Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O OHRANJANJU AFRIŠKO-EVRAZIJSKIH SELITVENIH VODNIH PTIC (MOAEP)
1. člen
Ratificira se Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, sprejet 15. avgusta 1996 v Haagu.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
SPORAZUM O OHRANJANJU AFRIŠKO-EVRAZIJSKIH SELITVENIH VODNIH PTIC
POGODBENICE SO SE
OB SKLICEVANJU na to, da Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979 spodbuja skupno mednarodno ukrepanje za ohranitev selitvenih vrst;
TUDI OB SKLICEVANJU na to, da je Konferenca pogodbenic konvencije na svojem prvem zasedanju oktobra 1985 v Bonnu naročila sekretariatu konvencije, naj stori vse potrebno, da pripravi sporazum o zahodnopaleoarktičnih plovcih (Anatidae);
OB UPOŠTEVANJU, da so selitvene vodne ptice pomemben del svetovne biološke raznovrstnosti, ki jih je treba glede na Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in Agendo 21 ohraniti v dobro sedanje in prihodnjih generacij;
KER SE ZAVEDAJO gospodarskih, družbenih, kulturnih in rekreacijskih koristi odvzemanja nekaterih vrst selitvenih vodnih ptic iz narave ter okoljske, ekološke, genske, znanstvene, estetske, rekreacijske, kulturne, izobraževalne, družbene in gospodarske vrednosti vodnih ptic na splošno;
PREPRIČANE, da mora kakršno koli odvzemanje selitvenih vodnih ptic iz narave temeljiti na trajnosti ob upoštevanju ohranitvenega stanja posamezne vrste na njenem celotnem območju razširjenosti in njenih bioloških značilnostih;
KER SE ZAVEDAJO, da so selitvene vodne ptice posebej ranljive, ker se selijo na velike razdalje in so odvisne od omrežja mokrišč, ki se manjšajo in propadajo zaradi netrajnostnih človekovih dejavnosti, kakor je navedeno v Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971;
KER PRIZNAVAJO potrebo po takojšnjem ukrepanju, da se ustavi zmanjševanje vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov na zemljepisnem območju sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic;
PREPRIČANE, da bosta sklenitev večstranskega sporazuma in njegovo izvajanje z usklajenim in skupnim ukrepanjem pomembno in najučinkoviteje prispevala k ohranjanju selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov ter bosta poleg tega koristila tudi mnogim drugim živalskim in rastlinskim vrstam, in
KER PRIZNAVAJO, da bo treba za učinkovito izvajanje takega sporazuma nekaterim državam na območju razširjenosti pomagati pri raziskavah, usposabljanju in spremljanju stanja vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov, pri njihovem upravljanju ter ustanavljanju ali krepitvi znanstvenih in upravnih institucij za izvajanje tega sporazuma,
SPORAZUMELE O TEM:
I. ČLEN
Področje uporabe, pomen izrazov in razlaga
1. Zemljepisno območje uporabe tega sporazuma je območje sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic, kot je opredeljeno v prilogi 1 k temu sporazumu, v nadaljnjem besedilu "območje sporazuma".
2. V tem sporazumu:
(a) "konvencija" pomeni Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979;
(b) "sekretariat konvencije" pomeni telo, ustanovljeno po 9. členu konvencije;
(c) "vodne ptice" pomeni tiste vrste ptic, ki so vsaj del svojega letnega cikla ekološko odvisne od mokrišč, katerih območje razširjenosti je v celoti ali deloma na območju sporazuma in so navedene v prilogi 2 k temu sporazumu;
(d) "sekretariat sporazuma" pomeni telo, ustanovljeno skladno s pododstavkom (b) sedmega odstavka VI. člena tega sporazuma;
(e) "pogodbenice" pomeni pogodbenice tega sporazuma, razen kadar ni drugače navedeno v sobesedilu, in
(f) "prisotne in glasujoče pogodbenice" pomeni pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti; tiste, ki se glasovanja vzdržijo, se ne štejejo med prisotne in glasujoče pogodbenice.
Poleg tega imajo izrazi, opredeljeni v pododstavkih (a) do (k) 1. člena konvencije, s potrebnimi spremembami enak pomen v tem sporazumu.
3. Ta sporazum je SPORAZUM v smislu tretjega odstavka 4. člena konvencije.
4. Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del. Navajanje sporazuma vključuje navajanje njegovih prilog.
II. ČLEN
Temeljna načela
1. Pogodbenice usklajeno ukrepajo, da ohranijo ali obnovijo ugodno stanje ohranjenosti vrst selitvenih vodnih ptic. V ta namen v mejah svoje državne jurisdikcije uporabljajo ukrepe, predpisane v III. členu, skupaj s posebnimi ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu, predvidenem v IV. členu tega sporazuma.
2. Pri izvajanju ukrepov, predpisanih v prvem odstavku, pogodbenice upoštevajo previdnostno načelo.
III. ČLEN
Splošni ohranitveni ukrepi
1. Pogodbenice storijo vse potrebno, da ohranijo selitvene vodne ptice ter pri tem posebno pozornost posvetijo ogroženim vrstam in vrstam z neugodnim stanjem ohranjenosti.
2. V ta namen pogodbenice:
(a) ogroženim vrstam selitvenih vodnih ptic na območju sporazuma namenijo enako stopnjo strogega varstva, kot je predvideno v četrtem in petem odstavku 3. člena konvencije;
(b) zagotovijo, da kakršna koli uporaba selitvenih vodnih ptic temelji na oceni najboljšega razpoložljivega znanja o njihovi ekologiji ter je trajnostna za vrsto in ekološke sisteme, ki jo vzdržujejo;
(c) določijo območja in habitate selitvenih vodnih ptic, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju, ter spodbujajo varstvo, upravljanje, sanacijo in obnavljanje teh območij skupaj s tistimi telesi iz odstavkov (a) in (b) IX. člena tega sporazuma, ki se ukvarjajo z ohranjanjem habitatov;
(d) usklajujejo svoja prizadevanja, da zagotovijo ohranitev, ali kadar je primerno, ponovno vzpostavitev omrežja primernih habitatov na celotnem območju razširjenosti vsake posamezne vrste selitvenih vodnih ptic, zlasti kadar se mokrišča raztezajo čez območje več pogodbenic tega sporazuma;
(e) raziščejo probleme, ki jih povzročajo ali jih bodo verjetno povzročile človekove dejavnosti, in si prizadevajo izvesti sanacijske ukrepe, ki vključujejo sanacijo in obnovo habitata, in nadomestne ukrepe za izgubo habitata;
(f) sodelujejo ob izrednih razmerah, ko je potrebno skupno mednarodno ukrepanje, pri določanju vrst selitvenih vodnih ptic, ki so v takih razmerah najranljivejše, ter pri oblikovanju ustreznih postopkov v izrednih razmerah, da zagotovijo povečano varstvo teh vrst v takih razmerah, in pripravi smernic v pomoč posameznim pogodbenicam pri obvladovanju takih razmer;
(g) prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste;
(h) začnejo ali podprejo raziskave biologije in ekologije selitvenih vodnih ptic skupaj z uskladitvijo metod raziskovanja in spremljanja stanja, ter kadar je primerno, izdelavo skupnih programov ali programov sodelovanja pri raziskovanju in spremljanju stanja;
(i) analizirajo svoje potrebe po usposabljanju, med drugim za študije selitvenih vodnih ptic, spremljanje stanja, obročkanje in upravljanje mokrišč, zato da določijo prednostne teme in področja za usposabljanje ter sodelujejo pri razvijanju in zagotavljanju ustreznih programov usposabljanja;
(j) oblikujejo in ohranjajo programe za ozaveščanje in povečevanje razumevanja vsebin ohranjanja selitvenih vodnih ptic na splošno in posameznih ciljev in določb tega sporazuma;
(k) izmenjujejo informacije in izsledke programov raziskav, spremljanja stanja, ohranjanja in izobraževanja, in
(l) sodelujejo zato, da si pomagajo pri izvajanju tega sporazuma, zlasti pri raziskovanju in spremljanju stanja.
IV. ČLEN
Akcijski načrt in navodila za ohranjanje
1. Akcijski načrt je dodan kot priloga 3 k temu sporazumu. Določa ukrepe, ki jih pogodbenice izvajajo v zvezi s prednostnimi vrstami in zadevami pod navedenimi točkami skladno s splošnimi ohranitvenimi ukrepi iz III. člena tega sporazuma:
(a) ohranjanje vrst,
(b) ohranjanje habitatov,
(c) vodenje človekovih dejavnosti,
(d) raziskave in spremljanje stanja,
(e) izobraževanje in obveščanje in
(f) izvajanje.
2. Akcijski načrt se pregleda na vsaki redni seji zasedanja pogodbenic ob upoštevanju navodil za ohranjanje.
3. Spremembe akcijskega načrta sprejme zasedanje pogodbenic ob upoštevanju določb III. člena tega sporazuma.
4. Navodila za ohranjanje se predložijo zasedanju pogodbenic v sprejetje na prvi seji in se redno pregledujejo.
V. ČLEN
Izvajanje in financiranje
1. Vsaka pogodbenica:
(a) imenuje organ ali organe za izvajanje tega sporazuma, ki med drugim spremljajo vse dejavnosti, ki bi lahko vplivale na stanje ohranjenosti tistih vrst selitvenih vodnih ptic, katerih država na območju razširjenosti je pogodbenica;
(b) imenuje točko za stike z drugimi pogodbenicami in nemudoma sporoči njeno ime in naslov sekretariatu sporazuma, ki ga takoj sporoči drugim pogodbenicam, in
(c) za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic, začenši z drugo sejo, pripravi poročilo o svojem izvajanju sporazuma, v katerem posebej navede ukrepe ohranjenosti, ki jih je izvedla. Oblika takih poročil se določi na prvi seji zasedanja pogodbenic, in če je potrebno, pregleda na kateri koli naslednji seji zasedanja pogodbenic. Vsako poročilo se vsaj sto dvajset dni pred redno sejo zasedanja pogodbenic, za katerega je bilo pripravljeno, predloži sekretariatu sporazuma, ki njegove kopije nemudoma pošlje drugim pogodbenicam.
2. (a) Vsaka pogodbenica prispeva v proračun sporazuma skladno z razdelilnikom prispevkov Združenih narodov. Prispevki se omejijo na največ 25 odstotkov celotnega proračuna za pogodbenico, ki je država na območju razširjenosti. Nobeni regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje ni treba prispevati več kot 2,5 odstotka upravnih stroškov.
(b) Odločitve, ki se nanašajo na proračun, in kakršne koli spremembe razdelilnika prispevkov, ki bodo morda potrebne, soglasno sprejme zasedanje pogodbenic.
3. Zasedanje pogodbenic lahko s prostovoljnimi prispevki pogodbenic ali iz kakršnih koli drugih virov ustanovi ohranitveni sklad za financiranje spremljanja stanja, raziskav, usposabljanja in projektov, ki se nanašajo na ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem.
4. Pogodbenice so spodbujane, da drugim pogodbenicam ponudijo usposabljanje ter strokovno in finančno pomoč na večstranski ali dvostranski ravni ter jim tako pomagajo pri izvajanju določb tega sporazuma.
VI. ČLEN
Zasedanje pogodbenic
1. Zasedanje pogodbenic je organ odločanja tega sporazuma.
2. Depozitar ob posvetovanju s sekretariatom konvencije skliče sejo zasedanja pogodbenic najkasneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma. Potem sekretariat sporazuma sklicuje redne seje zasedanja pogodbenic ob posvetovanju s sekretariatom konvencije v presledkih največ treh let, razen če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače. Kadar je mogoče, se take seje skličejo skupaj z rednimi zasedanji konference pogodbenic konvencije.
3. Na pisno zahtevo vsaj tretjine pogodbenic sekretariat sporazuma skliče izredno sejo zasedanja pogodbenic.
4. Združene narode, njihove specializirane agencije, Mednarodno agencijo za atomsko energijo, državo, ki ni pogodbenica sporazuma, in sekretariate mednarodnih konvencij, ki med drugim obravnavajo ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem, lahko na sejah zasedanj pogodbenic predstavljajo opazovalci. Tudi agencijo ali telo, strokovno usposobljeno za vsebine ohranjanja ali raziskave selitvenih vodnih ptic, lahko na seji zasedanja pogodbenic predstavljajo opazovalci, razen če vsaj tretjina prisotnih pogodbenic temu ne nasprotuje.
5. Le pogodbenice imajo pravico glasovati. Vsaka pogodbenica ima en glas, regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice sporazuma, pa pri zadevah v njihovi pristojnosti uveljavljajo svojo pravico, da glasujejo s številom glasov, enakim številu svojih držav članic, ki so pogodbenice sporazuma. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ne uveljavlja svoje pravice glasovanja, če njene države članice uveljavljajo svojo pravico, in obratno.
6. Če ni drugače določeno v tem sporazumu, se odločitve zasedanja pogodbenic sprejmejo soglasno, ali če soglasja ni mogoče doseči, z dvetretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.
7. Na svoji prvi seji zasedanje pogodbenic:
(a) soglasno sprejme svoj poslovnik;
(b) ustanovi sekretariat sporazuma v okviru sekretariata konvencije za opravljanje nalog sekretariata, navedenih v VIII. členu tega sporazuma;
(c) ustanovi strokovni odbor, predviden v VII. členu tega sporazuma;
(d) sprejme obliko poročil, ki jih je treba pripraviti skladno s pododstavkom (c) prvega odstavka V. člena tega sporazuma, in
(e) sprejme merila za opredeljevanje izrednih razmer, pri katerih so potrebni nujni ohranitveni ukrepi, in določi način dodeljevanja pristojnosti za potrebno ukrepanje.
8. Na vsaki redni seji zasedanje pogodbenic:
(a) obravnava dejanske in možne spremembe ohranitvenega stanja selitvenih vodnih ptic in habitatov, pomembnih za njihovo preživetje, ter dejavnikov, ki bi lahko vplivali nanje;
(b) pregleda doseženi napredek in vse težave pri izvajanju tega sporazuma;
(c) sprejme proračun in obravnava vse zadeve, povezane s finančno ureditvijo tega sporazuma;
(d) obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na sekretariat sporazuma in članstvo v strokovnem odboru;
(e) sprejme poročilo, ki se pošlje pogodbenicam tega sporazuma in konferenci pogodbenic konvencije, in
(f) določi čas in kraj naslednje seje.
9. Na seji zasedanje pogodbenic lahko:
(a) pogodbenicam da priporočila, kakor meni, da je potrebno ali primerno;
(b) sprejme posebne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti tega sporazuma, in če je potrebno, izredne ukrepe, kot je predvideno v četrtem odstavku VII. člena tega sporazuma;
(c) obravnava predloge za spremembo tega sporazuma in o njih odloči;
(d) spremeni akcijski načrt skladno s tretjim odstavkom IV. člena tega sporazuma;
(e) ustanovi pomožna telesa, za katera meni, da so potrebna za pomoč pri izvajanju tega sporazuma, zlasti za usklajevanje s telesi, ustanovljenimi na podlagi drugih mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov s prekrivajočimi zemljepisnimi ter taksonomskimi področji uporabe, ter
(f) odloči o kateri koli drugi zadevi, ki se nanaša na izvajanje tega sporazuma.
VII. ČLEN
Strokovni odbor
1. Strokovni odbor sestavljajo:
(a) devet strokovnjakov, ki zastopajo različne regije območja sporazuma skladno z uravnoteženo zemljepisno porazdelitvijo;
(b) en predstavnik Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), en predstavnik Mednarodnega urada za raziskave vodnih ptic in mokrišč (IWRB) in en predstavnik Mednarodnega sveta za ohranjanje divjadi in prosto živečih živali in rastlin (CIC) in
(c) po en strokovnjak z vsakega od teh področij: agrarna ekonomija, upravljanje divjadi in okoljsko pravo.
Postopek za imenovanje strokovnjakov, njihov mandat in postopek za imenovanje predsednika strokovnega odbora določi zasedanje pogodbenic. Predsednik lahko dovoli udeležbo največ štirih opazovalcev specializiranih mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij.
2. Če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače, sestanke strokovnega odbora skliče sekretariat sporazuma skupaj z vsako redno sejo zasedanja pogodbenic in vsaj enkrat med rednimi sejami zasedanja pogodbenic.
3. Strokovni odbor:
(a) zasedanju pogodbenic in prek sekretariata sporazuma pogodbenicam daje znanstvene in strokovne nasvete ter informacije;
(b) zasedanju pogodbenic daje priporočila v zvezi z akcijskim načrtom, izvajanjem sporazuma in dodatnimi raziskavami, ki bi jih bilo treba izvesti;
(c) za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripravi poročilo o svojih dejavnostih in ga najkasneje sto dvajset dni pred sejo zasedanja pogodbenic predloži sekretariatu sporazuma, ki kopije poročila nemudoma pošlje pogodbenicam, in
(d) opravlja vse druge naloge, ki mu jih dodeli zasedanje pogodbenic.
4. Kadar je po mnenju strokovnega odbora zaradi izrednih razmer treba sprejeti nujne ukrepe, da se prepreči poslabšanje ohranitvenega stanja ene ali več vrst selitvenih vodnih ptic, lahko strokovni odbor zaprosi sekretariat sporazuma, da skliče nujno sejo zadevnih pogodbenic. Te pogodbenice se sestanejo takoj, ko je mogoče, in čim prej določijo mehanizem za zavarovanje vrst, za katere je bilo ugotovljeno, da so posebej močno ogrožene. Kadar se na taki seji sprejme priporočilo, zadevne pogodbenice obvestijo druga drugo in sekretariat sporazuma, kaj so storile za njegovo izvedbo, ali razloge, zaradi katerih tega priporočila ni mogoče izvesti.
5. Strokovni odbor lahko ustanovi delovne skupine, ki so morda potrebne za opravljanje posebnih nalog.
VIII. ČLEN
Sekretariat sporazuma
Naloge sekretariata sporazuma so:
(a) organizirati seje zasedanja pogodbenic in sestanke strokovnega odbora ter skrbeti za njihovo izvedbo;
(b) izpeljati odločitve, ki jih nanj naslovi zasedanje pogodbenic;
(c) spodbujati in usklajevati dejavnosti po sporazumu skupaj z akcijskim načrtom skladno z odločitvami zasedanja pogodbenic;
(d) povezovati se z državami na območju razširjenosti, ki niso pogodbenice, in omogočati usklajevanje med pogodbenicami ter z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, katerih dejavnosti so neposredno ali posredno pomembne za ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem;
(e) zbirati in vrednotiti informacije, ki bodo izboljšale uresničevanje ciljev in izvajanje sporazuma, ter urediti ustrezno razširjanje takih informacij;
(f) opozarjati zasedanje pogodbenic na zadeve, ki se nanašajo na cilje tega sporazuma;
(g) pošiljati kopije poročil organov iz pododstavka (a) prvega odstavka V. člena tega sporazuma in strokovnega odbora skupaj s kopijami poročil, ki jih mora zagotoviti na podlagi odstavka (h) tega člena vsem pogodbenicam najkasneje šestdeset dni pred začetkom vsake redne seje zasedanja pogodbenic;
(h) za vsako leto in vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripraviti poročilo o delu sekretariata in izvajanju sporazuma;
(i) upravljati proračun sporazuma in ohranitveni sklad, če se ustanovi;
(j) obveščati najširšo javnost o sporazumu in njegovih ciljih ter
(k) opravljati vse druge naloge, ki mu jih po tem sporazumu zaupa zasedanje pogodbenic.
IX. ČLEN
Odnosi z mednarodnimi telesi, ki se ukvarjajo s selitvenimi vodnimi pticami in njihovimi habitati
Sekretariat sporazuma se posvetuje:
(a) redno s sekretariatom konvencije, in kadar je primerno, s telesi, pristojnimi za naloge sekretariata po sporazumih, sklenjenih na podlagi tretjega in četrtega odstavka 4. člena konvencije, ki so pomembni za selitvene vodne ptice, Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971, Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1973, Afriški konvenciji o ohranjanju narave in naravnih virov iz leta 1968, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, da bi zasedanje pogodbenic sodelovalo s pogodbenicami teh konvencij pri vseh zadevah skupnega interesa ter zlasti pri pripravljanju in izvajanju akcijskega načrta;
(b) s sekretariati drugih ustreznih konvencij in mednarodnih dokumentov v zvezi z zadevami skupnega interesa in
(c) z drugimi organizacijami, usposobljenimi za ohranjanje selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov skupaj z varstvom in upravljanjem, ter za raziskave, izobraževanje in ozaveščanje.
X. ČLEN
Spremembe sporazuma
1. Ta sporazum se lahko spremeni na redni ali izredni seji zasedanja pogodbenic.
2. Spremembe lahko predlaga vsaka pogodbenica.
3. Besedilo vsake predlagane spremembe in razlogi zanjo se sporočijo sekretariatu sporazuma najkasneje sto petdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat sporazuma kopije takoj pošlje pogodbenicam. Pogodbenice sporočijo sekretariatu sporazuma kakršne koli pripombe k besedilu najkasneje šestdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat, takoj ko je to mogoče, po zadnjem dnevu za predložitev pripomb sporoči pogodbenicam vse pripombe, predložene do tega dne.
4. Sprememba sporazuma, razen spremembe prilog, se sprejme z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začne veljati za tiste pogodbenice, ki so jo sprejele, trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic sporazuma na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju spremembe pri depozitarju. Za vsako pogodbenico, ki listino o sprejetju deponira po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali svoje listine o sprejetju, začne sprememba veljati trideseti dan po dnevu, ko je deponirala svojo listino o sprejetju.
5. Dodatne priloge in spremembe prilog se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začnejo veljati devetdeseti dan po dnevu, ko jih je sprejelo zasedanje pogodbenic, za vse pogodbenice, razen tistih, ki so izrazile pridržek skladno s šestim odstavkom tega člena.
6. V obdobju devetdesetih dni, predvidenem v petem odstavku tega člena, lahko katera koli pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek v zvezi z dodatno prilogo ali spremembo priloge. Tak pridržek se lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju, dodatna priloga ali sprememba pa za to pogodbenico začne veljati trideseti dan po dnevu, ko je umaknila pridržek.
XI. ČLEN
Učinek tega sporazuma na mednarodne konvencije in zakonodajo
1. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz veljavnih mednarodnih pogodb, konvencij ali sporazumov.
2. Določbe tega sporazuma nikakor ne vplivajo na pravico katere koli pogodbenice, da ohrani ali sprejme strožje ukrepe za ohranitev selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov.
XII. ČLEN
Reševanje sporov
1. Vsak spor, ki lahko nastane med dvema ali več pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe določb tega sporazuma, se rešuje s pogajanji med pogodbenicami v sporu.
2. Če se spor ne da rešiti skladno s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenice z medsebojnim soglasjem predložijo spor arbitraži, zlasti Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, in arbitražna odločitev zavezuje pogodbenice, ki so spor predložile.
XIII. ČLEN
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev, pristop
1. Ta sporazum je na voljo za podpis vsem državam na območju razširjenosti ne glede na to, ali so območja pod njihovo jurisdikcijo na območju sporazuma, in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki imajo med svojimi članicami vsaj eno državo na območju razširjenosti:
(a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
(b) s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.
2. Ta sporazum je na voljo za podpis v Haagu do dneva, ko začne veljati.
3. Ta sporazum je na voljo za sprejetje vsem državam na območju razširjenosti in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka od dneva, ko začne veljati.
4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.
XIV. ČLEN
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je vsaj štirinajst držav na območju razširjenosti ali regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, od katerih jih je vsaj sedem iz Afrike in sedem iz Evrazije, podpisalo sporazum brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi skladno s XIII. členom tega sporazuma.
2. Za katero koli državo na območju razširjenosti ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je ta sporazum:
(a) podpisala brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve;
(b) ratificirala, sprejela ali odobrila ali
(c) k njemu pristopila
po dnevu, ko je sporazum podpisalo brez pridržka oziroma ratificiralo, sprejelo ali odobrilo toliko držav na območju razširjenosti in regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, kot je potrebno za začetek veljavnosti, ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je ta država ali organizacija podpisala sporazum brez pridržka ali deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
XV. ČLEN
Pridržki
Za določbe tega sporazuma ne veljajo splošni pridržki. Vendar pa lahko katera koli država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve oziroma ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izrazi poseben pridržek glede katere koli vrste, vključene v ta sporazum, ali katere koli določbe akcijskega načrta. Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki je izrazila tak pridržek, ga lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju; določbe, ki so predmet pridržka, take države ali organizacije ne zavezujejo še trideset dni po umiku pridržka.
XVI. ČLEN
Odpoved
Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.
XVII. ČLEN
Depozitar
1. Izvirnik tega sporazuma v arabskem, angleškem, francoskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna, se deponira pri vladi Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar. Depozitar pošlje overjene kopije teh različic vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka XIII. člena tega sporazuma ter sekretariatu sporazuma, potem ko je ustanovljen.
2. Takoj ko sporazum začne veljati, depozitar pošlje overjeno kopijo sporazuma Sekretariatu Združenih narodov za registracijo in objavo skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
3. Depozitar obvesti vse države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariat sporazuma o:
(a) vsakem podpisu;
(b) vsakem deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
(c) datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsake dodatne priloge ter vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog;
(d) vsakem pridržku glede dodatne priloge ali spremembe priloge;
(e) vsakem uradnem obvestilu o umiku pridržka in
(f) vsakem uradnem obvestilu o odpovedi sporazuma.
Depozitar pošlje vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale ta sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariatu sporazuma besedilo vsakega pridržka, vsake dodatne priloge in vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog.
Da bi to potrdili, so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Haagu, 15. avgusta 1996.
Priloga 1
Opredelitev območja sporazuma
Meje območja sporazuma se opredelijo: od severnega tečaja proti jugu po poldnevniku 130° z. do 75° s.; nato proti vzhodu in jugovzhodu skozi Rokav vikonta Melvilla, Zaliv princa regenta, Zaliv Boothia, Foxovo kotlino, Foxov in Hudsonov preliv do točke 60° s., 60° z. v severozahodnem Atlantskem oceanu; nato proti jugovzhodu čez severozahodni Atlantski ocean do točke 50° s., 30° z.; nato proti jugu po poldnevniku 30° z. do 10° s.; nato proti jugovzhodu do ekvatorja na širini 20° z.; nato proti jugu po poldnevniku 20° z. do 40° j.; nato proti vzhodu po vzporedniku 40° j. do 60° v.; nato proti severu po poldnevniku 60° v. do 35° s.; nato proti vzhodu-severovzhodu po ortodromi do točke 49° s., 87° 27' v. v zahodnem Altaju; nato proti severovzhodu po ortodromi do obale Severnega ledenega morja na 130° v.; nato proti severu po poldnevniku 130° v. do severnega tečaja. Skica območja sporazuma je prikazana na zemljevidu.
Priloga 1 a: Zemljevid območja sporazuma
Op.: Predlagatelj ni predložil slike zemljevida območja sporazuma.
Priloga 2
Vrste vodnih ptic, na katere se nanaša ta sporazum
GAVIIDAE
| Gavia stellata | rdečegrli slapnik |
| Gavia arctica | polarni slapnik |
| Gavia immer | ledni slapnik |
| Gavia adamsii | rumenokljuni slapnik |
PODICIPEDIDAE
| Podiceps grisegena | rjavovrati ponirek |
| Podiceps auritus | zlatouhi ponirek |
PELECANIDAE
| Pelecanus onocrotalus | rožnati pelikan |
| Pelecanus crispus | kodrasti pelikan |
PHALACROCORACIDAE
| Phalacrocorax pygmaeus | pritlikavi kormoran |
| Phalacrocorax nigrogularis | bronasti kormoran |
ARDEIDAE
| Egretta vinaceigula |  |
| Ardea purpurea | rjava čaplja |
| Casmerodius albus | velika bela čaplja |
| Ardeola idea | |
| Ardeola rufiventris | |
| Ixobrychus minutus | čapljica |
| Ixobrychus sturmii | afriška čapljica |
| Botaurus stellaris | bobnarica |
CICONIIDAE
| Mycteria ibis | afriški nesit |
| Ciconia nigra | črna štorklja |
| Ciconia episcopus | |
| Ciconia ciconia | bela štorklja |
THRESKIORNITHIDAE
| Plegadis falcinellus | plevica |
| Geronticus eremita | klavžar |
| Threskiornis aethiopicus | sveti ibis |
| Platalea leucorodia | žličarka |
| Platalea alba | afriška žličarka |
PHOENICOPTERIDAE
| Phoenicopterus ruber | plamenec |
| Phoenicopterus minor | mali plamenec |
ANATIDAE
| Dendrocygna bicolor | rumeni žvižgač |
| Dendrocygna viduata | vdovski žvižgač |
| Thalassornis leuconotus | |
| Oxyura leucocephala | beloglavka |
| Cygnus olor | labod grbec |
| Cygnus cygnus | labod pevec |
| Cygnus columbianus | mali labod |
| Anser brachyrhynchus | kratkokljuna gos |
| Anser fabalis | njivska gos |
| Anser albifrons | beločela gos |
| Anser erythropus | mala gos |
| Anser anser | siva gos |
| Branta leucopsis | belolična gos |
| Branta bernicla | grivasta gos |
| Branta ruficollis | rdečevrata gos |
| Alopochen aegyptiacus | nilska gos |
| Tadorna ferruginea | rjasta kozarka |
| Tadorna cana | |
| Tadorna tadorna | duplinska kozarka |
| Plectropterus gambensis | ostrožka |
| Sarkidiornis melanotos | |
| Nettapus auritus | |
| Anas penelope | žvižgavka |
| Anas strepera | konopnica |
| Anas crecca | kreheljc |
| Anas capensis | kapska raca |
| Anas platyrhynchos | mlakarica |
| Anas undulata | |
| Anas acuta | dolgorepa raca |
| Anas erythrorhyncha | rdečekljuna raca |
| Anas hottentota | |
| Anas querquedula | reglja |
| Anas clypeata | raca žličarica |
| Marmaronetta angustirostris (Anas angustirostis) | marmorna raca |
| Netta rufina | tatarska žvižgavka |
| Netta erythrophthalma | |
| Aythya ferina | sivka |
| Aythya nyroca | kostanjevka |
| Aythya fuligula | čopasta črnica |
| Aythya marila | rjavka |
| Somateria mollissima | gaga |
| Somateria spectabilis | pisana gaga |
| Polysticta stelleri | ruska gaga |
| Clangula hyemalis | zimska raca |
| Melanitta nigra | črna raca |
| Melanitta fusca | beloliska |
| Bucephala clangula | zvonec |
| Mergellus albellus | mali žagar |
| Mergus serrator | srednji žagar |
| Mergus merganser | veliki žagar |
GRUIDAE
| Grus leucogeranus | snežni žerjav |
| Grus virgo | deviški žerjav |
| Grus paradisea | |
| Grus carunculatus | |
| Grus grus | žerjav |
RALLIDAE
| Sarothrura boehmi | |
| Porzana parva | mala tukalica |
| Porzana pusilla | pritlikava tukalica |
| Porzana porzana | grahasta tukalica |
| Aenigmatolimnas marginalis | progasta tukalica |
| Fulica atra (Črno morje/Sredozemlje) | liska |
DROMADIDAE
RECURVIROSTRIDAE
| Himantopus himantopus | polojnik |
| Recurvirostra avosetta | sabljarka |
GLAREOLIDAE
| Glareola pratincola | rjava komatna tekica |
| Glareola nordmanni | črna komatna tekica |
| Pluvialis apricaria | zlata prosenka |
CHARADRIIDAE
| Pluvialis squatarola | črna prosenka |
| Charadrius hiaticula | komatni deževnik |
| Charadrius dubius | mali deževnik |
| Charadrius pecuarius | pritlikavi deževnik |
| Charadrius tricollaris | trikomatni deževnik |
| Charadrius forbesi | |
| Charadrius pallidus | |
| Charadrius alexandrinus | beločeli deževnik |
| Charadrius marginatus | |
| Charadrius mongolus | mongolski deževnik |
| Charadrius leschenaultii | debelokljuni deževnik |
| Charadrius asiaticus | kaspijski deževnik |
| Eudromias morinellus | dular |
| Vanellus vanellus | priba |
| Vanellus spinosus | ostrogasta priba |
| Vanellus albiceps | |
| Vanellus senegallus | |
| Vanellus lugubris | |
| Vanellus melanopterus | |
| Vanellus coronatus | |
| Vanellus superciliosus | |
| Vanellus gregarius | stepska priba |
| Vanellus leucurus | belorepa priba |
SCOLOPACIDAE
| Gallinago media | čoketa |
| Gallinago gallinago | kozica |
| Lymnocryptes minimus | puklež |
| Limosa limosa | črnorepi kljunač |
| Limosa lapponica | progastorepi kljunač |
| Numenius phaeopus | mali škurh |
| Numenius tenuirostris | tenkokljuni škurh |
| Numenius arquata | veliki škurh |
| Tringa erythropus | črni martinec |
| Tringa totanus | rdečenogi martinec |
| Tringa stagnatilis | jezerski martinec |
| Tringa nebularia | zelenonogi martinec |
| Tringa ochropus | pikasti martinec |
| Tringa glareola | močvirski martinec |
| Tringa cinerea | |
| Tringa hypoleucos | mali martinec |
| Arenaria interpres | kamenjar |
| Calidris tenuirostris | tenkokljuni prodnik |
| Calidris canutus | veliki prodnik |
| Calidris alba | peščenec |
| Calidris minuta | mali prodnik |
| Calidris temminckii | Temminckov prodnik |
| Calidris maritima | morski prodnik |
| Calidris alpina | spremenljivi prodnik |
| Calidris ferruginea | srpokljuni prodnik |
| Limicola falcinellus | ploskokljunec |
| Philomachus pugnax | togotnik |
| Phalaropus lobatus | ozkokljuni liskonožec |
| Phalaropus fulicaria | ploskokljuni liskonožec |
LARIDAE
| Larus leucophthalmus | rdečemorski galeb |
| Larus hemprichii | čadasti galeb |
| Larus audouinii | sredozemski galeb |
| Larus armenicus | armenski galeb |
| Larus ichthyaetus | ribji galeb |
| Larus genei | zalivski galeb |
| Larus melanocephalus | črnoglavi galeb |
| Sterna nilotica | črnonoga čigra |
| Sterna caspia | kaspijska čigra |
| Sterna maxima | kraljeva čigra |
| Sterna bengalensis | bengalska čigra |
| Sterna bergii | čopasta čigra |
| Sterna sandvicensis | kričava čigra |
| Sterna dougallii | rožnata čigra |
| Sterna hirundo | navadna čigra |
| Sterna paradisaea | polarna čigra |
| Sterna albifrons | mala čigra |
| Sterna saundersi | temnonoga mala čigra |
| Sterna balaenarum | |
| Sterna repressa | pepelasta čigra |
| Chlidonias leucopterus | beloperuta čigra |
| Chlidonias niger | črna čigra |
Priloga 3
AKCIJSKI NAČRT
1. Področje uporabe
1.1 Akcijski načrt se uporablja za populacije selitvenih vodnih ptic, naštetih v Razpredelnici 1 k tej prilogi (v nadaljevanju »Razpredelnica 1«).
1.2 Razpredelnica 1 je sestavni del te priloge. Vsako sklicevanje na ta akcijski načrt vključuje sklicevanje na Razpredelnico 1.
2. Ohranjanje vrst
2.1 Pravni ukrepi
2.1.1 Pogodbenice, ki imajo populacije, naštete v stolpcu A Razpredelnice 1, zagotavljajo varstvo teh populacij, naštetih v skladu s pododstavkom (a) drugega odstavka III. člena tega sporazuma. Ob upoštevanju odstavka 2.1.3 te pogodbenice predvsem:
(a) prepovedujejo odvzemanje ptic in jajc populacij, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju;
(b) prepovedujejo namerno vznemirjanje, če bi tako vznemirjanje pomembno vplivalo na ohranjanje omenjene populacije, in
(c) prepovedujejo posedovanje ali uporabo ptic ali jajc in trgovanje s pticami ali jajci teh populacij, odvzetih v nasprotju s prepovedmi, zapisanimi v pododstavku (a) zgoraj, ter posedovanje ali uporabo kakršnih koli z lahkoto prepoznavnih delov ali izdelkov iz takih ptic in njihovih jajc ter trgovanje z njimi.
Izjemoma se lov na te populacije, naštete v stolpcu A v skupinah 2 in 3, ki sta označeni z zvezdico, lahko nadaljuje, če lov pomeni trajnostno uporabo in je ustaljen običaj. Ta trajnostna uporaba poteka na ustrezni mednarodni ravni v okviru posebnih določb akcijskega načrta za vrste.
2.1.2 Pogodbenice s populacijami, naštetimi v Razpredelnici 1, urejajo odvzemanje ptic in jajc vseh populacij, naštetih v stolpcu B Razpredelnice 1. Namen takih pravnih ukrepov je vzdrževati ugodno stanje ohranjenosti vrste ali prispevati k njeni obnovi in na podlagi najboljšega razpoložljivega znanja o dinamiki populacij zagotoviti, da je vsakršno odvzemanje ali druga uporaba trajnostna. Ob upoštevanju odstavka 2.1.3 taki pravni ukrepi predvsem:
(a) prepovedujejo odvzemanje ptic, ki spadajo k omenjenim populacijam, med njihovimi različnimi obdobji razmnoževanja in gnezditve ter med njihovo vrnitvijo na gnezdišča, če odvzemanje neugodno vpliva na stanje ohranjenosti omenjene populacije;
(b) urejajo načine odvzemanja;
(c) kadar je to ustrezno, postavljajo omejitve glede odvzemanja in zagotavljajo ustrezen nadzor, da zagotovijo spoštovanje teh omejitev, in
(d) prepovedujejo posedovanje ali uporabo ptic in jajc in trgovanje s pticami in jajci teh populacij, odvzetih v nasprotju s prepovedmi po določbah tega odstavka, ter posedovanje ali uporabo katerih koli delov takih ptic in njihovih jajc ter trgovanje z njimi.
2.1.3 Če ni druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenice ne glede na določbe petega odstavka III. člena konvencije priznajo oprostitve prepovedi, določene v odstavkih 2.1.1 in 2.1.2, iz teh razlogov:
(a) da preprečijo resno škodo na pridelkih, v vodi in ribištvu;
(b) ker to zahtevajo interesi varnosti v zračnem prometu ali drugi prevladujoči javni interes;
(c) zaradi raziskovanja in izobraževanja, doselitve in s tem povezane potrebne vzreje;
(d) da pod strogo nadzorovanimi pogoji selektivno in v omejenem obsegu dovolijo odvzem in zadrževanje ali drugo razumno uporabo nekaterih ptic v majhnem številu in
(e) zaradi spodbujanja razširjenosti ali preživetja omenjenih populacij.
Take oprostitve so po vsebini natančno določene, omejene v prostoru in času, in se ne smejo izvajati v škodo populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Pogodbenice čim prej obvestijo sekretariat sporazuma o vseh oprostitvah, priznanih po tej določbi.
2.2 Akcijski načrti posamičnih vrst
2.2.1 Pogodbenice sodelujejo z namenom, da kot prednostno nalogo razvijajo in izvajajo mednarodne akcijske načrte posamičnih vrst za populacije, naštete v skupini 1 stolpca A Razpredelnice 1, in populacije, označene z zvezdico, ki so naštete v stolpcu A Razpredelnice 1. Sekretariat sporazuma skrbi za razvijanje, usklajevanje in izvajanje takih načrtov.
2.2.2 Pogodbenice pripravljajo in izvajajo državne akcijske načrte posamičnih vrst za populacije, naštete v stolpcu A Razpredelnice 1, da izboljšajo njihovo splošno stanje ohranjenosti. Tak akcijski načrt vključuje posebne določbe za populacije, označene z zvezdico. Če lovci nenamerno pokončajo ptice zaradi napačnega prepoznavanja vrst, bi se to moralo upoštevati, kadar je ustrezno.
2.3 Nujni ukrepi
Pogodbenice v tesnem sodelovanju druga z drugo razvijajo in izvajajo, če je to mogoče in ustrezno, nujne ukrepe za populacije, naštete v Razpredelnici 1, kadar kjer koli na območju sporazuma nastopijo izjemno neugodne ali nevarne razmere.
2.4 Ponovne naselitve
Pogodbenice skrbno pazijo, kadar populacije, naštete v Razpredelnici 1, ponovno naseljujejo na dele njihovega običajnega območja razširjenosti, na katerih ne obstajajo več. Prizadevajo si pripraviti in spremljati izvajanje podrobnega načrta ponovne naselitve, ki temelji na ustreznih znanstvenih raziskavah. Načrti ponovne naselitve bi morali biti sestavni del državnih, in kadar je to ustrezno, mednarodnih akcijskih načrtov posamičnih vrst. Načrt ponovne naselitve bi moral vključevati presojo vpliva na okolje in biti široko dostopen. Pogodbenice vnaprej obvestijo sekretariat sporazuma o vseh programih ponovne naselitve populacij, naštetih v Razpredelnici 1.
2.5 Vnosi vrst
2.5.1 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, prepovejo vnos tujerodnih vrst živali in rastlin, ki lahko škodujejo populacijam, naštetim v Razpredelnici 1.
2.5.2 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, zahtevajo sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov, da se izogne naključnemu pobegu tujerodnih vrst ptic iz ujetništva.
2.5.3 Pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki so izvedljivi in ustrezni, vključno z odvzemanjem, s katerimi zagotovijo, da tujerodne vrste ali njihovi križanci, kadar so že bili vneseni na ozemlje pogodbenic, niso potencialno nevarni za populacije, naštete v Razpredelnici 1.
3. Ohranitev habitata
3.1 Evidence habitatov
3.1.1 Pogodbenice v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno, izdelajo in objavijo državne evidence habitatov na svojem ozemlju, pomembnih za populacije, naštete v Razpredelnici 1.
3.1.2 Pogodbenice si prizadevajo prednostno ugotoviti vsa območja, ki so mednarodnega ali državnega pomena za populacije, naštete v Razpredelnici 1.
3.2 Ohranitev območij
3.2.1 Pogodbenice si prizadevajo tudi v prihodnje uvajati zavarovana območja za ohranitev habitatov, pomembnih za populacije, naštete v Razpredelnici 1, in razvijati ter izvajati načrte upravljanja za ta območja.
3.2.2 Pogodbenice si prizadevajo posebej zavarovati tista mokrišča, ki so po mednarodno sprejetih merilih mednarodnega pomena .
3.2.3 Pogodbenice si prizadevajo vsa mokrišča na svojem ozemlju uporabljati razumno in uravnoteženo. Predvsem si s sprejemanjem ustreznih predpisov ali standardov in nadzornih ukrepov prizadevajo izogibati poslabšanju stanja in izgubi habitatov, ki vzdržujejo populacije, naštete v Razpredelnici 1. Predvsem si prizadevajo:
(a) v skladu z mednarodnimi standardi zagotoviti, kadar je to izvedljivo, uresničevanje ustreznega zakonskega nadzora uporabe kmetijskih kemikalij, izvajanja postopkov zatiranja škodljivcev in odstranjevanja odpadnih voda, da se čim bolj zmanjša njihov negativni učinek na populacije, naštete v Razpredelnici 1, in
(b) pripraviti in razdeliti informativno gradivo v ustreznih jezikih, ki opisuje take predpise, standarde in veljavne nadzorne ukrepe ter njihove koristi za ljudi in prosto živeče rastlinstvo in živalstvo.
3.2.4 Pogodbenice si skladno s pristopom za ohranjanje ekosistemov prizadevajo razviti strategije za ohranitev habitatov vseh populacij, naštetih v Razpredelnici 1, vključno s habitati populacij, ki se pojavljajo razpršeno.
3.3 Sanacija in obnova
Kadar je to mogoče in ustrezno, si pogodbenice prizadevajo sanirati ali obnoviti območja, ki so že bila pomembna za populacije, naštete v Razpredelnici 1.
4. Vodenje človekovih dejavnosti
4.1 Lov
4.1.1 Pogodbenice sodelujejo, da zagotovijo, da njihova lovska zakonodaja uresničuje načelo trajno uravnotežene uporabe, kot je načrtovana v tem akcijskem načrtu, ob upoštevanju celotnega zemljepisnega območja omenjenih populacij vodnih ptic ter značilnosti njihovega življenjskega cikla.
4.1.2 Pogodbenice sporazuma sproti obveščajo sekretariat o svoji zakonodaji, ki se nanaša na lov populacij, naštetih v Razpredelnici 1.
4.1.3 Pogodbenice sodelujejo zato, da razvijejo zanesljiv in usklajen sistem zbiranja podatkov o izrabljanju populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in da na tej podlagi ocenijo njihovo letno izrabo. Sekretariatu sporazuma za vsako populacijo pošljejo ocene celotnega letnega odvzema, ko je na voljo.
4.1.4 Pogodbenice si prizadevajo, da bodo do leta 2000 postopno odpravile uporabo svinčenih krogel za lov v mokriščih.
4.1.5 Pogodbenice razvijajo in izvajajo ukrepe za zmanjšanje uporabe strupenih vab, in če je mogoče, za njeno odpravo.
4.1.6 Pogodbenice razvijajo in izvajajo ukrepe za zmanjšanje nezakonitega odvzemanja, in če je mogoče, za njegovo odpravo.
4.1.7 Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo lovce na lokalni, državni in mednarodni ravni, da ustanavljajo društva ali organizacije, v katerih usklajujejo svoje dejavnosti in pomagajo zagotavljati uravnoteženost.
4.1.8 Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo zahtevo po preverjanju znanja lovcev, ki med drugim vključuje prepoznavanje ptic.
4.2 Ekološki turizem
4.2.1 Kadar je ustrezno, pogodbenice spodbujajo izdelavo programov sodelovanja med vsemi zainteresiranimi, da se na mokriščih z zgostitvami populacij, naštetih v Razpredelnici 1, razvije za naravo občutljiv in ustrezen ekološki turizem, vendar ne na osrednjih območjih zavarovanih območij.
4.2.2 Pogodbenice si v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami prizadevajo oceniti stroške, koristi in druge posledice ekološkega turizma na izbranih mokriščih z zgostitvami populacij, naštetih v Razpredelnici 1. O izsledkih takih ocen obvestijo sekretariat sporazuma.
4.3 Druge človekove dejavnosti
4.3.1 Pogodbenice presojajo vpliv tistih predlaganih projektov, ki lahko povzročijo nasprotja med populacijami, naštetimi v Razpredelnici 1, na območjih, navedenih v odstavku 3.2, in človekovimi interesi, ter z izsledki presoje seznanjajo javnost.
4.3.2 Pogodbenice si prizadevajo zbirati informacije o škodi, predvsem na pridelkih, ki jo povzročajo populacije, naštete v Razpredelnici 1, in o izsledkih poročajo sekretariatu sporazuma.
4.3.3 Pogodbenice sodelujejo zato, da ugotovijo ustrezne načine za največje možno zmanjšanje škode ali ublažitev posledic škode predvsem na pridelkih, ki jo povzročijo populacije, naštete v Razpredelnici 1, pri čemer se opirajo na izkušnje, pridobljene drugod v svetu.
4.3.4 Pogodbenice sodelujejo zato, da razvijajo akcijske načrte posamičnih vrst populacij, ki povzročajo veliko škodo, predvsem na pridelkih. Sekretariat sporazuma skrbi za razvijanje in usklajevanje takih načrtov.
4.3.5 Kolikor je mogoče, pogodbenice spodbujajo visoke okoljske standarde pri načrtovanju in graditvi objektov, da zmanjšajo njihov vpliv na populacije, naštete v Razpredelnici 1. Proučiti morajo ukrepe za zmanjšanje vpliva postavljenih objektov, če se izkaže, da že negativno vplivajo na omenjene populacije.
4.3.6 Kadar dejavnost človeka ogroža stanje ohranjenosti populacij vodnih ptic, naštetih v Razpredelnici 1, si morajo pogodbenice prizadevati sprejeti ukrepe za omejitev stopnje ogrožanja. Ustrezni ukrepi bi med drugim na zavarovanih območjih lahko vključevali ukrepe ustanavljanja območij brez vznemirjanja, kamor javnost nima dostopa.
5. Raziskave in spremljanje stanja
5.1 Pogodbenice si prizadevajo popisovati slabo poznana območja, ki lahko imajo velike zgostitve populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Z izsledki takih popisov se seznanja javnost.
5.2 Pogodbenice si prizadevajo spremljati stanje populacij, naštetih v Razpredelnici 1. Izsledki takega spremljanja se objavljajo ali pošiljajo ustreznim mednarodnim organizacijam, da omogočajo preglede stanja in trendov populacije .
5.3 Pogodbenice sodelujejo zato, da izboljšajo presojanje trendov ptičje populacije kot merila za opisovanje stanja takih populacij.
5.4 Pogodbenice sodelujejo pri določanju selitvenih poti vseh populacij, naštetih v Razpredelnici 1, pri čemer uporabljajo razpoložljivo znanje o porazdelitvah v gnezditvenem in negnezditvenem obdobju in rezultate štetja, ter pri usklajenih programih obročkanja.
5.5 Pogodbenice si prizadevajo uvajati in spodbujati skupne raziskovalne projekte na področju ekologije in populacijske dinamike populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in njihovih habitatov, da določijo njihove posebne zahteve ter načine, ki so za njihovo ohranitev in upravljanje najustreznejši.
5.6 Pogodbenice si prizadevajo pripravljati študije učinkov izgube in poslabšanja stanja mokrišč ter motenj v nosilni zmogljivosti mokrišč, ki jih uporabljajo populacije, naštete v Razpredelnici 1, in motenj v selitvenih vzorcih takih populacij.
5.7 Pogodbenice si prizadevajo pripravljati študije posledic lova populacij, naštetih v Razpredelnici 1, in trgovanja z njimi ter pomena teh oblik koriščenja za lokalno in državno gospodarstvo.
5.8 Pogodbenice si prizadevajo sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in podpirati raziskovalne projekte in projekte spremljanja stanja.
6. Izobraževanje in obveščanje
6.1 Kadar je potrebno, pogodbenice poskrbijo za izobraževalne programe, s katerimi zagotovijo, da ima osebje, odgovorno za izvajanje tega akcijskega načrta, ustrezno znanje za njegovo učinkovito izvajanje.
6.2 Pogodbenice sodelujejo med seboj in s sekretariatom sporazuma, da razvijajo izobraževalne programe in izmenjujejo gradivo.
6.3 Pogodbenice si prizadevajo razvijati programe, informativno gradivo in mehanizme za ozaveščanje široke javnosti o ciljih, določbah in vsebini tega akcijskega načrta. V tem pogledu je posebna pozornost namenjena ljudem, ki živijo na pomembnih mokriščih ali blizu njih, uporabnikom teh mokrišč (lovcem, ribičem, turistom itd.) in lokalnim organom ter drugim nosilcem odločanja.
6.4 Pogodbenice si prizadevajo, da posebej ozaveščajo javnost o ohranjanju populacij, naštetih v Razpredelnici 1.
7. Izvajanje
7.1 Če je ustrezno, pogodbenice pri izvajanju tega akcijskega načrta dajejo prednost populacijam iz stolpca A Razpredelnice 1.
7.2 Če se pri populacijah, naštetih v Razpredelnici 1, na ozemlju pogodbenice pojavlja več kot ena populacija iste vrste, ta pogodbenica izvaja ukrepe ohranjanja, primerne za populacijo ali populacije, katerih stanje ohranjenosti je najslabše.
7.3 Sekretariat sporazuma v sodelovanju s strokovnim odborom in ob pomoči strokovnjakov iz držav na območju razširjenosti populacij usklajuje razvijanje navodil za ohranjanje v skladu s četrtim odstavkom IV. člena tega sporazuma, da pogodbenicam pomaga pri izvajanju tega akcijskega načrta. Kadar je mogoče, sekretariat sporazuma zagotavlja skladnost z navodili, odobrenimi v drugih mednarodnih dokumentih. Cilj teh navodil za ohranjanje je uvesti načelo trajnostne uporabe. Med drugim vključujejo:
(a) akcijske načrte posamičnih vrst,
(b) izredne ukrepe,
(c) pripravo popisov lokacij in metod za upravljanje habitatov,
(d) postopke lova,
(e) trgovanje z vodnimi pticami,
(f) turizem,
(g) zmanjšanje škode na pridelkih in
(h) protokol o spremljanju stanja vodnih ptic.
7.4 Sekretariat sporazuma v sodelovanju s strokovnim odborom in pogodbenicami pripravi vrsto mednarodnih pregledov, potrebnih za izvajanje tega akcijskega načrta, ki vključujejo:
(a) poročila o stanju in trendih populacij;
(b) praznine v podatkih iz popisov;
(c) omrežja območij, ki jih uporablja vsaka populacija, vključno s pregledi stanja zavarovanja vsakega območja, in ukrepi za upravljanje, sprejetimi v posameznem primeru;
(d) ustrezno lovsko in trgovinsko zakonodajo vsake države, ki se nanaša na vrste, naštete v Prilogi 2 k temu sporazumu;
(e) stopnjo priprave in izvajanja akcijskih načrtov posamičnih vrst;
(f) projekte ponovne naselitve in
(g) stanje vnesenih vrst tujerodnih vodnih ptic in njihovih križancev.
7.5 Sekretariat sporazuma si prizadeva zagotavljati, da se pregledi, omenjeni v odstavku 7.4, dopolnjujejo najmanj vsaka tri leta.
7.6 Strokovni odbor presoja navodila in preglede, pripravljene v skladu z odstavkoma 7.3 in 7.4, in oblikuje osnutke priporočil in resolucij, povezanih z razvijanjem, vsebino in izvajanjem navodil in pregledov, za razpravo na sejah zasedanja pogodbenic.
7.7 Sekretariat sporazuma redno pregleduje možne mehanizme za zagotavljanje dodatnih virov (sredstev in strokovne pomoči) za izvajanje tega akcijskega načrta in za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripravi poročilo.
Razpredelnica 1
STANJE POPULACIJ SELITVENIH VODNIH PTIC
KLJUČ ZA RAZVRSTITEV
Ključ k Razpredelnici 1 je podlaga za izvajanje akcijskega načrta.
Stolpec A
Skupina 1:
Skupina 2:
Skupina 3: | (a) vrste, ki so vključene v Dodatek 1 h konvenciji;
(b) vrste, ki so na Rdečem seznamu ogroženih živali Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov – IUCN iz 1994 (Groombridge 1993) naštete kot ogrožene ali
(c) populacije, ki vključujejo manj kot približno 10.000 osebkov.
Populacije, ki štejejo od približno 10.000 do približno 25.000 osebkov.
Populacije, ki štejejo od približno 25.000 do približno 100.000 osebkov in se obravnavajo kot ogrožene zaradi:
(a) zgostitve na majhnem številu območij v vseh stopnjah svojega letnega cikla;
(b) odvisnosti od habitatnega tipa, ki je hudo ogrožen;
(c) očitnega dolgoročnega upadanja ali
(d) močnih nihanj v velikosti ali trendu populacij. |
Za vrste, naštete v skupinah 2 in 3, glej odstavek 2.1.1 te priloge.
Stolpec B
Skupina 1:
Skupina 2:Populacije, ki štejejo od približno 25.000 do približno 100.000 osebkov in ne izpolnjujejo pogojev iz stolpca A, navedenih zgoraj.
Populacije, ki štejejo več kot približno 100.000 osebkov in se zanje meni, da potrebujejo posebno pozornost zaradi:
(a) zgostitve na majhnem številu območij v vseh stopnjah njihovega letnega cikla;
(b) odvisnosti od habitatnega tipa, ki je hudo ogrožen;
(c) očitnega dolgoročnega upadanja ali
(d) velikih nihanj v velikosti ali trendu populacij.
Stolpec C
Skupina 1:
Populacije, ki štejejo več kot približno 100.000 osebkov in bi lahko veliko pridobile z mednarodnim sodelovanjem in ne izpolnjujejo pogojev iz stolpca A ali iz stolpca B zgoraj.
PREGLED RAZPREDELNICE 1
To razpredelnico:
(a) redno pregleduje strokovni odbor v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka VII. člena tega sporazuma in
(b) dopolnjuje zasedanje pogodbenic z vidika sklepnih ugotovitev takih pregledov, če je potrebno, v skladu s pododstavkom (d) devetega odstavka VI. člena tega sporazuma.
RAZLAGA OKRAJŠAV
gne.: gnezditev
pre.: prezimovanje
s.: severen, severna, severno
v.: vzhoden, vzhodna, vzhodno
j.: južen, južna, južno
z.: zahoden, zahodna, zahodno
sv.: severovzhoden, severovzhodna, severovzhodno
sz.: severozahoden, severozahodna, severozahoden
jv.: jugovzhoden, jugovzhodna, jugovzhodno
jz.: jugozahoden, jugozahodna, jugozahodno
1: Stanje populacije neznano. Stanje ohranjenosti ocenjeno.
*: Glej odstavek 2.1.1.
OPOMBE
1. Populacijski podatki, uporabljeni za sestavo Razpredelnice 1, ustrezajo, kolikor je mogoče, številu osebkov v možnem gnezditvenem staležu na območju sporazuma. Stanje temelji na najboljših razpoložljivih objavljenih ocenah populacij.
2. Okrajšavi (gne.) ali (pre.) pri navedbah populacij sta samo pripomoček za njihovo prepoznavanje. Ne navajata sezonskih omejitev ukrepanja v zvezi s temi populacijami po tem sporazumu in akcijskem načrtu.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-12/03-20/1
Ljubljana, dne 18. junija 2003
EPA 835-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 07/08/2003 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |