Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


Z A K O N

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PODELJEVANJU EVROPSKIH PATENTOV
(MKPEP)


1. člen

Ratificira se:

- Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) z dne 5. oktobra 1973, kot je bila spremenjena z aktom, s katerim je bil revidiran 63. člen Evropske patentne konvencije z dne 17. decembra 1991, in z odločitvami upravnega sveta Evropske patentne organizacije z dne 21. decembra 1978, 13. decembra 1994, 20. oktobra 1995, 5. decembra 1996 in 10. decembra 1998,

- Protokol o razlagi 69. člena Konvencije z dne 5. oktobra 1973,

- Protokol o centralizaciji in uvajanju evropskega patentnega sistema z dne 5. oktobra 1973,

- Protokol o sodni pristojnosti in priznanju odločitev o pravici do podelitve evropskega patenta z dne 5. oktobra 1973,

- Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske patentne organizacije z dne 5. oktobra 1973,

- Sporazum o uporabi 65. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 17. oktobra 2000 in

- Akt, s katerim se revidira konvencija o podeljevanju evropskih patentov z dne 29. novembra 2000.

2. člen

Besedila aktov iz 1. člena se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasijo:







KONVENCIJA

O PODELJEVANJU EVROPSKIH PATENTOV

(EVROPSKA PATENTNA KONVENCIJA)


z dne 5. oktobra 1973,

kot je bila spremenjena z aktom, s katerim je bil spremenjen 63. člen Evropske patentne konvencije z dne 17. decembra 1991, in z odločitvami upravnega sveta Evropske patentne organizacije z dne 21. decembra 1978, 13. decembra 1994, 20. oktobra 1995, 5. decembra 1996 in 10. decembra 1998





UVOD

Države pogodbenice so se

v želji, da okrepijo sodelovanje med evropskimi državami glede varstva izumov,

v želji, da bi bilo v teh državah tako varstvo mogoče pridobiti z enim samim postopkom za podeljevanje patentov in z uvedbo nekaterih standardnih predpisov, ki urejajo tako podeljene patente,

v želji, da za to sklenejo konvencijo, s katero se ustanovi Evropska patentna organizacija in ki je poseben sporazum po 19. členu Konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane v Parizu 20. marca 1883 in zadnjič revidirane 14. julija 1967, ter pogodbo o regionalnem patentu v smislu prvega odstavka 45. člena Pogodbe o sodelovanju na področju patentov z dne 19. junija 1970,

sporazumele o naslednjih določbah:


I. DEL

SPLOŠNE IN ORGANIZACIJSKE DOLOČBE

I. poglavje

Splošne določbe

1. člen
Evropsko pravo za podeljevanje patentov

S to konvencijo se vzpostavi pravni sistem za podeljevanje patentov za izume, ki je skupen državam pogodbenicam.

2. člen
Evropski patent

(1) Patenti, ki so podeljeni na podlagi te konvencije, se imenujejo evropski patenti.

(2) Evropski patent ima v vsaki državi pogodbenici, za katero je podeljen, enak učinek kot državni patent, ki ga podeli ta država, in zanj veljajo enaki pogoji, razen če ta konvencija ne določa drugače.

3. člen
Ozemeljska veljavnost

Podelitev evropskega patenta se lahko zahteva za eno ali več držav pogodbenic.

4. člen
Evropska patentna organizacija

(1) S to konvencijo se ustanovi Evropska patentna organizacija, v nadaljevanju imenovana Organizacija. Ta je upravno in finančno samostojna.

(2) Organa Organizacije sta:

(a) Evropski patentni urad,

(b) upravni svet.

(3) Naloga Organizacije je podeljevanje evropskih patentov. To nalogo opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta.


II. poglavje

Evropska patentna organizacija

5. člen
Pravni položaj

(1) Organizacija je pravna oseba.

(2) V vsaki državi pogodbenici ima Organizacija najširšo pravno sposobnost, ki jo ta država po državnem pravu priznava pravnim osebam; zlasti sme pridobiti ali odsvojiti premičnine in nepremičnine ter biti stranka v pravnem postopku.

(3) Organizacijo zastopa predsednik Evropskega patentnega urada.

6. člen
Sedež

(1) Organizacija ima sedež v Münchnu.

(2) Evropski patentni urad se ustanovi v Münchnu. Podružnico ima v Haagu.

7. člen
Izpostave Evropskega patentnega urada

Z odločitvijo upravnega sveta se lahko v državah pogodbenicah in pri medvladnih organizacijah s področja industrijske lastnine za obveščanje in povezavo po potrebi ustanovijo izpostave Evropskega patentnega urada, in sicer ob soglasju države pogodbenice ali organizacije, ki jo to zadeva.

8. člen
Privilegiji in imunitete

Protokol o privilegijih in imunitetah, ki je priloga k tej konvenciji, določa pogoje, pod katerimi imajo Organizacija, člani upravnega sveta, uslužbenci Evropskega patentnega urada in druge osebe, navedene v protokolu, ki sodelujejo pri delu Organizacije, na ozemlju vsake države pogodbenice privilegije in imunitete, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog.

9. člen
Odgovornost

(1) Pogodbeno odgovornost Organizacije ureja pravo, ki velja za ustrezno pogodbo.

(2) Nepogodbeno odgovornost Organizacije za škodo, ki jo povzroči sama ali uslužbenci Evropskega patentnega urada pri opravljanju svojih nalog, urejajo zakonski predpisi Zvezne republike Nemčije. Kadar škodo povzroči podružnica v Haagu ali izpostava oziroma njuni uslužbenci, se uporabljajo zakonski predpisi države pogodbenice, v kateri je ta podružnica ali izpostava.

(3) Osebno odgovornost uslužbencev Evropskega patentnega urada do Organizacije določajo njihova pravila službovanja ali pogoji zaposlovanja.

(4) Sodišča, pristojna za reševanje sporov po prvem in drugem odstavku, so:

(a) za spore po prvem odstavku sodišča ustrezne pristojnosti v Zvezni republiki Nemčiji, razen če so v pogodbi, sklenjeni med strankama, imenovana sodišča druge države;

(b) za spore po drugem odstavku sodišča ustrezne pristojnosti v Zvezni republiki Nemčiji ali sodišča ustrezne pristojnosti v državi, v kateri je podružnica ali izpostava.


III. poglavje

Evropski patentni urad


10. člen
Vodenje

(1) Evropski patentni urad vodi predsednik, ki je za njegove dejavnosti odgovoren upravnemu svetu.

(2) V ta namen ima predsednik predvsem naslednje naloge in pooblastila:

(a) sprejema vse potrebne ukrepe za zagotovitev delovanja Evropskega patentnega urada, vključno s sprejemanjem notranjih upravnih navodil in objavljanjem navodil za javnost;

(b) predpisuje, katera dejanja je treba opraviti pri Evropskem patentnem uradu v Münchnu oziroma pri njegovi podružnici v Haagu, če ta konvencija ne vsebuje ustreznih določb;

(c) upravnemu svetu lahko predloži predlog za spremembo te konvencije in predlog za splošne predpise ali odločitve, ki so v pristojnosti upravnega sveta;

(d) pripravlja in izvršuje proračun in njegove spremembe ali dodatni proračun;

(e) vsako leto predloži upravnemu svetu poročilo o delu;

(f) nadzoruje delo osebja;

(g) ob upoštevanju določb 11. člena imenuje uslužbence in odloča o njihovem napredovanju;

(h) disciplinsko ukrepa zoper uslužbence, razen zoper tiste iz 11. člena, in lahko predlaga upravnemu svetu disciplinske ukrepe zoper uslužbence iz drugega in tretjega odstavka 11. člena;

(i) svoje naloge in pooblastila lahko prenaša.

(3) Predsedniku pomaga več podpredsednikov. Če je predsednik odsoten ali zadržan, prevzame njegovo mesto eden od podpredsednikov v skladu s postopkom, ki ga določi upravni svet.

11. člen
Imenovanje vodilnih uslužbencev

(1) Predsednika Evropskega patentnega urada imenuje s sklepom upravni svet.

(2) Podpredsednike imenuje s sklepom upravni svet po posvetu s predsednikom.

(3) Člane in predsedujoče pritožbenih senatov in razširjenega pritožbenega senata imenuje s sklepom upravni svet na predlog predsednika Evropskega patentnega urada. Upravni svet jih lahko s sklepom ponovno imenuje po posvetu s predsednikom Evropskega patentnega urada.

(4) Upravni svet disciplinsko ukrepa zoper uslužbence iz prvega do tretjega odstavka.

12. člen
Uradne dolžnosti

Uslužbenci Evropskega patentnega urada ne smejo, niti po prenehanju zaposlitve, razkrivati ali uporabljati informacij, ki so po svoji naravi poklicna skrivnost.

13. člen
Spori med Organizacijo in uslužbenci Evropskega patentnega urada

(1) Uslužbenci in nekdanji uslužbenci Evropskega patentnega urada ali njihovi pravni nasledniki se lahko v sporih z Evropsko patentno organizacijo obrnejo na upravno sodišče Mednarodne organizacije dela v skladu s statutom tega sodišča in v mejah ter pod pogoji, ki jih določajo pravila službovanja za stalno zaposlene ali pravilnik o pokojninah ali ki izhajajo iz pogojev zaposlovanja za druge uslužbence.

(2) Pritožba je dopustna le, če je prizadeta oseba izčrpala vsa pritožbena sredstva, ki so ji na voljo po službenem pravilniku, pravilniku o pokojninah oziroma o pogojih zaposlovanja.

14. člen
Jeziki Evropskega patentnega urada

(1) Uradni jeziki Evropskega patentnega urada so angleški, francoski in nemški. Evropske patentne prijave morajo biti vložene v enem od teh jezikov.

(2) Fizične ali pravne osebe, ki imajo prebivališče ali sedež podjetja na ozemlju države pogodbenice, v kateri angleški, francoski ali nemški jezik ni uradni jezik, in državljani te države, ki imajo prebivališče v tujini, lahko vložijo evropske patentne prijave v uradnem jeziku te države. Vendar morajo v roku, predpisanem v pravilniku o izvajanju, vložiti prevod v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada; tak prevod se lahko usklajuje z izvirnim besedilom prijave ves čas postopka pri Evropskem patentnem uradu.

(3) Uradni jezik Evropskega patentnega urada, v katerem je vložena evropska patentna prijava, ali jezik prevoda v primeru iz drugega odstavka se uporablja kot jezik postopka v vseh postopkih pri Evropskem patentnem uradu v zvezi s prijavo ali na njeni podlagi podeljenim patentom, razen če ni v pravilniku o izvajanju drugače določeno.

(4) Osebe iz drugega odstavka lahko vložijo dokumente, ki jih je treba vložiti v roku, tudi v uradnem jeziku države pogodbenice. Vendar morajo v roku, predpisanem v pravilniku o izvajanju, vložiti prevod v jeziku postopka; v primerih, predvidenih v pravilniku o izvajanju, lahko vložijo prevod tudi v katerem od drugih uradnih jezikov Evropskega patentnega urada.

(5) Če dokument, ki ni sestavni del evropske patentne prijave, ni vložen v jeziku, predpisanem s to konvencijo, ali če prevod, ki se zahteva po tej konvenciji, ni vložen pravočasno, se šteje, da dokument ni bil prejet.

(6) Evropske patentne prijave se objavijo v jeziku postopka.

(7) Evropski patentni spisi se objavijo v jeziku postopka in vsebujejo prevod patentnih zahtevkov v drugih dveh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada.

(8) V treh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada se objavljata:

(a) Evropski patentni bilten,

(b) Uradno glasilo Evropskega patentnega urada.

(9) Vpisi v evropski patentni register so v treh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada. Če obstaja dvom, je verodostojen vpis v jeziku postopka.

15. člen
Službe, ki so odgovorne za postopek

Za izvajanje postopkov, določenih v tej konvenciji, se v Evropskem patentnem uradu ustanovijo:

(a) sprejemna pisarna,

(b) oddelki za poizvedbe,

(c) oddelki za preizkuse,

(d) oddelki za ugovore,

(e) pravni oddelek,

(f) pritožbeni senati,

(g) razširjeni pritožbeni senat.

16. člen
Sprejemna pisarna

Sprejemna pisarna je v podružnici v Haagu. Odgovorna je za preizkus evropske patentne prijave ob vložitvi in za preizkus glede formalnih zahtev, dokler ni predložena zahteva za preizkus ali dokler prijavitelj na podlagi prvega odstavka 96. člena ne izrazi želje, da se postopek z njegovo prijavo nadaljuje. Odgovorna je tudi za objavo evropske patentne prijave in evropskega poročila o poizvedbi.

17. člen
Oddelki za poizvedbe

Oddelki za poizvedbe so v podružnici v Haagu. Odgovorni so za sestavo evropskih poročil o poizvedbi.

18. člen
Oddelki za preizkuse

(1) Oddelek za preizkuse je odgovoren za preizkus evropskih patentnih prijav od trenutka, ko preneha odgovornost sprejemne pisarne.

(2) Oddelek za preizkuse sestavljajo trije preizkuševalci tehniki. Pred končno odločitvijo je preizkus praviloma zaupan enemu preizkuševalcu v oddelku. Ustni postopek se opravi pri samem oddelku za preizkuse. Oddelek za preizkuse se razširi s preizkuševalcem pravnikom, če meni, da to zahteva narava odločitve. Če je število glasov za in proti enako, je odločilen glas predsedujočega v oddelku.

19. člen
Oddelki za ugovore

(1) Oddelek za ugovore je odgovoren za preizkus ugovorov zoper evropske patente.

(2) Oddelek za ugovore sestavljajo trije preizkuševalci tehniki, od katerih vsaj dva nista sodelovala v postopku za podelitev patenta, na katerega se nanaša ugovor. Preizkuševalec, ki je sodeloval v postopku za podelitev evropskega patenta, ne sme biti predsedujoči. Pred končno odločitvijo o ugovoru lahko oddelek za ugovore zaupa preizkus ugovora enemu od svojih članov. Ustni postopek se opravi pri samem oddelku za ugovore. Oddelek za ugovore se razširi s preizkuševalcem pravnikom, ki ni sodeloval v postopku za podelitev patenta, če meni, da to zahteva narava odločitve. Če je število glasov za in proti enako, je odločilen glas predsedujočega v oddelku.

20. člen
Pravni oddelek

(1) Pravni oddelek je odgovoren za odločitve v zvezi z vpisi v evropski patentni register ter v zvezi z vpisi v seznam registriranih zastopnikov in izbrisi iz njega.

(2) Odločitve pravnega oddelka sprejema njegov član pravnik.

21. člen
Pritožbeni senati

(1) Pritožbeni senati so odgovorni za preizkus pritožb zoper odločitve sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore in pravnega oddelka.

(2) Za pritožbe zoper odločitev sprejemne pisarne ali pravnega oddelka sestavljajo pritožbeni senat trije člani pravniki.

(3) Za pritožbe zoper odločitev oddelka za preizkuse sestavljajo pritožbeni senat:

(a) dva člana tehnika in član pravnik, kadar se odločitev nanaša na zavrnitev evropske patentne prijave ali na podelitev evropskega patenta in jo je sprejel oddelek za preizkuse, ki so ga sestavljali manj kot štirje člani;

(b) trije člani tehniki in dva člana pravnika, kadar je odločitev sprejel oddelek za preizkuse, ki so ga sestavljali štirje člani, ali kadar pritožbeni senat meni, da to zahteva narava pritožbe;

(c) trije člani pravniki v vseh drugih primerih.

(4) Za pritožbe zoper odločitev oddelka za ugovore sestavljajo pritožbeni senat:

(a) dva člana tehnika in član pravnik, kadar je odločitev sprejel oddelek za ugovore, ki so ga sestavljali trije člani;

(b) trije člani tehniki in dva člana pravnika, kadar je odločitev sprejel oddelek za ugovore, ki so ga sestavljali štirje člani, ali kadar pritožbeni senat meni, da to zahteva narava pritožbe.

22. člen
Razširjeni pritožbeni senat

(1) Razširjeni pritožbeni senat je odgovoren za:

(a) odločanje o pravnih vprašanjih, ki so mu jih predložili pritožbeni senati;

(b) dajanje mnenj o pravnih vprašanjih, ki mu jih je predložil predsednik Evropskega patentnega urada pod pogoji iz 112. člena.

(2) Za odločanje ali dajanje mnenj sestavlja razširjeni pritožbeni senat pet članov pravnikov in dva člana tehnika. Eden od članov pravnikov je predsedujoči.

23. člen
Neodvisnost članov senatov

(1) Člani razširjenega pritožbenega senata in pritožbenih senatov se imenujejo za dobo petih let in v tem obdobju ne morejo biti odstavljeni s te funkcije, razen če ni resnih razlogov za odstavitev in če tako odloči upravni svet na predlog razširjenega pritožbenega senata.

(2) Člani senatov ne morejo biti člani sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore ali pravnega oddelka.

(3) Člani senatov pri odločanju niso zavezani z nobenimi navodili in se ravnajo le po določbah te konvencije.

(4) Poslovniki pritožbenih senatov in razširjenega pritožbenega senata se sprejemajo v skladu z določbami pravilnika o izvajanju. Odobriti jih mora upravni svet.

24. člen
Izločitev in nasprotovanje

(1) Člani pritožbenih senatov ali razširjenega pritožbenega senata ne smejo sodelovati pri reševanju pritožbe, če imajo v zvezi s tem kakršen koli osebni interes, če so bili predhodno zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je vložena pritožba.

(2) Če član pritožbenega senata ali razširjenega pritožbenega senata zaradi enega od razlogov iz prvega odstavka ali katerega koli drugega razloga meni, da ne sme sodelovati pri reševanju pritožbe, o tem obvesti senat.

(3) Članom pritožbenega senata ali razširjenega pritožbenega senata lahko nasprotuje vsaka stranka zaradi enega od razlogov iz prvega odstavka ali zaradi domneve o njihovi pristranosti. Nasprotovanje ni dopustno, če je stranka že opravila kako postopkovno dejanje, čeprav se je zavedala razloga za nasprotovanje. Nasprotovanje ne sme temeljiti na državljanstvu članov.

(4) Pritožbeni senati in razširjeni pritožbeni senat odločajo o tem, kako bodo ukrepali v primerih iz drugega in tretjega odstavka, brez sodelovanja prizadetega člana. Pri sprejemanju take odločitve nadomesti člana, ki se mu nasprotuje, njegov namestnik.

25. člen
Strokovno mnenje

Na zahtevo pristojnega državnega sodišča, ki vodi postopek glede kršitve ali razveljavitve patenta, mora Evropski patentni urad za plačilo ustrezne pristojbine dati strokovno mnenje v zvezi z obravnavanim evropskim patentom. Za izdajanje takih mnenj je odgovoren oddelek za preizkuse.


IV. poglavje

Upravni svet

26. člen
Članstvo

(1) Upravni svet sestavljajo predstavniki držav pogodbenic in njihovi namestniki. Vsaka država pogodbenica ima pravico imenovati v upravni svet enega predstavnika in enega namestnika.

(2) Članom upravnega sveta lahko ob upoštevanju določb njegovega poslovnika pomagajo svetovalci ali izvedenci.

27. člen
Predsedstvo

(1) Upravni svet izvoli predsednika in namestnika predsednika izmed predstavnikov držav pogodbenic in njihovih namestnikov. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih nalog.

(2) Mandat predsednika in namestnika predsednika traja tri leta. Mandat se lahko obnovi.

28. člen
Upravni odbor

(1) Če je držav pogodbenic vsaj osem, lahko upravni svet ustanovi odbor, ki ga sestavlja pet njegovih članov.

(2) Predsednik in namestnik predsednika upravnega sveta sta člana odbora po uradni dolžnosti; druge tri člane izvoli upravni svet.

(3) Mandat članov, ki jih izvoli upravni svet, traja tri leta. Ta mandat ni obnovljiv.

(4) Odbor opravlja naloge, ki mu jih naloži upravni svet v skladu s poslovnikom.

29. člen
Seje

(1) Seje upravnega sveta sklicuje njegov predsednik.

(2) Predsednik Evropskega patentnega urada sodeluje pri razpravah upravnega sveta.

(3) Upravni svet se redno sestaja enkrat letno. Poleg tega se sestaja tudi na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo tretjine držav pogodbenic.

(4) Razprave upravnega sveta potekajo po dnevnem redu in v skladu z njegovim poslovnikom.

(5) Začasni dnevni red vsebuje vsako vprašanje, katerega vključitev zahteva katera koli država pogodbenica v skladu s poslovnikom.

30. člen
Navzočnost opazovalcev

(1) Svetovna organizacija za intelektualno lastnino je zastopana na sejah upravnega sveta v skladu z določbami sporazuma, ki se sklene med Evropsko patentno organizacijo in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino.

(2) Vsaka druga medvladna organizacija, ki je odgovorna za izvajanje mednarodnih postopkov na področju patentov, s katero je Organizacija sklenila sporazum, je zastopana na sejah upravnega sveta v skladu z določbami iz takega sporazuma.

(3) Vsako drugo medvladno organizacijo in mednarodno nevladno organizacijo, ki opravlja za Organizacijo zanimivo dejavnost, lahko upravni svet povabi, da je zastopana na njegovih sejah med vsako razpravo o zadevah skupnega interesa.

31. člen
Jeziki upravnega sveta

(1) V razpravah upravnega sveta se uporabljajo angleški, francoski in nemški jezik.

(2) Dokumenti, ki so predloženi upravnemu svetu, in zapisniki njegovih razprav so sestavljeni v treh jezikih iz prvega odstavka.

32. člen
Osebje, prostori in oprema

Evropski patentni urad daje upravnemu svetu in vsakemu telesu, ki ga ta ustanovi, na razpolago osebje, prostore in opremo, potrebne za opravljanje njihovih nalog.

33. člen
Pristojnost upravnega sveta v nekaterih primerih

(1) Upravni svet je pristojen, da spreminja naslednje določbe te konvencije:

(a) roke, določene v tej konvenciji; to se nanaša na rok iz 94. člena le pod pogoji iz 95. člena;

(b) pravilnik o izvajanju.

(2) Upravni svet je v skladu s to konvencijo pristojen, da sprejema ali spreminja:

(a) pravilnik o finančnem poslovanju;

(b) pravila službovanja za stalno zaposlene in pogoje zaposlovanja za druge uslužbence Evropskega patentnega urada, plačne lestvice stalno zaposlenih in drugih uslužbencev ter tudi vrsto dodatnih ugodnosti in pravila za njihovo dodelitev;

(c) pravilnik o pokojninah in vsa ustrezna povečanja obstoječih pokojnin zaradi usklajevanja s povečanjem plač;

(d) pravilnik o pristojbinah;

(e) svoj poslovnik.

(3) Ne glede na drugi odstavek 18. člena je upravni svet pristojen za odločitev, da glede na izkušnje v nekaterih primerih oddelke za preizkuse sestavlja le en preizkuševalec tehnik. Taka odločitev se lahko prekliče.

(4) Upravni svet je pristojen, da pooblasti predsednika Evropskega patentnega urada, da se pogaja in z njegovim soglasjem sklepa sporazume v imenu Evropske patentne organizacije z državami, medvladnimi organizacijami in z dokumentacijskimi centri, ustanovljenimi na podlagi sporazumov s takimi organizacijami.

34. člen
Glasovalna pravica

(1) Glasovalna pravica v upravnem svetu je omejena na države pogodbenice.

(2) Vsaka država pogodbenica ima ob upoštevanju določb 36. člena en glas.

35. člen
Pravila glasovanja

(1) Upravni svet sprejema odločitve z navadno večino glasov držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo, razen odločitev iz drugega odstavka.

(2) Za odločitve, za katere je upravni svet pooblaščen po 7. členu, prvem odstavku 11. člena, 33. členu, prvem odstavku 39. člena, drugem in četrtem odstavku 40. člena, 46., 87., 95. in 134. členu, tretjem odstavku 151. člena, drugem odstavku 154., drugem odstavku 155. člena, 156. členu, drugem do četrtem odstavku 157. člena, drugem stavku prvega odstavka 160. člena, 162., 163., 166., 167. in 172. členu, je potrebna tričetrtinska večina glasov držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo.

(3) Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.

36. člen
Izračunavanje glasov

(1) Za sprejetje ali spremembe pravilnika o pristojbinah in za sprejetje proračuna Organizacije in vsake njegove spremembe ali dodatnega proračuna, če bi se s tem povečali finančni prispevki držav pogodbenic, lahko vsaka država pogodbenica zahteva, da se po prvem glasovanju, pri katerem ima vsaka država pogodbenica en glas, ne glede na izid tega glasovanja takoj začne drugo glasovanje, pri katerem se glasovi dajo državam v skladu z drugim odstavkom. Odločitev se sprejme glede na izid tega drugega glasovanja.

(2) Število glasov, ki jih ima vsaka država pogodbenica pri drugem glasovanju, se izračuna takole:

(a) odstotni delež, ki ga dobi vsaka država pogodbenica glede na razdelilnik posebnih finančnih prispevkov po tretjem in četrtem odstavku 40. člena, se pomnoži s številom držav pogodbenic in deli s pet;

(b) tako dobljeno število glasov se zaokroži na naslednje višje celo število;

(c) temu številu se doda še pet glasov;

(d) vendar nobena država pogodbenica ne sme imeti več kot 30 glasov.


V. poglavje

Finančne določbe


37. člen
Pokrivanje odhodkov

Odhodki Organizacije se pokrivajo:

(a) iz lastnih virov Organizacije;

(b) iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah;

(c) iz posebnih finančnih prispevkov držav pogodbenic, kadar je treba;

(d) iz prihodka, predvidenega po 146. členu, kadar je primerno.

38. člen
Lastni viri Organizacije

Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.

39. člen
Plačila držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov

(1) Vsaka država pogodbenica plača Organizaciji za vsako pristojbino za podaljšanje veljavnosti, ki jo je prejela za evropski patent v tej državi, znesek v višini deleža te pristojbine, ki ga določi upravni svet; ta delež ne sme preseči 75 % in je enak za vse države pogodbenice. Če je ta delež manjši od enotnega najmanjšega zneska, ki ga je določil upravni svet, plača država pogodbenica Organizaciji tak najmanjši znesek.

(2) Vsaka država pogodbenica sporoči Organizaciji vsak podatek, ki je po mnenju upravnega sveta potreben za določitev zneska njenih plačil.

(3) Datum zapadlosti teh plačil določi upravni svet.

(4) Če plačilo ni v celoti nakazano do datuma zapadlosti, plača država pogodbenica od tega datuma obresti za še neplačani znesek.

40. člen
Višina pristojbin in plačil
Posebni finančni prispevki

(1) Zneski pristojbin iz 38. člena in deleža iz 39. člena morajo biti odmerjeni tako, da prihodek od njih zadošča za izravnavo proračuna Organizacije.

(2) Če Organizacija ne more izravnati svojega proračuna pod pogoji iz prvega odstavka, ji države pogodbenice nakažejo posebne finančne prispevke, katerih znesek določi upravni svet za zadevno obračunsko obdobje.

(3) Ti posebni finančni prispevki se za državo pogodbenico določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti te konvencije, izračunajo pa se takole:

(a) polovica v razmerju do števila patentnih prijav, vloženih v tej državi pogodbenici;

(b) polovica v razmerju do drugega najvišjega števila patentnih prijav, ki so jih vložile v drugih državah pogodbenicah fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem podjetja v tej državi pogodbenici.

Vendar se zneski, ki jih morajo prispevati države, v katerih število vloženih patentnih prijav presega 25.000, vzamejo kot celota in sestavi se nov razdelilnik v razmerju do skupnega števila patentnih prijav, vloženih v teh državah.

(4) Kadar sorazmernega deleža neke države pogodbenice ni mogoče določiti v skladu s tretjim odstavkom, ga določi upravni svet v soglasju s to državo.

(5) Tretji in četrti odstavek 39. člena se smiselno uporabljata za posebne finančne prispevke.

(6) Posebni finančni prispevki se vrnejo z obrestmi po stopnji, ki je enaka za vse države pogodbenice. Vrnejo se le, če je za ta namen mogoče zagotoviti sredstva v proračunu; tako zagotovljeni znesek se razporedi med države pogodbenice v skladu z razdelilnikom, omenjenim v tretjem in četrtem odstavku tega člena.

(7) Posebni finančni prispevki, nakazani v nekem obračunskem obdobju, se vrnejo v celoti, preden se v celoti ali delno vrnejo posebni prispevki, nakazani v poznejšem obračunskem obdobju.

41. člen
Predplačila

(1) Na zahtevo predsednika Evropskega patentnega urada dajejo države pogodbenice Organizaciji predplačila na račun svojih plačil in prispevkov v okviru zneska, ki ga določi upravni svet. Predplačila se porazdelijo v sorazmerju z zneski, ki jih morajo države pogodbenice plačati za zadevno obračunsko obdobje.

(2) Za predplačila se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 39. člena.

42. člen
Proračun

(1) Dohodki in odhodki Organizacije za vsako obračunsko obdobje morajo biti predvideni in prikazani v proračunu. Po potrebi se proračun lahko spremeni ali dopolni.

(2) Proračun mora biti glede dohodkov in odhodkov izravnan.

(3) Proračun mora biti sestavljen v obračunski enoti, določeni v pravilniku o finančnem poslovanju.

43. člen
Odobritev odhodkov

(1) Odhodki, predvideni v proračunu, so odobreni za eno obračunsko obdobje, razen če ni s pravilnikom o finančnem poslovanju drugače določeno.

(2) Ob upoštevanju pogojev iz pravilnika o finančnem poslovanju se lahko vsa proračunska sredstva, ki ob koncu obračunskega obdobja niso bila porabljena, razen tistih, ki se nanašajo na stroške za osebje, prenesejo naprej, vendar ne dlje kot do konca naslednjega obračunskega obdobja.

(3) Proračunska sredstva so prikazana po različnih poglavjih glede na vrsto in namen odhodka in po potrebi razčlenjena v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju.

44. člen
Proračunska sredstva za nepredvidljive odhodke

(1) Proračun Organizacije lahko vsebuje sredstva za nepredvidljive odhodke.

(2) Organizacija lahko uporablja ta proračunska sredstva po poprejšnji odobritvi upravnega sveta.

45. člen
Obračunsko obdobje

Obračunsko obdobje se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

46. člen
Priprava in sprejem proračuna

(1) Predsednik Evropskega patentnega urada predloži upravnemu svetu osnutek proračuna najpozneje do datuma, določenega v pravilniku o finančnem poslovanju.

(2) Proračun in vse njegove spremembe ali dodatni proračun sprejme upravni svet.

47. člen
Začasni proračun

(1) Če upravni svet na začetku obračunskega obdobja še ne sprejme proračuna, velja za odhodke mesečna osnova po poglavju ali drugi razčlenitvi proračuna v skladu z določbami pravilnika o finančnem poslovanju do dvanajstine proračunskih sredstev za predhodno obračunsko obdobje, pod pogojem da sredstva, s katerimi tako razpolaga predsednik Evropskega patentnega urada, ne presegajo dvanajstine sredstev, predvidenih v osnutku proračuna.

(2) Ob upoštevanju drugih določb iz prvega odstavka lahko upravni svet odobri odhodke, ki presegajo dvanajstino sredstev.

(3) Plačila iz pododstavka (b) 37. člena se začasno opravijo pod pogoji iz 39. člena za leto, ki je pred tistim, na katero se nanaša osnutek proračuna.

(4) Države pogodbenice plačajo vsak mesec začasno in v skladu z razdelilnikom iz tretjega in četrtega odstavka 40. člena posebne finančne prispevke, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja prvega in drugega odstavka tega člena. Za te prispevke se smiselno uporablja četrti odstavek 39. člena.

48. člen
Izvrševanje proračuna

(1) Predsednik Evropskega patentnega urada izvršuje proračun in njegove spremembe ali dodatne proračune na svojo odgovornost in v okviru odobrenih sredstev.

(2) Znotraj proračuna lahko predsednik Evropskega patentnega urada prenaša sredstva med različnimi poglavji ali podpoglavji v mejah in pod pogoji, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju.

49. člen
Revizija računovodstva

(1) Izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja Organizacije pregledajo revizorji, katerih neodvisnost je nesporna in ki jih imenuje upravni svet za petletno obdobje, ki se lahko obnovi ali podaljša.

(2) Z revizijo, ki temelji na potrdilih o plačilih in se po potrebi opravi na kraju samem, se ugotavlja, ali so bili vsi prihodki prejeti in odhodki opravljeni zakonito in primerno in ali je finančno poslovanje solidno. Revizorji sestavijo poročilo po koncu vsakega obračunskega obdobja.

(3) Predsednik Evropskega patentnega urada predloži upravnemu svetu vsako leto zaključni račun predhodnega obračunskega obdobja glede na proračun in bilanco stanja, ki izkazuje sredstva in obveznosti Organizacije, ter poročilo revizorjev.

(4) Upravni svet odobri letno poročilo skupaj s poročilom revizorjev in da predsedniku razrešnico Evropskega patentnega urada glede izvrševanja proračuna.

50. člen
Pravilnik o finančnem poslovanju

Pravilnik o finančnem poslovanju določa predvsem:

(a) postopek v zvezi z določanjem in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo računov in revizijo računovodstva;

(b) način in postopek, po katerem morajo države pogodbenice dati Organizaciji na voljo plačila in prispevke iz 37. člena ter predplačila iz 41. člena;

(c) pravila o odgovornosti računovodij in uslužbencev, ki dajejo izplačilne naloge, ter ureditev njihovega nadzora;

(d) obrestne mere, predvidene v 39., 40. in 47. členu;

(e) način obračunavanja prispevkov, ki se plačujejo po 146. členu;

(f) sestavo in naloge proračunskega in finančnega odbora, ki ga ustanovi upravni svet.

51. člen
Predpisi o pristojbinah

Predpisi o pristojbinah določajo predvsem zneske pristojbin in načine njihovega plačevanja.


II. DEL

MATERIALNO PATENTNO PRAVO


I. poglavje

Možnost patentiranja


52. člen
Izumi, ki jih je mogoče patentirati

(1) Evropski patenti se podelijo za vse izume, ki so industrijsko uporabljivi, novi in na inventivni ravni.

(2) Za izume po prvem odstavku se predvsem ne štejejo:

(a) odkritja, znanstvene teorije in matematične metode;

(b) estetske stvaritve;

(c) načrti, pravila in metode za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi;

(d) predstavitve informacij.

(3) Določbe drugega odstavka izključujejo možnost patentiranja vsebin ali dejavnosti, navedenih v omenjenih določbah, le v takem obsegu, v kakršnem se evropska patentna prijava ali evropski patent nanaša na take vsebine ali dejavnosti kot take.

(4) Kirurške ali terapevtske metode zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostične metode, uporabljene na človeškem ali živalskem telesu, ne veljajo za izume, ki so industrijsko uporabljivi po prvem odstavku. Ta določba ne velja za izdelke, zlasti za snovi ali sestavke, ki se uporabljajo pri kateri od teh metod.

53. člen
Izjeme glede možnosti patentiranja

Evropski patenti se ne podelijo za:

(a) izume, katerih objava ali izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo, vendar se izkoriščanje ne šteje za tako le zaradi tega, ker je z zakonom ali uredbo prepovedano v nekaterih ali vseh državah pogodbenicah;

(b) rastlinske sorte ali živalske pasme ali postopke vzgoje rastlin ali živali, ki so v svojem bistvu biološki; ta določba ne velja za mikrobiološke postopke ali njihove proizvode.

54. člen
Novost

(1) Izum se šteje za novega, če ni del stanja tehnike.

(2) Stanje tehnike obsega vse tisto, kar je bilo s pisnim ali ustnim opisom, z uporabo ali kako drugače dostopno javnosti pred datumom vložitve evropske patentne prijave.

(3) Šteje se, da je s stanjem tehnike obsežena tudi vsebina evropskih patentnih prijav, kot so bile vložene in katerih datumi vložitve so pred datumom iz drugega odstavka in so bile objavljene po 93. členu na ta datum ali po njem.

(4) Tretji odstavek se uporablja le, če je bila država pogodbenica, imenovana v kasnejši prijavi, imenovana tudi v prejšnji prijavi, kot je bila objavljena.

(5) Določbe prvega do četrtega odstavka ne izključujejo možnosti patentiranja snovi ali sestavkov, obseženih s stanjem tehnike, za uporabo pri metodi iz četrtega odstavka 52. člena, če njihova uporaba za katero koli metodo iz omenjenega odstavka ni obsežena s stanjem tehnike.

55. člen
Neškodljiva razkritja

(1) Za uporabo 54. člena se razkritje izuma ne upošteva, če do njega ni prišlo prej kot šest mesecev pred vložitvijo evropske patentne prijave in če je do njega prišlo zaradi ali kot posledica:

(a) očitne zlorabe glede prijavitelja ali njegovega pravnega prednika ali

(b) dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi v smislu Konvencije o mednarodnih razstavah, podpisane 22. novembra 1928 v Parizu in zadnjič revidirane 30. novembra 1972.

(2) V primeru pododstavka (b) prvega odstavka se prvi odstavek uporablja le, če prijavitelj ob vložitvi evropske patentne prijave izjavi, da je bil izum tako razstavljen, in predloži spremljajoče potrdilo v roku in pod pogoji, določenimi v pravilniku o izvajanju.

56. člen
Inventivna raven

Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Če stanje tehnike vključuje tudi dokumente v smislu tretjega odstavka 54. člena, se ti pri odločanju o obstoju inventivne ravni ne upoštevajo.

57. člen
Industrijska uporabljivost

Šteje se, da je izum industrijsko uporabljiv, če se njegov predmet lahko izdela ali uporablja v kateri koli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.


II. poglavje

Osebe, ki so upravičene prijaviti in pridobiti evropske patente
Omemba izumitelja


58. člen
Upravičenost do vložitve evropske patentne prijave

Evropsko patentno prijavo lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba ali vsak organ, ki velja za pravno osebo po pravu, ki se zanj uporablja.

59. člen
Več prijaviteljev

Evropsko patentno prijavo lahko vložijo tudi skupni prijavitelji ali dva ali več prijaviteljev, ki imenujejo različne države pogodbenice.

60. člen
Pravica do evropskega patenta

(1) Pravica do evropskega patenta pripada izumitelju ali njegovemu pravnemu nasledniku. Če je izumitelj zaposlen, je pravica do evropskega patenta določena v skladu s pravom države, v kateri je pretežno zaposlen; če države, v kateri je uslužbenec pretežno zaposlen, ni mogoče določiti, se uporablja pravo države, v kateri ima delodajalec sedež podjetja, ki mu zaposleni pripada.

(2) Če izum ustvarita dve ali več oseb neodvisno ena od druge, pripada pravica do evropskega patenta osebi, katere evropska patentna prijava ima najzgodnejši datum vložitve; ta določba se uporablja le, če je bila prva prijava objavljena po 93. členu, in velja le za države pogodbenice, imenovane v tej prijavi, kot je bila objavljena.

(3) Za namene postopka pri Evropskem patentnem uradu se šteje, da je prijavitelj upravičen uveljavljati pravico do evropskega patenta.

61. člen
Evropske patentne prijave, ki jih vložijo osebe, ki nimajo pravice do evropskega patenta

(1) Če je s končno odločitvijo osebi iz prvega odstavka 60. člena, ki ni prijavitelj, priznana upravičenost do podelitve evropskega patenta, lahko ta oseba, če evropski patent še ni bil podeljen, glede držav pogodbenic, imenovanih v evropski patentni prijavi, v katerih je bila sprejeta ali priznana odločitev ali mora biti priznana na podlagi protokola o priznanju, ki je priloga k tej konvenciji, v treh mesecih po končni odločitvi:

(a) namesto prijavitelja nadaljuje postopek v zvezi s prijavo, kot da je njena;

(b) vloži novo evropsko patentno prijavo za isti izum ali

(c) zahteva zavrnitev prijave.

(2) Določbe prvega odstavka 76. člena se smiselno uporabljajo za novo prijavo, vloženo po prvem odstavku.

(3) Postopek za izvajanje določb prvega odstavka, posebni pogoji, ki se uporabljajo za novo prijavo, vloženo po prvem odstavku, in rok za plačilo prijavnih pristojbin ter pristojbin za poizvedbo in imenovanje so določeni v pravilniku o izvajanju.

62. člen
Izumiteljeva pravica do omembe

Izumitelj ima nasproti prijavitelju ali imetniku evropskega patenta pravico biti omenjen kot tak pri Evropskem patentnem uradu.


III. poglavje

Učinki evropskega patenta in evropske patentne prijave


63. člen
Trajanje evropskega patenta

(1) Evropski patent traja 20 let od datuma vložitve prijave.

(2) Prejšnji odstavek ne omejuje pravice države pogodbenice, da podaljša trajanje evropskega patenta ali podeli ustrezno varstvo takoj po poteku trajanja patenta pod enakimi pogoji, kot veljajo za državne patente:

(a) v vojni ali podobnem kriznem stanju v tej državi;

(b) če je predmet evropskega patenta izdelek ali postopek izdelave izdelka ali uporaba izdelka, za katerega je pred prihodom na tržišče v tej državi potreben upravni postopek odobritve, ki ga zahteva zakon.

(3) Drugi odstavek se smiselno uporablja za evropske patente, podeljene skupno za skupino držav pogodbenic v skladu s 142. členom.

(4) Država pogodbenica, ki predvideva podaljšanje trajanja ali ustreznega varstva po pododstavku (b) drugega odstavka v skladu s sporazumom, sklenjenim z Organizacijo, zaupa Evropskemu patentnemu uradu naloge v zvezi z izvajanjem ustreznih določb.

64. člen
Pravice iz evropskega patenta

(1) Ob upoštevanju drugega odstavka daje evropski patent imetniku od datuma objave omembe njegove podelitve v vsaki državi pogodbenici, za katero je podeljen, enake pravice, kot bi mu jih dal državni patent, podeljen v tej državi.

(2) Če je predmet evropskega patenta postopek, se varstvo iz tega patenta razširi na izdelke, pridobljene neposredno s tem postopkom.

(3) Vsaka kršitev evropskega patenta se obravnava po državnem pravu.

65. člen
Prevod evropskega patentnega spisa

(1) Če besedilo, v katerem namerava Evropski patentni urad podeliti evropski patent za neko državo pogodbenico ali ga zanjo vzdrževati v spremenjeni obliki, ni sestavljeno v enem od njenih uradnih jezikov, lahko ta država določi, da mora prijavitelj ali imetnik patenta dostaviti njenemu osrednjemu uradu za industrijsko lastnino prevod tega besedila v enem od uradnih jezikov, ki ga sam izbere, ali v določenem uradnem jeziku, če je ta država predpisala njegovo rabo. Rok za dostavo prevoda poteče v treh mesecih od datuma, ko je v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve evropskega patenta ali njegovega vzdrževanja v spremenjeni obliki, razen če zadevna država ne predpiše daljšega roka.

(2) Vsaka država pogodbenica, ki je sprejela določbe v skladu s prvim odstavkom, lahko predpiše, da mora prijavitelj ali imetnik patenta v roku, ki ga določi ta država, plačati vse stroške ali del stroškov objave takega prevoda.

(3) Če se ne spoštujejo določbe, sprejete v skladu s prvim in drugim odstavkom, lahko vsaka država pogodbenica predpiše, da se evropski patent v tej državi od samega začetka šteje za neveljavnega.

66. člen
Enakovrednost evropske vložitve prijave z državno vložitvijo

Evropska patentna prijava, ki ji je bil dodeljen datum vložitve, je v imenovanih državah pogodbenicah enakovredna redni državni prijavi, pri čemer se upošteva prednost, ki se zahteva za evropsko patentno prijavo, kadar je primerno.


67. člen
Pravice iz evropske patentne prijave po objavi

(1) Evropska patentna prijava od datuma objave po 93. členu začasno daje prijavitelju v državah pogodbenicah, imenovanih v prijavi, kot je bila objavljena, tako varstvo, kakršno mu je zagotovljeno po 64. členu.

(2) Vsaka država pogodbenica lahko predpiše, da evropska patentna prijava ne zagotavlja takega varstva, kot ga zagotavlja 64. člen. Vendar varstvo, vezano na objavo evropske patentne prijave, ne more biti manjše od tistega, ki ga pravo zadevne države veže na obvezno objavo nepreizkušenih prijav državnega patenta. V vsakem primeru mora vsaka država zagotoviti vsaj to, da lahko prijavitelj od datuma objave evropske patentne prijave zahteva okoliščinam primerno nadomestilo od vsakogar, ki v tej državi izkorišča izum v okoliščinah, v katerih bi bil po državnem pravu odgovoren za kršitev državnega patenta.

(3) Vsaka država pogodbenica, katere uradni jezik ni jezik postopka, lahko predpiše, da začasno varstvo iz prvega in drugega odstavka ne začne veljati, dokler prevod patentnih zahtevkov v enega od njenih uradnih jezikov, ki ga prijavitelj sam izbere, ali v določeni uradni jezik, če je ta država predpisala njegovo rabo:

(a) ni postal dostopen javnosti na način, ki ga predpisuje državno pravo, ali

(b) ni bil poslan osebi, ki v tej državi izkorišča izum.

(4) Šteje se, da evropska patentna prijava nikoli ni imela učinkov, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, če je bila umaknjena, če se šteje za umaknjeno ali je dokončno zavrnjena. Enako velja za učinke prijave evropskega patenta v državi pogodbenici, katere imenovanje je umaknjeno ali se šteje za umaknjeno.

68. člen
Učinek razveljavitve evropskega patenta

Šteje se, da evropska patentna prijava in iz nje izhajajoči patent že od začetka nista imela učinkov, določenih v 64. in 67. členu, in to v obsegu, v kakršnem je bil patent razveljavljen v postopku ugovora.

69. člen
Obseg varstva

(1) Obseg varstva, ki ga daje evropski patent ali evropska patentna prijava, določa vsebina patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov se uporabljajo opis in skice.

(2) Za obdobje do podelitve evropskega patenta se obseg varstva, ki ga daje evropska patentna prijava, določi z zadnjimi vloženimi patentnimi zahtevki, vsebovanimi v objavi po 93. členu. Vendar evropski patent, kot je bil podeljen ali spremenjen v postopku ugovora, določa z učinkom za nazaj obseg varstva, ki ga daje evropska patentna prijava, če tako varstvo ni razširjeno.

70. člen
Verodostojno besedilo evropske patentne prijave ali evropskega patenta

(1) Besedilo evropske patentne prijave ali evropskega patenta v jeziku postopka je verodostojno besedilo za vse postopke pri Evropskem patentnem uradu in v vseh državah pogodbenicah.

(2) V primeru iz drugega odstavka 14. člena se v postopku pri Evropskem patentnem uradu na podlagi izvirnega besedila ugotavlja, ali je predmet prijave ali patenta razširjen glede na vsebino prijave, kot je bila vložena.

(3) Vsaka država pogodbenica lahko določi, da prevod v uradni jezik te države, kot je določeno s to konvencijo, v tej državi razen za postopek razveljavitve velja za verodostojnega, če daje prijava ali patent v jeziku prevoda ožje varstvo, kot ga daje prijava ali patent v jeziku postopka.

(4) Vsaka država pogodbenica, ki sprejme določbo po tretjem odstavku:

(a) mora dovoliti prijavitelju ali imetniku patenta, da vloži popravljeni prevod evropske patentne prijave ali evropskega patenta; ta popravljeni prevod nima nobenega pravnega učinka, dokler niso smiselno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določi država pogodbenica na podlagi drugega odstavka 65. člena in tretjega odstavka 67. člena;

(b) lahko predpiše, da sme po začetku veljavnosti popravljenega prevoda vsakdo, ki v tej državi v dobri veri uporablja izum ali je opravil dejanske in resne priprave za njegovo uporabo, ki ne pomeni kršitve prijave ali patenta v izvirnem prevodu, brezplačno nadaljevati s tako uporabo v svojem poslovanju ali za potrebe poslovanja.


IV. poglavje

Evropska patentna prijava kot predmet lastnine


71. člen
Prenos in nastanek pravic

Evropska patentna prijava je lahko prenesena ali je podlaga za nastanek pravic za eno ali več imenovanih držav pogodbenic.

72. člen
Odstop

Odstop evropske patentne prijave se opravi v pisni obliki in zahteva podpis obeh pogodbenic.

73. člen
Pogodbena licenca

Evropska patentna prijava je lahko v celoti ali delno predmet licence za celotno ozemlje ali del ozemlja imenovanih držav pogodbenic.

74. člen
Pravo, ki se uporablja

Če ta konvencija ne določa drugače, se za evropsko patentno prijavo kot predmet lastnine v vsaki imenovani državi pogodbenici in z veljavnostjo zanjo uporablja pravo, ki se v tej državi uporablja za državne patentne prijave.

III. DEL

PRIJAVA EVROPSKIH PATENTOV


I. poglavje

Vložitev evropske patentne prijave in pogoji, ki jih mora izpolnjevati


75. člen
Vložitev evropske patentne prijave


(1) Evropska patentna prijava se lahko vloži:

(a) pri Evropskem patentnem uradu v Münchnu ali pri njegovi podružnici v Haagu ali

(b) pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino ali drugem pristojnem organu države pogodbenice, če to dopušča njeno pravo; tako vložena prijava ima enak učinek, kot če bi bila vložena na isti datum pri Evropskem patentnem uradu.

(2) Določbe prvega odstavka ne izključujejo uporabe zakonskih ali podzakonskih določb, ki v državi pogodbenici:

(a) veljajo za izume, ki zaradi narave svoje vsebine ne smejo biti sporočeni tujini brez poprejšnjega pooblastila pristojnih organov te države, ali

(b) določajo, da je treba vsako prijavo najprej vložiti pri državnem organu ali s poprejšnjim soglasjem neposredno pri drugem organu.

(3) Nobena država pogodbenica ne sme predpisati ali dovoliti vložitve izločenih evropskih patentnih prijav pri organu, omenjenem v pododstavku (b) prvega odstavka.

76. člen
Evropske izločene prijave

(1) Evropska izločena prijava mora biti vložena neposredno pri Evropskem patentnem uradu v Münchnu ali pri njegovi podružnici v Haagu. Vložena je lahko samo za predmet, ki ne presega vsebine zgodnejše prijave, kot je bila vložena; če je ta določba izpolnjena, se šteje, da je bila izločena prijava vložena na datum vložitve zgodnejše prijave in ima prednostno pravico.

(2) V evropski izločeni prijavi ne morejo biti imenovane države pogodbenice, ki niso bile imenovane v zgodnejši prijavi.

(3) Postopek za izvajanje določb prvega odstavka, posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati izločena prijava, in rok za plačilo prijavnih pristojbin ter pristojbin za poizvedbo in imenovanje določa pravilnik o izvajanju.

77. člen
Pošiljanje evropskih patentnih prijav

(1) Osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice mora v najkrajšem roku, ki je skladen z državnim pravom glede tajnosti izumov, ki so v interesu te države, poslati Evropskemu patentnemu uradu evropske patentne prijave, ki so bile vložene pri tem uradu ali pri drugih pristojnih organih v tej državi.

(2) Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da se evropske patentne prijave, katerih predmet očitno ni zavezan tajnosti na podlagi prava, omenjenega v prvem odstavku, pošljejo Evropskemu patentnemu uradu v šestih tednih po vložitvi.

(3) Evropske patentne prijave, ki jih je treba preizkusiti glede njihove zavezanosti tajnosti, morajo biti poslane tako, da dospejo na Evropski patentni urad v štirih mesecih po vložitvi ali v štirinajstih mesecih po prednostnem datumu, če je bila zahtevana prednost.

(4) Evropska patentna prijava, katere predmet je bil opredeljen kot tajen, se ne pošlje Evropskemu patentnemu uradu.

(5) Evropske patentne prijave, ki ne dospejo na Evropski patentni urad pred potekom štirinajstih mesecev od vložitve ali od prednostnega datuma, če je bila zahtevana prednost, se štejejo za umaknjene. Prijavne pristojbine ter pristojbine za poizvedbo in imenovanje se vrnejo.

78. člen
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati evropska patentna prijava

(1) Evropska patentna prijava mora vsebovati:

(a) zahtevo za podelitev evropskega patenta,

(b) opis izuma,

(c) enega ali več patentnih zahtevkov,

(d) skice, omenjene v opisu ali patentnih zahtevkih,

(e) povzetek.

(2) Za evropsko patentno prijavo se v enem mesecu po njeni vložitvi plačata prijavna pristojbina in pristojbina za poizvedbo.

(3) Evropska patentna prijava mora izpolnjevati pogoje iz pravilnika o izvajanju.

79. člen
Imenovanje držav pogodbenic

(1) Zahteva za podelitev evropskega patenta mora vsebovati imenovanje države pogodbenice ali držav pogodbenic, v katerih se želi varstvo izuma.

(2) Za imenovanje države pogodbenice se plača pristojbina za imenovanje. Pristojbine za imenovanje se plačajo v šestih mesecih od datuma, ko je bila v Evropskem patentnem biltenu omenjena objava evropskega poročila o poizvedbi.

(3) Imenovanje države pogodbenice se lahko umakne kadar koli pred podelitvijo evropskega patenta. Umik imenovanja vseh držav pogodbenic se šteje za umik evropske patentne prijave. Pristojbine za imenovanje se ne vračajo.

80. člen
Datum vložitve

Datum vložitve evropske patentne prijave je datum, na katerega je prijavitelj vložil dokumente, ki vsebujejo:

(a) navedbo, da se zahteva evropski patent;

(b) imenovanje najmanj ene države pogodbenice;

(c) podatke, ki omogočajo identifikacijo prijavitelja;

(d) opis in enega ali več patentnih zahtevkov v enem od jezikov iz prvega in drugega odstavka 14. člena, tudi če opis in patentni zahtevki ne izpolnjujejo drugih zahtev te konvencije.

81. člen
Imenovanje izumitelja

V evropski patentni prijavi mora biti imenovan izumitelj. Če prijavitelj ni izumitelj ali ni edini izumitelj, mora imenovanje vsebovati izjavo o izvoru pravice do evropskega patenta.

82. člen
Enotnost izuma

Evropska patentna prijava se lahko nanaša le na en izum ali na skupino izumov, ki so med seboj tako povezani, da oblikujejo eno samo splošno inventivno zamisel.

83. člen
Razkritje izuma

Izum mora biti v evropski patentni prijavi razkrit dovolj jasno in popolno, da ga lahko izvede strokovnjak.

84. člen
Patentni zahtevki

Patentni zahtevki označujejo predmet zahtevanega varstva. Biti morajo jasni in zgoščeni ter podprti z opisom.

85. člen
Povzetek

Povzetek je namenjen zgolj tehničnemu obveščanju; ne more se upoštevati za noben drug namen, zlasti ne za razlago obsega zahtevanega varstva niti za uporabo tretjega odstavka 54. člena.

86. člen
Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropske patentne prijave

(1) Za evropske patentne prijave se Evropskemu patentnemu uradu plačujejo pristojbine za podaljšanje veljavnosti v skladu s pravilnikom o izvajanju. Te pristojbine se plačajo za tretje in vsako naslednje leto, šteto od datuma vložitve prijave.

(2) Če pristojbina za podaljšanje veljavnosti ni bila plačana na predpisani datum ali prej, se lahko veljavno plača v šestih mesecih od omenjenega datuma, če se hkrati plača dodatna pristojbina.

(3) Če pristojbina za podaljšanje veljavnosti in dodatna pristojbina nista bili plačani pravočasno, se šteje evropska patentna prijava za umaknjeno. Za odločitev o tem je pristojen Evropski patentni urad sam.

(4) Obveznost plačila pristojbine za podaljšanje veljavnosti preneha s plačilom te pristojbine za leto, v katerem je objavljena omemba podelitve evropskega patenta.

III. poglavje

Prednost


87. člen
Prednostna pravica

(1) Oseba, ki je v eni ali za eno od držav pogodbenic Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine pravilno vložila prijavo za patent ali za registracijo uporabnega modela ali za spričevalo o koristnosti ali izumiteljsko spričevalo, ali njen pravni naslednik ima pri vložitvi evropske patentne prijave za isti izum prednostno pravico v obdobju dvanajstih mesecev od datuma vložitve prve prijave.

(2) Vsaka prijava, ki je enakovredna redni državni prijavi po domačem pravu države, v kateri je bila vložena, ali po dvostranskih ali večstranskih sporazumih, vključno s to konvencijo, se prizna kot podlaga za prednostno pravico.

(3) Redna državna prijava je vsaka prijava, ki zadošča za določitev datuma, na katerega je bila vložena, ne glede na končni izid prijave.

(4) Poznejša prijava, ki se nanaša na isti predmet kot prejšnja prva prijava in je vložena v isti državi ali za isto državo, se pri določanju prednosti obravnava kot prva prijava, če je bila na dan vložitve poznejše prijave prejšnja prijava umaknjena, opuščena ali zavrnjena, ne da bi bila dostopna javnosti in ne da bi za seboj puščala kake pravice, in še ni bila podlaga za zahtevo za prednostno pravico. Prejšnja prijava po tem ne more biti več podlaga za zahtevo za prednostno pravico.

(5) Če je prva prijava vložena v državi, ki ni pogodbenica Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, se prvi do četrti odstavek uporabljajo samo, če ta država v skladu z uradnim obvestilom, ki ga objavi upravni svet, in na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov na podlagi prve prijave pri Evropskem patentnem uradu ali prve prijave, vložene v kateri koli državi pogodbenici ali za katero koli državo pogodbenico, in pod pogoji, ki so enakovredni tistim, določenim v Pariški konvenciji, podeli prednostno pravico, ki ima enak učinek.

88. člen
Zahteva za prednost

(1) Prijavitelj evropskega patenta, ki želi izkoristiti prednost prejšnje prijave, mora vložiti izjavo o prednosti, kopijo prejšnje prijave in njen prevod v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, če jezik prejšnje prijave ni eden od uradnih jezikov tega urada. Postopek za izvajanje teh določb je predpisan v pravilniku o izvajanju.

(2) Za evropsko patentno prijavo se lahko zahtevajo večkratne prednosti, tudi če izvirajo iz različnih držav. Kadar je primerno, se lahko večkratne prednosti zahtevajo za posamezen patentni zahtevek. Če so zahtevane večkratne prednosti, se roki, ki začnejo teči od prednostnega datuma, štejejo od najzgodnejšega prednostnega datuma.

(3) Če se za evropsko patentno prijavo zahteva ena ali več prednosti, se prednostna pravica nanaša samo na tiste elemente evropske patentne prijave, ki so vključeni v prijavo ali prijave, katerih prednost se zahteva.

(4) Če nekaterih elementov izuma, za katere se zahteva prednost, ni v patentnih zahtevkih, navedenih v prejšnji prijavi, se lahko prednost kljub temu prizna, če dokumenti prejšnje prijave kot celota natančno razkrivajo take elemente.

89. člen
Učinek prednostne pravice

Učinek prednostne pravice je, da se za namene drugega in tretjega odstavka 54. člena in drugega odstavka 60. člena kot prednostni datum šteje datum vložitve evropske patentne prijave.


IV. DEL
POSTOPEK DO PODELITVE PATENTA

90. člen
Preizkus ob vložitvi

(1) Sprejemna pisarna preizkusi:

(a) ali evropska patentna prijava izpolnjuje pogoje za dodelitev datuma vložitve;

(b) ali sta bili prijavna pristojbina in pristojbina za poizvedbo pravočasno plačani;

(c) ali je bil v primeru iz drugega odstavka 14. člena prevod evropske patentne prijave v jezik postopka pravočasno vložen.

(2) Če datuma vložitve prijave ni mogoče dodeliti, sprejemna pisarna omogoči prijavitelju, da odpravi pomanjkljivosti v skladu s pravilnikom o izvajanju. Če pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, se prijava ne obravnava kot evropska patentna prijava.

(3) Če prijavna pristojbina in pristojbina za poizvedbo nista bili pravočasno plačani ali če v primeru iz drugega odstavka 14. člena prevod prijave v jezik postopka ni bil pravočasno vložen, se šteje prijava za umaknjeno.

91. člen
Preizkus glede formalnih zahtev

(1) Če je bil evropski patentni prijavi dodeljen datum vložitve in če se ne šteje za umaknjeno po tretjem odstavku 90. člena, sprejemna pisarna preizkusi:

(a) ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 133. člena;

(b) ali prijava izpolnjuje pogoje glede oblike, določene v pravilniku o izvajanju glede izvajanja te določbe;

(c) ali je bil vložen povzetek;

(d) ali zahteva za podelitev evropskega patenta izpolnjuje obvezne določbe pravilnika o izvajanju glede vsebine, in kadar je primerno, ali so pogoji te konvencije glede zahtevka za prednost izpolnjeni;

(e) ali so bile plačane pristojbine za imenovanje;

(f) ali je bil izumitelj imenovan v skladu z 81. členom;

(g) ali so bile skice iz pododstavka (d) prvega odstavka 78. člena vložene na dan vložitve prijave.

(2) Kadar sprejemna pisarna ugotovi pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, omogoči prijavitelju, da jih odpravi v skladu s pravilnikom o izvajanju.

(3) Če se pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med preizkusom v skladu s pododstavki (a) do (d) prvega odstavka, ne odpravijo po pravilniku o izvajanju, se prijava zavrže; če določbe, na katere se sklicuje pododstavek (d) prvega odstavka, zadevajo prednostno pravico, prijava to pravico izgubi.

(4) Če v primeru iz pododstavka (e) prvega odstavka pristojbina za imenovanje za katero koli imenovano državo ni bila plačana pravočasno, se šteje imenovanje te države za umaknjeno.

(5) Če v primeru iz pododstavka (f) prvega odstavka opustitev imenovanja izumitelja ni odpravljena v skladu s pravilnikom o izvajanju in ob upoštevanju v njem določenih izjem v šestnajstih mesecih po datumu vložitve evropske patentne prijave ali po prednostnem datumu, če se zahteva prednost, se šteje prijava za umaknjeno.

(6) Če v primeru iz pododstavka (g) prvega odstavka skice niso bile vložene na datum vložitve prijave in če ni bilo nič storjeno za odpravo te pomanjkljivosti v skladu s pravilnikom o izvajanju, se kot datum vložitve prijave šteje datum, ko so bile skice vložene, ali pa se sklicevanje na skice v prijavi šteje za črtano, odvisno od odločitve prijavitelja v skladu s pravilnikom o izvajanju.

92. člen
Sestava evropskega poročila o poizvedbi

(1) Če je bil evropski patentni prijavi dodeljen datum vložitve in se ne šteje za umaknjeno po tretjem odstavku 90. člena, oddelek za poizvedbe na podlagi patentnih zahtevkov in upoštevajoč opis in skice sestavi evropsko poročilo o poizvedbi v obliki, predpisani s pravilnikom o izvajanju.

(2) Evropsko poročilo o poizvedbi se, takoj ko je sestavljeno, pošlje prijavitelju skupaj s kopijami vseh navedenih dokumentov.


93. člen
Objava evropske patentne prijave

(1) Evropska patentna prijava se objavi čim prej po poteku osemnajstih mesecev od datuma vložitve prijave ali od prednostnega datuma, če se zahteva prednost. Na zahtevo prijavitelja se lahko evropska patentna prijava objavi tudi pred potekom tega roka. Če je odločitev o podelitvi evropskega patenta začela veljati pred potekom tega roka, se objavi hkrati z objavo patentnega spisa.

(2) Objava vsebuje opis, patentne zahtevke in skice, kot so bili vloženi, in v prilogi evropsko poročilo o poizvedbi ter povzetek, če sta na voljo, preden se končajo tehnične priprave za objavo. Če evropsko poročilo o poizvedbi in povzetek nista bila objavljena hkrati s prijavo, se objavita posebej.

94. člen
Zahteva za preizkus

(1) Evropski patentni urad na podlagi pisne zahteve preizkusi, ali evropska patentna prijava in izum, na katerega se nanaša, izpolnjujeta pogoje te konvencije.

(2) Prijavitelj lahko vloži zahtevo za preizkus do izteka šestih mesecev po datumu, ko je bila v Evropskem patentnem biltenu omenjena objava evropskega poročila o poizvedbi. Zahteva se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za preizkus. Zahteve ni mogoče umakniti.

(3) Če zahteva za preizkus ni bila vložena v roku iz drugega odstavka, se šteje prijava za umaknjeno.

95. člen
Podaljšanje roka za vložitev zahteve za preizkus

(1) Upravni svet lahko podaljša rok za vložitev zahteve za preizkus, če ugotovi, da evropskih patentnih prijav ni mogoče preizkusiti pravočasno.

(2) Če upravni svet podaljša rok, lahko odloči, da imajo tretje osebe pravico vlagati zahteve za preizkus. V takih primerih določi ustrezna pravila v pravilniku o izvajanju.

(3) Vsaka odločitev upravnega sveta za podaljšanje roka se uporablja le za prijave, vložene po objavi take odločitve v Uradnem glasilu Evropskega patentnega urada.

(4) Če upravni svet rok podaljša, mora sprejeti ukrepe za čimprejšnjo vzpostavitev prvotnega roka.

96. člen
Preizkus evropske patentne prijave

(1) Če prijavitelj evropskega patenta vloži zahtevo za preizkus, preden mu je bilo poslano evropsko poročilo o poizvedbi, ga Evropski patentni urad, potem ko je poslal poročilo, pozove, da v določenem roku izjavi, ali želi, da se postopek z evropsko patentno prijavo nadaljuje.

(2) Če se pri preizkusu evropske patentne prijave ugotovi, da prijava ali izum, na katerega se ta nanaša, ne izpolnjuje pogojev te konvencije, oddelek za preizkuse pozove prijavitelja v skladu s pravilnikom o izvajanju in kolikorkrat je treba, da vloži svoje pripombe v roku, ki ga določi oddelek za preizkuse.

(3) Če prijavitelj ne odgovori pravočasno na poziv po prvem ali drugem odstavku, se šteje prijava za umaknjeno.

97. člen
Zavrnitev ali podelitev

(1) Oddelek za preizkuse zavrne evropsko patentno prijavo, če meni, da prijava ali izum, na katerega se ta nanaša, ne izpolnjuje pogojev te konvencije, razen če ta konvencija ne predvideva drugačne sankcije.

(2) Če oddelek za preizkuse meni, da prijava in izum, na katerega se ta nanaša, izpolnjujeta pogoje te konvencije, se odloči podeliti evropski patent za imenovane države pogodbenice:

(a) če se v skladu z določbami pravilnika o izvajanju ugotovi, da se prijavitelj strinja z besedilom, v katerem namerava oddelek za preizkuse podeliti evropski patent;

(b) če so pristojbine za podelitev patenta in tiskanje patentnega spisa plačane v roku, predpisanem v pravilniku o izvajanju;

(c) če so plačane že zapadle pristojbine za podaljšanje veljavnosti in morebitne dodatne pristojbine.

(3) Če pristojbine za podelitev patenta in tiskanje patentnega spisa niso pravočasno plačane, se šteje prijava za umaknjeno.

(4) Odločitev o podelitvi evropskega patenta začne veljati šele z datumom, ko je v Evropskem patentnem biltenu omenjena podelitev. Ta omemba se objavi vsaj tri mesece po začetku roka iz pododstavka (b) drugega odstavka.

(5) Pravilnik za izvajanje lahko vsebuje določbo, da mora prijavitelj vložiti prevod patentnih zahtevkov, ki se pojavljajo v besedilu, v katerem namerava oddelek za preizkuse podeliti evropski patent, v obeh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada, ki nista jezik postopka. V tem primeru je rok, določen v četrtem odstavku, vsaj pet mesecev. Če prevod ni pravočasno vložen, se šteje prijava za umaknjeno.

(6) Na zahtevo prijavitelja se omemba o podelitvi evropskega patenta objavi pred potekom roka po četrtem ali petem odstavku. Taka zahteva se lahko vloži le, če so izpolnjeni pogoji po drugem in petem odstavku.

98. člen
Objava evropskega patentnega spisa

Hkrati z objavo omembe o podelitvi evropskega patenta objavi Evropski patentni urad evropski patentni spis, ki vsebuje opis, patentne zahtevke in morebitne skice.


V. DEL

POSTOPEK UGOVORA

99. člen
Ugovor

(1) V devetih mesecih od objave omembe podelitve evropskega patenta lahko vsakdo ugovarja pri Evropskem patentnem uradu zoper podeljeni evropski patent. Ugovor se vloži s pisno obrazložitvijo. Za vloženega se šteje šele tedaj, ko je plačana pristojbina za ugovor.

(2) Ugovor se nanaša na evropski patent v vseh državah pogodbenicah, v katerih ta patent velja.

(3) Ugovor se lahko vloži tudi, če je imetnik odpovedal evropski patent za vse imenovane države ali je ta v njih prenehal veljati.

(4) Osebe, ki ugovarjajo, in imetnik patenta so stranke v postopku.

(5) Če nekdo predloži dokaz, da je bil v državi pogodbenici na podlagi končne odločitve vpisan v register patentov te države namesto prejšnjega imetnika, za to državo na svojo zahtevo nadomesti prejšnjega imetnika. Ne glede na 118. člen se prejšnji imetnik in oseba, ki vloži zahtevo, ne štejeta za skupna imetnika, razen če tega oba ne zahtevata.

100. člen
Razlogi za ugovor

Ugovor se lahko vloži le iz naslednjih razlogov:

(a) če predmeta evropskega patenta ni mogoče patentirati po 52. do 57. členu;

(b) če evropski patent ne razkriva izuma dovolj jasno in popolno, da bi ga strokovnjak lahko izvedel;

(c) če predmet evropskega patenta presega vsebino prijave, kot je bila vložena, ali vsebino prejšnje prijave, kot je bila vložena, če je bil patent podeljen na podlagi izločene prijave ali nove prijave, vložene po 61. členu.

101. člen
Preizkus ugovora

(1) Če je ugovor sprejemljiv, oddelek za ugovore preizkusi, ali razlogi za ugovor, določeni v 100. členu, nasprotujejo vzdrževanju evropskega patenta.

(2) Med preizkusom ugovora, ki poteka v skladu s pravilnikom o izvajanju, oddelek za ugovore pozove stranke, kolikorkrat je treba, da v roku, ki ga določi oddelek za ugovore, vložijo pripombe k sporočilom druge stranke ali njegovim sporočilom.

102. člen
Razveljavitev ali vzdrževanje evropskega patenta

(1) Če oddelek za ugovore meni, da razlogi za ugovor iz 100. člena nasprotujejo vzdrževanju evropskega patenta, tega razveljavi.

(2) Če oddelek za ugovore meni, da razlogi za ugovor iz 100. člena ne nasprotujejo vzdrževanju nespremenjenega patenta, ugovor zavrne.

(3) Če oddelek za ugovore meni, da ob upoštevanju sprememb, ki jih je opravil imetnik patenta v postopku ugovora, patent in izum, na katerega se patent nanaša, izpolnjujeta pogoje te konvencije, se odloči vzdrževati patent, kot je bil spremenjen:

(a) če se v skladu z določbami pravilnika o izvajanju ugotovi, da se imetnik patenta strinja z besedilom, v katerem namerava oddelek za ugovore vzdrževati patent;

(b) če je pristojbina za tiskanje novega evropskega patentnega spisa plačana v roku, predpisanem v pravilniku o izvajanju.

(4) Če pristojbina za tiskanje novega patentnega spisa ni pravočasno plačana, se patent razveljavi.

(5) Pravilnik o izvajanju lahko vsebuje določbo, da mora imetnik patenta vložiti prevod spremenjenih patentnih zahtevkov v obeh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada, ki nista jezik postopka. Če prevod ni vložen pravočasno, se patent razveljavi.

103. člen
Objava novega evropskega patentnega spisa

Če je evropski patent spremenjen po tretjem odstavku 102. člena, Evropski patentni urad objavi hkrati z omembo odločitve o ugovoru novi evropski patentni spis, ki vsebuje opis, patentne zahtevke in morebitne skice v spremenjeni obliki.

104. člen
Stroški

(1) Vsaka stranka v postopku plača svoje stroške, razen če oddelek za ugovore ali pritožbeni senat zaradi pravičnosti v skladu s pravilnikom o izvajanju z odločitvijo ne določi drugačne porazdelitve stroškov, nastalih med dokazovanjem ali v ustnem postopku.

(2) Pisarna oddelka za ugovore na zahtevo določi znesek stroškov, ki jih je treba plačati na podlagi odločitve o njihovi porazdelitvi. Znesek stroškov, ki ga je določila pisarna, se lahko na podlagi zahteve, vložene v roku, ki ga določa pravilnik o izvajanju, spremeni z odločitvijo oddelka za ugovore.

(3) Vsaka končna odločitev Evropskega patentnega urada, ki določa znesek stroškov, se za izvrševanje v državah pogodbenicah obravnava enako kot končna odločitev civilnega sodišča države, na ozemlju katere mora biti izvršena. Preverjanje take odločitve je omejeno le na njeno verodostojnost.

105. člen
Posredovanje domnevnega kršitelja

(1) Če je vložen ugovor zoper evropski patent, lahko vsaka tretja oseba, ki dokaže, da je bil proti njej sprožen postopek zaradi kršitve tega patenta, po poteku roka za ugovor posreduje v postopku ugovora, če najavi posredovanje v treh mesecih po datumu, ko je bil sprožen postopek zaradi kršitve. To velja tudi za vsako tretjo osebo, ki dokaže, da je imetnik patenta zahteval, naj preneha z domnevno kršitvijo patenta, in da je sprožila postopek pred sodiščem, v katerem naj se ugotovi, da ne krši patenta.

(2) Najava posredovanja se vloži s pisno obrazložitvijo. Ta se šteje za vloženo po plačilu pristojbine za ugovor. Po tem se posredovanje obravnava kot ugovor ob upoštevanju izjem iz pravilnika o izvajanju.


VI. DEL

PRITOŽBENI POSTOPEK

106. člen
Odločitve, zoper katere je možna pritožba

(1) Pritožba se lahko vloži zoper odločitve sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore in pravnega oddelka. Pritožba zadrži izvršitev.

(2) Pritožba zoper odločitev oddelka za ugovore se lahko vloži tudi, če je imetnik odpovedal evropski patent za vse imenovane države ali je ta v njih prenehal veljati.

(3) Zoper odločitev, s katero se ne konča postopek za eno od strank, je možna pritožba le ob končni odločitvi, razen če omenjena odločitev ne dopušča ločene pritožbe.

(4) Porazdelitev stroškov postopka ugovora ne more biti edini predmet pritožbe.

(5) Zoper odločitev o znesku stroškov postopka ugovora je možna pritožba le, če je znesek večji od zneska, določenega s pravilnikom o pristojbinah.

107. člen
Osebe, ki se smejo pritožiti in biti stranke v pritožbenem postopku

Vsaka stranka v postopku, ki ji z odločitvijo ni bilo ugodeno, se lahko pritoži. Druge stranke v tem postopku so z vso pravico stranke tudi v pritožbenem postopku.

108. člen
Rok in oblika pritožbe

Pritožbo je treba vložiti pisno pri Evropskem patentnem uradu v dveh mesecih po datumu uradnega obvestila o odločitvi, ki je predmet pritožbe. Pritožba se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za pritožbo. V štirih mesecih po datumu uradnega obvestila o odločitvi je treba vložiti pisno obrazložitev razlogov za pritožbo.

109. člen
Začasna revizija

(1) Če oddelek, katerega odločitev je izpodbijana, meni, da je pritožba sprejemljiva in utemeljena, popravi svojo odločitev. To ne velja, kadar pritožniku nasprotuje druga stranka v postopku.

(2) Če pritožba ni dopustna v treh mesecih po prejemu obrazložitve, jo je treba nemudoma poslati pritožbenemu senatu brez mnenja o njeni utemeljenosti.

110. člen
Preizkus pritožb

(1) Če je pritožba sprejemljiva, pritožbeni senat prouči njeno dopustnost.

(2) Med preizkusom pritožbe, ki poteka v skladu z določbami pravilnika o izvajanju, pritožbeni senat pozove stranke, kolikorkrat je treba, da v roku, ki ga določi, vložijo pripombe k sporočilom druge stranke ali njegovim sporočilom.

(3) Če se prijavitelj ne odzove pravočasno na poziv iz drugega odstavka, se šteje evropska patentna prijava za umaknjeno, razen če izpodbijane odločitve ni sprejel pravni oddelek.

111. člen
Odločitev v zvezi s pritožbami

(1) Po preizkusu dopustnosti pritožbe pritožbeni senat odloči o njej. Pritožbeni senat lahko deluje v okviru pooblastil, ki so v pristojnosti oddelka, odgovornega za izpodbijano odločitev, ali pa vrne zadevo temu oddelku v nadaljnji postopek.

(2) Če pritožbeni senat vrne zadevo v nadaljnji postopek oddelku, katerega odločitev je bila izpodbijana, zavezuje pravno mnenje pritožbenega senata ta oddelek, če so dejstva enaka. Če je izpodbijano odločitev sprejela sprejemna pisarna, oddelek za preizkuse prav tako zavezuje pravno mnenje pritožbenega senata.

112. člen
Odločitev ali mnenje razširjenega pritožbenega senata

(1) Da bi se zagotovila enotna uporaba prava ali če se pojavi pomembno pravno vprašanje:

(a) pritožbeni senat v postopku obravnave bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo stranke v pritožbenem postopku predloži zadevo razširjenemu pritožbenemu senatu, če meni, da je v zvezi z zgoraj navedenim potrebna odločitev. Če pritožbeni senat zahtevo zavrne, mora v končni odločitvi navesti razloge;

(b) predsednik Evropskega patentnega urada lahko predloži pravno vprašanje razširjenemu pritožbenemu senatu, kadar sta dva pritožbena senata o tem vprašanju različno odločila.

(2) V primerih iz pododstavka (a) prvega odstavka so stranke v pritožbenem postopku stranke v postopku pri razširjenem pritožbenem senatu.

(3) Odločitev razširjenega pritožbenega senata, omenjena v pododstavku (a) prvega odstavka, zavezuje pritožbeni senat glede obravnavane pritožbe.


VII. DEL
SKUPNE DOLOČBE

I. poglavje
Splošne določbe postopka

113. člen
Podlaga za odločitve

(1) Odločitve Evropskega patentnega urada lahko temeljijo le na razlogih ali dokazih, o katerih so prizadete stranke lahko izrekle mnenje.

(2) Evropski patentni urad obravnava evropsko patentno prijavo ali evropski patent ter o njiju odloča le na podlagi besedila, ki ga je predložil ali sprejel prijavitelj ali imetnik patenta.

114. člen
Preizkus Evropskega patentnega urada na lastno pobudo

(1) V postopku Evropski patentni urad preveri dejstva na lastno pobudo; to preverjanje ni omejeno na dejstva, dokaze in trditve, ki so jih predložile stranke v podporo svojemu zahtevku.

(2) Evropskemu patentnemu uradu ni treba upoštevati dejstev ali dokazov, ki jih prizadete stranke ne predložijo pravočasno.

115. člen
Pripombe tretjih oseb

(1) Po objavi evropske patentne prijave lahko da vsaka oseba pripombe v zvezi z možnostjo patentiranja izuma, za katerega je bila vložena prijava. Pripombe morajo biti vložene v pisni obliki in vsebovati obrazložitev. Taka oseba ni stranka v postopku pri Evropskem patentnem uradu.

(2) Pripombe iz prvega odstavka se sporočijo prijavitelju ali imetniku patenta, ki o njih lahko da svoje mnenje.

116. člen
Ustna obravnava

(1) Ustna obravnava se začne na zahtevo Evropskega patentnega urada, če ta meni, da je to koristno, ali na zahtevo stranke v postopku. Evropski patentni urad lahko zavrne zahtevo za ponovno ustno obravnavo pri istem oddelku, če so stranke in predmet postopka isti.

(2) Ustna obravnava se na zahtevo prijavitelja vodi pri sprejemni pisarni samo, če je to po njenem mnenju koristno ali če namerava zavrniti evropsko patentno prijavo.

(3) Ustna obravnava pri sprejemni pisarni, oddelkih za preizkuse in pravnem oddelku ni javna.

(4) Ustna obravnava, vključno z izrekom odločitve, je javna pri pritožbenih senatih in razširjenem pritožbenem senatu po objavi evropske patentne prijave, pa tudi pri oddelku za ugovore, razen če oddelek, pri katerem obravnava poteka, ne odloči drugače v primerih, ko bi pripustitev javnosti lahko povzročila resno in neupravičeno škodo zlasti za stranko v postopku.

117. člen
Izvajanje dokazov

(1) V postopkih pri oddelku za preizkuse, oddelku za ugovore, pravnem oddelku ali pritožbenem senatu se uporabljajo naslednja dokazna sredstva:

(a) zaslišanje strank,

(b) zahteve za podatke,

(c) predložitev listin,

(d) zaslišanje prič,

(e) izvedenska mnenja,

(f) ogled,

(g) zaprisežene pisne izjave.

(2) Oddelek za preizkuse, oddelek za ugovore ali pritožbeni senat lahko pooblasti enega od svojih članov, da preveri navedene dokaze.

(3) Če je po mnenju Evropskega patentnega urada treba, da stranka, priča ali izvedenec ustno priča:

(a) tako osebo povabi, da pride pred Evropski patentni urad, ali

(b) zahteva v skladu z drugim odstavkom 131. člena od pristojnega sodišča države, v kateri ta oseba stalno prebiva, da jo zasliši.

(4) Stranka, priča ali izvedenec, ki ga je Evropski patentni urad povabil predse, lahko od urada zahteva dovoljenje, da ga zasliši pristojno sodišče države, v kateri stalno prebiva. Po prejemu te zahteve ali če se povabljeni ni odzval v roku, ki ga je Evropski patentni urad v vabilu določil, lahko ta v skladu z drugim odstavkom 131. člena od pristojnega sodišča zahteva, da tako osebo zasliši.

(5) Če stranka, priča ali izvedenec priča pred Evropskim patentnim uradom, lahko ta, če je po njegovem mnenju priporočljivo, da se priča pod prisego ali na drug enako zavezujoč način, zahteva od pristojnega sodišča države, v kateri taka oseba stalno prebiva, da jo znova zasliši pod takimi pogoji.

(6) Če Evropski patentni urad zahteva zaslišanje pri pristojnem sodišču, lahko od tega zahteva, da izvede zaslišanje pod prisego ali na drug enako zavezujoč način in da dovoli članu oddelka, ki ga to zadeva, da je navzoč pri zaslišanju stranke, priče ali izvedenca in da jim postavlja vprašanja bodisi s posredovanjem sodišča ali neposredno.

118. člen
Enotnost evropske patentne prijave ali evropskega patenta

Če prijavitelji ali imetniki evropskega patenta za različne imenovane države pogodbenice niso isti, se v postopku pri Evropskem patentnem uradu obravnavajo kot skupni prijavitelji ali imetniki. Enotnost prijave ali patenta v tem postopku ni prizadeta; zlasti mora biti za vse imenovane države pogodbenice enotno besedilo prijave ali patenta, razen če s to konvencijo ni drugače določeno.

119. člen
Uradno obveščanje

Evropski patentni urad po uradni dolžnosti uradno obvešča vse prizadete o odločitvah in vabilih ter obvestilih in drugih sporočilih, od katerih se štejejo roki ali o katerih morajo biti prizadeti uradno obveščeni po drugih določbah te konvencije ali je njihovo uradno obveščanje predpisal predsednik Evropskega patentnega urada. Kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, se uradna obvestila dajejo s posredovanjem osrednjih uradov za industrijsko lastnino držav pogodbenic.

120. člen
Roki

Pravilnik o izvajanju natančno določa:

(a) način izračunavanja rokov in pogoje, pod katerimi se ti lahko podaljšajo, bodisi zato ker Evropski patentni urad ali organi iz pododstavka (b) prvega odstavka 75. člena niso odprti za sprejemanje dokumentov ali ker ne deluje poštna dostava v krajih, v katerih se nahajajo Evropski patentni urad ali taki organi, ali zaradi splošne prekinitve poštnih storitev ali posledičnih motenj;

(b) najkrajše in najdaljše roke, ki jih določi Evropski patentni urad.

121. člen
Nadaljevanje postopka v zvezi z evropsko patentno prijavo

(1) Če je treba evropsko patentno prijavo zavrniti ali je že zavrnjena ali se šteje za umaknjeno, ker ni bilo odgovora v roku, ki ga je določil Evropski patentni urad, predvidene pravne posledice ne nastopijo, če pa so že nastopile, se opustijo, če prijavitelj zahteva nadaljevanje postopka v zvezi s prijavo.

(2) Zahtevo je treba vložiti v pisni obliki v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o odločitvi, da je prijava zavrnjena, ali o sporočilu, da se prijava šteje za umaknjeno. Opuščeno dejanje je treba opraviti v tem roku. Zahteva se šteje za vloženo šele po plačilu pristojbine za nadaljevanje postopka.

(3) Oddelek, ki je pristojen za odločanje o opuščenem dejanju, odloči o zahtevi.

122. člen
Vrnitev v prejšnje stanje

(1) Prijavitelju ali imetniku evropskega patenta, ki kljub potrebni skrbnosti, ki so jo narekovale okoliščine, ni mogel upoštevati roka Evropskega patentnega urada, se na zahtevo ponovno vzpostavijo njegove pravice, če je neposredna posledica neupoštevanja roka po tej konvenciji zavrnitev evropske patentne prijave ali kake zahteve ali dejstvo, da se evropska patentna prijava šteje za umaknjeno, ali razveljavitev evropskega patenta ali izguba kake druge pravice ali pravnega sredstva.

(2) Zahtevo je treba vložiti v pisni obliki v dveh mesecih po prenehanju razloga za neupoštevanje roka. Opuščeno dejanje je treba opraviti v tem času. Zahteva se lahko vloži le v obdobju enega leta po poteku neupoštevanega roka. Če ni bila plačana pristojbina za podaljšanje veljavnosti, se rok iz drugega odstavka 86. člena odšteje od dobe enega leta.

(3) V zahtevi morajo biti navedeni razlogi zanjo in dejstva, na katere se sklicuje. Za vloženo se šteje šele po plačilu pristojbine za ponovno vzpostavitev pravic.

(4) Oddelek, ki je pristojen za odločanje o opuščenem dejanju, odloči o zahtevi.

(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za roke iz drugega odstavka tega člena, tretjega odstavka 61. člena, tretjega odstavka 76. člena, drugega odstavka 78. člena, drugega odstavka 79. člena, prvega odstavka 87. člena in drugega odstavka 94. člena.

(6) Vsakdo, ki je v imenovani državi pogodbenici v obdobju med izgubo pravic iz prvega odstavka in objavo omembe o ponovni vzpostavitvi teh pravic v dobri veri uporabljal izum, ki je predmet objavljene evropske patentne prijave ali evropskega patenta, ali opravil učinkovite in resne priprave za njegovo uporabo, lahko brezplačno nadaljuje s tako uporabo v svojem poslovanju ali za potrebe tega poslovanja.

(7) Ta člen ne omejuje pravice države pogodbenice, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje za roke, predvidene s to konvencijo, ki jih je treba upoštevati v odnosu do organov te države.

123. člen
Spremembe

(1) Pogoji, pod katerimi se lahko evropska patentna prijava ali evropski patent spremeni v postopku pri Evropskem patentnem uradu, so predpisani v pravilniku o izvajanju. V vsakem primeru mora biti prijavitelju dopuščena vsaj ena priložnost, da na lastno pobudo spremeni opis, patentne zahtevke in skice.

(2) Evropske patentne prijave ali evropskega patenta ni mogoče spremeniti tako, da bi njun predmet presegal vsebino prijave, kot je bila vložena.

(3) Evropskih patentnih zahtevkov v postopku ugovora ni mogoče spremeniti tako, da bi se razširilo podeljeno varstvo.

124. člen
Podatki o državnih patentnih prijavah

(1) Oddelek za preizkuse ali pritožbeni senat lahko pozove prijavitelja, da v roku, ki ga določi, navede države, v katerih je vložil državne patentne prijave za celotni izum, na katerega se nanaša evropska patentna prijava, ali njegov del, in številke vloženih prijav.

(2) Če prijavitelj ne odgovori pravočasno na poziv iz prvega odstavka, se šteje evropska patentna prijava za umaknjeno.

125. člen
Sklicevanje na splošna načela

Če v tej konvenciji kake postopkovne določbe ni, upošteva Evropski patentni urad načela postopkovnega prava, ki so splošno sprejeta v državah pogodbenicah.

126. člen
Prenehanje finančnih obveznosti

(1) Pravica Organizacije do plačila pristojbine v korist Evropskega patentnega urada ugasne po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem pristojbina zapade v plačilo.

(2) Pravica Evropskega patentnega urada, da mu Organizacija povrne pristojbine ali zneske preplačanih pristojbin, ugasne po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je ta pravica nastala.

(3) Rok, določen v prvem in drugem odstavku, se prekine v primeru iz prvega odstavka z zahtevo za plačilo pristojbine, v primeru iz drugega odstavka pa z obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Takoj po prekinitvi začne rok spet teči in poteče najkasneje v šestih letih po koncu leta, v katerem se je prvotno začel, razen če se medtem ni začel sodni postopek za uveljavitev pravice; v tem primeru rok ne poteče pred enim letom po uveljavitvi sodbe.


II. poglavje
Obveščanje javnosti ali uradnih organov

127. člen
Evropski patentni register

Evropski patentni urad vodi register, ki se imenuje evropski patentni register in vsebuje tiste podatke, katerih registracija je predvidena s to konvencijo. Noben vpis v register ni možen pred objavo evropske patentne prijave. Register je dostopen javnosti.

128. člen
Vpogled v dokumentacijo

(1) Vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na evropske patentne prijave, ki še niso bile objavljene, ni možen brez soglasja prijavitelja.

(2) Vsakdo, ki lahko dokaže, da je prijavitelj evropskega patenta proti njemu uveljavljal pravice iz prijave, ima pravico pregledati dokumentacijo pred objavo te prijave in brez soglasja prijavitelja.

(3) Če je evropska izločena prijava ali nova evropska patentna prijava, vložena na podlagi prvega odstavka 61. člena, objavljena, lahko vsakdo pregleda dokumentacijo prejšnje prijave pred njeno objavo in brez soglasja zadevnega prijavitelja.

(4) Po objavi evropske patentne prijave je na zahtevo možen vpogled v dokumentacijo te prijave in evropskega patenta, podeljenega na njeni podlagi, ob upoštevanju omejitev iz pravilnika o izvajanju.

(5) Evropski patentni urad lahko celo pred objavo evropske patentne prijave sporoči tretjim osebam ali objavi naslednje bibliografske podatke:

(a) številko evropske patentne prijave;

(b) datum vložitve evropske patentne prijave, in če se zahteva prednost prejšnje prijave, datum, državo in številko vložitve prejšnje prijave;

(c) ime prijavitelja;

(d) naziv izuma;

(e) imenovane države pogodbenice.

129. člen
Periodične objave

Evropski patentni urad periodično objavlja:

(a) Evropski patentni bilten, ki vsebuje vpise v evropski patentni register in druge podatke, katerih objavljanje je predpisano s to konvencijo;

(b) Uradno glasilo Evropskega patentnega urada, ki vsebuje obvestila in informacije splošne narave, ki jih je dal predsednik Evropskega patentnega urada, in druge informacije v zvezi s to konvencijo in njenim izvajanjem.

130. člen
Izmenjava informacij

(1) Evropski patentni urad in ob upoštevanju uporabe zakonskih ali podzakonskih določb iz drugega odstavka 75. člena osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice si na zahtevo sporočata vse koristne informacije o vlaganju evropskih ali državnih patentnih prijav in o vseh postopkih v zvezi s temi prijavami ter o patentih, podeljenih na njihovi podlagi.

(2) Določbe prvega odstavka se uporabljajo za sporočanje informacij na podlagi delovnih sporazumov med Evropskim patentnim uradom in:

(a) osrednjim uradom za industrijsko lastnino države, ki ni članica te konvencije;

(b) vsako medvladno organizacijo, pristojno za podeljevanje patentov;

(c) vsako drugo organizacijo.

(3) Za sporočila po prvem odstavku in pododstavkih (a) in (b) drugega odstavka ne veljajo omejitve iz 128. člena. Upravni svet lahko sklene, da za sporočila po pododstavku (c) drugega odstavka take omejitve ne veljajo, če zadevna organizacija obravnava sporočene informacije kot zaupne, dokler evropska patentna prijava ni objavljena.

131. člen
Upravno in pravno sodelovanje

(1) Evropski patentni urad in sodišča ali drugi organi držav pogodbenic na zahtevo pomagajo drug drugemu s sporočanjem informacij ali omogočanjem vpogleda v dokumentacijo, razen če s to konvencijo ali državnimi zakoni ni drugače določeno. Kadar Evropski patentni urad omogoči vpogled v dokumentacijo sodiščem, državnim tožilstvom ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino, za tak vpogled ne veljajo omejitve iz 128. člena.

(2) Po prejemu zaprosila Evropskega patentnega urada za pravno pomoč začnejo sodišča ali drugi pristojni organi držav pogodbenic v imenu tega urada in v okviru svoje pristojnosti potrebne preiskave ali druge sodne postopke.

132. člen
Izmenjava publikacij

(1) Evropski patentni urad in osrednji uradi za industrijsko lastnino držav pogodbenic na zahtevo pošiljajo drug drugemu za svoje potrebe brezplačno enega ali več izvodov svojih publikacij.

(2) Evropski patentni urad lahko sklene sporazume o izmenjavi ali pošiljanju publikacij.


III. poglavje
Zastopanje

133. člen
Splošna načela o zastopanju

(1) Ob upoštevanju določb drugega odstavka ni nihče obvezan, da ga v postopkih, določenih s to konvencijo, zastopa registrirani zastopnik.

(2) Fizične ali pravne osebe, ki nimajo niti stalnega prebivališča niti sedeža podjetja na ozemlju ene od držav pogodbenic, morajo imeti registriranega zastopnika in po njem opravljati dejanja v vseh postopkih, določenih s to konvencijo, razen pri vložitvi evropske patentne prijave; pravilnik o izvajanju lahko dopusti tudi druge izjeme.

(3) Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež podjetja na ozemlju ene od držav pogodbenic, lahko v postopkih, določenih s to konvencijo, zastopa njihov uslužbenec, ki ni nujno registrirani zastopnik, mora pa biti pooblaščen v skladu s pravilnikom o izvajanju. V pravilniku o izvajanju je lahko določeno, ali in pod katerimi pogoji lahko uslužbenec take pravne osebe zastopa tudi druge pravne osebe, ki imajo sedež podjetja na ozemlju ene od držav pogodbenic in gospodarske stike s prvo pravno osebo.

(4) Pravilnik o izvajanju lahko predpiše posebne določbe o skupnem zastopanju strank, ki skupno delujejo.

134. člen
Registrirani zastopniki

(1) V postopkih, določenih s to konvencijo, lahko fizične ali pravne osebe zastopajo samo registrirani zastopniki, vpisani v seznam, ki ga v ta namen vodi Evropski patentni urad.

(2) V seznam registriranih zastopnikov je lahko vpisana vsaka fizična oseba, ki:

(a) je državljan ene od držav pogodbenic;

(b) ima sedež dejavnosti ali zaposlitev na ozemlju ene od držav pogodbenic;

(c) je opravila evropski strokovni izpit.

(3) Vpis se opravi na podlagi zahteve, ki so ji priložena potrdila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka.

(4) Osebe, ki so vpisane v seznam registriranih zastopnikov, imajo pravico delovati v vseh postopkih, določenih s to konvencijo.

(5) Vsakdo, ki je vpisan v seznam iz prvega odstavka, ima zato, da bi lahko deloval kot registrirani zastopnik, pravico ustanoviti sedež dejavnosti v vsaki državi pogodbenici, v kateri se vodijo postopki, določeni s to konvencijo, ob upoštevanju protokola o centralizaciji, ki je priloga k tej konvenciji. Organi take države smejo v posameznih primerih preklicati to pravico le z uporabo pravnih določb, sprejetih zaradi zavarovanja javne varnosti, zakona in reda. Preden se sprejme tak ukrep, se je treba posvetovati s predsednikom Evropskega patentnega urada.

(6) Predsednik Evropskega patentnega urada sme v posebnih okoliščinah dovoliti spregled zahteve iz pododstavka (a) drugega odstavka.

(7) Zastopanje v postopkih, določenih s to konvencijo, lahko tako kot registrirani zastopnik opravlja vsak odvetnik, ki je v državi pogodbenici za to usposobljen in ima v njej sedež dejavnosti, če ima v tej državi pravico delovati kot registrirani zastopnik v patentnih zadevah. Peti odstavek se uporablja smiselno.

(8) Upravni svet lahko sprejme določbe, ki urejajo:

(a) usposobljenost in izobrazbo, ki se zahtevata za pripustitev k evropskemu strokovnemu izpitu, in postopek opravljanja tega izpita;

(b) ustanovitev ali priznanje združenja, ki ga sestavljajo osebe, ki imajo pravico delovati kot registrirani zastopniki bodisi na podlagi opravljenega evropskega strokovnega izpita ali po določbah sedmega odstavka 163. člena;

(c) disciplinsko pristojnost tega združenja ali Evropskega patentnega urada nad temi osebami.


VIII. DEL
VPLIV NA DOMAČE PRAVO


I. poglavje
Pretvorba v državno patentno prijavo

135. člen
Zahteva za uporabo državnega postopka

(1) Osrednji urad za industrijsko lastnino imenovane države pogodbenice začne postopek za podelitev državnega patenta le na zahtevo prijavitelja ali imetnika evropskega patenta, in sicer v naslednjih okoliščinah:

(a) če se evropska patentna prijava šteje za umaknjeno po petem odstavku 77. člena ali četrtem odstavku 162. člena;

(b) v drugih primerih, predvidenih po domačem pravu, v katerih je na podlagi te konvencije evropska patentna prijava zavrnjena ali umaknjena ali se šteje za umaknjeno ali je evropski patent razveljavljen.

(2) Zahteva za pretvorbo se vloži v treh mesecih po umiku evropske patentne prijave ali po uradnem obvestilu, da se prijava šteje za umaknjeno, ali po uradnem obvestilu o odločitvi o zavrnitvi prijave ali razveljavitvi evropskega patenta. Določba 66. člena nima več učinka, če zahteva ni vložena pravočasno.

136. člen
Predložitev in pošiljanje zahteve

(1) Zahteva za pretvorbo se vloži pri Evropskem patentnem uradu; v njej morajo biti navedene države pogodbenice, v katerih se želi začeti postopek za podelitev državnega patenta. Zahteva se šteje za vloženo, ko je plačana pristojbina za pretvorbo. Evropski patentni urad pošlje zahtevo osrednjim uradom za industrijsko lastnino držav pogodbenic, ki so v zahtevi navedene, skupaj s kopijo dokumentacije v zvezi z evropsko patentno prijavo ali z evropskim patentom.

(2) Če je bil prijavitelj uradno obveščen, da se evropska patentna prijava šteje za umaknjeno po petem odstavku 77. člena, se zahteva vloži pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino, pri katerem je bila prijava vložena. Ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na državno varnost, ta urad pošlje zahtevo skupaj s kopijo evropske patentne prijave neposredno osrednjim uradom držav pogodbenic, ki jih je prijavitelj navedel v zahtevi. Določba 66. člena nima več učinka, če se tak prenos ne opravi v dvajsetih mesecih od datuma vložitve ali od prednostnega datuma, če se zahteva prednost.

137. člen
Formalne zahteve za pretvorbo

(1) Za evropsko patentno prijavo, ki je bila prenesena v skladu s 136. členom, ne veljajo formalne zahteve domačega prava, različne od tistih, ki so predvidene s to konvencijo, ali njim dodane.

(2) Osrednji urad za industrijsko lastnino, ki mu je bila poslana prijava, lahko zahteva, da prijavitelj v roku, ki ni krajši od dveh mesecev:

(a) plača državno pristojbino za prijavo;

(b) vloži v enem od uradnih jezikov zadevne države prevod izvirnega besedila evropske patentne prijave, in kadar je primerno, prevod besedila, kot je bilo spremenjeno v postopku pri Evropskem patentnem uradu in ki ga prijavitelj želi predložiti za državni postopek.


II. poglavje
Razveljavitev in prejšnje pravice

138. člen
Razlogi za razveljavitev

(1) Ob upoštevanju določb 139. člena se lahko evropski patent razveljavi po pravu države pogodbenice z učinkom na njenem ozemlju le iz naslednjih razlogov:

(a) če predmeta evropskega patenta ni mogoče patentirati po pogojih 52. do 57. člena;

(b) če evropski patent ne razkriva izuma dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko strokovnjak izvedel;

(c) če predmet evropskega patenta presega vsebino prijave, kot je bila vložena, ali vsebino prvotne prijave, kot je bila vložena, če je bil patent podeljen na podlagi izločene prijave ali nove prijave, vložene v skladu z 61. členom;

(d) če je bil obseg varstva, ki ga daje evropski patent, razširjen;

(e) če imetnik evropskega patenta nima pravice po prvem odstavku 60. člena.

(2) Če razlogi za razveljavitev vplivajo le na del evropskega patenta, se razveljavitev razglasi v obliki ustrezne omejitve tega patenta. Če domače pravo dovoljuje, se omejitev izvede v obliki spremembe patentnih zahtevkov, opisa ali skic.

139. člen
Prejšnje pravice in pravice, ki so nastale istega dne

(1) V vsaki imenovani državi pogodbenici imata evropska patentna prijava in evropski patent v odnosu do državne patentne prijave in državnega patenta glede prejšnjih pravic enak učinek kot državna patentna prijava in državni patent.

(2) Državna patentna prijava in državni patent države pogodbenice imata v odnosu do evropskega patenta, v katerem je ta država pogodbenica imenovana, glede prejšnjih pravic enak učinek, kot ga imata glede državnega patenta.

(3) Vsaka država pogodbenica lahko predpiše, ali in pod kakšnimi pogoji je mogoče izum, razkrit v evropski patentni prijavi ali v evropskem patentu in v državni prijavi ali državnem patentu z istim datumom vložitve ali istim prednostnim datumom, če se zahteva prednost, istočasno zavarovati z obema prijavama ali patentoma.


III. poglavje
Drugi učinki

140. člen
Državni uporabni modeli in spričevala o koristnosti

Za uporabne modele in spričevala o koristnosti ter za prijave za uporabne modele in spričevala o koristnosti, ki so bile registrirane ali deponirane v državah pogodbenicah, katerih zakonodaja predvideva take modele ali spričevala, se uporabljajo 66., 124., 135. do 137. in 139. člen.

141. člen
Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov

(1) Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskega patenta se lahko naložijo le za leta, ki sledijo letu iz četrtega odstavka 86. člena.

(2) Pristojbine za podaljšanje veljavnosti, ki zapadejo v plačilo v dveh mesecih po objavi omembe o podelitvi evropskega patenta, se štejejo za veljavno plačane, če so bile plačane v tem času. Dodatna pristojbina, predvidena po domačem pravu, se ne zaračunava.


IX. DEL
POSEBNI SPORAZUMI

142. člen
Enotni patenti

(1) Skupina držav pogodbenic, ki je v posebnem sporazumu določila, da je evropski patent, podeljen za te države, enoten na vseh njihovih ozemljih, lahko določi, da je evropski patent lahko podeljen le skupno za vse te države.

(2) Določbe tega dela se uporabljajo, kadar skupina držav pogodbenic izkoristi možnost iz prvega odstavka.

143. člen
Posebni oddelki Evropskega patentnega urada

(1) Skupina držav pogodbenic lahko da Evropskemu patentnemu uradu dodatne naloge.

(2) Za izvrševanje dodatnih nalog se lahko v Evropskem patentnem uradu ustanovijo posebni skupni oddelki držav pogodbenic v tej skupini. Predsednik Evropskega patentnega urada vodi te posebne oddelke; drugi in tretji odstavek 10. člena se uporabljata smiselno.

144. člen
Zastopanje pri posebnih oddelkih

(1) Skupina držav pogodbenic lahko predvidi posebne določbe v zvezi z zastopanjem strank pri oddelkih iz drugega odstavka 143. člena.

145. člen
Ožji odbor upravnega sveta

(1) Skupina držav pogodbenic lahko ustanovi ožji odbor upravnega sveta za nadzor dejavnosti posebnih oddelkov, ustanovljenih po drugem odstavku 143. člena. Evropski patentni urad mu da na razpolago osebje, prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Predsednik Evropskega patentnega urada je za delo posebnih oddelkov odgovoren ožjemu odboru upravnega sveta.

(2) Sestavo, pristojnost in naloge ožjega odbora določi skupina držav pogodbenic.

146. člen
Pokrivanje izdatkov za posebne naloge

Če so bile Evropskemu patentnemu uradu dane dodatne naloge po 143. členu, nosi stroške, ki jih ima Organizacija z izvrševanjem teh nalog, skupina držav pogodbenic. Če so bili v Evropskem patentnem uradu za izvrševanje teh dodatnih nalog ustanovljeni posebni oddelki, nosi skupina stroške za osebje, prostore in opremo, ki se nanašajo na te oddelke. Tretji in četrti odstavek 39. člena ter 41. in 47. člen se uporabljajo smiselno.

147. člen
Plačila v zvezi s pristojbinami za podaljšanje veljavnosti enotnih patentov

Če je skupina držav pogodbenic določila skupni razdelilnik pristojbin za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, se razmerje, omenjeno v prvem odstavku 39. člena, izračunava po tem skupnem razdelilniku; najmanjši znesek po prvem odstavku 39. člena velja tudi za enotni patent. Tretji in četrti odstavek 39. člena se uporabljata smiselno.

148. člen
Evropska patentna prijava kot predmet lastnine

(1) Uporablja se 74. člen, razen če skupina držav pogodbenic ni določila drugače.

(2) Skupina držav pogodbenic sme predpisati, da je evropska patentna prijava, v kateri so te države pogodbenice imenovane, lahko predmet prenosa pravic, zastave ali izvršbe le za vse države pogodbenice v skupini in v skladu z določbami posebnega sporazuma.

149. člen
Skupno imenovanje

(1) Skupina držav pogodbenic lahko predpiše, da smejo biti te države imenovane le skupno in da se imenovanje ene ali le nekaterih od teh držav šteje za imenovanje vseh držav v skupini.

(2) Kadar Evropski patentni urad deluje kot imenovani urad po prvem odstavku 153. člena, se ta odstavek uporablja, če je prijavitelj v mednarodni prijavi navedel, da želi dobiti evropski patent za eno ali več imenovanih držav te skupine. Ista določba se uporablja, če prijavitelj v mednarodni prijavi imenuje eno državo pogodbenico iz skupine, katere domače pravo določa, da ima imenovanje te države učinek evropske patentne prijave.


X. DEL
MEDNARODNA PRIJAVA PO POGODBI O SODELOVANJU NA PODROČJU PATENTOV

150. člen
Uporaba Pogodbe o sodelovanju na področju patentov

(1) Pogodba o sodelovanju na področju patentov z dne 19. junija 1970, v nadaljevanju imenovana Pogodba o sodelovanju, se uporablja v skladu z določbami tega dela.

(2) Mednarodne prijave, vložene po Pogodbi o sodelovanju, so lahko predmet postopka pri Evropskem patentnem uradu. V takih postopkih se uporabljajo določbe te pogodbe, dopolnjene z določbami te konvencije. Ob neskladju prevladajo določbe Pogodbe o sodelovanju. Zlasti velja to za rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za preizkus mednarodne prijave po drugem odstavku 94. člena te konvencije, ki ne sme poteči pred rokom, predpisanim z 22. ali 39. členom Pogodbe o sodelovanju, odvisno od primera.

(3) Mednarodna prijava, za katero je Evropski patentni urad imenovani urad ali izbrani urad, se šteje za evropsko patentno prijavo.

(4) Kadar se ta konvencija sklicuje na Pogodbo o sodelovanju, se sklicevanje nanaša tudi na pravilnik po tej pogodbi.

151. člen
Evropski patentni urad kot prejemni urad

(1) Evropski patentni urad je lahko prejemni urad po točki (xv) 2. člena Pogodbe o sodelovanju, če ima prijavitelj v državi pogodbenici te konvencije, za katero je Pogodba o sodelovanju začela veljati, v njej stalno prebivališče ali je njen državljan.

(2) Evropski patentni urad je lahko prejemni urad tudi, če ima prijavitelj stalno prebivališče v kateri od držav ali je državljan katere od držav, ki ni država pogodbenica te konvencije, je pa država pogodbenica Pogodbe o sodelovanju in je z Organizacijo sklenila sporazum, po katerem Evropski patentni urad deluje kot prejemni urad namesto državnega urada te države v skladu z določbami Pogodbe o sodelovanju.

(3) Ob poprejšnji odobritvi upravnega sveta je lahko Evropski patentni urad prejemni urad tudi za vsakega drugega prijavitelja v skladu s sporazumom, sklenjenim med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

152. člen
Vložitev in pošiljanje mednarodne prijave

(1) Če prijavitelj izbere Evropski patentni urad kot prejemni urad za svojo mednarodno prijavo, jo mora vložiti neposredno pri Evropskem patentnem uradu. Drugi odstavek 75. člena se uporablja smiselno.

(2) Če je mednarodna prijava vložena pri Evropskem patentnem uradu s posredovanjem pristojnega osrednjega urada za industrijsko lastnino, storijo zadevne države pogodbenice vse potrebno, da je prijava poslana Evropskemu patentnemu uradu pravočasno, da bi ta lahko v predpisanem času izpolnil vse pogoje glede pošiljanja po Pogodbi o sodelovanju.

(3) Za vsako mednarodno prijavo je treba plačati pristojbino za pošiljanje, in sicer v enem mesecu po prejemu prijave.

153. člen
Evropski patentni urad kot imenovani urad

(1) Po točki (xiii) 2. člena Pogodbe o sodelovanju je Evropski patentni urad imenovani urad za tiste države pogodbenice te konvencije, za katere je Pogodba o sodelovanju začela veljati in ki so imenovane v mednarodni prijavi, če prijavitelj v tej prijavi obvesti prejemni urad, da želi pridobiti evropski patent za te države. Ista določba se uporablja, če prijavitelj v mednarodni prijavi imenuje državo pogodbenico, katere domače pravo določa, da ima imenovanje te države učinek evropske patentne prijave.

(2) Kadar je Evropski patentni urad imenovani urad, je oddelek za preizkuse pristojen za odločitve, ki se zahtevajo po pododstavku (a) drugega odstavka 25. člena Pogodbe o sodelovanju.

154. člen
Evropski patentni urad kot organ za mednarodno poizvedbo

(1) Evropski patentni urad je organ za mednarodno poizvedbo po I. poglavju Pogodbe o sodelovanju za prijavitelje, ki imajo stalno prebivališče v državi pogodbenici, za katero je Pogodba o sodelovanju začela veljati, ali so njeni državljani, če je bil sklenjen sporazum med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(2) Ob poprejšnji odobritvi upravnega sveta je Evropski patentni urad organ za mednarodno poizvedbo tudi za druge prijavitelje v skladu s sporazumom, sklenjenim med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(3) Pritožbeni senati so pristojni za odločanje, kadar prijavitelj ugovarja zoper dodatno pristojbino, ki jo Evropski patentni urad zaračuna na podlagi pododstavka (a) tretjega odstavka 17. člena Pogodbe o sodelovanju.

155. člen
Evropski patentni urad kot organ za mednarodni predhodni preizkus

(1) Evropski patentni urad je organ za mednarodni predhodni preizkus po II. poglavju Pogodbe o sodelovanju za prijavitelje, ki imajo stalno prebivališče v državi pogodbenici, ki jo zavezuje to poglavje, ali so njeni državljani, če je bil sklenjen sporazum med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(2) Ob poprejšnji odobritvi upravnega sveta je Evropski patentni urad organ za mednarodni predhodni preizkus tudi za vsakega drugega prijavitelja v skladu s sporazumom, sklenjenim med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(3) Pritožbeni senati so pristojni za odločanje, kadar prijavitelj ugovarja zoper dodatno pristojbino, ki jo Evropski patentni urad zaračuna na podlagi pododstavka (a) tretjega odstavka 34. člena Pogodbe o sodelovanju.

156. člen
Evropski patentni urad kot izbrani urad

Evropski patentni urad je izbrani urad po točki (xiv) 2. člena Pogodbe o sodelovanju, če je prijavitelj izbral katero od imenovanih držav, omenjenih v prvem odstavku 153. člena ali v drugem odstavku 149. člena, za katero je II. poglavje te pogodbe postalo zavezujoče. Ob poprejšnji odobritvi upravnega sveta se ista določba uporablja tudi, če ima prijavitelj v državi, ki ni pogodbenica te pogodbe ali je II. poglavje te pogodbe ne zavezuje, stalno prebivališče ali je njen državljan, pod pogojem da je ena od oseb, ki jim je skupščina Unije za mednarodno sodelovanje na področju patentov na podlagi pododstavka (b) drugega odstavka 31. člena Pogodbe o sodelovanju dovolila zahtevati mednarodni predhodni preizkus.

157. člen
Poročilo o mednarodni poizvedbi

(1) Poročilo o mednarodni poizvedbi po 18. členu Pogodbe o sodelovanju ali vsaka izjava po pododstavku (a) drugega odstavka 17. člena te pogodbe in njuna objava po 21. členu te pogodbe nadomestita evropsko poročilo o poizvedbi in omembo njegove objave v Evropskem patentnem biltenu, kar pa ne vpliva na določbe drugega do četrtega odstavka tega člena.

(2) Ob upoštevanju odločitev upravnega sveta iz tretjega odstavka:

(a) se sestavi dopolnilno evropsko poročilo o poizvedbi za vse mednarodne prijave;

(b) prijavitelj plača pristojbino za poizvedbo, ki se plača hkrati z državno pristojbino, predvideno v prvem odstavku 22. člena ali v prvem odstavku 39. člena Pogodbe o sodelovanju. Če pristojbina za poizvedbo ni pravočasno plačana, se šteje prijava za umaknjeno.

(3) Upravni svet lahko odloči, pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu:

(a) se je mogoče odpovedati dopolnilnemu evropskemu poročilu o poizvedbi;

(b) se zmanjša pristojbina za poizvedbo.

(4) Upravni svet lahko kadar koli razveljavi odločitve, sprejete na podlagi tretjega odstavka.

158. člen
Objava mednarodne prijave in predložitev Evropskemu patentnemu uradu

(1) Objava mednarodne prijave po 21. členu Pogodbe o sodelovanju, za katero je Evropski patentni urad imenovani urad, nadomesti ob upoštevanju tretjega odstavka objavo evropske patentne prijave in se omeni v Evropskem patentnem biltenu. Vendar taka prijava ne velja za obseženo s stanjem tehnike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka.

(2) Mednarodno prijavo je treba predložiti Evropskemu patentnemu uradu v enem od njegovih uradnih jezikov. Prijavitelj mora plačati Evropskemu patentnemu uradu državno pristojbino, predvideno v prvem odstavku 22. člena ali prvem odstavku 39. člena Pogodbe o sodelovanju.

(3) Če je mednarodna prijava objavljena v jeziku, ki ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, ta mednarodno prijavo, ki mu je bila predložena, kot določa drugi odstavek, objavi. Ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena začne začasno varstvo v skladu s prvim in drugim odstavkom 67. člena veljati šele z datumom te objave.


XI. DEL
PREHODNE DOLOČBE

159. člen
Upravni svet v prehodnem obdobju

(1) Države, omenjene v prvem odstavku 169. člena, imenujejo svoje predstavnike v upravni svet; na povabilo vlade Zvezne republike Nemčije se upravni svet sestane najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti te konvencije, še zlasti z namenom, da imenuje predsednika Evropskega patentnega urada.

(2) Mandat prvega predsednika upravnega sveta, imenovanega po začetku veljavnosti te konvencije, traja štiri leta.

(3) Mandat dveh izvoljenih članov prvega odbora upravnega sveta, ustanovljenega po začetku veljavnosti te konvencije, traja pet let oziroma štiri leta.

160. člen
Imenovanje uslužbencev v prehodnem obdobju

(1) Do sprejetja pravil službovanja za stalno zaposlene in pogojev zaposlovanja za druge uslužbence Evropskega patentnega urada zaposlujeta upravni svet in predsednik Evropskega patentnega urada vsak v okviru svoje pristojnosti potrebne uslužbence in sklepata pogodbe za določen čas. Upravni svet lahko določi splošna načela za zaposlovanje.

(2) V prehodnem obdobju, katerega trajanje določi upravni svet, lahko upravni svet po posvetu s predsednikom Evropskega patentnega urada imenuje kot člane razširjenega pritožbenega senata ali pritožbenih senatov tehnično ali pravno usposobljene člane državnih sodišč in organov držav pogodbenic, ki lahko še naprej opravljajo svoje dejavnosti na njihovih državnih sodiščih ali v njihovih državnih organih. Imenovani so lahko za največ pet let in za najmanj eno leto z možnostjo ponovnega imenovanja.

161. člen
Prvo obračunsko obdobje

(1) Prvo obračunsko obdobje Organizacije traja od datuma začetka veljavnosti te konvencije do 31. decembra istega leta. Če je ta datum v drugi polovici leta, se obračunsko obdobje podaljša do 31. decembra naslednjega leta.

(2) Proračun za prvo obračunsko obdobje se sestavi čim prej po začetku veljavnosti te konvencije. Dokler Organizacija ne prejme prispevkov za prvi proračun, kot je predvideno v 40. členu, države pogodbenice vplačujejo na zahtevo upravnega sveta in do višine zneska, ki ga določi, akontacije, ki se odštejejo od njihovih prispevkov v zvezi s tem proračunom. Akontacije se določijo v skladu z razdelilnikom iz 40. člena. Tretji in četrti odstavek 39. člena se smiselno uporabljata za akontacije.

162. člen
Postopno širjenje področja dejavnosti Evropskega patentnega urada

(1) Evropske patentne prijave se lahko vlagajo pri Evropskem patentnem uradu od datuma, ki ga določi upravni svet na priporočilo predsednika Evropskega patentnega urada.

(2) Upravni svet sme na priporočilo predsednika Evropskega patentnega urada odločiti, da je lahko obravnava evropskih patentnih prijav od datuma iz prvega odstavka omejena. Ta omejitev se lahko nanaša na nekatera področja tehnologije. V vsakem primeru pa mora biti opravljen preizkus evropskih patentnih prijav, da bi se ugotovilo, ali se jim lahko dodeli datum vložitve.

(3) Če je bila sprejeta odločitev po drugem odstavku, upravni svet ne sme pozneje bolj omejiti obravnave evropskih patentnih prijav.

(4) Če se evropska patentna prijava ne more naprej obravnavati zaradi omejitve postopka po drugem odstavku, Evropski patentni urad to sporoči prijavitelju in ga opozori, da lahko zahteva pretvorbo. Po prejemu tega sporočila se prijava evropskega patenta šteje za umaknjeno.

163. člen
Registrirani zastopniki v prehodnem obdobju

(1) V prehodnem obdobju, katerega konec določi upravni svet, je lahko v seznam registriranih zastopnikov ne glede na drugi odstavek 134. člena vpisana vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) ima državljanstvo ene od držav pogodbenic;

(b) ima sedež dejavnosti ali zaposlitev na ozemlju ene od držav pogodbenic;

(c) ima pravico zastopati fizične ali pravne osebe v patentnih zadevah pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino države pogodbenice, v kateri ima sedež dejavnosti ali zaposlitev.

(2) Vpis se opravi na podlagi zahteve, ki ji je priloženo potrdilo osrednjega urada za industrijsko lastnino z navedbo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka.

(3) Če v državi pogodbenici pravica, omenjena v pododstavku (c) prvega odstavka, ni pogojena s posebno strokovno usposobljenostjo, morajo osebe, ki zahtevajo vpis v seznam in ki delujejo v patentnih zadevah pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino te države, tako redno delovati vsaj že pet let. Osebam, katerih strokovna usposobljenost za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v patentnih zadevah pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino ene od držav pogodbenic je uradno priznana v skladu s predpisi te države, ni treba izpolnjevati pogoja, ki se nanaša na strokovno delovanje. V potrdilu, ki ga izda osrednji urad za industrijsko lastnino, mora biti navedeno, da vložnik zahteve izpolnjuje enega od pogojev, navedenih v tem odstavku.

(4) Predsednik Evropskega patentnega urada lahko dopusti izjeme:

(a) glede pogoja iz prvega stavka tretjega odstavka, če vložnik zahteve predloži dokazilo, da si je kako drugače pridobil zahtevano usposobljenost;

(b) glede pogoja iz pododstavka (a) prvega odstavka v posebnih okoliščinah.

(5) Predsednik Evropskega patentnega urada dopusti izjemo glede pogoja iz pododstavka (a) prvega odstavka, če je vložnik zahteve 5. oktobra 1973 izpolnjeval pogoja iz pododstavkov (b) in (c) prvega odstavka.

(6) Osebe, ki imajo sedež dejavnosti ali zaposlitev v državi, ki je pristopila k tej konvenciji manj kot eno leto pred potekom prehodnega obdobja iz prvega odstavka ali po njegovem poteku, se lahko pod pogoji iz prvega do petega odstavka v enem letu od datuma, ko je začel veljati pristop te države, vpišejo v seznam registriranih zastopnikov.

(7) Po poteku prehodnega obdobja lahko vsakdo, ki je bil vpisan v seznam registriranih zastopnikov med tem obdobjem, brez vpliva na disciplinske ukrepe, sprejete po pododstavku (c) osmega odstavka 134. člena, ostane v njem ali se na zahtevo ponovno vpiše vanj, če izpolnjuje pogoj iz pododstavka (b) prvega odstavka.


XII. DEL
KONČNE DOLOČBE

164. člen
Pravilnik o izvajanju in protokoli

(1) Pravilnik o izvajanju, protokol o priznanju, protokol o privilegijih in imunitetah, protokol o centralizaciji in protokol o razlagi 69. člena so sestavni deli te konvencije.

(2) Ob neskladju med določbami te konvencije in določbami pravilnika o izvajanju prevladajo določbe te konvencije.

165. člen
Podpis – Ratifikacija

(1) Ta konvencija je na voljo za podpis do 5. aprila 1974 za države, ki so sodelovale na medvladni konferenci za ustanovitev evropskega sistema za podeljevanje patentov ali so bile obveščene o tej konferenci in so imele na izbiro, da se je udeležijo.

(2) Konvencijo je treba ratificirati; listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

166. člen
Pristop

(1) K tej konvenciji lahko pristopijo:

(a) države iz prvega odstavka 165. člena;

(b) vsaka druga evropska država, ki jo povabi upravni svet.

(2) Vsaka država, ki je bila pogodbenica te konvencije in je to prenehala biti na podlagi četrtega odstavka 172. člena, lahko s pristopom znova postane njena pogodbenica.

(3) Listine o pristopu se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

167. člen
Pridržki

(1) Vsaka država pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu da le pridržke, navedene v drugem odstavku.

(2) Vsaka država pogodbenica si lahko pridrži pravico:

(a) da evropski patenti, če zagotavljajo varstvo za kemične, farmacevtske ali prehrambne izdelke kot take, nimajo učinka ali so lahko razveljavljeni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za državne patente; ta pridržek ne vpliva na varstvo, ki ga zagotavlja patent, če ta vključuje postopek proizvodnje ali uporabo kemičnega izdelka ali postopek proizvodnje farmacevtskega ali prehrambnega izdelka;

(b) da evropski patenti, če zagotavljajo varstvo za postopke s področja kmetijstva ali hortikulture, za katere ne velja pododstavek (b) 53. člena, nimajo učinka ali so lahko razveljavljeni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za državne patente;

(c) da trajajo evropski patenti manj kot dvajset let v skladu z določbami, ki se uporabljajo za državne patente;

(d) da je ne zavezuje protokol o priznanju.

(3) Vsak pridržek, ki ga da država pogodbenica, učinkuje največ deset let od začetka veljavnosti te konvencije. Če je država pogodbenica dala katerega od pridržkov iz pododstavkov (a) in (b) drugega odstavka, lahko upravni svet zanjo podaljša to obdobje za največ pet let glede vseh ali nekaterih danih pridržkov, če ta država najpozneje eno leto pred koncem desetletnega obdobja predloži obrazloženo zahtevo, ki upravni svet prepriča, da se ta država navedenemu pridržku ne more odreči ob poteku desetletnega obdobja.

(4) Vsaka država pogodbenica, ki je dala pridržek, ga umakne, kakor hitro okoliščine to dopustijo. Umik se opravi z uradnim obvestilom vladi Zvezne republike Nemčije in začne veljati en mesec od datuma prejema uradnega obvestila.

(5) Vsak pridržek, dan v skladu s pododstavkom (a), (b) ali (c) drugega odstavka, se nanaša na evropske patente, podeljene na podlagi evropskih patentnih prijav, vloženih v času, v katerem pridržek velja. Pridržek velja ves čas trajanja patenta.

(6) Brez vpliva na četrti in peti odstavek vsak pridržek neha veljati po poteku obdobja iz prvega stavka tretjega odstavka ali po poteku podaljšanega obdobja, če je bilo obdobje podaljšano.

168. člen
Ozemeljsko področje uporabe

(1) Vsaka država pogodbenica lahko v svoji listini o ratifikaciji ali pristopu izjavi ali kadar koli pozneje s pisnim uradnim obvestilom obvesti vlado Zvezne republike Nemčije, da se ta konvencija uporablja na enem ali več ozemljih, za zunanje zadeve katerih je odgovorna. Evropski patenti, podeljeni za to državo pogodbenico, veljajo tudi na ozemljih, za katera je taka izjava začela veljati.

(2) Če je izjava iz prvega odstavka dana v listini o ratifikaciji ali pristopu, začne veljati z dnem ratifikacije ali pristopa; če je izjava dana v uradnem obvestilu po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu, začne tako uradno obvestilo veljati šest mesecev po datumu, ko ga prejme vlada Zvezne republike Nemčije.

(3) Vsaka država pogodbenica lahko kadar koli izjavi, da se ta konvencija preneha uporabljati za posamezna ali vsa ozemlja, glede katerih je dala uradno obvestilo na podlagi prvega odstavka. Taka izjava začne veljati eno leto po datumu, ko je vlada Zvezne republike Nemčije prejela uradno obvestilo o njej.

169. člen
Začetek veljavnosti

(1) Ta konvencija začne veljati tri mesece po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali pristopu šestih držav, na katerih ozemlju je bilo v letu 1970 skupno vloženih najmanj 180.000 patentnih prijav za vse te države.

(2) Vsaka ratifikacija ali pristop po začetku veljavnosti te konvencije začne veljati prvi dan tretjega meseca po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu.

170. člen
Začetni prispevek

(1) Vsaka država, ki ratificira to konvencijo ali k njej pristopi po začetku njene veljavnosti, plača Organizaciji začetni prispevek, ki se ne povrne.

(2) Začetni prispevek znaša 5 % zneska, izračunanega za zadevno državo na podlagi deleža, določenega na dan, ko je začela veljati ratifikacija ali pristop te države, v skladu z razdelilnikom iz tretjega in četrtega odstavka 40. člena ob upoštevanju celotne vsote posebnih finančnih prispevkov, ki jih dolgujejo druge države pogodbenice za obračunska obdobja pred zgoraj omenjenim datumom.

(3) Kadar se ne zahtevajo posebni finančni prispevki za obračunsko obdobje, ki je neposredno pred datumom iz drugega odstavka, je razdelilnik prispevkov iz omenjenega odstavka razdelilnik, ki bi bil uporabljen za zadevno državo za zadnje leto, za katero so bili zahtevani finančni prispevki.

171. člen
Trajanje konvencije

Trajanje te konvencije je neomejeno.

172. člen
Revizija

(1) Konvencijo lahko spremeni konferenca držav pogodbenic.

(2) Konferenco pripravi in skliče upravni svet. Šteje se, da je konferenca sklepčna, če so na njej zastopane vsaj tri četrtine držav pogodbenic. Za sprejetje spremenjenega besedila je potrebna tričetrtinska večina držav pogodbenic, ki so na konferenci zastopane in glasujejo. Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.

(3) Spremenjeno besedilo začne veljati, ko ga ratificira ali k njemu pristopi tako število držav pogodbenic, kot ga določi konferenca, in na dan, ki ga določi konferenca.

(4) Države, ki niso ratificirale spremenjenega besedila konvencije ali k njemu pristopile, ko je to začelo veljati, od takrat niso več pogodbenice te konvencije.

173. člen
Spori med državami pogodbenicami

(1) Vsak spor med državami pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije, ki ni rešen s pogajanji, se na zahtevo ene od prizadetih držav predloži upravnemu svetu, ki si prizadeva doseči sporazum med prizadetimi državami.

(2) Če ta sporazum ni dosežen v šestih mesecih od datuma, ko je bil spor predložen upravnemu svetu, lahko vsaka od prizadetih držav predloži spor Mednarodnemu sodišču, da to izda zavezujočo odločitev.

174. člen
Odpoved

Vsaka država pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo. Uradno obvestilo o odpovedi se pošlje vladi Zvezne republike Nemčije. Odpoved začne veljati eno leto po datumu prejema takega uradnega obvestila.

175. člen
Ohranitev pridobljenih pravic

(1) Kadar država preneha biti pogodbenica te konvencije v skladu s četrtim odstavkom 172. člena ali s 174. členom, se pravice, ki so bile pridobljene s to konvencijo, ne zmanjšajo.

(2) Evropska patentna prijava, ki še ni rešena na dan, ko imenovana država preneha biti pogodbenica te konvencije, se za to državo še naprej obravnava pri Evropskem patentnem uradu, kot da bi se konvencija, kakršna velja po tem dnevu, uporabljala za to državo.

(3) Določbe drugega odstavka se uporabljajo za evropske patente, glede katerih na dan, omenjen v drugem odstavku, ugovor še ni bil rešen ali rok za ugovor še ni potekel.

(4) Ta člen ne vpliva na pravico države, ki je prenehala biti pogodbenica te konvencije, da obravnava evropski patent v skladu z besedilom, katerega pogodbenica je bila.

176. člen
Finančne pravice in obveznosti nekdanje države pogodbenice

(1) Državi, ki je prenehala biti pogodbenica te konvencije v skladu s četrtim odstavkom 172. člena ali s 174. členom, Organizacija vrne posebne finančne prispevke, vplačane na podlagi drugega odstavka 40. člena, šele na dan, ko Organizacija vrača posebne finančne prispevke, ki so jih v istem obračunskem obdobju plačale druge države, in pod predpisanimi pogoji.

(2) Ko država iz prvega odstavka preneha biti pogodbenica te konvencije, mora še naprej plačevati v skladu z 39. členom delež pristojbin za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, ki ostajajo veljavni v tej državi, po stopnji, veljavni na dan, ko je prenehala biti pogodbenica.

177. člen
Jeziki konvencije

(1) Ta konvencija, ki je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, se hrani v arhivu vlade Zvezne republike Nemčije, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna.

(2) Besedila te konvencije v uradnih jezikih držav pogodbenic, ki niso jeziki iz prvega odstavka, veljajo za uradna besedila, če jih je odobril upravni svet. Če pride do spora v zvezi z razlago različnih besedil, veljajo za verodostojna besedila iz prvega odstavka.

178. člen
Pošiljanje in uradna obvestila

(1) Vlada Zvezne republike Nemčije sestavi overjene kopije te konvencije in jih pošlje vladam držav, ki so podpisale konvencijo ali so k njej pristopile.

(2) Vlada Zvezne republike Nemčije uradno obvesti vlade držav iz prvega odstavka o:

(a) vsakem podpisu;

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu;

(c) vsakem pridržku ali umiku pridržka na podlagi določb 167. člena;

(d) vsaki izjavi ali uradnem obvestilu, prejetem na podlagi določb 168. člena;

(e) datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(f) vsaki odpovedi, prejeti na podlagi določb 174. člena, in datumu, ko začne taka odpoved veljati.

(3) Vlada Zvezne republike Nemčije registrira to konvencijo pri sekretariatu Združenih narodov.



V potrditev navedenega so imenovani pooblaščenci po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in predpisani obliki podpisali to konvencijo.


Sestavljeno v Münchnu petega oktobra leta tisoč devetsto triinsedemdeset.



PROTOKOL O RAZLAGI 69. ČLENA
z dne 5. oktobra 1973



69. člen se ne sme razlagati, kot da je obseg varstva, ki ga daje evropski patent, določen s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, in da so opis in skice uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Prav tako se ne sme razlagati, kot da patentni zahtevki rabijo le kot smernica in kot da se dejansko dano varstvo lahko razširi na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Nasprotno, razlagati se mora, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.



PROTOKOL O CENTRALIZACIJI IN UVAJANJU EVROPSKEGA PATENTNEGA SISTEMA
(PROTOKOL O CENTRALIZACIJI)

z dne 5. oktobra 1973



I. oddelek

(1)(a) Po uveljavitvi konvencije države pogodbenice, ki so tudi članice Mednarodnega patentnega inštituta, ustanovljenega s Haaškim sporazumom z dne 6. junija 1947, storijo vse potrebno, da se najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije zagotovi prenos vseh sredstev in obveznosti in vsega osebja Mednarodnega patentnega inštituta na Evropski patentni urad. Prenos se opravi na podlagi sporazuma med Mednarodnim patentnim inštitutom in Evropsko patentno organizacijo. Prej omenjene države in druge države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da se ta sporazum začne izvajati najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije. Po uveljavitvi sporazuma se tiste države članice Mednarodnega patentnega inštituta, ki so tudi pogodbenice konvencije, zavežejo, da bodo prenehale sodelovati v Haaškem sporazumu.

(b) Države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da Evropski patentni urad v skladu s sporazumom iz pododstavka (a) prevzame vsa sredstva in obveznosti in vse osebje Mednarodnega patentnega inštituta. Po uveljavitvi tega sporazuma podružnica v Haagu prevzame naloge, ki jih ima Mednarodni patentni inštitut na datum, s katerim je konvencija na voljo za podpis, zlasti tiste, ki jih izvaja za svoje države članice ne glede na to, ali te postanejo članice konvencije ali ne, in tiste naloge, ki se jih je, ko je konvencija začela veljati, obvezal izvajati za države, ki so na ta datum članice Mednarodnega patentnega inštituta in pogodbenice konvencije. Poleg tega lahko upravni svet Evropske patentne organizacije dodeli podružnici v Haagu tudi druge naloge s področja poizvedb.

(c) Omenjene obveznosti se smiselno uporabljajo za izpostavo, ustanovljeno po Haaškem sporazumu po pogojih, določenih v sporazumu med Mednarodnim patentnim inštitutom in vlado države pogodbenice. Ta vlada se s tem zaveže, da bo z Evropsko patentno organizacijo sklenila nov sporazum, ki bo nadomestil tistega, ki je bil že sklenjen z Mednarodnim patentnim inštitutom, da uskladi določbe glede organizacije, delovanja in financiranja izpostave s tem protokolom.

(2) Ob upoštevanju določb III. oddelka se države pogodbenice konvencije z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, v imenu svojih osrednjih uradov za industrijsko lastnino odpovedo v korist Evropskega patentnega urada vsem dejavnostim, ki bi jih opravljale kot mednarodne ustanove za poizvedbo po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov.

(3)(a) Izpostava Evropskega patentnega urada za poizvedbe o evropskih patentnih prijavah se z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, ustanovi v Berlinu (Zahodnem). Deluje po navodilih podružnice v Haagu.

(b) Upravni svet določi naloge, ki se dodelijo izpostavi v Berlinu, z vidika splošne ocene in zahtev Evropskega patentnega urada glede poizvedb.

(c) Vsaj na začetku obdobja, ki sledi postopni širitvi področja dejavnosti Evropskega patentnega urada, mora obseg dela, dodeljenega izpostavi, zadoščati za polno zaposlitev preizkuševalskega osebja berlinske enote nemškega patentnega urada, kakršna je na datum, ko je konvencija na voljo za podpis.

(d) Zvezna republika Nemčija nosi vse dodatne stroške, ki jih ima Evropska patentna organizacija z ustanovitvijo in vzdrževanjem izpostave v Berlinu.


II. oddelek

Ob upoštevanju določb III. in IV. oddelka se države pogodbenice konvencije v imenu svojih osrednjih uradov za industrijsko lastnino odpovedo v korist Evropskega patentnega urada vsem dejavnostim, ki bi jih opravljale kot mednarodne ustanove za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. Ta obveznost velja le v obsegu, v katerem lahko Evropski patentni urad preizkuša evropske patentne prijave v skladu z drugim odstavkom 162. člena konvencije, veljati pa začne dve leti po datumu, ko je Evropski patentni urad začel opravljati preizkuševalsko dejavnostjo na področjih zadevne tehnologije na podlagi petletnega načrta, s katerim se postopno širijo dejavnosti Evropskega patentnega urada na vsa tehnološka področja in ki ga je mogoče spreminjati le z odločitvijo upravnega sveta. Postopki za izvajanje te obveznosti se določijo z odločitvijo upravnega sveta.

III. oddelek

(1) Osrednji urad za industrijsko lastnino katere koli države pogodbenice konvencije, v kateri uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, je pooblaščen, da deluje kot mednarodni organ za poizvedbe in kot mednarodni organ za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. Pooblastilo je pogojeno z obveznostjo zadevne države, da omeji take dejavnosti na mednarodne prijave, ki jih vložijo njeni državljani ali osebe s stalnim prebivališčem v njej in državljani držav pogodbenic konvencije, ki mejijo na to državo, ali osebe s stalnim prebivališčem v njih. Upravni svet se lahko odloči pooblastiti osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice konvencije, da razširi take dejavnosti na mednarodne prijave, ki jih vložijo državljani države, ki ni pogodbenica, ali osebe s stalnim prebivališčem v njej, če ima ta država isti uradni jezik kot država pogodbenica in so prijave sestavljene v tem jeziku.

(2) Zaradi uskladitve poizvedbenih dejavnosti po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov v okviru evropskega sistema podeljevanja patentov se vzpostavi sodelovanje med Evropskim patentnim uradom in vsakim osrednjim uradom za industrijsko lastnino, pooblaščenim po tem oddelku. Tako sodelovanje temelji na posebnem sporazumu, ki lahko obsega na primer postopke in načine poizvedbe, zahtevane pogoje za zaposlovanje in usposabljanje preizkuševalcev, navodila za izmenjavo poizvedb in drugih storitev med uradoma kot tudi druge ukrepe za vzpostavitev zahtevanega nadzora.

IV. oddelek

(1)(a) Da bi se državni patentni uradi držav pogodbenic konvencije lažje prilagodili evropskemu patentnemu sistemu, sme upravni svet, če meni, da je to zaželeno in ob upoštevanju v nadaljevanju določenih pogojev, osrednjim uradom za industrijsko lastnino tistih od teh držav, v katerih je mogoče voditi postopek v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, zaupati naloge v zvezi s preizkusom evropskih patentnih prijav, sestavljenih v tem jeziku, ki so po drugem odstavku 18. člena konvencije praviloma zaupane preizkuševalcu v oddelku za preizkuse. Take naloge se opravljajo v okviru postopka podelitve, določenega v konvenciji; odločitve o takih prijavah sprejema oddelek za preizkuse, ki je sestavljen v skladu z drugim odstavkom 18. člena.

(b) Zaupane naloge po pododstavku (a) se ne morejo nanašati na več kot 40 % celotnega števila vloženih evropskih patentnih prijav; naloge, zaupane eni sami državi, se ne morejo nanašati na več kot tretjino celotnega števila vloženih evropskih patentnih prijav. Te naloge se zaupajo za obdobje 15 let od odprtja Evropskega patentnega urada in njihovo število se v zadnjem petletnem obdobju postopno (načeloma za 20 % letno) zmanjšujejo do ničle.

(c) Upravni svet ob upoštevanju določb pododstavka (b) odloči o vrsti, izvoru in številu evropskih patentnih prijav, v zvezi s katerimi se lahko osrednjemu uradu za industrijsko lastnino vsake prej omenjene države pogodbenice zaupajo preizkuševalske naloge.

(d) Izvedbeni postopki se določijo v posebnem sporazumu med osrednjim uradom za industrijsko lastnino zadevne države pogodbenice in Evropsko patentno organizacijo.

(e) Urad, s katerim je bil sklenjen tak poseben sporazum, lahko deluje kot mednarodni organ za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov do poteka obdobja 15 let.

(2)(a) Da bi se zmanjšale težave, ki bi jih lahko imele države pogodbenice zaradi uporabe drugega odstavka I. oddelka, lahko upravni svet, če meni, da je to združljivo z dobrim delovanjem Evropskega patentnega urada, zaupa poizvedbe v zvezi z evropskimi patentnimi prijavami osrednjim uradom za industrijsko lastnino tistih držav, v katerih je uradni jezik eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, pod pogojem da so ti uradi primerno usposobljeni, da bi bili lahko imenovani za mednarodni organ za poizvedbe v skladu s pogoji, določenimi v Pogodbi o sodelovanju na področju patentov.

(b) Pri izvajanju te naloge, za katero je odgovoren Evropski patentni urad, se osrednji uradi za industrijsko lastnino ravnajo po navodilih za sestavo evropskega poročila o poizvedbi.

(c) Za ta odstavek se uporabljata določbi drugega stavka pododstavka (b) prvega odstavka in pododstavka (d) tega oddelka.


V. oddelek

(1) Izpostava iz pododstavka (c) prvega odstavka I. oddelka je pooblaščena, da za evropske patentne prijave, ki so jih vložili državljani države, v kateri je izpostava, ali osebe s stalnim prebivališčem v njej, opravlja poizvedbe po dokumentaciji, ki jo ima na voljo in ki je v uradnem jeziku te države. To pooblastilo pa ne sme povzročati zamud v postopku podelitve evropskih patentov in dodatnih stroškov za Evropsko patentno organizacijo.

(2) Izpostava iz prvega odstavka je pooblaščena, da po izbiri prijavitelja evropskega patenta in na njegove stroške opravi poizvedbo za njegovo patentno prijavo po dokumentaciji iz prvega odstavka. To pooblastilo velja, dokler se poizvedba, predvidena v 92. členu konvencije, v skladu s VI. oddelkom ne razširi na to dokumentacijo, vendar pa to ne sme povzročiti zamude v postopku podelitve evropskih patentov.

(3) Upravni svet lahko tudi razširi pooblastili iz prvega in drugega odstavka po pogojih iz teh dveh odstavkov na osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada.


VI. oddelek

Poizvedba, predvidena v 92. členu konvencije, se načeloma razširi za vse evropske patentne prijave na objavljene patente, objavljene patentne prijave in druge ustrezne dokumente držav pogodbenic, ki na datum iz prvega odstavka 162. člena konvencije niso vključeni v dokumentacijo za poizvedbe Evropskega patentnega urada. Obseg, pogoje in časovno uskladitev takih razširitev določi upravni svet na podlagi proučitve zlasti tehničnih in finančnih vidikov.


VII. oddelek

Določbe tega protokola prevladajo nad nasprotnimi določbami konvencije.


VIII. oddelek

Za odločitve upravnega sveta, predvidene v tem protokolu, se zahteva tričetrtinska večina (drugi odstavek 35. člena konvencije). Uporabljajo se določbe, ki urejajo tehtanje glasov (36. člen konvencije).



PROTOKOL O SODNI PRISTOJNOSTI IN PRIZNANJU ODLOČITEV O PRAVICI DO PODELITVE EVROPSKEGA PATENTA
(PROTOKOL O PRIZNANJU)

z dne 5. oktobra 1973



I. oddelek

Pristojnost
1. člen

(1) Sodišča držav pogodbenic so v skladu z 2. do 6. členom pristojna, da odločajo o tožbah proti prijavitelju v zvezi s pravico do podelitve evropskega patenta za eno ali več držav pogodbenic, imenovanih v evropski patentni prijavi.

(2) V tem protokolu izraz “sodišča” vključuje organe, ki so po domačem pravu države pogodbenice pristojni, da odločajo o tožbah iz prvega odstavka. Države pogodbenice uradno obvestijo Evropski patentni urad o organih, ki jim je dana taka pristojnost, ta pa o tem obvesti druge države pogodbenice.

(3) V tem protokolu se izraz “država pogodbenica” nanaša na državo pogodbenico, ki ni izključila uporabe tega protokola po 167. členu konvencije.

2. člen

Če ima prijavitelj evropskega patenta stalno prebivališče ali sedež podjetja v eni od držav pogodbenic, se ob upoštevanju 4. in 5. člena postopki zoper njega začnejo na sodiščih te države.

3. člen

Če prijavitelj evropskega patenta nima stalnega prebivališča ali sedeža podjetja v nobeni od držav pogodbenic in če ima stranka, ki zahteva pravico do podelitve evropskega patenta, stalno prebivališče ali sedež podjetja v eni od držav pogodbenic, imajo ob upoštevanju 4. in 5. člena sodišča te države izključno pristojnost.

4. člen

Če je predmet evropske patentne prijave izum delojemalca, so ob upoštevanju 5. člena sodišča države pogodbenice, katere pravo določa pravico do evropskega patenta na podlagi drugega stavka prvega odstavka 60. člena konvencije, izključno pristojna za pravne spore med delojemalcem in delodajalcem.

5. člen

(1) Če sta stranki v sporu glede pravice do podelitve evropskega patenta sklenili sporazum, bodisi pisni ali ustni s pisno potrditvijo, da naj sodišče ali sodišča določene države pogodbenice odločijo o tem sporu, ima to sodišče ali sodišča izključno pristojnost.

(2) Če sta stranki delojemalec in njegov delodajalec, se prvi odstavek uporablja le, če domače pravo, ki ureja pogodbe o delu, dopušča tak sporazum.

6. člen

V primerih, ko se ne uporabljajo niti 2. do 4. člen niti prvi odstavek 5. člena, imajo izključno pristojnost sodišča Zvezne republike Nemčije.

7. člen

Sodišča držav pogodbenic, pri katerih so vložene tožbe iz 1. člena, na svojo pobudo preverijo, ali so pristojna po 2. do 6. členu.

8. člen

(1) V primeru pravnih sporov med istima strankama, ki temeljijo na istem zahtevku in so pred sodišči različnih držav pogodbenic, sodišče, pri katerem je bila tožba vložena pozneje, na svojo pobudo odkloni pristojnost v korist sodišča, pri katerem je bila tožba prej vložena.

(2) Če je pristojnost sodišča, pri katerem je bila tožba prej vložena, izpodbijana, sodišče, pri katerem je bila tožba vložena pozneje, ustavi postopek, dokler drugo sodišče ne sprejme končne odločitve.

II. oddelek

Priznanje
9. člen

(1) Ob upoštevanju določb drugega odstavka 11. člena se končne odločitve, sprejete v neki državi pogodbenici v zvezi s pravico do podelitve evropskega patenta za eno ali več držav pogodbenic, imenovanih v evropski patentni prijavi, priznajo v drugih državah pogodbenicah, ne da bi se zahteval poseben postopek.

(2) Pristojnost sodišča, katerega odločitev je treba priznati, in veljavnost take odločitve se ne smeta več presojati.

10. člen

Prvi odstavek 9. člena se ne uporablja:

(a) kadar prijavitelj evropskega patenta, ki ni izpodbijal tožbe, dokaže, da o dokumentu, s katerim se je začel sodni spor, ni bil pravilno in dovolj zgodaj uradno obveščen, da bi se bil lahko branil; ali

(b) kadar prijavitelj dokaže, da je odločitev nezdružljiva z drugo odločitvijo, sprejeto v neki državi pogodbenici v sodnem sporu med istimi strankami, ki se je začel pred tistim, v katerem je bila sprejeta odločitev, ki jo je treba priznati.

11. člen

(1) V odnosih med državami pogodbenicami določbe tega protokola prevladajo nad nasprotnimi določbami drugih sporazumov o sodni pristojnosti ali priznanju sodb.

(2) Ta protokol ne vpliva na izvajanje drugih sporazumov med državo pogodbenico in državo, ki je ta protokol ne obvezuje.



PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE PATENTNE ORGANIZACIJE
(PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH)

z dne 5. oktobra 1973



1. člen

(1) Prostori Organizacije so nedotakljivi.

(2) Organi držav, v kateri ima Organizacija svoje prostore, lahko stopijo v te prostore le s privoljenjem predsednika Evropskega patentnega urada. Tako privoljenje je samoumevno ob požaru ali drugi nesreči, ki zahteva takojšnje zaščitno ukrepanje.

(3) Vročitev sodnih pozivov in drugih postopkovnih listin, ki so v zvezi s pravno podlago tožbe zoper Organizacijo, v njenih prostorih ni kršitev nedotakljivosti.

2. člen

Arhivi Organizacije in vsi dokumenti, ki ji pripadajo ali jih ima v posesti, so nedotakljivi.

3. člen

(1) V okviru uradnih dejavnosti ima Organizacija imuniteto pred sodno pristojnostjo in izvršbo, razen:

(a) če se je Organizacija v določenem primeru izrecno odpovedala taki imuniteti;

(b) če je tretja oseba vložila civilno tožbo zaradi škode, nastale v nesreči, ki jo je povzročilo motorno vozilo, ki pripada Organizaciji ali je zanjo vozilo, ali v zvezi s prometnim prekrškom, v katerega je bilo vpleteno tako vozilo;

(c) v zvezi z izvršbo arbitražne odločbe, sprejete po 23. členu.

(2) Lastnina in premoženje Organizacije, kjer koli že sta, imata imuniteto pred vsako obliko zasega, zaplembe, razlastitve in prisilne uprave.

(3) Lastnina in premoženje Organizacije imata imuniteto tudi pred vsako obliko upravne ali začasne sodne prisile, razen če je ta začasno potrebna v zvezi s preprečitvijo nesreč, v katere bi bila lahko vpletena motorna vozila, ki pripadajo Organizaciji ali zanjo vozijo, in preiskavo takih nesreč.

(4) V tem protokolu so uradne dejavnosti Organizacije tiste, ki so nujno potrebne za njeno upravno in tehnično delovanje na podlagi konvencije.

4. člen

(1) V okviru uradnih dejavnosti so Organizacija, njena lastnina in dohodki oproščeni vseh neposrednih davkov.

(2) Kadar Organizacija za izvajanje uradnih dejavnosti opravi velike nakupe, katerih cena vključuje davke ali druge dajatve, države pogodbenice sprejmejo, če je le mogoče, ustrezne ukrepe za oprostitev ali povrnitev zneska teh davkov ali drugih dajatev Organizaciji.

(3) V zvezi z davki in drugimi dajatvami, ki so le stroški za komunalne storitve, se ne odobrijo nobene oprostitve.

5. člen

Blago, ki ga Organizacija uvozi ali izvozi za izvajanje uradnih dejavnosti, je oproščeno carine in dajatev pri uvozu ali izvozu, razen pristojbin ali taks za storitve, in je prosto vseh prepovedi in omejitev pri uvozu ali izvozu.

6. člen

Za blago, ki je kupljeno ali uvoženo za osebne potrebe uslužbencev Evropskega patentnega urada, se ne odobrijo nobene olajšave po 4. in 5. členu.

7. člen

(1) Blago, ki pripada Organizaciji in je bilo pridobljeno ali uvoženo po 4. ali 5. členu, se ne sme prodati ali odstopiti, razen v skladu s pogoji, ki jih določijo države pogodbenice, ki so odobrile oprostitve.

(2) Promet blaga in storitev med različnimi zgradbami Organizacije je prost vsakršnih dajatev ali omejitev; kadar je primerno, države pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za oprostitev ali povrnitev zneska teh dajatev ali ukinitev omejitev.

8. člen

Pošiljanje publikacij in drugega informacijskega gradiva iz Organizacije ali njej ni omejeno na noben način.

9. člen

Države pogodbenice odobrijo Organizaciji devizne oprostitve, ki so potrebne za izvajanje njenih uradnih dejavnosti.

10. člen

(1) V zvezi z uradnimi sporočili in prenosom vseh dokumentov je Organizacija v vsaki državi pogodbenici deležna najugodnejše obravnave, ki jo ta država nakloni kaki drugi mednarodni organizaciji.

(2) Uradna sporočila Organizacije, prenesena po katerih koli sredstvih sporočanja, se ne cenzurirajo.

11. člen

Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi olajšale vstop, bivanje in izstop uslužbencev Evropskega patentnega urada.

12. člen

(1) Predstavniki držav pogodbenic, njihovi namestniki, svetovalci ali izvedenci imajo med udeležbo na sestankih upravnega sveta in teles, ki jih ta ustanovi, ter med potovanji na kraj sestanka ali z njega, naslednje privilegije in imunitete:

(a) imuniteto pred prijetjem ali pridržanjem in pred zasegom osebne prtljage, razen kadar so zaloteni ob storitvi, poskusu storitve ali takoj po storitvi prestopka;

(b) imuniteto pred sodno pristojnostjo v zvezi z vsem, kar so storili, napisali in rekli med službenim delovanjem, in to tudi po prenehanju svojih nalog; ta imuniteta pa ne velja v primeru prometnega prekrška, ki ga je storila ena od zgoraj omenjenih oseb, niti v primeru škode, povzročene z motornim vozilom, ki pripada taki osebi ali ga je taka oseba upravljala;

(c) nedotakljivost za vse uradne spise in listine;

(d) pravico do uporabe kod in prejema listin ali dopisov po posebnem slu ali v zapečateni torbi;

(e) oprostitev zanje in njihove zakonce glede vseh ukrepov za omejevanje vstopa in vseh formalnosti v zvezi s prijavo tujcev;

(f) enake olajšave v zvezi z devizno kontrolo in deviznimi omejitvami, kot so odobrene predstavnikom tujih vlad med začasnimi uradnimi obiski.

(2) Privilegiji in imunitete se osebam iz prvega odstavka ne odobrijo zaradi njihove osebne koristi, temveč zato da bi se jim zagotovila popolna neodvisnost pri opravljanju njihovih nalog v zvezi z Organizacijo. Zato je država pogodbenica dolžna odpovedati imuniteto v vseh primerih, v katerih bi po njenem mnenju ovirala uresničevanje načela zakonitosti in jo je mogoče odvzeti brez škode za namen, za katerega je bila odobrena.

(a) imajo tudi po prenehanju svoje službe imuniteto pred sodno pristojnostjo v

13. člen

(1) Ob upoštevanju 6. člena predsednik Evropskega patentnega urada uživa privilegije in imunitete, odobrene diplomatskim predstavnikom po Dunajski pogodbi o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.

(2) Vendar imuniteta pred sodno pristojnostjo ne velja v primeru prometnega prekrška, ki ga je storil predsednik Evropskega patentnega urada, ali v primeru škode, povzročene z motornim vozilom, ki mu pripada ali ga je on upravljal.

14. člen

Uslužbenci Evropskega patentnega urada:

zvezi z vsem, kar so storili, napisali in rekli med službenim delovanjem; ta imuniteta pa ne velja v primeru prometnega prekrška, ki ga je storil uslužbenec Evropskega patentnega urada, niti v primeru škode, povzročene z motornim vozilom, ki pripada uslužbencu ali ga je on upravljal;

(b) so oproščeni vseh vojaških obveznosti;

(c) uživajo nedotakljivost vseh svojih uradnih spisov in listin;

(d) uživajo skupaj s člani svojih družin, ki živijo z njimi, enake olajšave v zvezi z oprostitvami glede vseh ukrepov za omejevanje priseljevanja in urejanje prijave tujcev, kot so navadno odobrene osebju mednarodnih organizacij;

(e) uživajo enake privilegije glede deviznih predpisov, kot so navadno odobreni osebju mednarodnih organizacij;

(f) uživajo skupaj s člani svojih družin, ki živijo z njimi, enake olajšave glede vračanja v domovino kot diplomatski predstavniki v času mednarodnih kriz;

(g) imajo pravico uvoziti brez carine svoje pohištvo in osebne premičnine, ko prvič nastopijo službo v zadevni državi, in pravico izvoziti brez carine svoje pohištvo in osebne premičnine, ko prenehajo službovati v tej državi, po pogojih, ki se zdijo potrebni vladi države, na ozemlju katere se ta pravica uresničuje, z izjemo imetja, pridobljenega v tej državi, katerega izvoz je v njej prepovedan.

15. člen

Izvedenci, ki opravljajo dejavnosti v imenu Organizacije ali zanjo opravljajo naloge, uživajo naslednje privilegije in imunitete, če so ti potrebni za opravljanje njihovih dejavnosti, vključno s potovanji, opravljenimi med izvajanjem njihovih dejavnosti in med potekom takih nalog:

(a) imuniteto pred sodno pristojnostjo v zvezi z vsem, kar so storili, napisali ali rekli med službenim delovanjem, razen v primeru prometnega prekrška, ki ga je storil izvedenec, ali v primeru škode, povzročene z motornim vozilom, ki mu pripada ali ga je on upravljal; izvedenci uživajo to imuniteto tudi, ko niso več zaposleni pri Organizaciji;

(b) nedotakljivost vse svojih uradnih spisov in listin;

(c) devizne olajšave, potrebne za prenos njihovih honorarjev.

16. člen

(1) Osebe iz 13. in 14. člena morajo v korist Organizacije plačati davek na plače in honorarje, ki jih je izplačala Organizacija, ob upoštevanju pogojev in pravil, ki jih določi upravni svet v enem letu od začetka veljavnosti te konvencije. Od datuma, ko začne veljati ta davek, so take plače in honorarji oproščeni domačega davka na dohodek. Vendar lahko države pogodbenice upoštevajo tako oproščene plače in honorarje pri odmeri davka, ki ga je treba plačati na dohodek iz drugih virov.

(2) Prvi odstavek se ne uporablja za pokojnine in rente, ki jih Organizacija plačuje nekdanjim uslužbencem Evropskega patentnega urada.

17. člen

Upravni svet določi kategorije uslužbencev, za katere se uporabljajo določbe 14. člena v celoti ali delno in 16. člena, in kategorije izvedencev, za katere se uporabljajo določbe 15. člena. Imena, nazivi in naslovi uslužbencev in izvedencev, zajetih v teh kategorijah, se občasno sporočajo državam pogodbenicam.

18. člen

Če Organizacija ustanovi svoj sistem socialnega zavarovanja, so Organizacija in uslužbenci Evropskega patentnega urada oproščeni vseh obveznih prispevkov, ki jih zahtevajo domači sistemi socialnega zavarovanja, ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih z državami pogodbenicami v skladu z določbami 25. člena.

19. člen

(1) Privilegiji in imunitete, predvideni v tem protokolu, niso uvedeni zaradi osebne koristi uslužbencev Evropskega patentnega urada ali izvedencev, ki v imenu Organizacije ali zanjo opravljajo dejavnosti. Njihov edini namen je zagotoviti v vseh okoliščinah nemoteno delovanje oseb, ki so jim odobreni.

(2) Predsednik Evropskega patentnega urada se mora odpovedati imuniteti, kadar meni, da ta ovira normalno uresničevanje pravičnosti in da se ji je mogoče odpovedati brez škode za interese Organizacije. Upravni svet lahko iz enakih razlogov odpove imuniteto, ki je bila odobrena predsedniku.

20. člen

(1) Organizacija vselej sodeluje s pristojnimi organi držav pogodbenic, da bi olajšala dobro delovanje pravosodja, zagotovila upoštevanje policijskih predpisov in predpisov v zvezi s splošnim zdravstvenim varstvom ter varstvom pri delu ali druge podobne državne zakonodaje in preprečila vsako zlorabo privilegijev, imunitet in olajšav, predvidenih v tem protokolu.

(2) Potek sodelovanja, omenjenega v prvem odstavku, se lahko določi z dodatnimi sporazumi iz 25. člena.

21. člen

Vsaka država pogodbenica zadrži pravico do sprejetja vseh varnostnih ukrepov, potrebnih zaradi njene varnosti.

22. člen

Nobena država pogodbenica ni zavezana, da privilegije in imunitete iz 12. in 13. člena, pododstavkov (b), (e) in (g) 14. člena in pododstavka (c) 15. člena razširi na:

(a) svoje državljane;

(b) osebe, ki imajo v času, ko so začele službovati pri Organizaciji, stalno prebivališče v tej državi in niso zaposlene pri kaki drugi medvladni organizaciji, katere osebje je vključeno v Organizacijo.

23. člen

(1) Vsaka država pogodbenica lahko predloži mednarodnemu razsodišču vsak spor, ki se nanaša na Organizacijo, uslužbenca Evropskega patentnega urada ali izvedenca, ki v imenu Organizacije ali zanjo opravljajo dejavnosti, če so Organizacija ali uslužbenci in izvedenci zahtevali privilegij ali imuniteto po tem protokolu v okoliščinah, v katerih ta imuniteta ni bila odpovedana.

(2) Če namerava država pogodbenica predložiti spor razsodišču, o tem uradno obvesti predsednika upravnega sveta, ki to takoj sporoči vsaki državi pogodbenici.

(3) Postopek, določen v prvem odstavku tega člena, ne velja za spore med Organizacijo in uslužbenci ali izvedenci v zvezi s službenim pravilnikom ali pogoji zaposlovanja ali v zvezi s pravilnikom o pokojninah za uslužbence.

(4) Odločitev razsodišča je končna in zoper njo ni pritožbe; za stranke je zavezujoča. V sporu glede pomena ali obsega razsodbe je dolžnost razsodišča, da ga na zahtevo katere koli stranke razloži.

24. člen

(1) Razsodišče iz 23. člena sestavljajo trije člani: razsodnik, ki ga imenuje država ali države, ki so udeležene v postopku, razsodnik, ki ga imenuje upravni svet, in tretji razsodnik, ki je predsedujoči in ga imenujeta prva dva razsodnika.

(2) Razsodniki se imenujejo s seznama, na katerem je največ šest razsodnikov, ki jih je imenovala vsaka država pogodbenica, in šest razsodnikov, ki jih je imenoval upravni svet. Seznam se sestavi čim prej po začetku veljavnosti protokola in se pregleda in popravi vsakič, ko je to potrebno.

(3) Če v treh mesecih od datuma uradnega obvestila iz drugega odstavka 23. člena ena od strank ne opravi imenovanja iz prvega odstavka tega člena, izbere razsodnika na zahtevo druge stranke predsednik Mednarodnega sodišča med osebami z omenjenega seznama. To velja tudi tedaj, če tako zahteva ena od strank, če se v enem mesecu od datuma imenovanja drugega razsodnika prva dva razsodnika ne moreta dogovoriti o imenovanju tretjega razsodnika. Če je v omenjenih dveh primerih predsedniku Mednarodnega sodišča onemogočeno opraviti izbiro ali če je državljan ene od držav strank v sporu, opravi omenjena imenovanja podpredsednik Mednarodnega sodišča, če tudi sam ni državljan ene od držav strank v sporu; v takem primeru opravi imenovanja član Mednarodnega sodišča, ki ni državljan ene od držav strank v sporu in ga je izbral predsednik ali podpredsednik. Državljan države, ki prosi za razsojanje, ne sme biti izbran za razsodnika, ki ga imenuje upravni svet, prav tako pa ne sme biti izbrana za razsodnika, ki ga imenuje država pritožnica, oseba, ki je na seznamu in jo je imenoval upravni svet. Osebe iz obeh teh skupin tudi ne morejo biti izbrane za predsedovanje razsodišču.

(4) Razsodišče sestavi svoj poslovnik.

25. člen

Organizacija lahko na podlagi odločitve upravnega sveta sklene z eno ali več državami pogodbenicami dopolnilne sporazume, da omogoči uveljavitev določb tega protokola za to državo ali države, in druge dogovore, s katerimi zagotovi učinkovito delovanje Organizacije in zavaruje svoje interese.



SPORAZUM
o uporabi 65. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov


Države pogodbenice tega sporazuma so se

KOT države pogodbenice Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (Evropske patentne konvencije) z dne 5. oktobra 1973

OB PONOVNI POTRDITVI želje po okrepitvi sodelovanja med evropskimi državami na področju varstva izumov,

OB UPOŠTEVANJU 65. člena Evropske patentne konvencije,

OB PRIZNAVANJU pomembnosti cilja, da se znižajo stroški, povezani s prevodom evropskih patentov,

OB POUDARJANJU potrebe po splošni zavezanosti temu cilju,

ODLOČENE učinkovito prispevati k takemu znižanju stroškov,

DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:

1. člen
Odpoved zahtevam glede prevoda

(1) Vsaka država pogodbenica tega sporazuma, katere eden od uradnih jezikov je tudi eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, se odpove zahtevam glede prevoda, predvidenim v prvem odstavku 65. člena Evropske patentne konvencije.

(2) Vsaka država pogodbenica tega sporazuma, ki nima uradnega jezika, ki je eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, se odpove zahtevam glede prevoda, predvidenim v prvem odstavku 65. člena Evropske patentne konvencije, če je bil evropski patent podeljen v uradnem jeziku Evropskega patentnega urada, ki ga ta država predpisuje, ali je bil v ta jezik preveden in predložen po pogojih iz prvega odstavka 65. člena Evropske patentne konvencije.

(3) Države iz drugega odstavka imajo še naprej pravico zahtevati, da se po pogojih iz prvega odstavka 65. člena Evropske patentne konvencije predloži prevod patentnih zahtevkov v enem od njihovih uradnih jezikov.

(4) Nič v tem sporazumu se ne sme razlagati, kot da omejuje pravico držav pogodbenic tega sporazuma, da se odpovejo kateri koli zahtevi glede prevoda ali da uporabijo manj stroge zahteve glede prevoda, kot so tiste iz drugega in tretjega odstavka.

2. člen

Prevodi v primeru spora

Nič v tem sporazumu se ne sme razlagati, kot da omejuje pravico držav pogodbenic tega sporazuma, da v primeru spora, povezanega z evropskim patentom, predpišejo, da imetnik patenta na svoje stroške

(a) na zahtevo domnevnega kršitelja predloži popoln prevod v uradnem jeziku države, v kateri se je domnevna kršitev zgodila,

(b) na zahtevo pristojnega sodišča ali sodišču podobnega organa v okviru sodnega postopka predloži popoln prevod v uradnem jeziku zadevne države.

3. člen
Podpis – Ratifikacija

(1) Ta sporazum je na voljo za podpis vsaki državi pogodbenici Evropske patentne konvencije do 30. junija 2001.

(2) Ta sporazum je treba ratificirati. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

4. člen
Pristop

Po poteku roka za podpis, omenjenega v prvem odstavku 3. člena, lahko k temu sporazumu pristopi vsaka država pogodbenica Evropske patentne konvencije in vsaka država, ki ima pravico pristopiti k tej konvenciji. Listine o pristopu se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

5. člen
Prepoved pridržkov

Nobena država pogodbenica tega sporazuma k njemu ne sme dati pridržkov.

6. člen
Začetek veljavnosti

(1) Ta sporazum začne veljati prvega dne četrtega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali pristopu osmih držav pogodbenic Evropske patentne konvencije, vključno s tremi državami, v katerih je večina evropskih patentov začela veljati v letu 1999.

(2) Vsaka ratifikacija ali pristop po začetku veljavnosti tega sporazuma začne veljati prvega dne četrtega meseca po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu.

7. člen
Trajanje sporazuma

Ta sporazum se sklene za neomejen čas.

8. člen
Odpoved

Vsaka država pogodbenica tega sporazuma se mu lahko odpove kadar koli, potem ko je že veljal tri leta. Uradno obvestilo o odpovedi se pošlje vladi Zvezne republike Nemčije. Odpoved začne veljati eno leto po datumu prejema takega uradnega obvestila. Pravice, ki so bile pridobljene s tem sporazumom, preden je odpoved začela veljati, se s tem ne zmanjšajo.

9. člen
Obseg

Ta sporazum se uporablja za evropske patente, za katere je bila v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba o podelitvi, potem ko je sporazum začel veljati za zadevno državo.

10. člen

Jeziki sporazuma

Ta sporazum, ki je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, se hrani pri vladi Zvezne republike Nemčije, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna.

11. člen
Pošiljanje in uradna obvestila

(1) Vlada Zvezne republike Nemčije sestavi overjene kopije tega sporazuma in jih pošlje vladam držav, ki so podpisale sporazum ali so k njemu pristopile.

(2) Vlada Zvezne republike Nemčije uradno obvesti vlade držav iz prvega odstavka o:

(a) vsakem podpisu;

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu;

(c) datumu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(d) vsaki odpovedi, prejeti na podlagi 8. člena, in datumu, na katerega ta začne veljati.

(3) Vlada Zvezne republike Nemčije da ta sporazum vpisati v register pri sekretariatu Združenih narodov.



V potrditev navedenega so imenovani pooblaščenci po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in predpisani obliki podpisali ta sporazum.


Sestavljeno v Londonu sedemnajstega oktobra leta dva tisoč.











AKT, S KATERIM SE REVIDIRA KONVENCIJA

O PODELJEVANJU EVROPSKIH PATENTOV

(EVROPSKA PATENTNA KONVENCIJA)

Z DNE 5. OKTOBRA 1973,
ZADNJIČ REVIDIRANA 17. DECEMBRA 1991,

z dne 29. novembra 2000



UVOD

DRŽAVE POGODBENICE EVROPSKE PATENTNE KONVENCIJE SO SE

GLEDE NA TO, da je sodelovanje evropskih držav na podlagi Evropske patentne konvencije in z njo uvedenega enega samega postopka podeljevanja patentov pomemben prispevek k pravnemu in gospodarskemu povezovanju Evrope,

V ŽELJI, da bi z ustvarjanjem možnosti za nadaljnji razvoj evropskega patentnega sistema še učinkoviteje pospeševale inovacije in gospodarsko rast v Evropi,

V ŽELJI, da bi z ozirom na čedalje bolj mednarodno naravo patentnega sistema prilagodile Evropsko patentno konvencijo tehnološkemu in pravnemu razvoju, do katerega je prišlo po njeni sklenitvi,

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

1. ČLEN
SPREMEMBA EVROPSKE PATENTNE KONVENCIJE

Evropska patentna konvencija se spremeni, kot sledi:


1. Po 4. členu se vstavi novi 4.a člen, ki se glasi:
4.a člen
Konferenca ministrov držav pogodbenic

Konferenca ministrov držav pogodbenic, ki je pristojna za patentne zadeve, se sestane vsaj vsakih pet let, da obravnava vprašanja v zvezi z Organizacijo in evropskim patentnim sistemom.


2. Spremeni se 11. člen in se glasi:
11. člen
Imenovanje vodilnih uslužbencev

(1) Predsednika Evropskega patentnega urada imenuje upravni svet.

(2) Podpredsednike imenuje upravni svet po posvetu s predsednikom Evropskega patentnega urada.

(3) Člane in predsedujoče pritožbenih senatov in razširjenega pritožbenega senata imenuje upravni svet na predlog predsednika Evropskega patentnega urada. Upravni svet jih lahko ponovno imenuje po posvetu s predsednikom Evropskega patentnega urada.

(4) Upravni svet disciplinsko ukrepa zoper uslužbence iz prvega do tretjega odstavka.

(5) Upravni svet lahko po posvetu s predsednikom Evropskega patentnega urada kot člane razširjenega pritožbenega senata imenuje tudi pravnike, ki so člani državnih sodišč ali sodišču podobnih organov držav pogodbenic in lahko nadaljujejo svoje sodne dejavnosti na državni ravni. Imenujejo se za obdobje treh let z možnostjo ponovnega imenovanja.


3. Spremeni se 14. člen in se glasi:

14. člen
Jeziki Evropskega patentnega urada, evropskih patentnih prijav in drugih dokumentov

(1) Uradni jeziki Evropskega patentnega urada so angleški, francoski in nemški.

(2) Evropska patentna prijava se vloži v enem od uradnih jezikov, če pa se vloži v katerem drugem jeziku, mora biti prevedena v enega od uradnih jezikov v skladu s pravilnikom o izvajanju. Tak prevod se lahko uskladi s prijavo, kot je bila vložena, vse dokler traja postopek pri Evropskem patentnem uradu. Če zahtevani prevod ni pravočasno vložen, se prijava šteje za umaknjeno.

(3) Uradni jezik Evropskega patentnega urada, v katerem je evropska patentna prijava vložena
ali je vanj prevedena, se uporablja kot jezik postopka v vseh postopkih pri Evropskem patentnem uradu, razen če ni v pravilniku o izvajanju drugače določeno.

(4) Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež podjetja v državi pogodbenici, kjer angleški, francoski ali nemški jezik ni uradni jezik, in državljani te države, ki imajo stalno prebivališče v tujini, lahko vložijo dokumente, ki jih je treba vložiti v roku, v uradnem jeziku te države. Vendar morajo v skladu s pravilnikom o izvajanju vložiti prevod v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada. Če dokument, ki ni sestavni del evropske patentne prijave, ni vložen v predpisanem jeziku ali če zahtevani prevod ni vložen pravočasno, se šteje, da dokument ni bil vložen.

(5) Evropske patentne prijave se objavijo v jeziku postopka.

(6) Evropski patentni spisi se objavijo v jeziku postopka in vsebujejo prevod patentnih zahtevkov v drugih dveh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada.

(7) V treh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada se objavljata:

(a) Evropski patentni bilten,

(b) Uradno glasilo Evropskega patentnega urada.

(8) Vpisi v evropski patentni register so v treh uradnih jezikih Evropskega patentnega urada. Če obstaja dvom, je verodostojen vpis v jeziku postopka.


4. Spremeni se 16. člen in se glasi:
16. člen
Sprejemna pisarna

Sprejemna pisarna je odgovorna za preizkus ob vložitvi in za preizkus evropskih patentnih prijav glede formalnih zahtev.


5. Spremeni se 17. člen in se glasi:
17. člen
Oddelki za poizvedbe

Oddelki za poizvedbe so odgovorni za sestavo evropskih poročil o poizvedbi.


6. Spremeni se 18. člen in se glasi:
18. člen
Oddelki za preizkuse

(1) Oddelki za preizkuse so odgovorni za preizkus evropskih patentnih prijav.

(2) Oddelek za preizkuse sestavljajo trije preizkuševalci tehniki. Vendar je preizkus evropske patentne prijave pred končno odločitvijo o njej praviloma zaupan enemu preizkuševalcu v oddelku. Ustni postopek se opravi pri samem oddelku za preizkuse. Oddelek za preizkuse se razširi s preizkuševalcem pravnikom, če meni, da to zahteva narava odločitve. Če je število glasov za in proti enako, je odločilen glas predsedujočega v oddelku.


7. Spremeni se 21. člen in se glasi:
21. člen
Pritožbeni senati

(1) Pritožbeni senati so odgovorni za preizkus pritožb zoper odločitve sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore in pravnega oddelka.

(2) Za pritožbe zoper odločitev sprejemne pisarne ali pravnega oddelka sestavljajo pritožbeni senat trije člani pravniki.

(3) Za pritožbe zoper odločitev oddelka za preizkuse sestavljajo pritožbeni senat:

(a) dva člana tehnika in član pravnik, kadar se odločitev nanaša na zavrnitev evropske patentne prijave ali na podelitev, omejitev ali razveljavitev evropskega patenta in jo je sprejel oddelek za preizkuse, ki so ga sestavljali manj kot štirje člani;

(b) trije člani tehniki in dva člana pravnika, kadar je odločitev sprejel oddelek za preizkuse, ki so ga sestavljali štirje člani, ali kadar pritožbeni senat meni, da to zahteva narava pritožbe;

(c) trije člani pravniki v vseh drugih primerih.

(4) Za pritožbe zoper odločitev oddelka za ugovore sestavljajo pritožbeni senat:

(a) dva člana tehnika in član pravnik, kadar je odločitev sprejel oddelek za ugovore, ki so ga sestavljali trije člani;

(b) trije člani tehniki in dva člana pravnika, kadar je odločitev sprejel oddelek za ugovore, ki so ga sestavljali štirje člani, ali kadar pritožbeni senat meni, da to zahteva narava pritožbe.


8. Spremeni se 22. člen in se glasi:
22. člen
Razširjeni pritožbeni senat

(1) Razširjeni pritožbeni senat je odgovoren za:

(a) odločanje o pravnih vprašanjih, ki so mu jih predložili pritožbeni senati;

(b) dajanje mnenj o pravnih vprašanjih, ki mu jih je predložil predsednik Evropskega patentnega urada na podlagi 112. člena;

(c) odločanje o vlogah za presojo odločitev pritožbenih senatov na podlagi 112.a člena.

(2) V postopkih po pododstavkih (a) in (b) prvega odstavka ima razširjeni pritožbeni senat pet članov pravnikov in dva člana tehnika. V postopku po pododstavku (c) prvega odstavka ima razširjeni pritožbeni senat trije ali pet članov, kot je določeno v pravilniku o izvajanju. V vseh postopkih je predsedujoči eden od članov pravnikov.


9. Spremeni se 23. člen in se glasi:
23. člen
Neodvisnost članov senatov

(1) Člani razširjenega pritožbenega senata in pritožbenih senatov se imenujejo za dobo petih let in v tem obdobju ne morejo biti odstavljeni s te funkcije, razen če ni resnih razlogov za odstavitev in če tako odloči upravni svet na predlog razširjenega pritožbenega senata. Ne glede na prvi stavek se mandat članov teh senatov konča, če odstopijo ali se upokojijo v skladu s pravili službovanja za stalno zaposlene Evropskega patentnega urada.

(2) Člani senatov ne morejo biti člani sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore ali pravnega oddelka.

(3) Člani senatov pri odločanju niso zavezani z nobenimi navodili in se ravnajo le po določbah te konvencije.

(4) Poslovniki pritožbenih senatov in razširjenega pritožbenega senata se sprejemajo v skladu s pravilnikom o izvajanju. Odobriti jih mora upravni svet.


10. Spremeni se 33. člen in se glasi:
33. člen
Pristojnost upravnega sveta v nekaterih primerih

(1) Upravni svet je pristojen, da spreminja:

(a) roke, določene v tej konvenciji;

(b) II. do VIII. del in X. del te konvencije, da jih uskladi z mednarodno pogodbo, ki se nanaša na patente, ali z zakonodajo Evropske skupnosti, ki se nanaša na patente;

(c) pravilnik o izvajanju.

(2) Upravni svet je v skladu s to konvencijo pristojen, da sprejema ali spreminja:

(a) pravilnik o finančnem poslovanju;

(b) pravila službovanja za stalno zaposlene in pogoje zaposlovanja za druge uslužbence Evropskega patentnega urada, plačne lestvice stalno zaposlenih in drugih uslužbencev ter tudi vrsto dodatnih ugodnosti in pravila za njihovo dodelitev;

(c) pravilnik o pokojninah in vsa ustrezna povečanja obstoječih pokojnin zaradi usklajevanja s povečanjem plač;

(d) pravilnika o pristojbinah;

(e) svoj poslovnik.

(3) Ne glede na drugi odstavek 18. člena je upravni svet pristojen za odločitev, da glede na izkušnje v nekaterih primerih oddelke za preizkuse sestavlja le en preizkuševalec tehnik. Taka odločitev se lahko prekliče.

(4) Upravni svet je pristojen, da pooblasti predsednika Evropskega patentnega urada, da se pogaja in z njegovim soglasjem sklepa sporazume v imenu Evropske patentne organizacije z državami, medvladnimi organizacijami in z dokumentacijskimi centri, ustanovljenimi na podlagi sporazumov s takimi organizacijami.

(5) Upravni svet ne more sprejemati odločitev po pododstavku (b) prvega odstavka glede:

– mednarodne pogodbe, preden ta začne veljati;

– zakonodaje Evropske skupnosti, preden začne veljati ali pred potekom obdobja za njeno uveljavitev, če zakonodaja tako obdobje predvideva.


11. Spremeni se 35. člen in se glasi:
35. člen
Pravila glasovanja

(1) Upravni svet sprejema odločitve z navadno večino glasov držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo, razen odločitev iz drugega in tretjega odstavka.

(2) Za odločitve, za katere je upravni svet pooblaščen po 7. členu, prvem odstavku 11. člena, pododstavkih (a) in (c) prvega odstavka in drugem do četrtem odstavku 33. člena, prvem odstavku 39. člena, drugem in četrtem odstavku 40. člena, 46. in 134.a členu, drugem odstavku 149.a člena, 152. členu, sedmem odstavku 153. člena, 166. in 172. členu, je potrebna tričetrtinska večina glasov držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo.

(3) Za odločitve, za katere je upravni svet pooblaščen po pododstavku (b) prvega odstavka 33. člena, je potrebna soglasnost držav pogodbenic, ki glasujejo. Upravni svet sprejema take odločitve le, če so zastopane vse države pogodbenice. Odločitev, sprejeta na podlagi pododstavka (b) prvega odstavka 33. člena, ne začne veljati, če država pogodbenica v dvanajstih mesecih od datuma odločitve izjavi, da ne želi, da jo ta odločitev zavezuje.

(4) Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.


12. Spremeni se 37. člen in se glasi:
37. člen
Zagotavljanje sredstev proračuna

Proračun Organizacije se financira:

(a) iz lastnih virov Organizacije;

(b) iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah;

(c) iz posebnih finančnih prispevkov držav pogodbenic, kadar je treba;

(d) iz prihodka, predvidenega po 146. členu, kadar je primerno;

(e) iz posojil pri tretjih osebah, zavarovanih z zemljišči ali stavbami, vendar le za opredmetena sredstva in kadar je primerno;

(f) iz sredstev tretjih oseb za določene projekte, kadar je primerno.


13. Spremeni se 38. člen in se glasi:
38. člen
Lastni viri Organizacije

Lastni viri Organizacije obsegajo:

(a) ves dohodek iz pristojbin in drugih virov in tudi rezervna sredstva Organizacije;

(b) sredstva pokojninskega rezervnega sklada, ki se obravnavajo kot posebna kategorija premoženja Organizacije in naj bi bila z zagotavljanjem ustreznih rezerv v podporo pokojninskemu sistemu Organizacije.


14. Spremeni se 42. člen in se glasi:
42. člen
Proračun

(1) Proračun Organizacije mora biti uravnovešen. Sestavljen je v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, določenimi v pravilniku o finančnem poslovanju. Po potrebi se lahko spremeni ali dopolni.

(2) Proračun mora biti sestavljen v obračunski enoti, določeni v pravilniku o finančnem poslovanju.


15. Spremeni se 50. člen in se glasi:
50. člen
Pravilnik o finančnem poslovanju

Pravilnik o finančnem poslovanju določa predvsem:

(a) postopek v zvezi z določanjem in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo računov in revizijo računovodstva;

(b) način in postopek, po katerem morajo države pogodbenice dati Organizaciji na voljo plačila in prispevke iz 37. člena ter predplačila iz 41. člena;

(c) pravila o odgovornosti odredbodajalcev in računovodij ter ureditev njihovega nadzora;

(d) obrestne mere, predvidene v 39., 40. in 47. členu;

(e) način obračunavanja prispevkov, ki se plačujejo po 146. členu;

(f) sestavo in naloge proračunskega in finančnega odbora, ki ga ustanovi upravni svet;

(g) splošno sprejeta računovodska načela, na katerih temeljijo proračun in letni računovodski izkazi.


16. Spremeni se 51. člen in se glasi:
51. člen
Pristojbine

(1) Evropski patentni urad lahko uvede pristojbine za katero koli uradno nalogo ali postopek, opravljen na podlagi te konvencije.

(2) Roki za plačilo pristojbin, ki niso določeni s to konvencijo, so predpisani v pravilniku o izvajanju.

(3) Kadar je v pravilniku o izvajanju predvideno plačilo pristojbine, morajo biti določene tudi posledice nepravočasnega plačila.

(4) Pravilnik o pristojbinah določa predvsem zneske pristojbin in načine njihovega plačevanja.


17. Spremeni se 52. člen in se glasi:

52. člen
Izumi, ki jih je mogoče patentirati

(1) Evropski patenti se podelijo za katere koli izume z vseh področij tehnike, če so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabljivi.

(2) Za izume po prvem odstavku se zlasti ne štejejo:

(a) odkritja, znanstvene teorije in matematične metode;

(b) estetske stvaritve;

(c) načrti, pravila in metode za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi;

(d) predstavitve informacij.

(3) Drugi odstavek izključuje možnost patentiranja v njem navedenih vsebin ali dejavnosti le v takem obsegu, v kakršnem se evropska patentna prijava ali evropski patent nanaša na take vsebine ali dejavnosti kot take.


18. Spremeni se 53. člen in se glasi:
53. člen
Izjeme glede možnosti patentiranja

Evropski patenti se ne podelijo za:

(a) izume, katerih gospodarsko izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo, vendar se izkoriščanje ne šteje za tako le zaradi tega, ker je z zakonom ali uredbo prepovedano v nekaterih ali vseh državah pogodbenicah;

(b) rastlinske sorte ali živalske pasme ali postopke vzgoje rastlin ali živali, ki so v svojem bistvu biološki; ta določba ne velja za mikrobiološke postopke ali njihove proizvode;

(c) kirurške ali terapevtske metode zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostične metode, uporabljene na človeškem ali živalskem telesu; ta določba ne velja za izdelke, zlasti za snovi ali sestavke, ki se uporabljajo pri kateri od teh metod.


19. Spremeni se 54. člen in se glasi:
54. člen
Novost

(1) Izum se šteje za novega, če ni del stanja tehnike.

(2) Šteje se, da stanje tehnike obsega vse tisto, kar je bilo s pisnim ali ustnim opisom, z uporabo ali kako drugače dostopno javnosti pred datumom vložitve evropske patentne prijave.

(3) Šteje se, da je s stanjem tehnike obsežena tudi vsebina evropskih patentnih prijav, kot so bile vložene in katerih datumi vložitve so pred datumom iz drugega odstavka in ki so bile objavljene na ta datum ali po njem.

(4) Drugi in tretji odstavek ne izključujeta možnosti patentiranja snovi ali sestavkov, obseženih s stanjem tehnike, za uporabo pri metodi iz pododstavka (c) 53. člena, če njihova uporaba pri kateri koli taki metodi ni obsežena s stanjem tehnike.

(5) Drugi in tretji odstavek tudi ne izključujeta možnosti patentiranja snovi ali sestavkov iz četrtega odstavka za določeno uporabo pri metodah iz pododstavka (c) 53. člena, če taka uporaba ni obsežena s stanjem tehnike.


20. Spremeni se 60. člen in se glasi:
60. člen
Pravica do evropskega patenta

(1) Pravica do evropskega patenta pripada izumitelju ali njegovemu pravnemu nasledniku. Če je izumitelj zaposlen, je pravica do evropskega patenta določena v skladu s pravom države, v kateri je pretežno zaposlen; če države, v kateri je uslužbenec pretežno zaposlen, ni mogoče določiti, se uporablja pravo države, v kateri ima delodajalec sedež podjetja, ki mu zaposleni pripada.

(2) Če izum ustvarita dve ali več oseb neodvisno ena od druge, pripada pravica do evropskega patenta osebi, katere evropska patentna prijava ima najzgodnejši datum vložitve, pod pogojem da je bila ta prva prijava objavljena.

(3) Za namene postopka pri Evropskem patentnem uradu se šteje, da je prijavitelj upravičen uveljavljati pravico do evropskega patenta.


21. Spremeni se 61. člen in se glasi:
61. člen
Evropske patentne prijave, ki jih vložijo neupravičene osebe

(1) Če je s končno odločitvijo osebi, ki ni prijavitelj, priznana upravičenost do podelitve evropskega patenta, lahko ta oseba v skladu s pravilnikom o izvajanju:

(a) namesto prijavitelja nadaljuje postopek v zvezi z evropsko patentno prijavo, kot da je njena,

(b) vloži novo evropsko patentno prijavo za isti izum ali

(c) zahteva zavrnitev evropske patentne prijave.

(2) Prvi odstavek 76. člena se smiselno uporablja za novo evropsko patentno prijavo, vloženo po pododstavku (b) prvega odstavka.


22. Spremeni se 65. člen in se glasi:
65. člen
Prevod evropskega patenta

(1) Če evropski patent, kot ga je podelil, spremenil ali omejil Evropski patentni urad, ni sestavljen v enem od uradnih jezikov države pogodbenice, lahko ta država določi, da mora imetnik patenta dostaviti njenemu osrednjemu uradu za industrijsko lastnino prevod patenta, kot je bil podeljen, spremenjen ali omejen, v enem od njenih uradnih jezikov, ki ga sam izbere, ali v določenem uradnem jeziku, če je ta država predpisala njegovo rabo. Rok za dostavo prevoda poteče v treh mesecih od datuma, ko je v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve, vzdrževanja v spremenjeni obliki ali omejitve evropskega patenta, razen če zadevna država ne predpiše daljšega roka.

(2) Vsaka država pogodbenica, ki je sprejela določbe v skladu s prvim odstavkom, lahko predpiše, da mora imetnik patenta v roku, ki ga določi ta država, plačati vse ali del stroškov objave takega prevoda.

(3) Če se ne spoštujejo določbe, sprejete v skladu s prvim in drugim odstavkom, lahko vsaka država pogodbenica predpiše, da se evropski patent v tej državi od samega začetka šteje za neveljavnega.


23. Spremeni se 67. člen in se glasi:
67. člen
Pravice iz evropske patentne prijave po objavi

(1) Evropska patentna prijava od datuma objave začasno daje prijavitelju v državah pogodbenicah, imenovanih v prijavi, tako varstvo, kakršno mu je dano po 64. členu.

(2) Vsaka država pogodbenica lahko predpiše, da evropska patentna prijava ne daje takega varstva, kot ga daje 64. člen. Vendar varstvo, vezano na objavo evropske patentne prijave, ne more biti manjše od tistega, ki ga pravo zadevne države veže na obvezno objavo nepreizkušenih državnih patentnih prijav. V vsakem primeru mora vsaka država zagotoviti vsaj to, da lahko prijavitelj od datuma objave evropske patentne prijave zahteva okoliščinam primerno nadomestilo od vsakogar, ki je v tej državi izkoriščal izum v okoliščinah, v katerih bi bil po državnem pravu odgovoren za kršitev državnega patenta.

(3) Vsaka država pogodbenica, katere uradni jezik ni jezik postopka, lahko predpiše, da začasno varstvo iz prvega in drugega odstavka ne začne veljati, dokler prevod patentnih zahtevkov v enega od njenih uradnih jezikov, ki ga prijavitelj sam izbere, ali v določeni uradni jezik, če je ta država predpisala njegovo rabo:

(a) ni postal dostopen javnosti na način, ki ga predpisuje državno pravo, ali

(b) ni bil poslan osebi, ki v tej državi izkorišča izum.

(4) Šteje se, da evropska patentna prijava nikoli ni imela učinkov, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, če je bila umaknjena, če se šteje za umaknjeno ali je dokončno zavrnjena. Enako velja za učinke evropske patentne prijave v državi pogodbenici, katere imenovanje je umaknjeno ali se šteje za umaknjeno.


24. Spremeni se 68. člen in se glasi:
68. člen
Učinek razveljavitve ali omejitve evropskega patenta

Šteje se, da evropska patentna prijava in iz nje izhajajoči patent nista imela že od začetka učinkov, določenih v 64. in 67. členu, in to v obsegu, v kakršnem je bil patent razveljavljen ali omejen v postopku ugovora, omejitve ali razveljavitve.


25. Spremeni se 69. člen in se glasi:
69. člen
Obseg varstva

(1) Obseg varstva, ki ga daje evropski patent ali evropska patentna prijava, določajo patentni zahtevki. Za razlago patentnih zahtevkov se uporabljajo opis in skice.

(2) Za obdobje do podelitve evropskega patenta se obseg varstva, ki ga daje evropska patentna prijava, določi s patentnimi zahtevki, ki jih vsebuje prijava, kot je bila objavljena. Vendar evropski patent, kot je bil podeljen ali kot je bil spremenjen v postopku ugovora, omejitve ali razveljavitve, določa z učinkom za nazaj obseg varstva, ki ga daje evropska patentna prijava, če tako varstvo ni razširjeno.


26. Spremeni se 70. člen in se glasi:
70. člen
Verodostojno besedilo evropske patentne prijave ali evropskega patenta

(1) Besedilo evropske patentne prijave ali evropskega patenta v jeziku postopka je verodostojno besedilo za vse postopke pri Evropskem patentnem uradu in v vsaki državi pogodbenici.

(2) Če pa je bila evropska patentna prijava vložena v jeziku, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada, je to besedilo prijava, kot je bila vložena v smislu te konvencije.

(3) Vsaka država pogodbenica lahko predpiše, da prevod v uradni jezik te države, kot je določeno s to konvencijo, v tej državi razen za postopek razveljavitve velja za verodostojnega, če zagotavlja evropska patentna prijava ali evropski patent v jeziku prevoda ožje varstvo, kot ga zagotavlja prijava ali patent v jeziku postopka.

(4) Vsaka država pogodbenica, ki sprejme določbo po tretjem odstavku:

(a) mora dovoliti prijavitelju ali imetniku patenta, da vloži popravljen prevod evropske patentne prijave ali evropskega patenta. Popravljeni prevod nima nobenega pravnega učinka, dokler niso smiselno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določi država pogodbenica na podlagi drugega odstavka 65. člena in tretjega odstavka 67. člena;

(b) lahko predpiše, da sme po začetku veljavnosti popravljenega prevoda vsakdo, ki v tej državi v dobri veri uporablja izum ali je opravil dejanske in resne priprave za njegovo uporabo, ki ne pomeni kršitve prijave ali patenta v izvirnem prevodu, brezplačno nadaljevati s tako uporabo v svojem poslovanju ali za potrebe poslovanja.


27. Spremeni se 75. člen in se glasi:
75. člen
Vložitev evropske patentne prijave


(1) Evropska patentna prijava se lahko vloži:

(a) pri Evropskem patentnem uradu ali

(b) pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino ali drugem pristojnem organu države pogodbenice, če to dopušča njeno pravo in ob upoštevanju prvega odstavka 76. člena; tako vložena prijava ima enak učinek, kot če bi bila vložena na isti datum pri Evropskem patentnem uradu.

(2) Prvi odstavek ne izključuje uporabe zakonskih ali podzakonskih določb, ki v državi pogodbenici:

(a) veljajo za izume, ki zaradi narave svoje vsebine ne smejo biti sporočeni tujini brez poprejšnjega pooblastila pristojnih organov te države, ali

(b) določajo, da je treba vsako prijavo najprej vložiti pri državnem organu ali s poprejšnjim soglasjem neposredno pri drugem organu.


28. Spremeni se 76. člen in se glasi:
76. člen
Evropske izločene prijave

(1) Evropska izločena prijava se vloži neposredno pri Evropskem patentnem uradu v skladu s pravilnikom o izvajanju. Vložena je lahko samo za predmet, ki ne presega vsebine prvotne prijave, kot je bila vložena; če je ta pogoj izpolnjen, se šteje, da je bila izločena prijava vložena na datum vložitve prvotne prijave in ima prednostno pravico.

(2) Šteje se, da so vse države pogodbenice, ki so ob vložitvi evropske izločene prijave imenovane v prvotni prijavi, imenovane v evropski izločeni prijavi.


29. Spremeni se 77. člen in se glasi:
77. člen
Pošiljanje evropskih patentnih prijav

(1) Osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice v skladu s pravilnikom o izvajanju pošlje Evropskemu patentnemu uradu vsako evropsko patentno prijavo, vloženo pri njem ali katerem koli drugem pristojnem organu v tej državi.

(2) Evropska patentna prijava, katere predmet je bil opredeljen kot tajen, se ne pošlje Evropskemu patentnemu uradu.

(3) Evropske patentne prijave, ki niso pravočasno poslane Evropskemu patentnemu uradu, se štejejo za umaknjene.


30. Spremeni se 78. člen in se glasi:
78. člen
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati evropska patentna prijava

(1) Evropska patentna prijava mora vsebovati:

(a) zahtevo za podelitev evropskega patenta,

(b) opis izuma,

(c) enega ali več patentnih zahtevkov,

(d) skice, omenjene v opisu ali patentnih zahtevkih,

(e) izvleček

in izpolnjevati pogoje, določene v pravilniku o izvajanju.

(2) Za evropsko patentno prijavo se plačata prijavna pristojbina in pristojbina za poizvedbo. Če prijavna pristojbina ali pristojbina za poizvedbo ni pravočasno plačana, se prijava šteje za umaknjeno.


31. Spremeni se 79. člen in se glasi:
79. člen
Imenovanje držav pogodbenic

(1) Šteje se, da so vse države, ki so bile pogodbenice te konvencije ob vložitvi evropske patentne prijave, imenovane v zahtevi za podelitev evropskega patenta.

(2) Za imenovanje države pogodbenice se lahko zahteva plačilo pristojbine za imenovanje.

(3) Imenovanje države pogodbenice se lahko umakne kadar koli do podelitve evropskega patenta.


32. Spremeni se 80. člen in se glasi:
80. člen
Datum vložitve

Datum vložitve evropske patentne prijave je datum, na katerega so izpolnjeni pogoji, določeni v pravilniku o izvajanju.


33. Spremeni se 86. člen in se glasi:
86. člen
Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropske patentne prijave

(1) Za evropsko patentno prijavo se Evropskemu patentnemu uradu plačujejo pristojbine za podaljšanje veljavnosti v skladu s pravilnikom o izvajanju. Te pristojbine se plačajo za tretje in vsako naslednje leto, šteto od datuma vložitve prijave. Če pristojbina za podaljšanje veljavnosti ni pravočasno plačana, se šteje prijava za umaknjeno.

(2) Obveznost plačila pristojbine za podaljšanje veljavnosti preneha s plačilom te pristojbine za leto, v katerem je objavljena omemba podelitve evropskega patenta.


34. Spremeni se 87. člen in se glasi:
87. člen
Prednostna pravica

(1) Katera koli oseba, ki je:

(a) v kateri koli državi pogodbenici Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine ali zanjo ali

(b) v kateri koli članici Svetovne trgovinske organizacije ali zanjo

pravilno vložila prijavo za patent, uporabni model ali spričevalo o koristnosti, ali njen pravni naslednik, ima pri vložitvi evropske patentne prijave za isti izum prednostno pravico v obdobju dvanajstih mesecev od datuma vložitve prve prijave.

(2) Vsaka prijava, ki je enakovredna redni državni prijavi po domačem pravu države, v kateri je bila vložena, ali po dvostranskih ali večstranskih sporazumih, vključno s to konvencijo, se prizna kot podlaga za prednostno pravico.

(3) Redna državna prijava je vsaka prijava, ki zadošča za določitev datuma, na katerega je bila vložena, ne glede na končni izid prijave.

(4) Poznejša prijava, ki se nanaša na isti predmet kot prejšnja prva prijava in je vložena v isti državi ali za isto državo, se pri določanju prednosti obravnava kot prva prijava, če je bila na dan vložitve poznejše prijave prejšnja prijava umaknjena, opuščena ali zavrnjena, ne da bi bila dostopna javnosti in ne da bi za seboj puščala kake pravice, in še ni bila podlaga za zahtevo za prednostno pravico. Prejšnja prijava po tem ne more biti več podlaga za zahtevo za prednostno pravico.

(5) Če je prva prijava vložena pri organu za industrijsko lastnino, ki ga ne zavezuje Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine ali Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, se prvi do četrti odstavek uporabljajo, če ta organ v skladu s sporočilom, ki ga izda predsednik Evropskega patentnega urada, prizna, da je prva prijava, vložena pri Evropskem patentnem uradu, podlaga za prednostno pravico pod pogoji in z učinki, ki so enakovredni tistim, določenim v Pariški konvenciji.


35. Spremeni se 88. člen in se glasi:
88. člen
Zahteva za prednost

(1) Prijavitelj, ki želi izkoristiti prednost prejšnje prijave, mora vložiti izjavo o prednosti in vsak drug zahtevani dokument v skladu s pravilnikom o izvajanju.

(2) Za evropsko patentno prijavo se lahko zahtevajo večkratne prednosti, tudi če izvirajo iz različnih držav. Kadar je primerno, se lahko večkratne prednosti zahtevajo za posamezen patentni zahtevek. Če so zahtevane večkratne prednosti, se roki, ki začnejo teči od prednostnega datuma, štejejo od najzgodnejšega prednostnega datuma.

(3) Če se za evropsko patentno prijavo zahteva ena ali več prednosti, se prednostna pravica nanaša samo na tiste elemente evropske patentne prijave, ki so vključeni v prijavo ali prijave, katerih prednost se zahteva.

(4) Če nekaterih elementov izuma, za katere se zahteva prednost, ni v patentnih zahtevkih, navedenih v prejšnji prijavi, se lahko prednost kljub temu prizna, če dokumenti prejšnje prijave kot celota natančno razkrivajo take elemente.


36. Spremeni se 90. člen in se glasi:
90. člen
Preizkus ob vložitvi in preizkus glede formalnih zahtev

(1) Evropski patentni urad v skladu s pravilnikom o izvajanju preizkusi, ali prijava izpolnjuje pogoje za dodelitev datuma vložitve.

(2) Če po preizkusu po prvem odstavku datuma vložitve ni mogoče dodeliti, se prijava ne obravnava kot evropska patentna prijava.

(3) Če je bil evropski patentni prijavi dodeljen datum vložitve, Evropski patentni urad v skladu s pravilnikom o izvajanju preizkusi, ali so bili izpolnjeni pogoji iz 14., 78. in 81. člena, in kadar je primerno, prvega odstavka 88. člena in drugega odstavka 133. člena kot tudi vsak drug pogoj, določen v pravilniku o izvajanju.

(4) Če Evropski patentni urad med preizkusom po prvem ali tretjem odstavku ugotovi pomanjkljivosti, ki se jih da odpraviti, omogoči prijavitelju, da jih odpravi.

(5) Če pomanjkljivost, ugotovljena med preizkusom po tretjem odstavku, ni odpravljena, se evropska patentna prijava zavrže. Kadar se pomanjkljivost nanaša na prednostno pravico, prijava to pravico izgubi.


37. Črta se 91. člen.


38. Spremeni se 92. člen in se glasi:
92. člen
Sestava evropskega poročila o poizvedbi

(1) Evropski patentni urad v skladu s pravilnikom o izvajanju sestavi in objavi evropsko poročilo o poizvedbi za evropsko patentno prijavo na podlagi patentnih zahtevkov, pri čemer upošteva opis in skice.


39. Spremeni se 93. člen in se glasi:
93. člen
Objava evropske patentne prijave

(1) Evropski patentni urad objavi evropsko patentno prijavo čim prej

(a) po poteku osemnajstih mesecev od datuma vložitve prijave ali od prednostnega datuma, če se zahteva prednost, ali

(b) na zahtevo prijavitelja pred potekom tega obdobja.

(2) Evropska patentna prijava se objavi istočasno kot evropski patentni spis, če je odločitev o podelitvi patenta začela veljati pred potekom obdobja iz pododstavka (a) prvega odstavka.


40. Spremeni se 94. člen in se glasi:
94. člen
Preizkus evropske patentne prijave

(1) Evropski patentni urad v skladu s pravilnikom o izvajanju na podlagi zahteve preizkusi, ali evropska patentna prijava in izum, na katerega se nanaša, izpolnjujeta pogoje te konvencije. Zahteva se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za preizkus.

(2) Če zahteva za preizkus ni pravočasno vložena, se šteje prijava za umaknjeno.

(3) Če se pri preizkusu ugotovi, da prijava ali izum, na katerega se ta nanaša, ne izpolnjuje pogojev te konvencije, oddelek za preizkuse pozove prijavitelja, kolikorkrat je treba, da vloži svoje pripombe in ob upoštevanju prvega odstavka 123. člena spremeni prijavo.

(4) Če prijavitelj ne odgovori pravočasno na sporočilo oddelka za preizkuse, se šteje prijava za umaknjeno.


41. Črtata se 95. in 96. člen.


42. Spremeni se 97. člen in se glasi:
97. člen
Podelitev ali zavrnitev

(1) Če oddelek za preizkuse meni, da evropska patentna prijava in izum, na katerega se nanaša, izpolnjujeta pogoje te konvencije, se odloči podeliti evropski patent, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pravilniku o izvajanju.

(2) Če oddelek za preizkuse meni, da evropska patentna prijava ali izum, na katerega se nanaša, ne izpolnjuje pogojev te konvencije, zavrne prijavo, razen če ta konvencija ne predvideva drugačne sankcije.

(3) Odločitev o podelitvi evropskega patenta začne veljati z datumom, ko je v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve.


43. Spremeni se 98. člen in se glasi:
98. člen
Objava evropskega patentnega spisa

Evropski patentni urad objavi evropski patentni spis čim prej po objavi omembe podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu.


44. Spremeni se naslov V. dela in se glasi:

V. DEL
POSTOPEK UGOVORA IN OMEJITVE


45. Spremeni se 99. člen in se glasi:
99. člen
Ugovor

(1) V devetih mesecih od objave omembe podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu lahko vsakdo v skladu s pravilnikom o izvajanju ugovarja pri Evropskem patentnem uradu zoper ta patent. Obvestilo o ugovoru se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za ugovor.

(2) Ugovor se nanaša na evropski patent v vseh državah pogodbenicah, v katerih ta patent velja.

(3) Osebe, ki ugovarjajo, in imetnik patenta so stranke v postopku ugovora.

(5) Če nekdo predloži dokaz, da je bil v državi pogodbenici na podlagi končne odločitve vpisan v register patentov te države namesto prejšnjega imetnika, za to državo na svojo zahtevo nadomesti prejšnjega imetnika. Ne glede na 118. člen se prejšnji imetnik in oseba, ki vloži zahtevo, ne štejeta za skupna imetnika, razen če tega oba ne zahtevata.


46. Spremeni se 101. člen in se glasi:
101. člen
Preizkus ugovora
Razveljavitev ali vzdrževanje evropskega patenta

(1) Če je ugovor sprejemljiv, oddelek za ugovore v skladu s pravilnikom o izvajanju preizkusi, ali vsaj en razlog za ugovor po 100. členu nasprotuje vzdrževanju evropskega patenta. Med preizkusom oddelek za ugovore pozove stranke, kolikorkrat je treba, da vložijo pripombe k sporočilom druge stranke ali njegovim sporočilom.

(2) Če oddelek za ugovore meni, da vsaj en razlog za ugovor nasprotuje vzdrževanju evropskega patenta, patent razveljavi. V nasprotnem primeru zavrne ugovor.

(3) Če ob upoštevanju sprememb, ki jih je opravil imetnik patenta v postopku ugovora, oddelek za ugovore meni, da patent in izum, na katerega se ta nanaša:

(a) izpolnjujeta pogoje te konvencije, se odloči vzdrževati spremenjeni patent, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pravilniku o izvajanju;

(b) ne izpolnjujeta pogojev te konvencije, patent razveljavi.


47. Črta se 102. člen.


48. Spremeni se 103. člen in se glasi:
103. člen
Objava novega evropskega patentnega spisa

Če se evropski patent vzdržuje, kot je bil spremenjen po pododstavku (a) tretjega odstavka 101. člena, Evropski patentni urad objavi novi evropski patentni spis čim prej po objavi omembe odločitve o ugovoru v Evropskem patentnem biltenu.


49. Spremeni se 104. člen in se glasi:
104. člen
Stroški

(1) Vsaka stranka v postopku ugovora nosi svoje stroške, razen če oddelek za ugovore zaradi pravičnosti v skladu s pravilnikom o izvajanju ne določi drugačne porazdelitve stroškov.

(2) Postopek za določitev stroškov je določen v pravilniku o izvajanju.

(3) Vsaka končna odločitev Evropskega patentnega urada, ki določa znesek stroškov, se za izvrševanje v državah pogodbenicah obravnava enako kot končna odločitev civilnega sodišča države, na ozemlju katere mora biti izvršena. Preverjanje take odločitve je omejeno le na njeno verodostojnost.


50. Spremeni se 105. člen in se glasi:
105. člen
Posredovanje domnevnega kršitelja

(1) Vsaka tretja oseba lahko v skladu s pravilnikom o izvajanju po poteku roka za ugovor posreduje v postopku ugovora, če dokaže:

(a) da je bil proti njej sprožen postopek zaradi kršitve tega patenta; ali

(b) da je na zahtevo imetnika patenta, naj preneha z domnevno kršitvijo patenta, sprožila postopek, v katerem naj se ugotovi, da ne krši patenta.

(2) Dopustno posredovanje se obravnava kot ugovor.


51. Po 105. členu se vstavijo novi 105.a, 105.b in 105.c člen, ki se glasijo:
105.a člen
Zahteva za omejitev ali razveljavitev

(1) Na zahtevo imetnika se lahko evropski patent razveljavi ali omeji s spremembo patentnih zahtevkov. Zahteva se vloži pri Evropskem patentnem uradu v skladu s pravilnikom o izvajanju. Zahteva se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za omejitev ali razveljavitev.

(2) Zahteve ni mogoče vložiti, dokler traja postopek ugovora v zvezi z evropskim patentom.
105.b člen
Omejitev ali razveljavitev evropskega patenta

(1) Evropski patentni urad preizkusi, ali so izpolnjeni pogoji za omejitev ali razveljavitev evropskega patenta, določeni v pravilniku o izvajanju.

(2) Če Evropski patentni urad meni, da zahteva za omejitev ali razveljavitev evropskega patenta izpolnjuje te pogoje, se odloči omejiti ali razveljaviti evropski patent v skladu s pravilnikom o izvajanju. V nasprotnem primeru zahtevo zavrže.

(3) Odločitev o omejitvi ali razveljavitvi evropskega patenta velja za evropski patent v vseh državah pogodbenicah, za katere je bil podeljen. Veljati začne z datumom, ko je bila odločitev omenjena v Evropskem patentnem biltenu.
105.c člen
Objava spremenjenega evropskega patentnega spisa

Če se evropski patent omeji po drugem odstavku 105.b člena, Evropski patentni urad objavi spremenjeni evropski patentni spis čim prej po objavi omembe o omejitvi v Evropskem patentnem biltenu.


52. Spremeni se 106. člen in se glasi:
106. člen
Odločitve, zoper katere je možna pritožba

(1) Pritožba se lahko vloži zoper odločitve sprejemne pisarne, oddelkov za preizkuse, oddelkov za ugovore in pravnega oddelka. Pritožba zadrži izvršitev.

(2) Zoper odločitev, s katero se ne konča postopek za eno od strank, je možna pritožba le ob končni odločitvi, razen če omenjena odločitev dopušča ločeno pritožbo.

(3) Pravilnik o izvajanju lahko omeji pravico do vložitve pritožbe zoper odločitve, ki se nanašajo na porazdelitev ali določitev stroškov v postopku ugovora.


53. Spremeni se 108. člen in se glasi:
108. člen
Rok in oblika pritožbe

Pritožba se v skladu s pravilnikom o izvajanju vloži pri Evropskem patentnem uradu v dveh mesecih od uradnega obvestila o odločitvi. Pritožba se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za pritožbo. V štirih mesecih od uradnega obvestila o odločitvi se v skladu s pravilnikom o izvajanju vloži obrazložitev razlogov za pritožbo.


54. Spremeni se 110. člen in se glasi:
110. člen
Preizkus pritožb

Če je pritožba sprejemljiva, pritožbeni senat prouči njeno utemeljenost. Preizkus pritožbe poteka v skladu s pravilnikom o izvajanju.


55. Po 112. členu se vstavi novi 112.a člen, ki se glasi:
112.a člen
Prošnja za presojo razširjenega pritožbenega senata

(1) Vsaka stranka v pritožbenem postopku, za katero je bila odločitev pritožbenega senata neugodna, lahko zaprosi, da razširjeni pritožbeni senat presodi odločitev.

(2) Prošnja se lahko vloži le iz naslednjih razlogov:

(a) da je član pritožbenega senata sodeloval pri odločitvi v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena ali da je pri njej sodeloval, kljub temu da je bil izključen na podlagi odločitve po četrtem odstavku 24. člena;

(b) da je bila v pritožbenem senatu oseba, ki ni bila imenovana za člana pritožbenega senata;

(c) da je prišlo do bistvene kršitve 113. člena;

(d) da je v pritožbenem postopku prišlo do katere koli druge bistvene postopkovne napake, opredeljene v pravilniku o izvajanju; ali

(e) da bi kaznivo dejanje, ugotovljeno na podlagi pogojev, določenih v pravilniku o izvajanju, lahko vplivalo na odločitev.

(3) Prošnja za presojo ne zadrži izvršitve.

(4) Prošnja za presojo se vloži z obrazložitvijo v skladu s pravilnikom o izvajanju. Če temelji na pododstavkih (a) do (d) drugega odstavka, se prošnja vloži v dveh mesecih od uradnega obvestila o odločitvi pritožbenega senata. Če temelji na pododstavku (e) drugega odstavka, se prošnja vloži v dveh mesecih od datuma, ko je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje, nikakor pa ne pozneje kot pet let od uradnega obvestila o odločitvi pritožbenega senata. Prošnja se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana predpisana pristojbina.

(5) Razširjeni pritožbeni senat prouči prošnjo za presojo v skladu s pravilnikom o izvajanju. Če je prošnja dopustna, razširjeni pritožbeni senat razveljavi odločitev, o kateri se presoja, in ponovno začne postopek pri pritožbenem senatu v skladu s pravilnikom o izvajanju.

(6) Vsakdo, ki je v imenovani državi pogodbenici v obdobju med odločitvijo pritožbenega senata, o kateri se presoja, in objavo omembe o odločitvi razširjenega pritožbenega senata v dobri veri uporabljal izum, ki je predmet objavljene evropske patentne prijave ali evropskega patenta, ali opravil učinkovite in resne priprave za njegovo uporabo, lahko brezplačno nadaljuje s tako uporabo v svojem poslovanju ali za potrebe tega poslovanja.


56. Spremeni se 115. člen in se glasi:
115. člen
Pripombe tretjih oseb

V postopku pri Evropskem patentnem uradu lahko po objavi evropske patentne prijave vsaka tretja oseba v skladu s pravilnikom o izvajanju da pripombe v zvezi z možnostjo patentiranja izuma, na katerega se prijava ali patent nanaša. Ta oseba ni stranka v postopku.


57. Spremeni se 117. člen in se glasi:
117. člen
Dokazna sredstva in izvajanje dokazov

(1) Sredstva dajanja in zbiranja dokazov v postopku pri Evropskem patentnem uradu vključujejo naslednje:

(a) zaslišanje strank,

(b) zahteve za podatke,

(c) predložitev listin,

(d) zaslišanje prič,

(e) izvedenska mnenja,

(f) ogled,

(g) zaprisežene pisne izjave.

(2) Postopek izvajanja takih dokazov je določen v pravilniku o izvajanju.


58. Spremeni se 119. člen in se glasi:
119. člen
Uradno obveščanje

Evropski patentni urad na lastno pobudo uradno obvešča o odločitvah, vabilih, obvestilih in sporočilih v skladu s pravilnikom o izvajanju. Kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, se uradna obvestila lahko dajejo s posredovanjem osrednjih uradov za industrijsko lastnino držav pogodbenic.


59. Spremeni se 120. člen in se glasi:
120. člen
Roki

Pravilnik o izvajanju natančno določa:

(a) roke, ki jih je treba upoštevati v postopku pri Evropskem patentnem uradu in niso določeni s to konvencijo;

(b) način izračunavanja rokov in pogoje, pod katerimi se ti lahko podaljšajo;

(c) najkrajše in najdaljše roke, ki jih določi Evropski patentni urad.


60. Spremeni se 121. člen in se glasi:
121. člen
Nadaljevanje postopka v zvezi z evropsko patentno prijavo

(1) Če prijavitelj nasproti Evropskemu patentnemu uradu ni upošteval roka, lahko zahteva nadaljevanje postopka v zvezi z evropsko patentno prijavo.

(2) Evropski patentni urad zahtevi ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka in drugi pogoji, določeni v pravilniku o izvajanju. V nasprotnem primeru zahtevo zavrže.

(3) Če je zahtevi ugodeno, se šteje, da pravne posledice neupoštevanja roka niso nastopile.

(4) Nadaljevanje postopka je izključeno v zvezi z roki iz prvega odstavka 87. člena, 108. člena in četrtega odstavka 112.a člena in tudi z roki za zahtevo za nadaljevanje postopka v zvezi s pravicami ali za njihovo ponovno vzpostavitev. Pravilnik o izvajanju lahko izključi nadaljevanje postopka tudi za druge roke.


61. Spremeni se 122. člen in se glasi:
122. člen
Ponovna vzpostavitev pravic

(1) Prijavitelju ali imetniku evropskega patenta, ki kljub potrebni skrbnosti, ki so jo narekovale okoliščine, ni mogel upoštevati roka Evropskega patentnega urada, se na zahtevo ponovno vzpostavijo njegove pravice, če je neposredna posledica neupoštevanja roka zavrnitev evropske patentne prijave ali kake zahteve ali dejstvo, da se evropska patentna prijava šteje za umaknjeno, ali razveljavitev evropskega patenta ali izguba kake druge pravice ali pravnega sredstva.

(2) Evropski patentni urad zahtevi ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka in vsi drugi pogoji, določeni v pravilniku o izvajanju. V nasprotnem primeru zahtevo zavrže.

(3) Če je zahtevi ugodeno, se šteje, da pravne posledice neupoštevanja roka niso nastopile.

(4) Ponovna vzpostavitev pravic je izključena v zvezi z rokom za zahtevo za ponovno vzpostavitev pravic. Pravilnik o izvajanju lahko izključi ponovno vzpostavitev tudi za druge roke.

(5) Vsakdo, ki je v imenovani državi pogodbenici v obdobju med izgubo pravic iz prvega odstavka in objavo omembe o ponovni vzpostavitvi teh pravic v dobri veri uporabljal izum, ki je predmet objavljene evropske patentne prijave ali evropskega patenta, ali opravil učinkovite in resne priprave za njegovo uporabo, lahko brezplačno nadaljuje s tako uporabo v svojem poslovanju ali za potrebe tega poslovanja.

(6) Ta člen ne omejuje pravice države pogodbenice, da dovoli ponovno vzpostavitev pravic za roke, predvidene s to konvencijo, ki jih je treba upoštevati v odnosu do organov te države.


62. Spremeni se 123. člen in se glasi:
123. člen
Spremembe

(1) Evropska patentna prijava ali evropski patent se lahko spremeni v postopku pri Evropskem patentnem uradu v skladu s pravilnikom o izvajanju. V vsakem primeru mora biti prijavitelju dana vsaj ena priložnost, da po svoji volji spremeni prijavo.

(2) Evropska patentna prijava ali evropski patent se ne sme spremeniti tako, da bi predmet presegal vsebino prijave, kot je bila vložena.

(3) Evropskega patenta ni mogoče spremeniti tako, da bi se razširilo podeljeno varstvo.


63. Spremeni se 124. člen in se glasi:
124. člen
Podatki o prejšnjem stanju tehnike

(1) Evropski patentni urad lahko v skladu s pravilnikom o izvajanju pozove prijavitelja, da mu predloži podatke o prejšnjem stanju tehnike, ki je bilo upoštevano v državnih ali regionalnih patentnih postopkih in zadeva izum, na katerega se nanaša evropska patentna prijava.

(2) Če prijavitelj ne odgovori pravočasno na poziv iz prvega odstavka, se šteje evropska patentna prijava za umaknjeno.


64. Črta se 126. člen.


65. Spremeni se 127. člen in se glasi:
127. člen
Evropski patentni register

Evropski patentni urad vodi evropski patentni register, v katerega se vpisujejo podatki, določeni v pravilniku o izvajanju. Noben vpis v evropski patentni register ni možen pred objavo evropske patentne prijave. Evropski patentni register je dostopen javnosti.


66. Spremeni se 128. člen in se glasi:
128. člen
Vpogled v dokumentacijo

(1) Vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na evropske patentne prijave, ki še niso bile objavljene, ni možen brez soglasja prijavitelja.

(2) Vsakdo, ki lahko dokaže, da je prijavitelj proti njemu uveljavljal pravice iz evropske patentne prijave, ima pravico pregledati dokumentacijo pred objavo te prijave in brez soglasja prijavitelja.

(3) Če je evropska izločena prijava ali nova evropska patentna prijava, vložena na podlagi prvega odstavka 61. člena, objavljena, lahko vsakdo pregleda dokumentacijo prvotne prijave pred njeno objavo brez soglasja prijavitelja.

(4) Po objavi evropske patentne prijave je na zahtevo možen vpogled v dokumentacijo te prijave in evropskega patenta, podeljenega na njeni podlagi, ob upoštevanju omejitev iz pravilnika o izvajanju.

(5) Evropski patentni urad lahko celo pred objavo evropske patentne prijave sporoči tretjim osebam podatke, ki so določeni v pravilniku o izvajanju, ali te podatke objavi.


67. Spremeni se 129. člen in se glasi:
129. člen
Periodične objave

Evropski patentni urad periodično objavlja:

(a) Evropski patentni bilten, ki vsebuje podatke, katerih objavljanje predpisuje ta konvencija, pravilnik o izvajanju ali predsednik Evropskega patentnega urada;

(b) uradno glasilo, ki vsebuje splošna obvestila in informacije, ki jih je dal predsednik Evropskega patentnega urada, in druge informacije v zvezi s to konvencijo in njenim izvajanjem.


68. Spremeni se 130. člen in se glasi:
130. člen
Izmenjava informacij

(1) Evropski patentni urad in osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice si na zahtevo sporočata vse koristne informacije o evropskih ali državnih patentnih prijavah in patentih ter o vseh postopkih v zvezi z njimi, razen če ni v tej konvenciji ali v domačem pravu drugače določeno.

(2) Prvi odstavek se uporablja za sporočanje informacij na podlagi delovnih sporazumov med Evropskim patentnim uradom in

(a) osrednjimi uradi za industrijsko lastnino drugih držav,

(b) vsako medvladno organizacijo, ki ji je zaupano podeljevanje patentov,

(c) vsako drugo organizacijo.

(3) Za sporočila po prvem odstavku in pododstavkih (a) in (b) drugega odstavka ne veljajo omejitve iz 128. člena. Upravni svet lahko sklene, da za sporočila po pododstavku (c) drugega odstavka take omejitve ne veljajo, če zadevna organizacija obravnava sporočene informacije kot zaupne, dokler evropska patentna prijava ni objavljena.


69. Spremeni se 133. člen in se glasi:
133. člen
Splošna načela o zastopanju

(1) Ob upoštevanju drugega odstavka ni nihče obvezan, da ga v postopkih, določenih s to konvencijo, zastopa registrirani zastopnik.

(2) Fizične ali pravne osebe, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža podjetja v državi pogodbenici, morajo imeti registriranega zastopnika in po njem opravljati dejanja v vseh postopkih, določenih s to konvencijo, razen pri vložitvi evropske patentne prijave; pravilnik o izvajanju lahko dopusti tudi druge izjeme.

(3) Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež podjetja v državi pogodbenici, lahko v postopkih, določenih s to konvencijo, zastopa njihov uslužbenec, ki ni nujno registrirani zastopnik, mora pa biti pooblaščen v skladu s pravilnikom o izvajanju. V pravilniku o izvajanju je lahko določeno, ali in pod katerimi pogoji lahko uslužbenec take pravne osebe zastopa tudi druge pravne osebe, ki imajo sedež podjetja v državi pogodbenici in gospodarske stike s prvo pravno osebo.

(4) Pravilnik o izvajanju lahko predpiše posebne določbe o skupnem zastopanju strank, ki skupno delujejo.


70. Spremeni se 134. člen in se glasi:
134. člen
Zastopanje pred Evropskim patentnim uradom

(1) V postopkih, določenih s to konvencijo, lahko fizične ali pravne osebe zastopajo samo registrirani zastopniki, vpisani v seznam, ki ga v ta namen vodi Evropski patentni urad.

(2) Vsaka fizična oseba,

(a) ki je državljan države pogodbenice,

(b) ki ima sedež dejavnosti ali zaposlitev v državi pogodbenici in

(c) ki je opravila evropski strokovni izpit,

se lahko vpiše v seznam registriranih zastopnikov.

(3) V enem letu od datuma, ko začne veljati pristop neke države k tej konvenciji, lahko zahteva vpis v ta seznam tudi vsaka fizična oseba,

(a) ki je državljan države pogodbenice,

(b) ki ima sedež dejavnosti ali zaposlitev v državi, ki je pristopila h konvenciji, in

(c) ki ima pravico, da v patentnih zadevah zastopa fizične ali pravne osebe pred osrednjim uradom za industrijsko lastnino te države. Če ta pravica ni pogojena z zahtevo po posebni poklicni usposobljenosti, mora ta oseba redno tako delovati v tej državi že vsaj pet let.

(4) Vpis se opravi na podlagi zahteve, ki so ji priložena potrdila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega ali tretjega odstavka.

(5) Osebe, ki so vpisane v seznam registriranih zastopnikov, imajo pravico delovati v vseh postopkih, določenih s to konvencijo.

(6) Vsakdo, ki je vpisan v seznam iz prvega odstavka, ima zato, da bi lahko deloval kot registrirani zastopnik, pravico imeti sedež dejavnosti v vsaki državi pogodbenici, v kateri se vodijo postopki, določeni s to konvencijo, ob upoštevanju protokola o centralizaciji, ki je priloga k tej konvenciji. Organi take države smejo v posameznih primerih preklicati to pravico le z uporabo pravnih določb, sprejetih zaradi zavarovanja javne varnosti, zakona in reda. Preden se sprejme tak ukrep, se je treba posvetovati s predsednikom Evropskega patentnega urada.

(7) Predsednik Evropskega patentnega urada sme dovoliti spregled:

(a) pogoja iz pododstavka (a) drugega odstavka ali pododstavka (a) tretjega odstavka v posebnih okoliščinah;

(b) pogoja iz drugega stavka pododstavka (c) tretjega odstavka, če prijavitelj predloži dokaz, da je pridobil zahtevano usposobljenost na drug način.

(8) Zastopanje v postopkih, določenih s to konvencijo, lahko tako kot registrirani zastopnik opravlja vsak odvetnik, ki je v državi pogodbenici za to usposobljen in ima v njej sedež dejavnosti, če ima v tej državi pravico delovati kot registrirani zastopnik v patentnih zadevah. Šesti odstavek se uporablja smiselno.


71. Po 134. členu se vstavi novi 134.a člen, ki se glasi:
134.a člen
Inštitut registriranih zastopnikov pri Evropskem patentnem uradu

(1) Upravni svet je pristojen za sprejemanje in spreminjanje določb, ki urejajo:

(a) Inštitut registriranih zastopnikov pri Evropskem patentnem uradu, v nadaljevanju “inštitut”;

(b) usposobljenost in izobrazbo, ki se zahtevata za pripustitev k evropskemu strokovnemu izpitu, in postopek opravljanja tega izpita;

(c) disciplinsko pristojnost inštituta ali Evropskega patentnega urada v zvezi z registriranimi zastopniki;

(d) zavezanost registriranega zastopnika, da varuje tajnost, in posebno pravico, da v postopkih pri Evropskem patentnem uradu ne razkriva sporočil, izmenjanih med njim in stranko ali katero koli drugo osebo.

(2) Vsakdo, ki je vpisan v seznam registriranih zastopnikov iz prvega odstavka 134. člena, je član inštituta.


72. Spremeni se 135. člen in se glasi:
135. člen
Zahteva za uporabo državnega postopka

(1) Osrednji urad za industrijsko lastnino imenovane države pogodbenice začne na zahtevo prijavitelja ali imetnika evropskega patenta postopek za podelitev državnega patenta v naslednjih okoliščinah:

(a) če se evropska patentna prijava šteje za umaknjeno po tretjem odstavku 77. člena;

(b) v drugih primerih, predvidenih po domačem pravu, v katerih je na podlagi te konvencije evropska patentna prijava zavrnjena ali umaknjena ali se šteje za umaknjeno ali je evropski patent razveljavljen.

(2) V primeru iz pododstavka (a) prvega odstavka se zahteva za pretvorbo vloži pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino, pri katerem je bila vložena evropska patentna prijava. Ta urad ob upoštevanju določb državne varnosti pošlje zahtevo neposredno osrednjim uradom za industrijsko lastnino držav pogodbenic, ki so v njej navedene.

(3) V primerih iz pododstavka (b) prvega odstavka se zahteva za pretvorbo predloži Evropskemu patentnemu uradu v skladu s pravilnikom o izvajanju. Šteje se, da zahteva ni vložena, dokler ni plačana pristojbina za pretvorbo. Evropski patentni urad pošlje zahtevo osrednjim uradom za industrijsko lastnino držav pogodbenic, ki so v njej navedene.

(4) Učinek evropske patentne prijave iz 66. člena preneha, če zahteva za pretvorbo ni vložena pravočasno.


73. Črta se 136. člen.


74. Spremeni se 137. člen in se glasi:
137. člen
Formalne zahteve za pretvorbo

(1) Za evropsko patentno prijavo, ki je bila prenesena v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 135. člena, ne veljajo formalne zahteve domačega prava, različne od tistih, ki so predvidene s to konvencijo, ali njim dodane.

(2) Osrednji urad za industrijsko lastnino, ki mu je bila poslana prijava, lahko zahteva, da prijavitelj v roku, ki ni krajši od dveh mesecev:

(a) plača državno pristojbino za prijavo;

(b) vloži v enem od uradnih jezikov zadevne države prevod izvirnega besedila evropske patentne prijave, in kadar je primerno, prevod besedila, kot je bilo spremenjeno v postopku pri Evropskem patentnem uradu in ki ga prijavitelj želi predložiti za državni postopek.


75. Spremeni se 138. člen in se glasi:
138. člen
Razveljavitev evropskih patentov

(1) Ob upoštevanju 139. člena se lahko evropski patent razveljavi z učinkom za državo pogodbenico le iz naslednjih razlogov:

(a) če predmeta evropskega patenta ni mogoče patentirati po 52. do 57. členu;

(b) če evropski patent ne razkriva izuma dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko strokovnjak izvedel;

(c) če predmet evropskega patenta presega vsebino prijave, kot je bila vložena, ali vsebino prvotne prijave, kot je bila vložena, če je bil patent podeljen na podlagi izločene prijave ali nove prijave, vložene po 61. členu;

(d) če je bil obseg varstva, ki ga daje evropski patent, razširjen; ali

(e) če imetnik evropskega patenta nima pravice po prvem odstavku 60. člena.

(2) Če razlogi za razveljavitev vplivajo le na del evropskega patenta, se patent omeji z ustrezno spremembo patentnih zahtevkov in delno razveljavi.

(3) V postopku pri pristojnem sodišču ali organu v zvezi z veljavnostjo evropskega patenta ima imetnik patenta pravico omejiti patent s spremembo patentnih zahtevkov. Tako omejen patent je podlaga za postopek.


76. Spremeni se 140. člen in se glasi:
140. člen
Državni uporabni modeli in spričevala o koristnosti

Za uporabne modele in spričevala o koristnosti ter za prijave za uporabne modele in spričevala o koristnosti, ki so bile registrirane ali deponirane v državah pogodbenicah, katerih zakonodaja predvideva take modele ali spričevala, se uporabljajo 66., 124., 135., 137. in 139. člen.


77. Spremeni se 141. člen in se glasi:
141. člen
Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskega patenta

(1) Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskega patenta se lahko naložijo le za leta, ki sledijo letu iz drugega odstavka 86. člena.

(2) Pristojbine za podaljšanje veljavnosti, ki zapadejo v plačilo v dveh mesecih po objavi omembe o podelitvi evropskega patenta, se štejejo za veljavno plačane, če so bile plačane v tem času. Dodatna pristojbina, predvidena po domačem pravu, se ne zaračunava.


78. Po 149. členu se vstavi novi 149.a člen, ki se glasi:
149.a člen
Drugi sporazumi med državami pogodbenicami

(1) Nič v tej konvenciji se ne razlaga kot omejevanje pravice nekaterih ali vseh držav pogodbenic, da sklepajo posebne sporazume o katerih koli zadevah v zvezi z evropskimi patentnimi prijavami ali evropskimi patenti, ki jih po tej konvenciji ureja domače pravo, zlasti:

(a) sporazum, s katerim se ustanavlja evropsko patentno sodišče, skupno državam pogodbenicam, ki so pogodbenice tega sporazuma;

(b) sporazum, s katerim se ustanavlja subjekt, skupen državam pogodbenicam, ki so pogodbenice tega sporazuma, ki naj na zahtevo državnih sodišč ali sodiščem podobnih organov daje mnenja o vprašanjih evropskega ali usklajenega domačega patentnega prava;

(c) sporazum, po katerem se države pogodbenice, ki so pogodbenice tega sporazuma, popolnoma ali delno odpovejo prevodom evropskih patentov po 65. členu;

(d) sporazum, po katerem države pogodbenice, ki so pogodbenice tega sporazuma, določijo, da se prevodi evropskih patentov, kot se zahtevajo po 65. členu, lahko vložijo pri Evropskem patentnem uradu in da jih ta lahko objavi.

(2) Upravni svet je pristojen, da odloči:

(a) da so člani pritožbenih senatov ali razširjenega pritožbenega senata lahko člani evropskega patentnega sodišča ali skupnega subjekta in da sodelujejo v postopkih pri tem sodišču ali subjektu v skladu z vsakim takim sporazumom;

(b) da Evropski patentni urad zagotovi skupni subjekt s takim osebjem, prostori in opremo, kot so potrebni za izvajanje njegovih nalog, in da stroške tega subjekta nosi v celoti ali delno Organizacija.


79. Spremeni se X. del te konvencije in se glasi:
X. DEL
MEDNARODNE PRIJAVE PO POGODBI O SODELOVANJU NA PODROČJU PATENTOV – PRIJAVE EURO-PCT
150. člen
Uporaba Pogodbe o sodelovanju na področju patentov

(1) Pogodba o sodelovanju na področju patentov z dne 19. junija 1970, v nadaljevanju imenovana PCT, se uporablja v skladu z določbami tega dela.

(2) Mednarodne prijave, vložene po PCT, so lahko predmet postopka pri Evropskem patentnem uradu. V takih postopkih se uporabljajo določbe PCT in njenega pravilnika, dopolnjene z določbami te konvencije. Ob neskladju prevladajo določbe PCT ali njenega pravilnika.

151. člen
Evropski patentni urad kot prejemni urad

Evropski patentni urad je prejemni urad v smislu PCT v skladu s pravilnikom o izvajanju. Drugi odstavek 75. člena se uporablja smiselno.
152. člen
Evropski patentni urad kot organ za mednarodno poizvedbo ali organ za mednarodni predhodni preizkus

Za prijavitelje, ki imajo stalno prebivališče v državi pogodbenici te konvencije ali so njeni državljani, Evropski patentni urad deluje kot organ za mednarodno poizvedbo in organ za mednarodni predhodni preizkus v smislu PCT v skladu s sporazumom med Organizacijo in Mednarodnim uradom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Ta sporazum lahko določa, da Evropski patentni urad deluje tudi za druge prijavitelje.
153. člen
Evropski patentni urad kot imenovani ali izbrani urad

(1) Evropski patentni urad je:

(a) imenovani urad za katero koli državo pogodbenico te konvencije, za katero velja PCT in ki je imenovana v mednarodni prijavi ter za katero prijavitelj želi pridobiti evropski patent, in

(b) izbrani urad, če je prijavitelj izbral državo, imenovano na podlagi pododstavka (a).

(2) Mednarodna prijava, za katero je Evropski patentni urad imenovani ali izbrani urad in ki ji je bil dodeljen mednarodni datum vložitve prijave, je enakovredna redni evropski prijavi (prijavi Euro-PCT).

(3) Mednarodna objava prijave Euro-PCT v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada nadomesti objavo evropske patentne prijave in se omeni v Evropskem patentnem biltenu.

(4) Če je prijava Euro-PCT objavljena v drugem jeziku, se vloži prevod v enem od uradnih jezikov pri Evropskem patentnem uradu in ta ga objavi. Ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena začasno varstvo po prvem in drugem odstavku 67. člena velja od datuma te objave.

(5) Prijava Euro-PCT se obravnava kot evropska patentna prijava in velja za obseženo v stanju tehnike po tretjem odstavku 54. člena, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena in v pravilniku o izvajanju.

(6) Mednarodno poročilo o poizvedbi, sestavljeno za prijavo Euro-PCT, ali izjava, ki ga nadomešča, in njuna mednarodna objava nadomestita evropsko poročilo o poizvedbi in omembo njegove objave v Evropskem patentnem biltenu.

(7) Dopolnilno evropsko poročilo o poizvedbi se sestavi za katero koli prijavo Euro-PCT po petem odstavku. Upravni svet lahko odloči, da se je mogoče odpovedati dopolnilnemu poročilu o poizvedbi ali da se zniža pristojbina za poizvedbo.


80. Črtajo se 154., 155., 156., 157., 158., 159., 160., 161., 162. in 163. člen.


81. Spremeni se 164. člen in se glasi:
164. člen
Pravilnik o izvajanju in protokoli

(1) Pravilnik o izvajanju, protokol o priznanju, protokol o privilegijih in imunitetah, protokol o centralizaciji, protokol o razlagi 69. člena in protokol o kadrovski zasedbi so sestavni deli te konvencije.

(2) Ob neskladju med določbami te konvencije in določbami pravilnika o izvajanju prevladajo določbe te konvencije.


82. Črta se 167. člen.

2. ČLEN
PROTOKOLI


1. Spremeni se Protokol o razlagi 69. člena Evropske patentne konvencije in se glasi:
PROTOKOL O RAZLAGI 69. ČLENA
1. člen
Splošna načela

69. člen se ne sme razlagati, kot da je obseg varstva, ki ga daje evropski patent, določen s strogim, dobesednim pomenom besedila iz patentnih zahtevkov, in da so opis in skice uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Prav tako se ne sme razlagati, kot da patentni zahtevki rabijo le kot smernica in kot da se dejansko dano varstvo lahko razširi na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Nasprotno, razlagati se mora, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.
2. člen
Enakovredni elementi

Pri določanju obsega varstva, ki ga zagotavlja evropski patent, je treba upoštevati vsak element, ki je enakovreden elementu, določenem v patentnih zahtevkih.


2. Evropski patentni konvenciji se kot njen sestavni del doda naslednji protokol:
PROTOKOL O KADROVSKI ZASEDBI EVROPSKEGA PATENTNEGA URADA V HAAGU
(PROTOKOL O KADROVSKI ZASEDBI)

Evropska patentna organizacija zagotovi, da delež delovnih mest Evropskega patentnega urada, dodeljenih službeni izpostavi v Haagu, kot ga določata zaposlitveni načrt 2000 in seznam delovnih mest, ostane bistveno nespremenjen. O vsaki spremembi v številu delovnih mest, dodeljenih službeni izpostavi v Haagu, ki povzroči več kot 10-odstotno razliko v tem deležu in je potrebna za ustrezno delovanje Evropskega patentnega urada, odloča upravni svet Organizacije na predlog predsednika Evropskega patentnega urada po posvetu z vladama Zvezne republike Nemčije in Kraljevine Nizozemske.


3. Spremeni se I. oddelek protokola o centralizaciji in se glasi:
PROTOKOL O CENTRALIZACIJI IN UVAJANJU EVROPSKEGA PATENTNEGA SISTEMA
(PROTOKOL O CENTRALIZACIJI)

I. oddelek

(1)(a) Po uveljavitvi konvencije države pogodbenice, ki so tudi članice Mednarodnega patentnega inštituta, ustanovljenega s Haaškim sporazumom z dne 6. junija 1947, storijo vse potrebno, da se najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, zagotovi prenos vseh sredstev in obveznosti in vsega osebja Mednarodnega patentnega inštituta na Evropski patentni urad. Prenos se opravi na podlagi sporazuma med Mednarodnim patentnim inštitutom in Evropsko patentno organizacijo. Prej omenjene države in druge države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da se najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, ta sporazum začne izvajati. Po uveljavitvi sporazuma se tiste države članice Mednarodnega patentnega inštituta, ki so tudi pogodbenice konvencije, zavežejo, da bodo prenehale sodelovati v Haaškem sporazumu.

(b) Države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da Evropski patentni urad v skladu s sporazumom iz pododstavka (a) prevzame vsa sredstva in obveznosti in vse osebje Mednarodnega patentnega inštituta. Po uveljavitvi tega sporazuma Evropski patentni urad prevzame naloge, ki jih ima Mednarodni patentni inštitut na datum, s katerim je konvencija na voljo za podpis, zlasti tiste, ki jih izvaja za svoje države članice ne glede na to, ali te postanejo članice konvencije ali ne, in tiste naloge, ki se jih je, ko je konvencija začela veljati, obvezal izvajati za države, ki so na ta datum članice Mednarodnega patentnega inštituta in pogodbenice konvencije. Poleg tega lahko upravni svet Evropske patentne organizacije dodeli Evropskemu patentnemu uradu tudi druge naloge s področja poizvedb.

(c) Omenjene obveznosti se smiselno uporabljajo za izpostavo, ustanovljeno po Haaškem sporazumu po pogojih, določenih v sporazumu med Mednarodnim patentnim inštitutom in vlado zadevne države pogodbenice. Ta vlada se s tem zaveže, da bo z Evropsko patentno organizacijo sklenila nov sporazum, ki bo nadomestil tistega, ki je bil že sklenjen z Mednarodnim patentnim inštitutom, da uskladi določbe glede organizacije, delovanja in financiranja izpostave s tem protokolom.

(2) Ob upoštevanju določb III. oddelka se države pogodbenice konvencije z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, v imenu svojih osrednjih uradov za industrijsko lastnino odpovedo v korist Evropskega patentnega urada vsem dejavnostim, ki bi jih opravljale kot mednarodne ustanove za poizvedbo po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov.

(3)(a) Izpostava Evropskega patentnega urada se z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, ustanovi v Berlinu. Deluje po navodilih podružnice v Haagu.

(b) Upravni svet določi naloge, ki se dodelijo izpostavi v Berlinu, z vidika splošne ocene in zahtev Evropskega patentnega urada.

(c) Vsaj na začetku obdobja, ki sledi postopni širitvi področja dejavnosti Evropskega patentnega urada, mora obseg dela, dodeljenega izpostavi, zadoščati za polno zaposlitev preizkuševalskega osebja berlinske enote nemškega patentnega urada, kakršna je na datum, ko je konvencija na voljo za podpis.

(d) Zvezna republika Nemčija nosi vse dodatne stroške, ki jih ima Evropska patentna organizacija z ustanovitvijo in vzdrževanjem izpostave v Berlinu.

3. ČLEN
NOVO BESEDILO KONVENCIJE

(1) Upravni svet Evropske patentne organizacije je s tem pooblaščen, da na predlog predsednika Evropskega patentnega urada sestavi novo besedilo Evropske patentne konvencije. V novem besedilu bodo določbe konvencije predstavljene vzporedno, kjer je treba, v treh uradnih jezikih. Določbe konvencije se lahko tudi ponovno zaporedno oštevilčijo, skladno z novim oštevilčenjem pa se lahko spremenijo tudi napotila na druge določbe konvencije.

(2) Upravni svet sprejme novo besedilo konvencije s tričetrtinsko večino držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo. Ob sprejetju postane novo besedilo konvencije sestavni del tega revizijskega akta.

4. ČLEN
PODPIS IN RATIFIKACIJA

(1) Ta revizijski akt je na voljo za podpis za države pogodbenice do 1. septembra 2001 na Evropskem patentnem uradu v Münchnu.

(2) Revizijski akt je treba ratificirati; listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

5. ČLEN
PRISTOP

(1) K temu revizijskemu aktu lahko, dokler ne začne veljati, pristopijo države pogodbenice konvencije in države, ki ratificirajo konvencijo ali k njej pristopijo.

(2) Listine o pristopu se deponirajo pri vladi Zvezne republike Nemčije.

6. ČLEN
ZAČASNA UPORABA

4. do 6. in 12. do 15. točka 1. člena, 2. in 3. točka 2. člena ter 3. in 7. člen tega revizijskega akta se uporabljajo začasno.

7. ČLEN
PREHODNE DOLOČBE

(1) Spremenjena različica konvencije se uporablja za vse evropske patentne prijave, vložene po začetku njene veljavnosti, kot tudi za vse patente, podeljene v zvezi s takimi prijavami. Ne uporablja pa se za evropske patente, ki so bili že podeljeni, ko je začela veljati, ali za evropske patentne prijave, ki tedaj še niso bile rešene, razen če upravni svet ali Evropska patentna organizacija odločita drugače.

(2) Upravni svet Evropske patentne organizacije sprejme odločitev po prvem odstavku najpozneje 30. junija 2001 s tričetrtinsko večino držav pogodbenic, ki so zastopane in glasujejo. Tak sklep postane sestavni del tega revizijskega akta.

8. ČLEN
ZAČETEK VELJAVNOSTI
(1) Spremenjeno besedilo Evropske patentne konvencije začne veljati dve leti po tem, ko je petnajsta država pogodbenica deponirala listino o ratifikaciji ali pristopu, ali prvi dan tretjega meseca po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu države pogodbenice, ki je kot zadnja od vseh držav pogodbenic deponirala svojo listino, če se to zgodi prej.

(2) Po začetku veljavnosti spremenjenega besedila konvencije se do tedaj veljavno besedilo preneha uporabljati.

9. ČLEN
POŠILJANJE IN URADNA OBVESTILA

(1) Vlada Zvezne republike Nemčije sestavi overjene kopije tega revizijskega akta in jih pošlje vladam držav pogodbenic in držav, ki lahko pristopijo k Evropski patentni konvenciji po prvem odstavku 166. člena.

(2) Vlada Zvezne republike Nemčije uradno obvesti vlade iz prvega odstavka o:

(a) vsakem deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu;

(b) datumu začetka veljavnosti tega revizijskega akta.


V potrditev navedenega so imenovani pooblaščenci po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in predpisani obliki podpisali ta revizijski akt.


Sestavljeno v Münchnu devetindvajsetega novembra leta dva tisoč v enem izvirniku v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. izvirno besedilo se hrani v arhivu Zvezne republike Nemčije.
.



3. člen

Za izvajanje obveznosti iz naslova članstva v Konvenciji o podeljevanju evropskih patentov skrbi Ministrstvo za gospodarstvo - Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

4. člen

Z dnem uveljavitve Konvencije o podeljevanju evropskih patentov za Republiko Slovenijo se za evropske patentne prijave, za katere je bila vložena zahteva za razširitev evropskega patenta na Republiko Slovenijo pred dnevom uveljavitve, in za vsak patent, podeljen na podlagi takšne prijave, uporabljajo še naprej naslednje uredbe:

- Uredba o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju na področju patentov med Vlado Republike Slovenije in Evropsko patentno organizacijo (Uradni list RS-MP, št. 15/93),

- Uredba o ratifikaciji Sporazuma o izvajanju tretjega odstavka 3.člena Sporazuma o sodelovanju na področju patentov med Vlado Republike Slovenije in Evropsko patentno organizacijo (Uradni list RS-MP, št. 2/94),

- Uredba o razširitvi evropskih patentov na Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 15/2002).

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 318-01/02-15/1
Ljubljana, dne 9. julija 2002



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor


Zadnja sprememba: 04/22/2005
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni