Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


Z A K O N

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O POSEBEJ ZAVAROVANIH OBMOČJIH
IN BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI V SREDOZEMLJU (MPZOS)



1. člen

Ratificira se Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju, sprejet v Barceloni 10. junija 1995.

2. člen

Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:





PROTOKOL O POSEBEJ ZAVAROVANIH OBMOČJIH IN BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI V SREDOZEMLJU


Pogodbenice tega protokola

so pogodbenice Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejete 16. februarja 1976 v Barceloni,

se zavedajo velikega vpliva človekovih dejavnosti na stanje morskega okolja in obale ter splošneje na ekosisteme območij s prevladujočimi sredozemskimi značilnostmi,

poudarjajo, da je pomembno varovati, in če je primerno, izboljševati stanje sredozemske naravne in kulturne dediščine, zlasti z ustanavljanjem posebej zavarovanih območij ter tudi z varovanjem in ohranjanjem ogroženih vrst,

upoštevajo dokumente, ki jih je sprejela Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, in zlasti Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992),

se zavedajo, da ob nevarnosti občutnega zmanjšanja ali izgube biološke raznovrstnosti pomanjkanje popolne znanstvene zanesljivosti ne bi smelo biti razlog za odlaganje ukrepov, s katerimi bi se lahko izognili tej grožnji ali jo čim bolj zmanjšali,

upoštevajo, da bi morale vse pogodbenice sodelovati, da se ohranita, zavarujeta in obnovita zdravje in celovitost ekosistemov, pri tem pa imajo skupne, čeprav različne odgovornosti, in

so se zato sporazumele:


I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
OPREDELITEV POJMOV

V tem protokolu:

a) "konvencija" pomeni Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, sprejeto 16. februarja 1976 v Barceloni in spremenjeno leta 1995 v Barceloni;

b) "biološka raznovrstnost" pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh okolij, ki vključujejo med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme in ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznolikost znotraj vrst, med vrstami in raznolikost ekosistemov;

c) "prizadeta vrsta" pomeni katero koli vrsto, ki ji grozi izumrtje na celotnem območju razširjenosti ali njegovem delu;

d) "endemična vrsta" pomeni katero koli vrsto, katere območje razširjenosti je omejeno na določeno geografsko območje;

e) "ogrožena vrsta" pomeni katero koli vrsto, ki bo v predvidljivi prihodnosti verjetno izumrla na celotnem območju razširjenosti ali njegovem delu in verjetno ne bo preživela, če bodo še naprej delovali dejavniki, ki povzročajo upadanje števila ali poslabšanje habitata;

f) "ohranitveno stanje vrste" pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko vplivajo na njeno dolgoročno porazdelitev in številčnost;

g) "pogodbenice" pomeni pogodbenice tega protokola;

h) "organizacija" pomeni organizacijo iz 2. člena konvencije;

i) "center" pomeni Regionalni center dejavnosti za posebej zavarovana območja.
2. člen
GEOGRAFSKI OBSEG

1. Območje, za katero se uporablja ta protokol, je območje Sredozemskega morja, kot je razmejeno v 1. členu konvencije. Obsega tudi:

– morsko dno in njegovo podzemlje ;
– vode, morsko dno in njegovo podzemlje na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, ki pri vodotokih sega vse do meje sladke vode;
– kopenska obalna območja, ki jih določi vsaka pogodbenica, vključno z mokrišči.

2. Nič v tem protokolu niti akt, sprejet na njegovi podlagi, ne vpliva na pravice, na sedanje in prihodnje zahtevke ali na pravna stališča katere koli države v zvezi s pravom morja, zlasti z naravo in obsegom morskih območij, razmejitvijo morskih območij med državami z nasproti ležečimi ali sosednjimi obalami, svobodno plovbo na odprtem morju, pravico in načini prehoda skozi ožine, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo, in pravico neškodljivega prehoda skozi teritorialna morja, kot tudi z naravo ter obsegom jurisdikcije obalne države, države zastave in države pristanišča.

3. Nobeno dejanje ali dejavnost, ki temelji na tem protokolu, ne sme biti razlog za zahtevke, spore ali spodbijanje zahtevkov za suverenost ali jurisdikcijo države.
3. člen
SPLOŠNE OBVEZNOSTI

1. Vsaka pogodbenica stori vse potrebno:

a) da varuje, ohranja in upravlja območja posebne naravne ali kulturne vrednosti na trajnosten in okolju neškodljiv način, predvsem z ustanavljanjem posebej zavarovanih območij;

b) da varuje, ohranja in upravlja ogrožene ali prizadete rastlinske ali živalske vrste.

2. Pogodbenice neposredno ali prek pristojnih mednarodnih organizacij sodelujejo pri ohranjanju in trajnostni uporabi biološke raznovrstnosti na območju, na katerem se uporablja ta protokol.

3. Pogodbenice določijo sestavine biološke raznovrstnosti, ki so pomembne za njeno ohranitev in trajnostno uporabo, in sestavijo inventarje takih sestavin.

4. Pogodbenice sprejmejo strategije, načrte in programe za ohranitev biološke raznovrstnosti in trajnostno uporabo morskih in obalnih bioloških virov ter jih vključijo v svoje ustrezne sektorske in medsektorske politike.

5. Pogodbenice spremljajo sestavine biološke raznovrstnosti iz tretjega odstavka tega člena in določijo procese in vrste dejavnosti, ki imajo ali lahko imajo pomemben škodljiv vpliv na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter spremljajo njihove učinke.

6. Vsaka pogodbenica uporablja ukrepe, predvidene v tem protokolu, brez vpliva na suverenost ali jurisdikcijo drugih pogodbenic ali držav. Vsi ukrepi, ki jih sprejme pogodbenica, da bi uveljavila te ukrepe, so skladni z mednarodnim pravom.
II. DEL
VARSTVO OBMOČIJ

PRVI RAZDELEK – POSEBEJ ZAVAROVANA OBMOČJA
4. člen
CILJI

Cilj posebej zavarovanih območij je varovati:

a) reprezentativne tipe obalnih in morskih ekosistemov ustrezne velikosti, da se zagotovi njihova dolgoročna samoohranitvena sposobnost in ohrani njihova biološka raznovrstnost;

b) habitate, ki so v nevarnosti, da izginejo iz svojega naravnega območja razširjenosti v Sredozemlju, ali katerih naravno območje razširjenosti je zmanjšano zaradi njihovega krčenja ali zato, ker so ta območja omejena že sama po sebi;

c) habitate, ki so nujni za preživetje, razmnoževanje in obnavljanje prizadetih, ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst;

d) območja posebnega pomena zaradi njihove znanstvene, estetske, kulturne ali izobraževalne zanimivosti.
5. člen
USTANOVITEV POSEBEJ ZAVAROVANIH OBMOČIJ

1. Vsaka pogodbenica lahko ustanovi posebej zavarovana območja v obmorskih in obalnih conah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo.

2. Če pogodbenica namerava na območju pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejami cone pod suverenostjo ali jurisdikcijo druge pogodbenice, si pristojni organi obeh pogodbenic prizadevajo sodelovati, da bi se sporazumeli o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in med drugim proučili možnost, da bi druga pogodbenica ustanovila ustrezno posebej zavarovano območje ali sprejela druge primerne ukrepe.

3. Če pogodbenica namerava na območju pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejami cone pod suverenostjo ali jurisdikcijo države, ki ni pogodbenica tega protokola, si pogodbenica prizadeva sodelovati s to državo tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku.

4. Če namerava država, ki ni pogodbenica tega protokola, ustanoviti posebej zavarovano območje, ki se stika z državno mejo in z mejami cone pod suverenostjo ali jurisdikcijo pogodbenice tega protokola, si slednja prizadeva sodelovati s to državo tako, kot je navedeno v drugem odstavku.
6. člen
VARSTVENI UKREPI

Pogodbenice skladno z mednarodnim pravom in ob upoštevanju značilnosti vsakega posebej zavarovanega območja sprejmejo potrebne varstvene ukrepe, zlasti:

a) krepitev uporabe drugih protokolov h konvenciji in drugih ustreznih mednarodnih pogodb, katerih pogodbenice so;

b) prepoved odmetavanja ali odvajanja odpadkov in drugih snovi, ki bi verjetno neposredno ali posredno škodovali celovitosti posebej zavarovanega območja;

c) zakonsko ureditev prehoda ladij in vsakega ustavljanja ali sidranja;

d) zakonsko ureditev naselitve katere koli vrste, ki ni domorodna na obravnavanem posebej zavarovanem območju, ali gensko spremenjenih vrst ter naselitve ali ponovne naselitve vrst, ki so ali so bile na posebej zavarovanem območju;

e) zakonsko ureditev ali prepoved vsake dejavnosti, ki vključuje raziskovanje ali spreminjanje tal ali izkoriščanje kopenskega podtalja, morskega dna ali njegovega podzemlja;

f) zakonsko ureditev znanstvenoraziskovalnih dejavnosti;

g) zakonsko ureditev ali prepoved ribolova, lova, odvzema živali in nabiranja rastlin ali njihovega uničevanja ter trgovine z živalmi, deli živali, rastlinami, deli rastlin, ki izvirajo iz posebej zavarovanih območij;

h) zakonsko ureditev, in če je potrebno, prepoved vseh drugih dejavnosti ali dejanj, ki bi verjetno poškodovala ali vznemirila vrste ali bi lahko ogrozila ohranitveno stanje ekosistemov ali vrst ali škodovala naravnim in kulturnim značilnostim posebej zavarovanega območja;

i) kakršen koli drug ukrep, katerega cilj je varovanje ekoloških in bioloških procesov ter krajine.
7. člen
NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE

1. Pogodbenice skladno s pravili mednarodnega prava sprejmejo ukrepe za načrtovanje, upravljanje, nadziranje in spremljanje stanja in sprememb za posebej zavarovana območja.

2. Taki ukrepi naj za vsako posebej zavarovano območje vključujejo:

a) izdelavo in sprejem načrta upravljanja, ki določa pravni in institucionalni okvir ter primerne ukrepe upravljanja in varstva;

b) stalno spremljanje ekoloških procesov, habitatov, populacijske dinamike, krajin ter vpliva človekovih dejavnosti;

c) ustrezno dejavno vključevanje lokalnih skupnosti in prebivalstva v upravljanje posebej zavarovanih območij skupaj s pomočjo lokalnim prebivalcem, ki bi bili z ustanovitvijo takih območij lahko prizadeti;

d) sprejem mehanizmov za financiranje spodbujanja uveljavitve in upravljanja posebej zavarovanih območij ter razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo, da je upravljanje združljivo s cilji takih območij;

e) zakonsko ureditev dejavnosti, ki so združljive s cilji ustanovitve posebej zavarovanih območij, in pogojev ustreznih dovoljenj;

f) izobraževanje upravljavcev in usposobljenega strokovnega osebja ter razvoj ustrezne infrastrukture.

3. Pogodbenice zagotovijo, da nacionalni načrti za ukrepanje v izjemnih razmerah vključujejo ukrepe za odzivanje ob dogodkih, ki bi lahko povzročili škodo ali ogrozili posebej zavarovana območja.

4. Ko so posebej zavarovana območja, ki zajemajo kopenska in morska območja, ustanovljena, si pogodbenice prizadevajo zagotoviti usklajeno vodenje in upravljanje posebej zavarovanega območja kot celote.
DRUGI RAZDELEK – POSEBEJ ZAVAROVANA OBMOČJA, POMEMBNA ZA SREDOZEMLJE

8. člen
IZDELAVA SEZNAMA POSEBEJ ZAVAROVANIH OBMOČIJ, POMEMBNIH ZA SREDOZEMLJE

1. Da bi spodbudile sodelovanje pri upravljanju in ohranjanju naravnih območij ter varstvu ogroženih vrst in njihovih habitatov, pogodbenice sestavijo Seznam posebej zavarovanih območij, pomembnih za Sredozemlje, v nadaljnjem besedilu seznam SPAMI.

2. Seznam SPAMI lahko vključuje območja:

– ki so pomembna za ohranjanje sestavin biološke raznovrstnosti v Sredozemlju;
– kjer so ekosistemi, značilni za sredozemsko območje, ali habitat prizadetih vrst;
– ki so posebnega pomena na znanstveni, estetski, kulturni ali izobraževalni ravni.

3. Pogodbenice se strinjajo:

a) da priznajo poseben pomen teh območij za Sredozemlje;

b) da upoštevajo ukrepe, ki se uporabljajo za SPAMI, in niti ne dovolijo niti ne izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju s cilji ustanovitve SPAMI.
9. člen
POSTOPEK ZA USTANOVITEV SPAMI IN ZA VKLJUČITEV TEH OBMOČIJ V SEZNAM

1. SPAMI se lahko ustanovi po postopku, predvidenem v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, v: a) morskih in obalnih conah pod suverenostjo ali jurisdikcijo pogodbenic; b) conah, ki so deloma ali v celoti na odprtem morju.

2. Predloge za vključitev v seznam lahko predložijo:

a) pogodbenica, če je območje v že razmejeni coni pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo;

b) dve ali več sosednjih pogodbenic, če je območje deloma ali v celoti na odprtem morju;

c) sosednje pogodbenice na območjih, kjer meje državne suverenosti ali jurisdikcije še niso določene.

3. Pogodbenice, ki dajo predlog za vključitev v seznam SPAMI, pošljejo centru uvodno poročilo, ki vsebuje podatke o zemljepisni legi območja, njegovih fizičnih in ekoloških značilnostih, pravnem statusu, načrtih upravljanja in načinih njihovega izvajanja ter izjavo, ki utemeljuje sredozemski pomen območja;

a) če je predlog oblikovan skladno s pododstavkoma b) in c) drugega odstavka tega člena, se udeležene sosednje pogodbenice med seboj posvetujejo, da zagotovijo skladnost predlaganih ukrepov varstva in upravljanja ter načinov njihovega izvajanja;

b) v predlogih, danih po drugem odstavku tega člena, so navedeni ukrepi varstva in upravljanja, ki se uporabljajo za območje, ter načini njihovega izvajanja.

4. Postopek za vključitev predlaganega območja v seznam:

a) za vsako območje se predlog predloži nacionalnim koordinatorjem, ki proučijo njegovo skladnost s skupnimi smernicami in merili, sprejetimi na podlagi 16. člena;

b) če je po presoji predlog, dan v skladu s pododstavkom a) drugega odstavka tega člena, skladen s smernicami in skupnimi merili, organizacija obvesti zasedanje pogodbenic, ki se odloči, da se območje vključi v seznam SPAMI;

c) če je predlog, dan v skladu s pododstavkoma b) in c) drugega odstavka tega člena, skladen s smernicami in skupnimi merili, ga center pošlje organizaciji, ki obvesti zasedanje pogodbenice. Odločitev, da se območje vključi v seznam SPAMI, pogodbenice sprejmejo s konsenzom. Pogodbenice tudi odobrijo ukrepe upravljanja, ki se uporabljajo za območje.

5. Pogodbenice, ki so predlagale vključitev območja v seznam SPAMI, izvajajo ukrepe varstva in ohranjanja, ki so določeni v njihovih predlogih skladno s tretjim odstavkom tega člena. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale tako določena pravila. Center obvesti pristojne mednarodne organizacije o seznamu in ukrepih, izvedenih na teh območjih.

6. Pogodbenice lahko popravijo seznam SPAMI. V ta namen center pripravi poročilo.
10. člen
SPREMEMBE STATUSA SPAMI

O spremembah v razmejitvi ali pravnem statusu SPAMI ali ukinitvi celotnega ali dela območja se ne odloča, če za to ni tehtnih razlogov; pri tem je treba upoštevati, da je treba varovati okolje in spoštovati obveznosti, določene v tem protokolu, in se ravnati po postopku, ki je podoben postopku za ustanovitev SPAMI, in njegovo vključitev v seznam.
III. DEL
VARSTVO IN OHRANITEV VRST

11. člen
UKREPI DRŽAVE ZA VARSTVO IN OHRANITEV VRST

1. Pogodbenice ravnajo z rastlinskimi in živalskimi vrstami tako, da vzdržujejo njihovo ugodno ohranitveno stanje.

2. Pogodbenice v conah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo določijo prizadete ali ogrožene rastlinske in živalske vrste, sestavijo njihove sezname in jim podelijo status zavarovane vrste. Pogodbenice zakonsko uredijo, in če je primerno, prepovejo dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na take vrste ali njihove habitate, in upravljajo, načrtujejo ali izvedejo druge ukrepe tako, da zagotovijo ugodno ohranitveno stanje takih vrst.

3. Za zavarovane živalske vrste pogodbenice nadzorujejo in po potrebi prepovejo:

a) odvzemanje, posedovanje ali ubijanje (kar v možnem obsegu vključuje tudi naključni odvzem, posedovanje ali ubijanje) teh vrst, njihovih jajc, delov ali izdelkov, trgovanje z njimi ter njihovo prevažanje in razstavljanje v komercialne namene;

b) vznemirjanje prosto živečih živali, zlasti med razmnoževanjem, inkubacijo, hibernacijo ali selitvijo ter v drugih obdobjih biološkega stresa, kolikor je to le mogoče.

4. Poleg ukrepov, določenih v prejšnjem odstavku, pogodbenice usklajujejo svoja prizadevanja z dvostranskim in večstranskim delovanjem, kar po potrebi vključuje sporazume za varstvo in obnovitev selitvenih vrst, katerih območje razširjenosti sega na območje, za katero se uporablja ta protokol.

5. Za zavarovane rastlinske vrste, njihove dele in izdelke pogodbenice zakonsko uredijo in po potrebi prepovejo vse oblike uničevanja in motenja, vključno s trganjem, nabiranjem, rezanjem, ruvanjem, posedovanjem takih vrst, trgovanjem z njimi ali njihovim prevažanjem in razstavljanjem v komercialne namene.

6. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo ukrepe in načrte glede razmnoževanja zavarovanih živali in rastlin ex situ, zlasti glede vzreje živali v ujetništvu..

7. Pogodbenice si neposredno ali prek centra prizadevajo posvetovati se z državami na območju razširjenosti, ki niso pogodbenice tega protokola, da bi uskladile svoja in njihova prizadevanja za varstvo prizadetih ali ogroženih vrst in ravnanje z njimi.

8. Če je le mogoče, pogodbenice sprejmejo določbe za vrnitev nezakonito izvožene ali posedovane zavarovane vrste. Pogodbenice naj si prizadevajo take osebke ponovno naseliti v njihov naravni habitat.
12. člen
SKUPNI UKREPI ZA VARSTVO IN OHRANITEV VRST

1. Pogodbenice sprejmejo skupne ukrepe, da zagotovijo varstvo in ohranitev rastlin in živali, navedenih v tistih prilogah k temu protokolu, ki se nanašajo na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst in Seznam vrst, katerih izkoriščanje je zakonsko urejeno.

2. Pogodbenice zagotovijo največje možno varstvo in obnovitev rastlinskih in živalskih vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst, tako da na državni ravni sprejmejo ukrepe, predvidene v tretjem in petem odstavku 11. člena tega protokola.

3. Pogodbenice prepovejo uničenje in poškodovanje habitatov vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam prizadetih ali ogroženih vrst, ter oblikujejo in izvedejo načrte ukrepanja za njihovo ohranitev in obnovitev. Pogodbenice še naprej sodelujejo pri izvajanju ustreznih načrtov ukrepanja, ki so že sprejeti.

4. Pogodbenice v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami storijo vse potrebno, da zagotovijo ohranitev vrst iz priloge, ki se nanaša na Seznam vrst, katerih izkoriščanje je zakonsko urejeno, in hkrati dovolijo in zakonsko uredijo izkoriščanje teh vrst, da tako zagotovijo in vzdržujejo njihovo ugodno ohranitveno stanje.

5. Če območje razširjenosti ogrožene ali prizadete vrste sega na obe strani državne meje ali meje, ki ločuje ozemlja ali območja, nad katerimi imata suverenost ali jurisdikcijo dve pogodbenici tega protokola, ti pogodbenici sodelujeta, da bi zagotovili varstvo in ohranitev ter po potrebi obnovitev takih vrst.

6. Pogodbenice lahko odobrijo izjeme pri prepovedih, predpisanih za varstvo vrst iz prilog k temu protokolu, za znanstvene ali izobraževalne namene ali namene upravljanja, ki so potrebni, da se zagotovi preživetje vrste ali prepreči pomembna škoda, če ni na voljo nobenih drugih zadovoljivih rešitev in če izjema ne škoduje preživetju populacije ali katere koli druge vrste. O takih izjemah se uradno obvestijo pogodbenice.
13. člen
NASELITEV TUJERODNIH ALI GENSKO SPREMENJENIH VRST

1. Pogodbenice storijo vse potrebno, da zakonsko uredijo namerno ali naključno naselitev tujerodnih ali gensko spremenjenih vrst v naravo in prepovejo tako naselitev, ki lahko škodljivo vpliva na ekosisteme, habitate ali vrste na območju, za katero se uporablja ta protokol.

2. Pogodbenice si prizadevajo izvajati vse možne ukrepe, da iztrebijo vrste, ki so že bile naseljene, če znanstvena presoja pokaže, da take vrste povzročajo ali bodo verjetno povzročile škodo ekosistemom, habitatom ali vrstam na območju, za katero se uporablja ta protokol.

IV. DEL
DOLOČBE, SKUPNE ZA ZAVAROVANA OBMOČJA IN VRSTE

14. člen
SPREMEMBE PRILOG

1. Postopki za spreminjanje prilog k temu protokolu so postopki, določeni v 17. členu konvencije.

2. Vse predlagane spremembe, predložene zasedanju pogodbenic, predhodno ocenijo nacionalni koordinatorji na skupnem sestanku.
15. člen
INVENTARJI

Vsaka pogodbenica izdela izčrpne inventarje:

a) tistih območij pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, na katerih so redki ali občutljivi ekosistemi, ki so rezervoarji biološke raznovrstnosti, in ki so pomembna za ogrožene ali prizadete vrste;

b) prizadetih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst.
16. člen
SMERNICE IN SKUPNA MERILA

Pogodbenice sprejmejo:

a) skupna merila za izbiranje zavarovanih morskih in obalnih območij, ki bi se lahko vključila v seznam SPAMI, ki bo priloga k protokolu;

b) skupna merila za vključitev dodatnih vrst v priloge;

c) smernice za ustanavljanje in upravljanje posebej zavarovanih območij.

Zasedanje pogodbenic lahko spremenijo merila in smernice iz odstavkov b) in c) na podlagi predloga ene ali več pogodbenic.
17. člen
PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

Pogodbenice med načrtovanjem, na podlagi katerega se odloča o industrijskih in drugih projektih in dejavnostih, ki bi lahko pomembno vplivali na zavarovana območja in vrste ter njihove habitate, ovrednotijo in upoštevajo možne neposredne ali posredne, takojšnje ali dolgoročne vplive, vključno s skupnim vplivom predvidenih projektov in dejavnosti.
18. člen
VKLJUČEVANJE TRADICIONALNIH DEJAVNOSTI

1. Pri oblikovanju varstvenih ukrepov pogodbenice upoštevajo tradicionalne dejavnosti, ki so značilne za kulturo in preživljanje lokalnega. Če je potrebno, odobrijo izjeme, da se zadovoljijo take potrebe. Nobena izjema, dovoljena v ta namen, ne sme:

a) ogroziti ohranitve ekosistemov, zavarovanih po tem protokolu, ali bioloških procesov, ki prispevajo k ohranjanju teh ekosistemov;

b) povzročiti izumrtja ali pomembnega zmanjšanja števila osebkov, ki sestavljajo rastlinske in živalske populacije ali vrste, zlasti prizadete, ogrožene, selitvene ali endemične vrste.

2. Pogodbenice, ki odobrijo izjeme pri varstvenih ukrepih, ustrezno obvestijo druge pogodbenice.
19. člen
SEZNANJANJE, OBVEŠČANJE, OZAVEŠČANJE IN IZOBRAŽEVANJE JAVNOSTI

1. Pogodbenice ustrezno seznanjajo javnost z ustanovitvijo posebej zavarovanih območij, njihovimi mejami in zanje veljavnimi predpisi ter z razglasitvijo zavarovanih vrst, njihovimi habitati in zanje veljavnimi predpisi.

2. Pogodbenice si prizadevajo obvestiti javnost o pomenu in vrednosti posebej zavarovanih območij in vrst in o znanstvenih dognanjih, ki se nanašajo na ohranjanje narave in druga področja. Take informacije naj bodo ustrezno vključene v izobraževalne programe. Pogodbenice si prizadevajo tudi spodbujati javnost in naravovarstvene organizacije, da sodelujejo pri ukrepih, ki so potrebni za varstvo obravnavanih območij in vrst, skupaj s presojami vplivov na okolje.
20. člen
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE RAZISKAVE TER RAZISKAVE NA PODROČJU UPRAVLJANJA

1. Pogodbenice spodbujajo in razvijajo znanstveno in tehnično raziskovanje, povezano s cilji tega protokola. Spodbujajo in razvijajo tudi raziskovanje trajnostne rabe posebej zavarovanih območij in ravnanje z zavarovanimi vrstami.

2. Kadar je potrebno, se pogodbenice posvetujejo med seboj in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, da bi določile, načrtovale in izvedle programe znanstvenih in tehničnih raziskav ter spremljanja stanja in sprememb, ki so potrebni za določanje in spremljanje zavarovanih območij in vrst, in ocenile učinkovitost ukrepov za izvajanje načrtov upravljanja in obnove.

3. Pogodbenice neposredno ali prek centra izmenjujejo znanstvene in tehnične informacije o tekočih in načrtovanih programih raziskav in spremljanja stanja in sprememb ter o rezultatih takih programov. Kolikor je le mogoče, usklajujejo svoje programe raziskav in spremljanja stanja in sprememb ter si skupaj prizadevajo opredeliti ali standardizirati svoje postopke.

4. Pri tehničnih in znanstvenih raziskavah pogodbenice dajejo prednost SPAMI in vrstam iz prilog k temu protokolu.
21. člen
MEDSEBOJNO SODELOVANJE

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo centra ali mednarodnih organizacij izdelajo programe sodelovanja, da uskladijo ustanavljanje, ohranjanje, načrtovanje in upravljanje posebej zavarovanih območij ter izbiranje in ohranjanje zavarovanih vrst ter ravnanje z njimi. Redno si izmenjujejo informacije o značilnostih zavarovanih območij in vrst, o pridobljenih izkušnjah in o težavah, s katerimi se srečujejo.

2. Pogodbenice čim prej obvestijo druge pogodbenice, države, ki bi lahko bile prizadete, in center o vsaki okoliščini, ki bi lahko ogrozila ekosisteme posebej zavarovanih območij ali preživetje zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
22. člen
MEDSEBOJNA POMOČ

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo centra ali mednarodnih organizacij sodelujejo pri oblikovanju, financiranju in izvajanju programov medsebojne pomoči in pomoči državam v razvoju, ki zaprosijo za pomoč, da bi izvajale ta protokol.

2. Ti programi vključujejo okoljsko izobraževanje javnosti, usposabljanje znanstvenega in tehničnega osebja ter upravljavcev, znanstveno raziskovanje, nabavo, uporabo, projektiranje in razvoj ustrezne opreme ter prenos tehnologije pod ugodnimi pogoji, o katerih se sporazumejo zadevne pogodbenice.

3. Pogodbenice pri medsebojni pomoči dajejo prednost SPAMI in vrstam iz prilog k temu protokolu.
23. člen
POROČILA POGODBENIC

Pogodbenice rednim zasedanjem pogodbenic predložijo poročilo o izvajanju tega protokola, zlasti:

a) o statusu območij, vključenih v seznam SPAMI, in o stanju na teh območjih;

b) o vseh spremembah pri razmejitvi ali pravnem statusu SPAMI in zavarovanih vrst;

c) o možnih izjemah, dovoljenih na podlagi 12. in 18. člena tega protokola.

V. DEL
INSTITUCIONALNE DOLOČBE

24. člen
NACIONALNI KOORDINATORJI

Vsaka pogodbenica imenuje nacionalnega koordinatorja, ki je odgovoren za povezavo s centrom glede tehničnih in znanstvenih vidikov izvajanja tega protokola. Nacionalni koordinatorji se redno sestajajo za izvajanje nalog, ki izhajajo iz tega protokola.
25. člen
USKLAJEVANJE

1. Organizacija je odgovorna za usklajevanje izvajanja tega protokola. Pri tem ji pomaga center, ki mu lahko poveri te naloge:

a) v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi, medvladnimi in nevladnimi organizacijami pomagati pogodbenicam pri:

– ustanavljanju in upravljanju posebej zavarovanih območij na območju, za katero se uporablja ta protokol;
– izvajanju programov tehničnih in znanstvenih raziskav, kot je predvideno v 20. členu tega protokola;
– izmenjavi znanstvenih in tehničnih informacij med pogodbenicami, kot je predvideno v 20. členu tega protokola;
– pripravi programov upravljanja za posebej zavarovana območja in vrste;
– razvijanju programov sodelovanja na podlagi 21. člena tega protokola;
– pripravi izobraževalnega gradiva, namenjenega različnim skupinam;

b) sklicevati in organizirati sestanke nacionalnih koordinatorjev in jim zagotoviti storitve sekretariata;

c) oblikovati priporočila o smernicah in skupnih merilih na podlagi 16. člena tega protokola;

d) pripravljati in obnavljati baze podatkov o posebej zavarovanih območjih, zavarovanih vrstah in drugih zadevah, povezanih s tem protokolom;

e) pripravljati poročila in tehnične študije, ki bi lahko bile potrebne za izvajanje tega protokola;

f) izdelovati in izvajati programe usposabljanja iz drugega odstavka 22. člena;

g) sodelovati z regionalnimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom območij in vrst, pod pogojem, da se spoštuje svojevrstnost vsake organizacije in da se upošteva, da je treba preprečiti podvajanje dejavnosti;

h) izvajati naloge, ki so mu bile dodeljene v načrtih ukrepanja, sprejetih v okviru tega protokola;

i) izvajati kakršne koli druge naloge, ki mu jih dodelijo pogodbenice.
26. člen
ZASEDANJA POGODBENIC

1. Redna zasedanja pogodbenic tega protokola potekajo skupaj z rednimi zasedanji pogodbenic konvencije, ki se skličejo na podlagi 14. člena konvencije. Skladno z omenjenim členom lahko imajo pogodbenice tudi izredna zasedanja.

2. Cilji zasedanj pogodbenic tega protokola so predvsem:

a) spremljati izvajanje tega protokola;

b) nadzorovati delo organizacije in centra v zvezi z izvajanjem tega protokola in politično usmerjati njune dejavnosti;

c) presojati učinkovitost ukrepov, sprejetih za upravljanje in varstvo območij in vrst, in proučevati potrebe po drugih ukrepih, zlasti v obliki prilog k temu protokolu in sprememb protokola ali njegovih prilog;

d) sprejeti smernice in skupna merila, predvidene v 16. členu tega protokola;

e) obravnavati poročila, ki jih pošljejo pogodbenice po 23. členu tega protokola, in vse druge ustrezne informacije, ki jih pogodbenice sporočijo prek centra;

f) dajati pogodbenicam priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje tega protokola;

g) proučiti priporočila s sestankov nacionalnih koordinatorjev na podlagi 24. člena tega protokola;

h) odločati o vključitvi območja v seznam SPAMI skladno s četrtim odstavkom 9. člena tega protokola;

i) ustrezno proučiti kakršne koli druge zadeve, pomembne za ta protokol;

j) obravnavati in oceniti izjeme, ki jih pogodbenice dovolijo skladno z 12. in 18. členom tega protokola.
VI. DEL
KONČNE DOLOČBE

27. člen
VPLIV PROTOKOLA NA DOMAČO ZAKONODAJO

Določbe tega protokola ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo ustrezne strožje notranje ukrepe za izvajanje tega protokola.
28. člen
ODNOSI S TRETJIMI
1. Pogodbenice povabijo države, ki niso pogodbenice protokola, in mednarodne organizacije, da sodelujejo pri izvajanju tega protokola.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, ki bodo skladni z mednarodnim pravom, in s katerimi bodo zagotovile, da nihče ne bo opravljal nobene dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z načeli in nameni tega protokola.
29. člen
PODPIS

Ta protokol je vsem pogodbenicam konvencije na voljo za podpis 10. junija 1995 v Barceloni in od 11. junija 1995 do 10. junija 1996 v Madridu.
30. člen
RATIFIKACIJA, SPREJETJE ALI ODOBRITEV

Ta protokol je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri vladi Španije, ki bo prevzela naloge depozitarja.
31. člen
PRISTOP

Ta protokol je od 10. junija 1996 na voljo za pristop kateri koli državi in regionalni gospodarski grupaciji, ki je pogodbenica konvencije.
32. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Ta protokol začne veljati trideseti dan po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi protokola ali listine o pristopu k protokolu.

2. V odnosih med pogodbenicami obeh protokolov ta protokol z dnem, ko začne veljati, nadomesti Protokol o posebej zavarovanih območjih v Sredozemskem morju iz leta 1982.



Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Barceloni 10. junija 1995 v enem izvodu v angleškem, arabskem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako veljavna, za podpis katere koli pogodbenice konvencije.



PRILOGA I

SKUPNA MERILA ZA IZBIRANJE ZAVAROVANIH MORSKIH IN OBALNIH OBMOČIJ, KI BI SE LAHKO VKLJUČILA V SEZNAM SPAMI


A. SPLOŠNA NAČELA

Pogodbenice se strinjajo, da bodo navedena splošna načela vodila njihovo delo pri izdelavi seznama SPAMI:

a) Ohranjanje naravne dediščine je temeljni cilj, ki mora opredeljevati SPAMI. Uresničevanje drugih ciljev, kot je ohranjanje kulturne dediščine, in spodbujanje znanstvenih raziskav, izobraževanja, udeleževanja in sodelovanja sta pri SPAMI zelo zaželeni in se štejeta v dobro za vključitev območja v seznam, dokler sta združljivi s cilji ohranjanja.

b) Skupno število območij, vključenih v seznam, ali število območij, ki jih posamezna pogodbenica lahko predlaga za vpis, ni omejeno. Kljub temu pa se pogodbenice strinjajo, da se bodo območja izbirala na znanstveni podlagi in vključevala v seznam glede na njihove lastnosti; zato bodo morala izpolnjevati zahteve, določene v protokolu in s temi merili.

c) SPAMI, vključeni v seznam, in njihova geografska razporeditev bodo morali biti značilni za sredozemsko regijo in njeno biološko raznovrstnost. V ta namen bo moral seznam predstavljati največje možno število tipov habitatov in ekosistemov.

d) SPAMI bodo morali sestavljati jedro omrežja, katerega cilj bo učinkovito ohranjanje sredozemske dediščine. Da bi dosegle ta cilj, bodo pogodbenice razvile dvostransko in večstransko sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju naravnih območij, in sicer predvsem z ustanavljanjem čezmejnih SPAMI.

e) Območja, vključena v seznam SPAMI, so primer in model za varstvo naravne dediščine v regiji. Pogodbenice zato zagotovijo, da imajo območja, vključena v seznam, ustrezen pravni status in da so zanje na voljo varstveni ukrepi ter metode in sredstva za upravljanje.


B. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBMOČIJ, KI BI SE LAHKO VKLJUČILA V SEZNAM SPAMI

1. Da bi bilo upravičeno do vključitve v seznam SPAMI, mora območje izpolnjevati vsaj eno splošno merilo, določeno v drugem odstavku 8. člena protokola. V določenih primerih lahko isto območje izpolnjuje več splošnih meril, kar lahko le okrepi možnost za vključitev območja v seznam.

2. Regionalni pomen je temeljna zahteva za vključitev območja v seznam SPAMI. Pri vrednotenju pomena območja za Sredozemlje naj bi se uporabljala ta merila:

a) Edinstvenost
Na območju so edinstveni ali redki ekosistemi ali redke ali endemične vrste.

b) Naravna reprezentativnost
Na območju potekajo zelo značilni ekološki procesi ali so na njem zelo značilne združbe ali habitatni tipi ali ima druge naravne značilnosti. Reprezentativnost je stopnja, do katere je neko območje značilno kot habitatni tip, ekološki proces, življenjska združba, fiziografska značilnost ali druga naravna značilnost.

c) Raznovrstnost
Na območju je zelo velika raznovrstnost vrst, združb, habitatov ali ekosistemov.

d) Naravnost
Območje je zelo naravno, ker motenj in propadanja, ki bi jih povzročil človek, ni ali so majhni.

e) Navzočnost habitatov, ki so bistveni za prizadete, ogrožene ali endemične vrste.

f) Kulturna reprezentativnost
Območje ima glede kulturne dediščine veliko reprezentativno vrednost zaradi okolju neškodljivih tradicionalnih dejavnosti, ki so povezane z naravo in prispevajo k blaginji lokalnega prebivalstva.

3. Da se vključi v seznam SPAMI, mora imeti območje znanstvenega, izobraževalnega ali estetskega pomena ustrezno vrednost za raziskovanje na področju naravoslovja ali za dejavnosti okoljskega izobraževanja ali ozaveščanja ali pa morajo biti na območju izjemne naravne značilnosti ali kopenske ali morske krajine.

4. Poleg temeljnih meril, določenih v drugem odstavku 8. člena protokola, naj bi se v dobro vključitvi območja v seznam upoštevalo še določeno število drugih značilnosti in dejavnikov. To so med drugim:

a) obstoj nevarnosti, ki bodo verjetno škodovale ekološki, biološki, estetski ali kulturni vrednosti območja;

b) vključenost in dejavno sodelovanje javnosti na splošno in predvsem lokalnih skupnosti pri načrtovanju in upravljanju območja;

c) obstoj organa, ki zastopa javni, strokovni in nevladni sektor ter znanstvenike, ki so povezani z območjem;

d) možnosti za trajnostni razvoj na območju;

e) obstoj celostnega načrta upravljanja obale v smislu točke e) tretjega odstavka 4. člena konvencije.


C. PRAVNI STATUS

1. Vsem območjem, ki so upravičena do vključitve v seznam SPAMI, mora biti dodeljen pravni status, ki zagotavlja učinkovito dolgoročno varstvo teh območij.

2. Da se vključi v seznam SPAMI, mora imeti območje, ki leži v že razmejeni coni pod suverenostjo ali jurisdikcijo pogodbenice, status zavarovanega območja, ki ga priznava ta pogodbenica.

3. Če je območje deloma ali v celoti na odprtem morju ali v coni, kjer meje nacionalne suverenosti ali jurisdikcije še niso določene, za pravni status, načrt upravljanja, ukrepe, ki se uporabljajo, in druge elemente, predvidene v tretjem odstavku 9. člena protokola, poskrbijo sosednje pogodbenice, ki jih to zadeva, v predlogu za vključitev v seznam SPAMI.


D. UKREPI VARSTVA, NAČRTOVANJA IN UPRAVLJANJA

1. Cilji ohranjanja in upravljanja morajo biti jasno opredeljeni v besedilih, ki se nanašajo na vsako območje in bodo podlaga za presojo ustreznosti sprejetih ukrepov in učinkovitosti njihovega izvajanja pri popravljanju seznama SPAMI.

2. Ukrepi varstva, načrtovanja in upravljanja, ki se uporabljajo za vsako območje, morajo biti ustrezni, da se dosežejo kratkoročni in dolgoročni cilji ohranjanja in upravljanja, določeni za območje, in morajo upoštevati zlasti dejavnike, ki ogrožajo območje.

3. Ukrepi varstva, načrtovanja in upravljanja morajo temeljiti na zadostnem poznavanju elementov naravnega okolja ter socialno-ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki opredeljujejo vsako območje. Če je temeljno poznavanje pomanjkljivo, mora imeti območje, predlagano za vključitev v seznam SPAMI, program za zbiranje manjkajočih podatkov in informacij.

4. Pristojnosti in odgovornosti glede uresničevanja in izvajanja ukrepov ohranjanja za območja, predlagana za vključitev v seznam SPAMI, morajo biti jasno opredeljene v besedilih, ki urejajo posamezno območje.

5. Glede svojevrstnosti vsakega zavarovanega območja morajo varstveni ukrepi za SPAMI upoštevati te temeljne vidike:

a) krepitev zakonske ureditve izpuščanja ali odmetavanja odpadkov in drugih snovi, ki bi lahko neposredno ali posredno škodovali celovitosti območja;

b) krepitev zakonske ureditve naselitve in ponovne naselitve katere koli vrste na območje;

c) zakonska ureditev vseh dejavnosti in dejanj, ki bi lahko poškodovali ali vznemirili vrsto ali bi lahko ogrozili ohranitveno stanje ekosistemov ali vrst ali škodovali naravnim, kulturnim ali estetskim značilnostim območja;

d) zakonska ureditev, ki se uporablja za cone, ki obkrožajo obravnavano območje.

6. Da se vključi v seznam SPAMI, mora zavarovano območje imeti upravni organ, ki so mu bila dana zadostna pooblastila in ima dovolj sredstev in kadrov, da lahko prepreči in/ali nadzoruje dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju s cilji zavarovanega območja.

7. Da se vključi v seznam SPAMI, bo moralo zavarovano območje imeti načrt upravljanja. Glavna pravila tega načrta upravljanja je treba določiti na dan vključitve in jih takoj izvajati. Podroben načrt upravljanja mora biti predstavljen v treh letih od vključitve. Če se ta obveznost ne izpolni, se območje umakne s seznama.

8. Da se vključi v seznam SPAMI, bo moralo zavarovano območje imeti program spremljanja stanja in sprememb. Ta program naj bi vključeval določitev in spremljanje določenega števila parametrov, pomembnih za določeno območje. To omogoča presojo stanja in razvoja območja ter učinkovitosti izvajanih ukrepov varstva in upravljanja, da se lahko po potrebi prilagodijo. V ta namen se naročijo potrebne nadaljnje študije.


PRILOGA II

SEZNAM PRIZADETIH ALI OGROŽENIH VRST

Magnoliophyta
Posidonia oceanica Posidonia oceanica / morska pozidonija
Zostera marina Zostera marina / prava morska trava
Zostera noltii Zostera noltii / mala morska trava
Chloorphyta
Caulerpa ollivieri Caulerpa ollivieri
Phaeophyta
Cystoseira amentacea Cystoseira amentacea
(incl. var. stricta and spicata) (incl. var. stricta and spicata)
Cystoseira mediterranea Cystoseira mediterranea
Cystoseira sedoides Cystoseira sedoides
Cystoseira spinosa Cystoseira spinosa
(incl. C. adriatica) (incl. C. adriatica)
Cystoseira zosteroides Cystoseira zosteroides
Laminaria rodriguezzi Laminaria rodriguezzi
Rodophyta
Goniolithon byssoides Goniolithon byssoides
Litophyllum lichenoides Litophyllum lichenoides
Ptilophora mediterranea Ptilophora mediterranea
Schimmelmannia schousboei Schimmelmannia schousboei
Porifera
Asbestopluma hypogea Asbestopluma hypogea
Aplysina sp. plur. Aplysina sp. plur. / žveplenjače
Axinella cannabina Axinella cannabina / grbasta aksinela
Axinella polypoides Axinella polypoides
Geodia cydonium Geodia cydonium / spužva možganjača
Ircinia foetida Ircinia foetida
Ircinia pipetta Ircinia pipetta
Petrobiona massiliana Petrobiona massiliana
Tethya sp. plur. Tethya sp. plur.
Cnidaria
Astroides calycularis Astroides calycularis
Errina aspera Errina aspera
Gerardia savaglia Gerardia savaglia / zlatorumena korala
Echinodermata
Asterina pancerii Asterina pancerii
Centrostephanus longispinus Centrostephanus longispinus / diadema
Ophidiaster ophidianus Ophidiaster ophidianus / škrlatno rdeča zvezda
Bryozoa
Hornera lichenoides Hornera lichenoides

Mollusca Mehkužci
Ranella olearia Ranella olearia
(= Argobuccinnum olearium = A. giganteum)
Charonia lampas Charonia lampas / troblja, triton
(= Ch. rubicunda = Ch. nodifera)
Charonia tritonis Charonia tritonis / gladka tritonova troblja
(= Ch. seguenziale)
Dendropoma petraeum Dendropoma petraeum
Erosaria spurca Erosaria spurca / venerin polž
Gibbula nivosa Gibbula nivosa
Lithophaga lithophaga Lithophaga lithophaga / morski datelj
Luria lurida Luria lurida / progasta porcelanka
(= Cypraea lurida)
Mitra zonata Mitra zonata
Patella ferruginea Patella ferruginea
Patella nigra Patella nigra
Pholas dactylus Pholas dactylus / zavrtač, datljevka
Pinna nobilis Pinna nobilis / leščur
Pinna rudis Pinna rudis
(= P. pernula) (= P. pernula)
Schilderia achatidea Schilderia achatidea
Tonna galea Tonna galea / sodec
Zonaria pyrum Zonaria pyrum / hruškasta porcelanka

Crustacea Raki
Ocypode cursor Ocypode cursor
Pachylasma giganteum Pachylasma giganteum

Pisces Ribe
Acipenser naccarii Acipenser naccarii
Acipenser sturio Acipenser sturio / atlantski jeseter
Aphanius fasciatus Aphanius fasciatus / solinarka
Aphanius iberus Aphanius iberus
Cetorinhus maximus Cetorinhus maximus
Carcharodon carcharias Carcharodon carcharias
Hippocampus ramulosus Hippocampus ramulosus / dolgonosi morski konjiček
Hippocampus hippocampus Hippocampus hippocampus / kratkonosi morsko konjiček
Huso huso Huso huso / beluga
Lethenteron zanadreai Lethenteron zanadreai / laški piškur
Mobula mobular Mobula mobular
Pomatoschistus canestrinii Pomatoschistus canestrinii
Pomatoschistus tortonesei Pomatoschistus tortonesei
Valencia hispanica Valencia hispanica
Valencia letourneuxi Valencia letourneuxi

Reptiles Plazilci
Caretta caretta Caretta caretta / glavata kareta
Chelonia mydas Chelonia mydas / orjaška (velikanska) črepaha
Dermochelys coriacea Dermochelys coriacea / orjaška usnjača
Eretmochelys imbricata Eretmochelys imbricata / prava kareta
Lepidochelys kempii Lepidochelys kempii
Trionyx triunguis Trionyx triunguis

Aves Ptiči
Pandion haliaetus Pandion haliaetus / ribji orel
Calonectris diomedea Calonectris diomedea
Falco eleonorae Falco eleonorae
Hydrobates pelagicus Hydrobates pelagicus
Laurus audouinii Laurus audouinii / progastokljuni galeb
Numenius tenuirostris Numenius tenuirostris / tenkokljuni škurh
Phalacrocorax aristotelis Phalacrocorax aristotelis / vranjek
Phalacrocorax pygmaeus Phalacrocorax pygmaeus / pritlikavi kormoran
Pelecanus onocrotalus Pelecanus onocrotalus / rožnati pelikan
Pelecanus crispus Pelecanus crispus / kodrasti pelikan
Phoenicopterus ruber Phoenicopterus ruber / plamenec
Puffinnus yelkouan Puffinnus yelkouan
Sterna albifrons Sterna albifrons / mala čigra
Sterna bengalensis Sterna bengalensis
Sterna sandvicensis Sterna sandvicensis / kričava čigra

Mammalia Sesalci
Balenoptera acutorostrata Balenoptera acutorostrata / ščukasti kit
Balenoptera borealis Balenoptera borealis / zajval
Balenoptera physalus Balenoptera physalus / hrbtopluti kit
Delphinus delphis Delphinus delphis / navadni delfin
Eubalena glacialis Eubalena glacialis / biskajski kit
Globicephala melas Globicephala melas / dolgoplavuta mrka pliskavka
Grampus griseus Grampus griseus / okrogloglavi delfin
Kogia simus Kogia simus / pritlikavi glavač
Megaptera novaeanglie Megaptera novaeanglie / kit grbavec
Mesoplodon densirostris Mesoplodon densirostris / blainvillov dvozob
Monachus monachus Monachus monachus / sredozemska medvedjica
Orcinus orca Orcinus orca / orka
Phocoena phocoena Phocoena phocoena / pristaniška rjava pliskavka
Physeter macrocephalus Physeter macrocephalus / glavač
Pseudorca crassidens Pseudorca crassidens / mala orka
Stenella coerulealba Stenella coerulealba / navadni progasti delfin
Steno bredanensis Steno bredanensis / brazdastozobi delfin
Tursiops truncatus Tursiops truncatus / velika pliskavka
Ziphius cavirostris Ziphius cavirostris / cuvierjev kljunati kit

PRILOGA
III

SEZNAM VRST, KATERIH IZKORIŠČANJE JE ZAKONSKO UREJENO


Porifera Spužve
Hippospongia communis Hippospongia communis / konjska spužva
Spongia agaricina Spongia agaricina / slonovo uho
Spongia officinalis Spongia officinalis / prava spužva
Spongia zimocca Spongia zimocca

Cnidaria Ožigalkarji
Antipathes sp. plur. Antipathes sp. plur.
Corallium rubrum Corallium rubrum / rdeča korala

Echinodermata Iglokožci
Paracentrotus lividus Paracentrotus lividus / vijoličasti morski ježek

Crustacea Raki
Homarus gammarus Homarus gammarus / hlap, jastog
Maja squinado Maja squinado / veliki morski pajek
Palinurus elephas Palinurus elephas / rarog
Scyllarides latus Scyllarides latus / veliki nagajivec
Scyllarus pigmaeus Scyllarus pigmaeus
Scyllarus arctus Scyllarus arctus / rak nagajivček

Pisces Ribe
Alosa alosa Alosa alosa
Alosa fallax Alosa fallax / čepa
Anguilla anguilla Anguilla anguilla / jegulja
Epinephelus marginatus Epinephelus marginatus
Isurus oxyrinchus Isurus oxyrinchus / atlantski mako
Lamna nasus Lamna nasus / atlantski morski pes
Lampetra fluviatilis Lampetra fluviatilis / rečni piškur
Petromyzon marinus Petromyzon marinus / morski piškur
Prionace glauca Prionace glauca / sinji morski pes
Raja alba Raja alba
Sciaena umbra Sciaena umbra / konj, kaval
Squatina squatina Squatina squatina / navadni sklač
Thunnus thynnus Thunnus thynnus / tuna
Umbrina cirhosa Umbrina cirhosa / pisana grba
Xiphias gladius Xiphias gladius





3. člen

Za izvajanje protokola skrbita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 802-06/01-8/2
Ljubljana, dne 25. oktobra 2002



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor


Zadnja sprememba: 11/29/2002
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni