti)
(1) Inšpektor ima pravico za največ 90 dni zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. O zasegu izda inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih.
(2) Inšpektor vrne zaseženo v roku iz prejšnjega odstavka, razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji.
(3) Zavezanec za davek lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju. O zahtevku odloči inšpektor s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
(4) Vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov potrdi davčni zavezanec s podpisom.
(5) Inšpektor ima pravico zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.
20. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1) Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto inšpektorja iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja, upoštevaje pooblastila inšpektorja iz 18. člena tega zakona.
21. člen
(omejitve)
Inšpektor ne sme opravljati davčnega inšpekcijskega nadzora:
1. pri osebi, pri kateri je podan izločitveni razlog po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek;
2. ko je uveden disciplinski postopek zoper inšpektorja;
3. kjer je inšpektor delničar ali družbenik in ima vpliv na poslovanje družbe ali z njo povezane osebe po zakonih o obdavčenju.
22. člen
(pooblastila izterjevalca)
(1) Izterjevalec izvaja postopke davčne izvršbe.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačali davki, sme vstopiti na zemljišče zavezanca za davek in v stanovanjske in druge prostore zavezanca za davek, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi se davki lahko poplačali.
(5) Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna davek, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
23. člen
(pogoji za izterjevalca)
(1) Za izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj ali visoko izobrazbo in najmanj eno leto delovnih izkušenj ter opravljen poseben strokovni izpit. Za izterjevalca je lahko imenovana tudi oseba s srednješolsko izobrazbo in najmanj tremi leti delovnih izkušenj ter opravljenim posebnim strokovnim izpitom.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto izterjevalca iz prejšnjega odstavka se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
IV. ZBIRANJE PODATKOV (DAVČNE EVIDENCE)
24. člen
(splošno)
(1) Davčna uprava zbira osebne in druge podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov.
(2) O zbiranju podatkov iz prejšnjega odstavka, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne obvestiti osebe, na katero se zbiranje podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo izvrševanje nalog službe.
(3) Davčna uprava upravlja in obdeluje zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: davčne evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog davčne službe zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in shranjujejo uslužbenci davčne uprave, in osebnih in drugih podatkov, ki jih osebe, ki so zavezanci za davek, dajejo davčnemu organu v skladu z zakoni o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek, in drugimi zakoni.
25. člen
(pooblastilo za obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost,
pri pogodbenih izvajalcih)
(1) Davčna uprava lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, v okviru pooblastil davčne uprave in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3) Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki so davčna tajnost in ki jih bo pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti davčni upravi:
1. v primeru spora med davčno upravo in pogodbenim obdelovalcem;
2. v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3. na podlagi zahteve davčne uprave;
4. po opravljeni obdelavi.
(4) V vseh primerih iz prejšnjega odstavka mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe davčne uprave, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba davčne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih davčne uprave za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi davčne uprave tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Podatke nato komisijsko uniči davčna uprava.
26. člen
(vrste davčnih evidenc)
(1) Davčna uprava vodi in vzdržuje:
1. evidenco o davkih;
2. knjigovodske evidence;
3. evidenco o vodenju postopkov davčnega nadzora;
4. evidenco o davčnih preiskavah;
5. evidenco o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo osebne in druge podatke fizičnih in pravnih oseb, ki jih vsebuje davčni register iz 41. člena tega zakona.
(3) Evidence iz prvega odstavka tega člena, vodene po posameznem zavezancu za davek, sestavljajo glavno davčno evidenco.
(4) Obliko in način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
27. člen
(evidenca o davkih)
Evidenca o davkih vsebuje:
1. podatke iz davčnih napovedi in iz obračunov davka v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek;
2. podatke iz odločb o odmeri davkov, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčne službe, vključno s podatki o odpisih davkov, odlogih plačila davkov in o obročnem plačevanju davkov;
3. podatke iz sklepov o davčni izvršbi in podatke o zavarovanju plačila davka v postopku davčne izvršbe;
4. podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja in o predloženih instrumentih zavarovanja;
5. podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
28. člen
(knjigovodske evidence)
Davčna uprava vodi analitične evidence terjatev in obveznosti, s katerimi se zagotavljajo podatki o stanju in gibanju terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc terjatev in obveznosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja računovodstvo.
29. člen
(evidenca o vodenju postopkov davčnega nadzora)
Evidenca o vodenju postopkov davčnega nadzora vsebuje:
1. podatke, pridobljene v postopkih vodenja davčnega nadzora;
2. podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa v postopku davčnega nadzora;
3. podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
30. člen
(evidenca o davčnih preiskavah)
Evidenca o davčnih preiskavah vsebuje:
1. podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja davčne preiskave, o osebah in predmetu davčne preiskave in o poteku in ugotovitvah davčne preiskave;
2. podatke o razkritju podatkov iz prejšnje točke državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
31. člen
(evidenca o kršitvah davčnih predpisov)
(1) Evidenca o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba vsebuje:
1. podatke o ugotovljenih kršitvah davčnih in drugih predpisov in o kršiteljih;
2. podatke o rednih sodnih postopkih za prekrške, in sicer podatke o vloženih obdolžilnih predlogih in podatke o odločanju sodišča v zvezi s temi predlogi;
3. podatke o odločanju sodišča v zvezi z vloženimi zahtevami za sodno varstvo;
4. podatke o vloženih ovadbah, podatke o vloženih obtožnicah in podatke iz izrečenih sodb.
(2) Posredovanje podatkov davčnemu organu na podlagi njegovih zakonitih pristojnosti je brezplačno.
32. člen
(hramba podatkov)
(1) Podatki, vsebovani v davčnih evidencah iz 27. do 30. člena tega zakona, se hranijo deset let, če ni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki iz prejšnjega odstavka hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(3) Podatki v davčnih evidencah iz prejšnjega člena se hranijo do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona. Pristojni državni organi posredujejo davčni upravi po uradni dolžnosti podatke o izbrisu sodbe ali kazni oziroma o zastaranju pregona najkasneje v treh mesecih od izbrisa sodbe ali kazni oziroma zastaranja pregona.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka podatke iz prejšnjega odstavka stalno hrani davčna uprava ločeno od ostalih evidenc. Način ravnanja s temi podatki predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
33. člen
(varovanje podatkov)
(1) Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, dajanja, uporabe in hrambe podatkov, vsebovanih v davčni evidencah, ki so davčna tajnost, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja davčni postopek.
(2) Arhivsko gradivo, ki ga davčna uprava preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, ki vsebuje podatke, označene z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih arhivih po 75 letih od nastanka, če ni z zakonom drugače določeno.
34. člen
(vpogled v davčne evidence in obvestilo o stanju)
(1) Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčnih evidencah iz 27., 28., 29. in 31. člena tega zakona.
(2) Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčni evidenci iz 30. člena tega zakona po preteku desetih let od njihovega nastanka.
(3) Zavezanec za davek ima pravico do vpogleda v davčne evidence iz prejšnjih odstavkov na način in po postopku, ki ga določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Davčna uprava obvesti davčne zavezance-rezidente o stanju njihovih terjatev in obveznosti iz naslova davkov na dan 31. decembra. O stanju terjatev in obveznosti na dan 31. decembra jih mora obvestiti najkasneje do 28. februarja leta po 31. decembru leta, za katerega se pošilja obvestilo.
V. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI
JAVNIH USLUŽBENCEV V DAVČNI SLUŽBI
35. člen
(uslužbenci službe)
Javni uslužbenci v davčni upravi so pooblaščene uradne osebe in druge osebe, zaposlene v davčni upravi.
36. člen
(omejitve pravic uslužbencev davčne uprave)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z nalogami davčne službe.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katerih dejavnosti iz 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02,110/02-ZDT-B in 2/04-ZDSS-1) uslužbenci davčne uprave ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
37. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene.
(2) Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja davčne, poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi.
38. člen
(težja kršitev delovnih obveznosti)
Kršitev določb 36. in 37. člena tega zakona se šteje za težjo kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prekinitve pogodbe o zaposlitvi in ugotavlja odškodninska odgovornost uslužbenca davčne uprave.
39. člen
(izobraževanje)
(1) Uslužbenci davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2) Uslužbenci davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, ki se po svoji krivdi ne usposabljajo in udeležujejo preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba, se razrešijo.
(3) Področje in izvajanje ter pogoje za izobraževanje in usposabljanje uslužbencev davčne uprave predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
VI. DAVČNI REGISTER
40. člen
(davčni register)
(1) Davčni register je register zavezancev za davek (v nadaljnjem besedilu: davčni register).
(2) Davčni register se vzpostavi na podlagi davčne številke zavezanca za davek in podatkov o zavezancu za davek, določenih v 41. do 48. členu tega zakona.
(3) Davčni register je enotna, z drugimi evidencami povezana informatizirana baza podatkov.
41. člen
(vsebina davčnega registra)
(1) Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. osebne podatke: osebno ime, rojstne podatke in datum smrti, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca;
3. podatke o državljanstvu;
4. naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica, hišna številka in pošta);
5. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa;
6. druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena; delodajalec; podatek o tem ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje; upokojenec; kmet; študent; dijak);
7. podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča ter davčno številko zakonca oziroma osebe, s katero živi fizična oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo; osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihovo davčno številko);
8. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčno številko, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatke o elektronskem certifikatu);
9. podatke o elektronskem certifikatu, če fizična oseba z njim razpolaga;
10. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež in organizacijsko obliko podjetja.
(2) Davčni register vsebuje za pravne in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne službene in domače kontaktne številke telefonov in telefaksov, naslov službene kontaktne elektronske pošte);
3. podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
4. podatke o poslovnih enotah doma in v tujini;
5. podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčno številko, ime in priimek oziroma firmo, naslov prebivališča oziroma sedeža, državo prebivališča oziroma sedeža, vrsto in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa);
6. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež in organizacijsko obliko podjetja v tujini;
7. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe, ki opravlja dejavnost (davčno številko, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatke o elektronskem certifikatu);
8. identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra;
9. šifro dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda);
10. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega pometa in številke deviznih računov v Sloveniji in izven Slovenije;
11. davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v Sloveniji in izven Slovenije tudi za povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju;
12. davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek;
13. podatke o postopku prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja, ter druge vrste prenehanja (datum pravnomočnega sklepa o začetku postopka, datum pravnomočnega sklepa o zaključku postopka in način zaključka postopka);
14. podatke o statusnih spremembah.
(3) Če je oseba iz prejšnjega odstavka tudi delodajalec, se v davčni register vpiše tudi število zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz zaposlitve.
42. člen
(obveznost vpisa v davčni register)
V davčni register se vpiše:
1. subjekt vpisa v sodni register;
2. fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji;
3. fizična oseba z začasnim prebivališčem v Sloveniji;
4. samostojni podjetnik posameznik;
5. pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz 1. ali 4. točke tega člena;
6. pravna in fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji in opravlja aktivnost na območju Slovenije;
7. oseba, ki ni zajeta v prejšnjih točkah.
43. člen
(vpis fizične osebe v davčni register)
(1) Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad, ki ima sedež na območju stalnega oziroma začasnega prebivališča fizične osebe, na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(2) Fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, mora predložiti prijavo za vpis v davčni register pri davčnem uradu, kjer ima sedež izplačevalec dohodkov; če izplačevalec dohodkov nima sedeža v Sloveniji, mora predložiti prijavo za vpis v davčni register pri davčnem uradu, kjer je dosegla dohodek. Če je izplačevalcev dohodkov več, ali če je dohodek dosežen na območju več davčnih uradov, fizična oseba po tem odstavku prijavi vpis v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež izplačevalec prvega obdavčljivega dohodka, ki ga prejema ta oseba, oziroma pri davčnem uradu, kjer je bil dosežen prvi dohodek.
(3) Fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora predložiti prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega se to premično premoženje pretežno nahaja oziroma na območju katerega nepremičnina leži.
(4) Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora predložiti prijavo za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register pri davčnem uradu, ki ima sedež na območju njenega stalnega oziroma začasnega prebivališča.
44. člen
(vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost)
(1) Samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v kakšen drug register oziroma evidenco, prijavi v zvezi z opravljanjem dejavnosti vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega ima sedež.
(2) Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v vpisnik podjetnikov, predloži prijavo za vpis v davčni register ob priglasitvi za vpis v vpisnik podjetnikov.
(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v kakšen drug register oziroma drugo predpisano evidenco, predloži prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po opravljenem vpisu v drug register oziroma evidenco.
(4) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v kakšen drug register oziroma drugo predpisano evidenco, predloži prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti pri davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče.
45. člen
(vpis pravnih in drugih oseb v davčni register)
(1) Pravna in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega ima sedež, v osmih dneh po opravljenem vpisu oziroma prijavi v sodni register, drug register ali evidenco oziroma v osmih dneh po dnevu, ko prične dejansko opravljati dejavnost v Sloveniji.
(2) Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Sloveniji, predloži prijavo za vpis v davčni register pred pričetkom opravljanja aktivnosti na območju Slovenije davčnemu uradu, na območju katerega bo opravljala aktivnost.
46. člen
(vpis v davčni register po uradni dolžnosti)
(1) Oseba, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži davčni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa tega ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem obvesti.
(2) Davčni urad izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki se jo navede na potrdilu.
47. člen
(vpis sprememb v davčni register)
(1) Oseba, ki je vpisana v davčni register, mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register.
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki tega ne stori, vpiše davčni urad spremembe podatkov v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc oziroma pridobljenih podatkov.
48. člen
(izbris iz davčnega registra)
(1) Davčni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati in če je prenehala njena davčna obveznost.
(2) O izbrisu iz davčnega registra davčni urad pisno obvesti morebitne pravne naslednike.
49. člen
(prevzem podatkov)
(1) Davčna uprava prevzema od upravljalcev uradnih registrov, upravljalcev evidenc in od upravljalcev zbirk podatkov (razvidov, imenikov, seznamov, ipd.) podatke, potrebne za opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
(2) Upravljalci iz prejšnjega odstavka morajo sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec davčni upravi poslati podatke o spremembah v podatkih, ki jih vodijo.
(3) Prevzemanje podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se davčni upravi ne zaračuna.
50. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Natančnejše predpise o vodenju in vzdrževanju davčnega registra, o vsebini in obliki prijave za vpis v davčni register ter listinah, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v davčni register, o prijavi sprememb, o načinu dajanja podatkov in o prevzemu podatkov predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, pristojnemu davčnemu uradu prijave za vpis v davčni register (drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena);
2. ne obvesti pristojnega davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
52. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1) Z globo od 400.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (44. in 45. člen);
2. ne obvesti pristojnega davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VIII. PREHODNA DOLOČBA
53. člen
(prijava vzdrževanih družinskih članov)
Ne glede na četrti odstavek 43. člena tega zakona, predložijo fizične osebe prijavo za vpis v davčni register za vzdrževane družinske člane iz 7. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona hkrati s predložitvijo napovedi za odmero dohodnine za leto 2004. Na podlagi prijave se vzdrževani družinski člani iz 7. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
IX. KONČNE DOLOČBE
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99-ZPPod, 85/2000, 79/01 in 52/02-ZDU-1), uporablja pa se do 31. decembra 2004.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 62. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04).
55. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Številka: 020-05/91-11/20
Ljubljana, dne 12. maja 2004
EPA 1278-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 05/28/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |