Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Hide details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

Naslov zakona: Zakon o ratifikaciji aktov Svetovne poštne zveze (UPU)
Klasifikacijska številka:326-08 / 05 - 0017 / 0001
EPA:640 - IV
Kratica:MASPZ
Seja DZ:13. Redna, 02/10/2006
Objava v Ur. listu:MP 6/06, 03/23/2006 (stran 509)
SOP:2006-02-0037




ZAKON

O RATIFIKACIJI AKTOV SVETOVNE POŠTNE ZVEZE (UPU) (MASPZ)


1. člen

Ratificirajo se naslednji akti Svetovne poštne zveze (UPU):
- Šesti dodatni protokol k Ustavi Svetovne poštne zveze, sklenjen v Pekingu 15. septembra 1999
- Splošni pravilnik Svetovne poštne zveze, sklenjen v Pekingu 15. september 1999
- Ustava Svetovne poštne zveze, sklenjena na Dunaju 10. julija 1964
- Svetovna poštna konvencija, sklenjena v Pekingu 15. septembra 1999
- Sklepni protokol k Svetovni poštni konvenciji, sklenjen v Pekingu 15. septembra 1999
- Sporazum o poštno plačilnih storitvah, sklenjen v Pekingu 15. septembra 1999.

2. člen

Besedila aktov Svetovne poštne zveze (UPU) iz prejšnjega člena se v izvirniku v francoskem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasijo:



Šesti dodatni protokol
k Ustavi Svetovne poštne zveze




Vsebina



I. (spremenjeni 22. člen) Akti zveze
II. (spremenjeni 25. člen) Podpis, verodostojnost, ratifikacija in druge oblike potrditve aktov zveze
III. (spremenjeni 29. člen) Predstavitev predlogov
IV. Pristop k dodatnemu protokolu in drugim aktom zveze
V. člen Začetek veljavnosti in trajanje dodatnega protokola k Ustavi Svetovne poštne zveze



Šesti dodatni protokol
k Ustavi Svetovne poštne zveze



Pooblaščeni predstavniki vlad držav članic Svetovne poštne zveze so se sestali na kongresu v Pekingu in v smislu drugega odstavka 3. člena Ustave Svetovne poštne zveze, ki je bila sklenjena na Dunaju 10. julija 1964, s pridržkom ratifikacije sprejeli te spremembe omenjene ustave.



I. člen
(spremenjeni 22. člen aktov zveze)

1 Ustava je temeljni akt zveze. Vsebuje temeljna pravila zveze.

2 Splošni pravilnik ima določbe, ki zagotavljajo izvajanje ustave in delovanje zveze. Je obvezen za vse države članice.

3 Svetovna poštna konvencija, Pravilnik o pisemski pošti in Pravilnik o paketni pošti zajemajo skupna pravila, uporabna pri mednarodnih poštnih storitvah, ter tudi določbe glede storitev pisemske in paketne pošte. Ti akti so obvezni za vse države članice.

4 Sporazumi zveze in njihovi pravilniki urejajo storitve, ki niso storitve pisemske in paketne pošte, med tistimi državami članicami, ki so njihove pogodbenice. Zavezujejo le te države.

5 Pravilnike, ki vsebujejo pravila uporabe, nujne za izvajanje konvencije in sporazumov, opredeli Poštno-operativni svet ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejme kongres.

6 Morebitni sklepni protokoli, priloženi aktom zveze, omenjeni v 3., 4. in 5. členu, vsebujejo pridržke k tem aktom.


II. člen
(spremenjeni 25. člen)
Podpis, verodostojnost, ratifikacija in druge oblike potrditve aktov zveze

1 Akte zveze, sprejete na kongresu, podpišejo pooblaščeni predstavniki držav članic.

2 Verodostojnost pravilnikov potrdita predsedujoči in generalni sekretar Poštnooperativnega sveta.

3 Države podpisnice ratificirajo ustavo čim prej.

4 Potrjevanje aktov zveze, razen ustave, urejajo ustavni predpisi vsake države podpisnice.

5 Ustava in drugi akti veljajo za vse države, ki so jih ratificirale in potrdile, tudi če posamezna država ustave ali drugih aktov, ki jih je podpisala, teh ne ratificira.


III. člen
(spremenjeni 29. člen)
Predlaganje predlogov

1 Poštna uprava države članice ima pravico na kongresu ali med kongresoma predlagati predloge, ki se nanašajo na akte zveze, katerih pogodbenica je njena država.

2 Predloge, ki se nanašajo na ustavo in splošni pravilnik, je mogoče predložiti samo na kongresu.

3 Predloge, ki se nanašajo na pravilnike, je treba predložiti neposredno Poštnooperativnemu svetu, ki jih mora Mednarodni urad pred tem poslati poštnim upravam vseh držav članic.


IV. člen
Pristop k dodatnemu protokolu in drugim aktom zveze

1 Države članice, ki niso podpisale tega protokola, lahko kadarkoli pristopijo k njemu.

2 Države članice, pogodbenice aktov, ki jih je kongres spremenil, vendar jih niso podpisale, pristopijo k njim, takoj ko je mogoče.

3 Pristopne listine v zvezi s primeri iz prvega in drugega odstavka se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada. O njihovem deponiranju uradno obvesti vlade držav članic.


V. člen
Začetek veljavnosti in trajanje dodatnega protokola k Ustavi Svetovne poštne zveze

Ta dodatni protokol začne veljati 1. januarja 2001 in velja nedoločen čas.


V potrditev navedenega so pooblaščeni predstavniki vlad držav članic oblikovali ta dodatni protokol, ki ima enako veljavnost in trajanje, kot da bi bile njegove določbe vključene v ustavo, in ga podpisali v enem izvirniku, ki se deponira pri generalnem direktorju Mednarodnega urada. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.


Sklenjeno v Pekingu 15. septembra 1999.



Splošni pravilnik Svetovne poštne zveze




Vsebina

I. poglavje
Delovanje organov zveze

Člen
101. Organizacija in sklicevanje kongresov in izrednih kongresov
102. Sestava, delovanje in zasedanja sveta uprave
103. Dokumentacija v zvezi z dejavnostmi Upravnega sveta
104. Sestava, delovanje in zasedanja Poštnooperativnega sveta
105. Dokumentacija v zvezi z dejavnostmi Poštnooperativnega sveta
106. Poslovnik kongresov
107. Delovni jeziki Mednarodnega urada
108. Jeziki, ki se uporabljajo za dokumentacijo, razprave in uradno dopisovanje


II. poglavje
Mednarodni urad


109. Volitve generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja Mednarodnega urada
110. Naloge generalnega direktorja
111. Naloge namestnika generalnega direktorja
112. Sekretariat organov zveze
113. Seznam držav članic
114. Informacije. Mnenja. Zahteve za razlago ter spremembe aktov. Poizvedbe. Vloga pri poravnavanju računov
115. Strokovno sodelovanje
116. Obrazci, ki jih izdaja Mednarodni urad
117. Akti ožjih zvez in posebni sporazumi
118. Revija zveze
119. Letno poročilo o delovanju zveze


III. poglavje
Postopek predlaganja in obravnavanja predlogov


120. Postopek predlaganja predlogov kongresu
121. Postopek predlaganja predlogov med kongresoma
122. Obravnava predlogov med kongresoma
123. Uradno obvestilo o sklepih, sprejetih med kongresoma
124. Začetek veljavnosti pravilnika in drugih sklepov, sprejetih med kongresoma


IV. poglavje
Finance


125. Določanje in poravnavanje izdatkov zveze
126. Samodejne sankcije
127. Prispevni razredi
128. Plačevanje za pošiljanje gradiva Mednarodnega urada


V. poglavje
Arbitraža


129. člen Arbitražni postopek


VI. poglavje
Končne določbe


130. Pogoji za potrjevanje predlogov, ki se nanašajo na splošni pravilnik
131. Predlogi, ki se nanašajo na sporazume z Organizacijo združenih narodov
132. Začetek veljavnosti in trajanje splošnega pravilnika



Splošni pravilnik Svetovne poštne zveze




Podpisani pooblaščeni predstavniki vlad držav članic zveze so ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena Ustave Svetovne poštne zveze, sprejete 10. julija 1964 na Dunaju, soglasno in skladno s četrtim odstavkom 25. člena ustave sprejeli v nadaljevanju navedene določbe, ki zagotavljajo izvajanje ustave in delovanje zveze, tega pravilnika.





I. poglavje
Delovanje organov zveze


101. člen
Organizacija in sklicevanje kongresov in izrednih kongresov

1 Predstavniki držav članic se zberejo na kongresu najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti aktov prejšnjega kongresa.

2 Vsaka država članica zagotovi, da jo na kongresu zastopa en ali več pooblaščenih predstavnikov, ki so jih pooblastile njihove vlade. Po potrebi lahko uredi, da jo zastopa delegacija druge države članice. Ena delegacija lahko poleg svoje države zastopa samo še eno državo članico.

3 Pri razpravah ima vsaka država pravico do enega glasu, razen v primeru sankcij iz 126. člena.

4 Načeloma se na kongresu določi država, v kateri bo naslednji kongres. Če taka določitev ni mogoča, je Upravni svet pooblaščen, da po posvetovanju z zadevno državo določi, kje bo naslednji kongres.


5 Po dogovoru z Mednarodnim uradom vlada gostiteljica določi dokončen datum in točen kraj kongresa. Načeloma vlada gostiteljica pošlje vabilo vladi vsake države članice zveze eno leto pred tem datumom. To povabilo se lahko pošlje neposredno ali s posredovanjem druge vlade ali prek generalnega direktorja Mednarodnega urada.

6 Kadar je treba sklicati kongres brez vlade gostiteljice, Mednarodni urad po dogovoru z Upravnim svetom in po dogovoru z vlado Švicarske konfederacije ukrene vse potrebno za sklic in organizacijo kongresa v državi, v kateri je sedež zveze. V tem primeru opravlja Mednarodni urad naloge vlade gostiteljice.


7 Kraj zasedanja izrednega kongresa po dogovoru z Mednarodnim uradom določijo države članice, ki so dale pobudo za ta kongres.

8 Drugi do šesti odstavek se uporabljajo tudi za izredne kongrese.


102. člen
Sestava, delovanje in zasedanja Upravnega sveta

1 Upravni svet sestavlja enainštirideset članov, ki opravljajo svoje naloge v obdobju med zaporednima kongresoma.

2 Praviloma pripada predsedovanje državi gostiteljici kongresa. Če se ta država odpove tej pravici, praviloma postane članica, zemljepisna skupina, ki ji pripada, pa dobi na voljo dodaten sedež, za katerega ne veljajo omejitve iz tretjega odstavka. V tem primeru Upravni svet izvoli za predsedujočo eno od držav članic iz zemljepisne skupine, ki ji pripada država gostiteljica.

3 Drugih štirideset članic Upravnega sveta izvoli kongres na temelju enakomerne zemljepisne razporeditve. Najmanj polovica članstva se mora zamenjati na vsakem kongresu; nobena članica ne sme biti izvoljena na treh zaporednih kongresih.


4 Vsaka članica Upravnega sveta imenuje svojega predstavnika, pristojnega za poštne zadeve.

5 Funkcija člana Upravnega sveta ni plačana. Stroške dela tega sveta krije zveza.

6 Upravni svet ima te naloge:

6.1 nadzorovati dejavnosti zveze med kongresoma ob upoštevanju skladnosti s sklepi kongresa in preučevanju vprašanj o politikah vlad glede poštnih zadev in spremljanju razvoja mednarodne ureditve predvsem glede trženja storitev in konkurence;

6.2 v okviru svoje pristojnosti obravnavati in potrjevati vsak ukrep, za katerega meni, da je potreben za varovanje in izboljševanje kakovosti ter posodabljanje mednarodnih poštnih storitev;

6.3 pospeševati, usklajevati in nadzorovati vse oblike strokovne pomoči na poštnem področju v okviru mednarodnega strokovnega sodelovanja;

6.4 obravnavati in potrjevati letne proračune in račune zveze;

6.5 odobriti preseganje zgornje omejitve izdatkov, če tako narekujejo okoliščine, v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 125. člena;

6.6 predpisati finančni pravilnik Svetovne poštne zveze;

6.7 predpisati pravila za upravljanje rezervnega sklada;

6.8 predpisati pravila za upravljanje posebnega sklada;

6.9 predpisati pravila za upravljanje sklada za posebne dejavnosti;

6.10 predpisati pravila za upravljanje prostovoljnega sklada;

6.11 zagotoviti nadzorovanje dejavnosti Mednarodnega urada;

6.12 odobriti izbiro nižjega prispevnega razreda, če se tako zahteva v skladu s pogoji iz šestega odstavka 127. člena;

6.13 odobriti spremembo zemljepisne skupine, če tako zahteva država, ob upoštevanju mnenj držav članic tiste zemljepisne skupine;

6.14 predpisati pravilnik za osebje in delovne razmere za izvoljene uradnike;

6.15 ustanoviti ali ukiniti delovna mesta v Mednarodnem uradu ob upoštevanju omejitev, ki se nanašajo na zgornjo omejitev izdatkov;

6.16 predpisati pravilnik o socialnem skladu;

6.17 odobriti letno poročilo in finančno poročilo o delu zveze, ki ju pripravi Mednarodni urad, in k njima, kadar je to primerno, dati svoje pripombe;

6.18 odločati o navezovanju stikov s poštnimi upravami zaradi izpolnjevanja svojih nalog;

6.19 po posvetovanju s Poštnooperativnim svetom odločiti o navezovanju stikov z organizacijami, ki praviloma niso opazovalke, obravnavati in odobriti poročila Mednarodnega urada o stikih Svetovne poštne zveze z drugimi mednarodnimi organi ter sprejemati odločitve, za katere meni, da so primerne, o potekanju stikov in ukrepih, ki jim bodo sledili; pravočasno določiti medvladne in nevladne mednarodne organizacije, ki bi jih bilo treba povabiti k predstavitvi na kongresu, in naročiti generalnemu direktorju, da pošlje potrebna vabila;

6.20 oblikovati načela, za katera meni, da jih mora Poštnooperativni svet upoštevati pri svojem preučevanju vprašanj glede glavnih finančnih vplivov (poštnine, terminalni stroški, tranzitne pristojbine, osnovni stroški letalskega prevoza in prepošiljanje pisemskih poštnih pošiljk), tesno slediti ugotovitvam preučevanja teh vprašanj ter pregledati in potrditi predloge Poštnooperativnega sveta v zvezi s temi vprašanji zaradi skladnosti s prej omenjenimi načeli;

6.21 na zahtevo kongresa, Poštnooperativnega sveta ali poštnih uprav preučiti upravne, zakonodajne in pravne probleme glede zveze ali mednarodnih poštnih storitev; Upravni svet mora v okviru omenjenih področij odločiti, ali je koristno, da se loti preučevanja problemov, ki jih med kongresoma zahtevajo poštne uprave;

6.22 oblikovati predloge, ki se v skladu s 122. členom predložijo kongresu ali poštnim upravam v potrditev;

6.23 v okviru svojih pristojnosti odobriti, če je treba, priporočila Poštnooperativnega sveta za sprejetje predpisov ali novega postopka, dokler o tem ne odloči kongres;

6.24 obravnavati letno poročilo, ki ga pripravi Poštnooperativni svet, in vsak predlog tega sveta;

6.25 predložiti Poštnooperativnemu svetu v preučevanje zadeve, da jih pregleda v skladu s 16. točko devetega odstavka 104. člena;

6.26 določiti državo, v kateri bo naslednji kongres v primeru iz četrtega odstavka 101. člena;

6.27 pravočasno in po posvetovanju s Poštnooperativnim svetom določiti število potrebnih odborov za opravljanje dela na kongresu ter opredeliti njihove naloge;

6.28 po posvetovanju s Poštnooperativnim svetom, in če to potrdi kongres, določiti države članice, ki so pripravljene:


6.29 pregledati in potrditi osnutek strateškega načrta, namenjenega za predstavitev na kongresu, ki ga je pripravil Poštnooperativni svet s pomočjo Mednarodnega urada; pregledati in potrditi letne popravke načrta, ki ga je potrdil kongres na podlagi priporočil Poštnooperativnega sveta, in se posvetovati s Poštnooperativnim svetom o razvoju in vsakoletnem dopolnjevanju načrta.

7 Na prvem zasedanju, ki ga skliče predsedujoči kongresa, izvoli Upravni svet štiri podpredsedujoče med svojimi člani in določi svoj poslovnik.

8 Zasedanja Upravnega sveta, ki jih sklicuje predsedujoči, so praviloma enkrat letno na sedežu zveze.

9 Predsedujoči, podpredsedujoči in predsedujoči odborov Upravnega sveta in predsedujoči delovne skupine za strateško načrtovanje oblikujejo odbor za upravljanje. Ta odbor pripravlja in usmerja delo vsake seje Upravnega sveta. V imenu Upravnega sveta potrjuje letno poročilo, ki ga predloži Mednarodni urad o delovanju zveze, in prevzame vsako drugo nalogo, ki mu jo dodeli Upravni svet ali za katero se pokaže potreba pri strateškem načrtovanju.

10 Predstavnik vsake članice Upravnega sveta, ki sodeluje na njegovih sejah, razen na sejah med kongresom, je upravičen do povračila stroškov za povratno letalsko karto v ekonomskem razredu ali povratno karto v prvem razredu vlaka ali stroške, ki so nastali zaradi potovanja s kakršnimkoli drugim prevoznim sredstvom, če znesek ne preseže cene za povratno letalsko karto v ekonomskem razredu. Do tega je upravičen tudi vsak član njegovih odborov, delovnih skupin ali drugih teles, če zasedajo zunaj kongresa in sej sveta.

11 Predsedujoči Poštnooperativnega sveta zastopa ta organ na zasedanjih Upravnega sveta pri točkah dnevnega reda, ki obravnavajo vprašanja, zanimiva za organ, ki ga vodi.

12 Za zagotovitev učinkovite povezave med dejavnostma obeh organov lahko Poštnooperativni svet določi predstavnike, ki se udeležujejo zasedanj Upravnega sveta kot opazovalci.

13 Poštna uprava države, v kateri zaseda Upravni svet, je povabljena, da se udeleži zasedanj kot opazovalka, če ni članica Upravnega sveta.

14 Upravni svet lahko povabi na svoja zasedanja brez pravice glasovanja vsako mednarodno telo, vsakega predstavnika združenja ali podjetja ali katerokoli usposobljeno osebo, ki jo želi povezati s svojim delom na svojih zasedanjih. Pod enakimi pogoji lahko povabi tudi eno ali več poštnih uprav držav članic, na katere se nanašajo vprašanja z njenega dnevnega reda.

15 Članice Upravnega sveta dejavno sodelujejo pri njegovem delu. Države članice, ki nimajo sedeža v Upravnem svetu, smejo na svojo željo sodelovati pri študijah, vendar pod pogoji, ki jih določi Upravni svet zaradi zagotovitve uspešnosti in učinkovitosti svojega dela. Lahko so tudi povabljene, da predsedujejo delovnim skupinam, kadar to upravičujejo njihove izkušnje ali strokovno znanje. Sodelovanje držav članic, ki nimajo sedeža v Upravnem svetu, poteka brez dodatnih stroškov za zvezo.


103. člen
Dokumentacija v zvezi z dejavnostmi Upravnega sveta

1 Upravni svet po vsaki seji obvesti države članice zveze in ožje zveze o svojih dejavnostih tako, da jim med drugim pošlje povzetek zapisnika ter svoje sklepe in odločitve.

2 Upravni svet pripravi za kongres izčrpno poročilo o svojem delu in ga pošlje poštnim upravam vsaj dva meseca pred začetkom kongresa.


104. člen
Sestava, delovanje in zasedanja Poštnooperativnega sveta

1 Poštnooperativni svet sestavlja štirideset članov, ki opravljajo svoje naloge med zaporednima kongresoma.


2 Članice Poštnooperativnega sveta izvoli kongres na podlagi kvalificirane zemljepisne porazdelitve. Štiriindvajset sedežev je predvidenih za države v razvoju in šestnajst za razvite države. Najmanj eno tretjino članic je treba zamenjati na vsakem kongresu.

3 Predstavnika vsake članice Poštnooperativnega sveta imenuje poštna uprava njegove države. Ta predstavnik mora biti usposobljen uradnik te poštne uprave.

4 Stroške za delovanje Poštnooperativnega sveta krije zveza. Njegovi člani niso plačani. Stroške potovanja in bivanja predstavnikov poštnih uprav, ki sodelujejo v Poštnooperativnem svetu, krijejo te uprave. Predstavniki države, ki menijo, da so oškodovani glede na pravila, kot jih je določila Organizacija združenih narodov, razen za zasedanja med kongresom, pa so upravičeni do povrnitve stroškov v znesku za povratno letalsko karto v ekonomskem razredu ali povratno karto v prvem razredu vlaka ali za izdatke, ki so nastali zaradi potovanja s kakršnimkoli drugim prevoznim sredstvom, če znesek ne preseže cene za povratno letalsko karto v ekonomskem razredu.

5 Na prvem zasedanju, ki ga skliče in odpre predsedujoči kongresa, izbere Poštnooperativni svet med svojimi člani predsedujočega, podpredsedujočega, predsedujoče odborov in predsedujočega delovne skupine za strateško načrtovanje.


6 Poštnooperativni svet določi svoj poslovnik.

7 Načeloma so zasedanja Poštnooperativnega sveta vsako leto na sedežu zveze. Datum in kraj zasedanja določi njegov predsedujoči v dogovoru s predsedujočim Upravnega sveta in generalnim direktorjem Mednarodnega urada.

8 Predsedujoči, podpredsedujoči in predsedujoči odborov Poštnooperativnega sveta ter predsedujoči delovne skupine za strateško načrtovanje so člani odbora za upravljanje. Ta odbor pripravi in usmerja delo vsakega zasedanja Poštnooperativnega sveta in prevzame vse naloge, ki mu jih ta dodeli ali za katere se pokaže potreba pri strateškem načrtovanju.

9 Naloge Poštnooperativnega sveta so:

9.1 preučevati najpomembnejša operativna, komercialna, tehnična in gospodarska vprašanja ter vprašanja s področja strokovnega sodelovanja, ki so v interesu poštnih uprav vseh držav članic, vključno z vprašanji glede glavnih finančnih vplivov (poštnine, terminalni stroški, tranzitne pristojbine, stroški letalskega prevoza, poštnine za poštne pakete in prepošiljanje pisemskih poštnih pošiljk) ter pripravljati informacije, mnenja in priporočila za ustrezno ukrepanje;

9.2 popraviti pravilnik zveze v šestih mesecih po koncu kongresa, razen če na kongresu ni bilo določeno drugače; v nujnem primeru lahko Poštnooperativni svet spremeni ta pravilnik tudi na drugih sejah; v obeh primerih pa mora Poštnooperativni svet spoštovati smernice Upravnega sveta glede zadev temeljne politike in temeljnih načel;

9.3 usklajevati praktične ukrepe za razvoj in izboljševanje mednarodnih poštnih storitev;

9.4 v okviru svojih pristojnosti in s pridržkom potrditve Upravnega sveta sprejeti vse potrebne ukrepe za ohranitev in izboljšanje kakovosti mednarodnih poštnih storitev in njihovo posodabljanje;

9.5 oblikovati predloge, ki se predložijo v skladu s 122. členom kongresu ali poštnim upravam v potrditev; potrditev Upravnega sveta se zahteva, če se ti predlogi nanašajo na vprašanja v okviru njegovih pristojnosti;

9.6 na zahtevo poštne uprave države članice preveriti vsak predlog, ki ga ta poštna uprava pošlje Mednarodnemu uradu v skladu s 121. členom, pripraviti svoje pripombe o njem in svetovati Mednarodnemu uradu, da te pripombe priključi predlogu, preden ga predloži v potrditev poštnim upravam držav članic;

9.7 če je treba in če je primerno, po potrditvi Upravnega sveta in posvetovanju z vsemi poštnimi upravami priporočiti sprejetje predpisov ali novega postopka, dokler o tej zadevi ne odloči kongres;

9.8 pripraviti in v obliki priporočil poštnim upravam izdajati standarde za tehnološke, operativne in druge procese v okviru svojih pristojnosti povsod tam, kjer je poenotenje prakse bistvenega pomena; podobno mora glede na zahteve izdajati spremembe že veljavnih standardov;

9.9 po posvetovanjih z Upravnim svetom in njegovo odobritvijo preveriti osnutek strateškega načrta Svetovne poštne zveze, ki ga pripravi Mednarodni urad, in ga predložiti kongresu v obravnavo; vsako leto popraviti načrt, ki ga je potrdil kongres, v sodelovanju s skupino za strateško načrtovanje in Mednarodnim uradom in tudi s potrditvijo Upravnega sveta;

9.10 potrditi tiste dele letnega poročila o delu zveze, ki ga pripravi Mednarodni urad in se nanašajo na odgovornosti in naloge Poštnooperativnega sveta;

9.11 odločiti o stikih, ki jih je treba vzpostaviti s poštnimi upravami zaradi izvajanja njegovih nalog;

9.12 preučiti vprašanja poučevanja in poklicnega šolanja, ki zanimajo nove države in države v razvoju;

9.13 ukreniti vse potrebno za preučevanje in objavljanje podatkov o izkušnjah in napredku držav na tehničnem, operativnem in gospodarskem področju ter na področju poklicnega šolanja, ki zanimajo poštne službe;

9.14 preučiti trenutni položaj in potrebe poštnih služb v novih državah in državah v razvoju ter pripraviti ustrezna priporočila o načinih in sredstvih za izboljševanje poštnih storitev v teh državah;

9.15 po dogovoru z Upravnim svetom ustrezno ukrepati na področju strokovnega sodelovanja z vsemi državami članicami zveze in zlasti z novimi državami in državami v razvoju;

9.16 pregledati vsa druga vprašanja, ki mu jih predloži članica Poštnooperativnega sveta, Upravni svet ali katerakoli poštna uprava države članice.

10 Članice Poštnooperativnega sveta dejavno sodelujejo pri njegovem delu. Poštne uprave držav članic, ki ne pripadajo Poštnooperativnemu svetu, smejo na njihovo zahtevo sodelovati pri študijah, če upoštevajo pogoje, ki jih postavi Poštnooperativni svet zaradi zagotovitve uspešnosti in učinkovitosti svojega dela. Od takih poštnih uprav se tudi lahko zahteva, da predsedujejo delovnim skupinam, kadar je to upravičeno z njihovim strokovnim znanjem in izkušnjami.


11 Na podlagi strateškega načrta Svetovne poštne zveze, ki ga sprejme kongres, in zlasti tistega dela, ki se nanaša na strategije stalnih organov zveze, pripravi Poštnooperativni svet na svoji prvi seji po kongresu osnutek temeljnega delovnega programa, ki vsebuje več ukrepov za uresničevanje strategij. Ta temeljni delovni program, ki naj vsebuje omejeno število projektov za najpomembnejše zadeve skupnega interesa, je treba vsako leto pregledati glede na nova dejstva in prednostne naloge ter tudi spremembe v strateškem načrtu.

12 Za zagotovitev učinkovite povezave med delom dveh organov lahko Upravni svet določi predstavnike, ki prisostvujejo zasedanjem Poštnooperativnega sveta kot opazovalci.

13 Poštnooperativni svet lahko povabi, da se udeležijo zasedanj brez pravice glasovanja:

13.1 vsako mednarodno telo ali usposobljeno osebo, ki jo želi vključiti v svoje delo;

13.2 poštne uprave držav članic, ki ne pripadajo Poštnooperativnemu svetu;

13.3 vsako združenje ali podjetje, s katerim se želi posvetovati o svojem delu.


105. člen
Dokumentacija v zvezi z dejavnostmi Poštnooperativnega sveta

1 Poštnooperativni svet po vsaki seji obvesti poštne uprave držav članic in ožje zveze o svojih dejavnostih, tako da jim pošlje povzetek zapisnika ter svoje sklepe in odločitve.

2 Poštnooperativni svet pripravi za Upravni svet letno poročilo o svojem delu.

3 Poštnooperativni svet pripravi za kongres izčrpno poročilo o svojem delu, ki ga pošlje poštnim upravam držav članic vsaj dva meseca pred začetkom kongresa.


106. člen
Poslovnik kongresov

1 Kongres uporablja za organizacijo svojega dela in vodenje razprav poslovnik kongresov.

2 Vsak kongres lahko spremeni ta poslovnik po pogojih, navedenih v poslovniku kongresov.


107. člen
Delovni jeziki Mednarodnega urada

Delovna jezika Mednarodnega urada sta francoščina in angleščina.


108. člen
Jeziki, ki se uporabljajo za dokumentacijo, razprave in uradno dopisovanje

1 Za dokumentacijo zveze se uporabljajo angleški, arabski, francoski in španski jezik. Uporabljajo se tudi kitajski, nemški, portugalski in ruski jezik, s tem da se uporabljajo le za najpomembnejšo osnovno dokumentacijo. Uporabljajo se lahko tudi drugi jeziki, če države članice, ki so izrazile to željo, krijejo vse stroške, ki iz tega izhajajo.

2 Država ali države članice, ki so zahtevale jezik, ki ni uradni jezik, sestavljajo jezikovno skupino.

3 Mednarodni urad izdaja dokumentacijo v uradnem jeziku in jezikih pravilno oblikovanih jezikovnih skupin neposredno ali s posredovanjem območnih uradov teh skupin v skladu s postopki, dogovorjenimi v Mednarodnem uradu. Publikacije v različnih jezikih se izdajajo na enak način.

4 Dokumentacija, ki jo izdaja neposredno Mednarodni urad, se razpošlje, če je le mogoče, sočasno v različnih želenih jezikih.

5 Dopisovanje med poštnimi upravami in Mednarodnim uradom ter med slednjim in tretjimi lahko poteka v vsakem jeziku, za katerega ima Mednarodni urad na voljo prevajalsko službo.

6 Stroške prevoda v katerikoli jezik, vključno s tistimi, nastalimi zaradi uporabe petega odstavka, krije jezikovna skupina, ki je izrazila željo za ta jezik. Države članice, ki uporabljajo uradni jezik, plačujejo za prevode uradnih dokumentov pavšalni prispevek na prispevno enoto v znesku, ki je enak znesku, kot ga plačujejo države članice, ki uporabljajo druge delovne jezike Mednarodnega urada. Vse druge stroške, povezane z zagotovitvijo dokumentov, krije zveza. Zgornja meja stroškov, ki jih mora kriti zveza za pripravo dokumentov v kitajskem, nemškem, portugalskem in ruskem jeziku, se določi s sklepom kongresa.

7 Stroški, ki jih krije jezikovna skupina, se razdelijo med članice te skupine sorazmerno z njihovimi prispevki k izdatkom zveze. Članice jezikovne skupine si lahko te stroške razdelijo tudi po drugačnem sistemu, če se države s tem strinjajo, in o tem obvestijo Mednarodni urad prek predstavnika skupine.

8 Mednarodni urad najpozneje v dveh letih ugodi vsaki zahtevi po spremembi pri izbiri jezika, ki jo vloži država članica.

9 Za razprave na zasedanjih organov zveze so dovoljeni angleški, francoski, ruski in španski jezik ob uporabi sredstev prevajalskega sistema – z elektronsko opremo ali brez nje – izbira se prepusti presoji organizatorjev zasedanja po posvetovanju z generalnim direktorjem Mednarodnega urada in zadevnimi državami članicami.

10 Drugi jeziki se lahko ravno tako uporabljajo za razprave in zasedanja, omenjene v devetem odstavku.

11 Delegacije, ki uporabljajo druge jezike, zagotovijo simultano tolmačenje v enega od jezikov, omenjenih v devetem odstavku, in sicer na način, opisan v istem odstavku, če se lahko zagotovijo potrebne tehnične prilagoditve in tolmači.

12 Stroški prevajalskih storitev se razdelijo med države članice, ki uporabljajo isti jezik, sorazmerno z njihovimi prispevki k izdatkom zveze. Stroške postavitve in vzdrževanja tehnične opreme krije zveza.

13 Poštne uprave se lahko sporazumejo o jeziku, ki ga bodo v svojih medsebojnih odnosih uporabljale za uradno dopisovanje. Če takega sporazuma ni, se uporablja francoski jezik.



II. poglavje
Mednarodni urad


109. člen
Izvolitev generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja Mednarodnega urada

1 Generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja Mednarodnega urada izvoli kongres za obdobje med zaporednima kongresoma, s tem da je najkrajše trajanje njunega mandata pet let. Mandat se lahko ponovi le enkrat. Če kongres ne odloči drugače, je datum prevzema njunih dolžnosti 1. januar leta, ki sledi letu, v katerem je bil kongres.

2 Najmanj sedem mesecev pred začetkom kongresa pošlje generalni direktor Mednarodnega urada vladam držav članic memorandum z vabilom, da vložijo, če želijo, prijave za mesti generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, in jih obenem obvesti, ali generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja zanima obnovitev njunega prvega mandata. Prijave morajo skupaj z življenjepisom prispeti na Mednarodni urad najmanj dva meseca pred začetkom kongresa. Kandidati morajo imeti državljanstvo držav, ki jih predlagajo. Mednarodni urad pripravi volilne dokumente za kongres. Volitve generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja so tajne; najprej se voli generalni direktor.

3 Če se mesto generalnega direktorja sprazni, prevzame njegove naloge namestnik generalnega direktorja do poteka mandata slednjega; na to mesto ga je mogoče izvoliti in se samodejno sprejme kot kandidat, če ni bil njegov prvi mandat za namestnika generalnega direktorja že enkrat obnovljen na prejšnjem kongresu in če izrazi pripravljenost za kandidiranje za mesto generalnega direktorja.

4 Če se mesti generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja spraznita sočasno, izvoli Upravni svet na podlagi prijav, ki jih prejme po obvestilu o spraznjenih mestih, namestnika generalnega direktorja za obdobje do naslednjega kongresa. Za vložitev prijav prav tako velja drugi odstavek.

5 Če se sprazni mesto namestnika generalnega direktorja, določi Upravni svet na predlog generalnega direktorja enega od pomočnikov generalnega direktorja pri Mednarodnem uradu, ki prevzame naloge namestnika generalnega direktorja do naslednjega kongresa.


110. člen
Naloge generalnega direktorja

1 Generalni direktor organizira, upravlja in vodi Mednarodni urad, katerega uradni predstavnik je. Pooblaščen je za vrednotenje delovnih mest v stopnjah od G 1 do D 2 ter imenovanje in napredovanje funkcionarjev na te stopnje. Za imenovanje na stopnje od P1 do D 2 mora upoštevati strokovne kvalifikacije kandidatov, ki so mu jih priporočile poštne uprave držav članic in so njihovi državljani ali v njih izvajajo svoje strokovne dejavnosti, ter pri tem upošteva enakomerno zemljepisno porazdelitev glede celin in jezikov. Mesta pomočnikov generalnega direktorja morajo zasedati kandidati različnih območij in območij, s katerih nista generalni direktor in njegov namestnik, hkrati pa je treba čim bolj upoštevati učinkovitost Mednarodnega urada. Za mesta, ki zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko generalni direktor išče prijave zunaj. Pri imenovanju novega funkcionarja mora tudi upoštevati, da so osebe, imenovane na stopnje D 2, D 1 in P 5, načeloma državljani različnih držav, članic zveze. Za napredovanje funkcionarja Mednarodnega urada na stopnjo D 2, D 1 in P 5 ni zavezan temu načelu. Poleg tega so zahteve po enakomerni zemljepisni in jezikovni porazdelitvi pri zaposlovanju manj pomembne kot sposobnosti. Generalni direktor enkrat letno obvesti Upravni svet o imenovanjih in napredovanjih na stopnje od P 4 do D 2.

2 Generalni direktor ima te pristojnosti:

2.1 je depozitar aktov zveze in posrednik pri postopkih pristopa in sprejema ter izstopa iz nje;

2.2 uradno obvešča vse vlade držav članic o odločitvah, sprejetih na kongresu;

2.3 uradno obvešča vse poštne uprave o pravilnikih, ki jih pripravi ali sprejme Poštnooperativni svet;

2.4 pripravi osnutek letnega proračuna zveze v najmanjšem mogočem obsegu skladno s potrebami zveze in ga pravočasno predloži v obravnavo Upravnemu svetu. Seznanja države članice zveze s proračunom, potem ko ga je sprejel Upravni svet, in ga nato izvaja;

2.5 izvaja posebne dejavnosti, ki jih zahtevajo organi zveze, in tiste, ki so mu naložene z akti;

2.6 spodbuja uresničevanje ciljev, ki jih določijo organi zveze v okviru sprejete politike in razpoložljivih sredstev;

2.7 daje mnenja in predloge Upravnemu svetu ali Poštnooperativnemu svetu;

2.8 za Poštnooperativni svet pripravi na podlagi njegovih smernic osnutek strateškega načrta, ki ga je treba predložiti kongresu, in osnutek letnega pregleda;

2.9 zagotavlja zastopanje zveze;

2.10 posreduje v odnosih med:

2.11 prevzame naloge generalnega sekretarja organov zveze ter v tej vlogi nadzoruje ob upoštevanju posebnih določb tega splošnega pravilnika zlasti: 2.12 prisostvuje na zasedanjih organov zveze in sodeluje v razpravah brez pravice glasovanja z možnostjo biti zastopan.


111. člen
Naloge namestnika generalnega direktorja

1 Namestnik generalnega direktorja pomaga generalnemu direktorju in mu je odgovoren.

2 Če je generalni direktor odsoten ali mu je opravljanje dolžnosti onemogočeno, njegove naloge opravlja namestnik generalnega direktorja. To velja tudi, če se sprazni mesto generalnega direktorja, kot je določeno v tretjem odstavku 109. člena.


112. člen
Sekretariat organov zveze

Mednarodni urad pod vodstvom generalnega direktorja opravlja naloge sekretariata organov zveze. Vse dokumente, izdane ob vsakokratni seji, pošlje poštnim upravam članicam organa, poštnim upravam držav, ki niso članice organa, pa sodelujejo pri študijah, ožjim zvezam in poštnim upravam drugih držav članic, ki za to zaprosijo.


113. člen
Seznam držav članic

Mednarodni urad pripravi in sproti obnavlja seznam držav članic zveze, v katerem prikazuje njihov prispevni razred, njihovo zemljepisno skupino in njihov položaj glede aktov zveze.


114. člen
Informacije. Mnenja. Prošnje za razlago ter spremembe aktov. Poizvedbe. Vloga pri poravnavanju računov

1 Mednarodni urad je ob vsakem času na voljo Upravnemu svetu, Poštnooperativnemu svetu in poštnim upravam z nalogo dajanja vseh potrebnih informacij o vprašanjih, povezanih s poštnimi storitvami.

2 Še posebej je pristojen za zbiranje, pregledovanje, izdajanje in razpošiljanje vseh vrst informacij, ki so zanimive za mednarodne poštne storitve; na zahtevo udeleženih strank daje mnenja o spornih vprašanjih; odgovarja na prošnje za razlago in spremembo aktov zveze ter na splošno preučuje in opravlja uredniška ali dokumentacijska dela, ki so mu naložena z akti ali so v interesu zveze.

3 Vodi tudi poizvedbe, za katere ga zaprosijo poštne uprave, da izve za mnenja drugih poštnih uprav o posameznem vprašanju. Izid poizvedbe nima statusa glasu in uradno ni zavezujoč.

4 Lahko poseže v poravnavo računov vseh vrst, ki se nanašajo na poštne storitve.


115. člen
Strokovno sodelovanje

Mednarodni urad v okviru mednarodnega strokovnega sodelovanja razvija poštno strokovno pomoč v vseh njenih oblikah.


116. člen
Obrazci, ki jih izdaja Mednarodni urad

Mednarodni urad je odgovoren za organiziranje izdelave mednarodnih kuponov za odgovor in njihovo dobavo poštnim upravam, ki jih naročijo in plačajo.


117. člen
Akti ožjih zvez in posebni sporazumi

1 Dva izvoda aktov ožjih zvez in posebnih sporazumov, sklenjenih po 8. členu ustave, pošljejo uradi takih zvez Mednarodnemu uradu, ali če tega ne storijo, ena od pogodbenic.

2 Mednarodni urad poskrbi, da akti ožjih zvez in posebni sporazumi ne vsebujejo za javnost manj ugodnih pogojev od tistih, ki jih zagotavljajo akti zveze, in obvešča poštne uprave o obstoju takih zvez in sporazumov. Mednarodni urad uradno obvesti Upravni svet o vsaki nepravilnosti, ki jo odkrije pri izvajanju te določbe.


118. člen
Revija zveze

Mednarodni urad s pomočjo dokumentov, ki so mu na voljo, izdaja revijo v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku.


119. člen
Letno poročilo o delu zveze

Mednarodni urad pripravi letno poročilo o delu zveze, ki ga po potrditvi Upravnega sveta pošlje poštnim upravam, ožjim zvezam in Organizaciji združenih narodov.



III. poglavje
Postopek predložitve in obravnave predlogov


120. člen
Postopek predložitve predlogov kongresu

1 Razen izjem iz drugega in petega odstavka ureja naslednji postopek predložitev vseh vrst predlogov poštnih uprav držav članic kongresu:

a) predlogi, ki prispejo v Mednarodni urad najmanj šest mesecev pred datumom, določenim za kongres, se sprejmejo;

b) osnutki predlogov, dani v šestmesečnem obdobju pred kongresom, se ne sprejmejo;

c) pomembnejši predlogi, ki prispejo v Mednarodni urad v obdobju med šestimi in štirimi meseci pred datumom, določenim za kongres, se ne sprejmejo, razen če jih ne podpreta vsaj dve poštni upravi;

d) pomembnejši predlogi, ki prispejo v Mednarodni urad v obdobju med štirimi in dvema mesecema pred datumom, določenim za kongres, se ne sprejmejo, razen če jih ne podpre vsaj osem poštnih uprav; predlogi, ki prispejo po tem roku, se ne sprejmejo;

e) izjave o podpori morajo prispeti v Mednarodni urad v istem roku kot predlogi, na katere se nanašajo.

2 Predlogi, ki se nanašajo na ustavo ali splošni pravilnik, morajo prispeti v Mednarodni urad najpozneje šest mesecev pred začetkom kongresa; če prispejo po tem datumu, a še pred začetkom kongresa, se ne obravnavajo, razen če kongres tako odloči z dvetretjinsko večino držav, prisotnih na kongresu, in so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka.


3 Vsak predlog mora praviloma imeti en sam cilj in vsebovati le spremembe, ki jih ta cilj upravičuje.

4 Osnutke predlogov, ki jih dajo, poštne uprave v glavi označijo kot "Osnutek predloga" in Mednarodni urad jih objavi pod številko, ki ji sledi črka R (redakcijski). Predlogi, ki nimajo te oznake, in so po mnenju Mednarodnega urada le redakcijski, se objavijo z ustrezno pripombo; Mednarodni urad za kongres pripravi seznam teh predlogov.

5 Postopek, opisan v prvem in četrtem odstavku, ne velja niti za predloge, ki se nanašajo na poslovnik kongresov, niti za spremembe že predloženih predlogov.


121. člen
Postopek dajanja predlogov med kongresoma

1 Za sprejetje v obravnavo morata vsak predlog, ki se nanaša na konvencijo ali sporazume in ga predloži poštna uprava med kongresoma, podpreti najmanj dve drugi poštni upravi. Taki predlogi niso sprejeti, če Mednarodni urad ne prejme hkrati tudi potrebnega števila izjav o podpori.

2 Mednarodni urad pošlje te predloge drugim poštnim upravam.

3 Predlogov, ki se nanašajo na pravilnike, ni treba podpreti, vendar jih Poštnooperativni svet ne obravnava, razen če presodi, da gre za nujno zadevo.


122. člen
Obravnava predlogov med kongresoma

1 Pri vsakem predlogu, ki se nanaša na konvencijo, sporazume in njihove sklepne protokole, je treba upoštevati ta postopek: poštne uprave držav članic imajo dva meseca časa za obravnavo predloga, ki ga Mednarodni urad uradno objavi v okrožnici, in predložitev morebitnih pripomb uradu. Spremembe se ne sprejmejo. Odgovore zbere Mednarodni urad in jih sporoči poštnim upravam s povabilom, da glasujejo za ali proti. Za tiste, ki ne pošljejo svojega glasu v dveh mesecih, se šteje, da so se vzdržale. Omenjeni roki se štejejo od datumov okrožnic Mednarodnega urada.

2 Predloge za spreminjanje pravilnikov obravnava Poštnooperativni svet.

3 Če se predlog nanaša na posamezen sporazum ali njegov sklepni protokol, lahko le poštne uprave držav članic, ki so podpisnice sporazuma, sodelujejo v postopku iz prvega odstavka.


123. člen
Uradno obvestilo o sklepih, sprejetih med kongresoma

1 Spremembe konvencije, sporazumov in sklepnih protokolov teh aktov potrdi generalni direktor Mednarodnega urada z uradnim obvestilom vladam držav članic.

2 Mednarodni urad pošlje spremembe pravilnikov in njegovih sklepnih protokolov, ki jih pripravi Poštnooperativni svet, poštnim upravam. To velja tudi za razlage iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena konvencije in ustreznih določb sporazumov.


124. člen
Začetek veljavnosti pravilnikov in drugih odločitev, sprejetih med kongresoma

1 Pravilniki začnejo veljati isti dan in veljajo tako dolgo kot akti, ki jih sprejme kongres.

2 Ob upoštevanju prvega odstavka začnejo sklepi o spremembah aktov zveze, sprejetih med kongresoma, veljati najmanj tri mesece po njihovi uradni objavi.


IV. poglavje
Finance


125. člen
Določanje in poravnavanje izdatkov zveze

1 Ob upoštevanju določb drugega do šestega odstavka letni izdatki za leto 2000 in naslednja leta, ki se nanašajo na dejavnosti organov zveze, ne smejo presegati teh zneskov:

36 680 816 švicarskih frankov za leto 2000;
37 000 000 švicarskih frankov za leta od 2001 do 2004.

Osnovna omejitev za leto 2004 velja tudi za naslednja leta, če se preloži kongres, načrtovan za leto 2004.

2 Izdatki, ki se nanašajo na sklic naslednjega kongresa (potni stroški sekretariata, prevozni stroški, stroški za namestitev opreme za simultano tolmačenje, stroški za razmnoževanje dokumentov med kongresom ipd.) ne smejo preseči omejitve 2 984 000 švicarskih frankov.

3 Upravni svet lahko preseže omejitve iz prvega in drugega odstavka zaradi povišanja v plačnih lestvicah, pokojninskih prispevkov ali nadomestil, vključno z dodatki za delovna mesta, ki jih odobrijo Združeni narodi svojemu osebju, zaposlenemu v Ženevi.

4 Upravni svet lahko vsako leto prilagaja znesek izdatkov švicarskemu indeksu porabniških cen, razen tistih, ki se nanašajo na osebje.

5 Ne glede na prvi odstavek lahko Upravni svet ali v izjemno nujnih primerih generalni direktor odobri prekoračitev predpisanih omejitev, da plača stroške pomembnih in nepredvidljivih popravil stavbe Mednarodnega urada, pri čemer znesek ne sme presegati 125 000 švicarskih frankov letno.

6 Če se izkaže, da zneski iz prvega in drugega odstavka ne zadostujejo za zagotavljanje tekočega delovanja zveze, se lahko te omejitve presežejo le s soglasjem večine držav članic zveze. Pri posvetovanju je treba upoštevati vsa dejstva, ki upravičujejo tako prošnjo.

7 Države, ki pristopijo k zvezi ali se jim odobri status članstva v njej, in tudi tiste, ki jo zapustijo, morajo plačati prispevek za vse leto, v katerem nastopi njihov pristop ali izstop.

8 Države članice plačajo svoje prispevke za letne izdatke zveze vnaprej na podlagi proračuna, ki ga pripravi Upravni svet. Te prispevke je treba plačati najpozneje prvi dan finančnega leta, na katero se nanaša ta proračun. Po tem datumu se zneski zaračunavajo z obrestmi v korist zveze po 3-odstotni letni obrestni meri za prvih šest mesecev in 6-odstotni letni obrestni meri od sedmega meseca dalje.

9 Če so zaostanki obveznih prispevkov brez obresti, ki jih država članica dolguje zvezi, enaki ali večji od zneska prispevkov te države v preteklih dveh letih, lahko ta država članica nepreklicno odstopi zvezi vse terjatve ali del terjatev, ki jih ima do drugih držav članic, v skladu z sporazumi, ki jih določi Upravni svet. Pogoji za odstop terjatve se določijo s sporazumom med državo članico, njenimi dolžniki/upniki in zvezo.

10 Države članice, ki zaradi pravnih ali drugih razlogov ne morejo odstopiti terjatev, se zavežejo skleniti amortizacijski načrt glede svojih zaostalih plačil.

11 Razen v izjemnih okoliščinah izterjava zaostankov obveznih prispevkov, dolgovanih zvezi, ne sme trajati več kot deset let.

12 V izjemnih okoliščinah lahko Upravni svet oprosti državo članico celotnih ali delnih dolgovanih obresti, če je ta država plačala glavnico dolga.

13 Država članica je lahko v okviru amortizacijskega načrta, ki ga odobri Upravni svet za njena zaostala plačila, oproščena vseh ali dela obresti, ki se akumulirajo ali naraščajo; oprostitev je odvisna od popolne in natančne izpolnitve amortizacijskega načrta v dogovorjenem obdobju največ deset let.

14 Za pokritje primanjkljajev pri financiranju zveze se ustanovi rezervni sklad, katerega znesek določi Upravni svet. Ta sklad se napaja predvsem iz presežkov proračuna. Lahko se uporabi tudi za uravnoteženje proračuna ali zmanjšanje zneskov prispevkov držav članic.

15 Za začasne finančne primanjkljaje odobri vlada Švicarske konfederacije potrebna kratkoročna posojila pod pogoji, ki se določijo sporazumno. Ta vlada brezplačno nadzoruje knjigovodstvo in računovodstvo Mednarodnega urada v okviru dobropisov, ki jih določi kongres.


126. člen
Samodejne sankcije

1 Vsaka država članica, ki ne more odstopiti terjatev po devetem odstavku 125. člena in se ne strinja z amortizacijskim načrtom, ki ga predloži Mednarodni urad v skladu z desetim odstavkom 125. člena ali se ne podreja temu načrtu, samodejno izgubi glasovalno pravico na kongresu ter zasedanjih Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta in ni več upravičena do članstva v teh dveh svetih.

2 Samodejne sankcije se odpravijo po uradni dolžnosti, takoj ko država članica poplača zvezi svoje dolgovane obvezne prispevke, glavnico in obresti ali ko se zaveže, da bo sprejela amortizacijski načrt za zaostanke.


127. člen
Prispevni razredi

1 Države članice prispevajo za kritje izdatkov zveze v skladu s prispevnim razredom, v katerega spadajo. Ti razredi so:

razred 50 enot;
razred 40 enot;
razred 35 enot;
razred 25 enot;
razred 20 enot;
razred 15 enot;
razred 10 enot;
razred 5 enot;
razred 3 enot;
razred 1 enote;
razred 0,5 enote, rezerviran za najmanj razvite države po seznamu Organizacije združenih narodov in druge države, ki jih določi Upravni svet.

2 Ne glede na prispevne razrede iz prvega odstavka se lahko vsaka država odloči prispevati več kot 50 enot.

3 Države članice se razporedijo v enega od omenjenih prispevnih razredov ob njihovem pristopu ali sprejemu v zvezo v skladu s postopkom, določenim v četrtem odstavku 21. člena ustave.

4 Države članice lahko pozneje zamenjajo prispevni razred, če se o tej spremembi obvesti Mednarodni urad najmanj dva meseca pred začetkom kongresa. To uradno obvestilo, s katerim se seznani kongres, začne veljati na dan uveljavitve finančnih določb, ki jih sprejme kongres. Države članice, ki ne sporočijo svoje želje za spremembo prispevnega razreda v zahtevanem roku, ostanejo v razredu, ki so mu pripadale do takrat.

5 Države članice ne smejo vztrajati pri znižanju za več kot en razred naenkrat.

6 Kljub temu lahko v izjemnih okoliščinah, kot so na primer naravne nesreče, zaradi katerih so potrebni programi mednarodne pomoči, Upravni svet odobri začasno znižanje prispevnega razreda za en razred enkrat med kongresoma, če država članica za to zaprosi, ko ugotovi, da ne more več zagotavljati svojih prispevkov, določenih za razred, v katerega je bila prvotno razvrščena. V istih okoliščinah lahko Upravni svet odobri tudi začasno znižanje za države članice, ki ne spadajo v skupino najmanj razvitih držav in so že uvrščene v prispevni razred 1 enote, tako da jih razporedi v razred 0,5 enote.

7 Začasno znižanje prispevnega razreda po šestem odstavku lahko odobri Upravni svet za največ dve leti ali do naslednjega kongresa, če je ta prej. Po poteku tega obdobja se država samodejno znova uvrsti v svoj začetni prispevni razred.

8 Ne glede na četrti in peti odstavek ni nobenih omejitev za prehod v višji razred.


128. člen
Plačevanje gradiva, poslanega iz Mednarodnega urada

Gradivo, ki ga Mednarodni urad pošilja poštnim upravam za plačilo, mora biti plačano čim prej in najpozneje v šestih mesecih od prvega dne meseca, ki sledi tistemu, v katerem je urad poslal račun. Po tem obdobju se dolgovani zneski zaračunavajo z obrestmi v dobro zveze s 5-odstotno letno obrestno mero, računano od dne poteka tega obdobja.


V. poglavje
Arbitraža


129. člen
Arbitražni postopek

1 Če mora spor rešiti arbitraža, izbere vsaka poštna uprava, stranka v sporu, poštno upravo države članice, ki ni neposredno vpletena v spor. Če več poštnih uprav nastopa na isti strani spora, se za namene te določbe štejejo za eno samo stranko.

2 Če ena od poštnih uprav, strank v sporu, ne odgovori na predlog za arbitražo v šestih mesecih, Mednarodni urad, če je tako zaprošen, pozove poštno upravo, ki ne izpolnjuje obveznosti, da imenuje razsodnika ali pa ga po uradni dolžnosti določi sam.

3 Stranki v sporu se lahko dogovorita, da imenujeta enega samega razsodnika, ki je lahko Mednarodni urad.

4 Razsodniki sprejmejo odločitev z večino glasov.

5 Če je izid neodločen, razsodniki izberejo še eno poštno upravo, ki ni vpletena v spor, da reši zadevo. Če se ne morejo sporazumeti o izbiri, določi to poštno upravo Mednarodni urad med poštnimi upravami, ki jih razsodniki niso predlagali.

6 Če se spor nanaša na katerega od sporazumov, se razsodniki lahko imenujejo le med poštnimi upravami, ki so podpisnice sporazuma.


IV. poglavje
Končne določbe


130. člen
Pogoji za potrjevanje predlogov, ki se nanašajo na splošni pravilnik

Predloge, ki se nanašajo na splošni pravilnik in se predložijo kongresu, mora potrditi večina držav članic, zastopanih na kongresu, da se lahko začnejo izvajati. Med glasovanjem morata biti prisotni najmanj dve tretjini držav članic zveze.


131. člen
Predlogi, ki se nanašajo na sporazume z Organizacijo združenih narodov

Pogoji za potrjevanje iz 130. člena veljajo tudi za predloge, ki obravnavajo spremembe sporazumov, sklenjenih med Svetovno poštno zvezo in Organizacijo združenih narodov, če sporazumi ne določajo pogojev spreminjanja določb, ki jih vsebujejo.


132. člen
Začetek veljavnosti in trajanje splošnega pravilnika

Ta splošni pravilnik začne veljati 1. januarja 2001 in velja do začetka izvajanja aktov naslednjega kongresa.

V potrditev tega so pooblaščeni predstavniki vlad držav članic podpisali ta splošni pravilnik v enem izvirniku, ki se deponira pri generalnem direktorju Mednarodnega urada. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.

Sklenjeno v Pekingu 15. septembra 1999.





Ustava Svetovne poštne zveze

(spremenjena z dodatnimi protokoli v Tokiu1969, Lozani1974, Hamburgu1984, Washingtonu1989, Seulu 1994 in Pekingu 19991)





Vsebina


Preambula


I. del
Temeljne določbe


I. poglavje
Splošno

Člen
1. Področje delovanja in cilji zveze
2. Članice zveze
3. Jurisdikcija zveze
4. Posebni odnosi
5. Sedež zveze
6. Uradni jezik zveze
7. Denarna enota
8. Ožje zveze. Posebni sporazumi
9. Odnosi z Organizacijo združenih narodov
10. Odnosi z mednarodnimi organizacijami
__________________________
1 Za dodatni protokol Tokio 1969 glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 9. do 12. strani. Za drugi dodatni protokol ((Lozana 1974) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 23. do 25. strani. Za tretji dodatni protokol (Hamburg 1984) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 25. do 28. strani. Za četrti dodatni protokol (Washington 1989) glej dokumente tega kongresa, III/1. zvezek, od 27. do 32. strani. Za peti dodatni protokol (Seul 1994) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 25. do 29. strani. Za šesti dodatni protokol (Peking 1999) glej od 9. do 12. strani tega zvezka.




II. poglavje
Pristop ali sprejem v zvezo. Izstop iz zveze

11. Pristop ali sprejem v zvezo. Postopek
12. Izstop iz zveze. Postopek



III. poglavje
Organizacija zveze

13. Organi zveze
14. Kongres
15. Izredni kongresi
16. Upravne konference (črtano)
17. Upravni svet
18. Poštnooperativni svet
19. Posebni odbori (črtano)
20. Mednarodni urad



IV. poglavje
Finance zveze

21. Izdatki zveze. Prispevki držav članic



II. del
Akti zveze


I. poglavje
Splošno

22. Akti zveze
23. Uporaba aktov zveze na ozemljih, za katerih mednarodne odnose je odgovorna država članica
24. Notranja zakonodaja



II. poglavje
Sprejetje in odpoved aktov zveze

25. Podpis, verodostojnost, ratifikacija in druge oblike potrjevanja aktov zveze
26. Uradno obvestilo o ratifikaciji in druge oblike potrjevanja aktov zveze
27. Pristop k sporazumom
28. Odpoved sporazuma


III. poglavje
Spreminjanje aktov zveze

29. Predlaganje predlogov
30. Spreminjanje ustave
31. Spreminjanje splošnega pravilnika, konvencije in sporazumov

IV. poglavje
Reševanje sporov

32. Arbitraža


III. del
Končne določbe

33. Začetek veljavnosti in trajanje ustave



Ustava Svetovne poštne zveze

(spremenjena z dodatnimi protokoli v Tokiu 1969, Lozani1974, Hamburgu1984, Washingtonu1989, Seulu 1994 in Pekingu 1999)



Preambula

Da bi se razvijale komunikacije med narodi z učinkovitim opravljanjem poštnih storitev in da bi prispevali k uresničevanju plemenitih ciljev mednarodnega sodelovanja na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju,

so pooblaščeni predstavniki vlad držav pogodbenic s pridržkom ratifikacije sprejeli to ustavo.


I. del
Temeljne določbe


I. poglavje
Splošno


1. člen
Področje delovanja in cilji zveze

1 Države s sprejetjem te ustave ustanovijo enotno poštno ozemlje za medsebojno izmenjavo pisemskih poštnih pošiljk z imenom Svetovna poštna zveza. Prost tranzit je zajamčen na celotnem ozemlju zveze.


2 Cilj zveze je zagotoviti organizacijo in izboljšanje poštnih storitev in na tem področju spodbujati razvoj mednarodnega sodelovanja.

3 Zveza v okviru svojih zmožnosti sodeluje pri poštni strokovni pomoči državam članicam, ki to želijo.


2. člen
Članice zveze

Države članice zveze so:
a) države, ki imajo status članic na dan začetka veljavnosti te ustave;
b) države, sprejete v članstvo v skladu z 11. členom.


3. člen
Jurisdikcija zveze

Jurisdikcija zveze so:
a) ozemlja držav članic;
b) poštni uradi, ki so jih ustanovile države članice na ozemljih, ki niso vključena v zvezo;
c) ozemlja, ki so vanjo vključena, čeprav niso člani zveze, ker so s poštnega stališča odvisna od držav članic.


4. člen
Posebni odnosi

Poštne uprave, ki opravljajo storitve za ozemlja, ki niso vključena v zvezo, morajo delovati kot posrednice za druge uprave. Pri takih posebnih odnosih se uporabljajo določbe konvencije in njenih pravilnikov.


5. člen
Sedež zveze

Sedež zveze in njenih stalnih organov je v Bernu.


6. člen
Uradni jezik zveze

Uradni jezik zveze je francoščina.


7. člen1
Denarna enota

Denarna enota, ki se uporablja v aktih zveze, je obračunska enota Mednarodnega denarnega sklada.


8. člen
Ožje zveze. Posebni sporazumi

1 Države članice ali njihove poštne uprave, če zakonodaja teh držav to dopušča, lahko ustanovijo ožje zveze in sklenejo posebne sporazume glede mednarodnih poštnihstoritev, če sporazumi ne vključujejo določb, ki so za uporabnike manj ugodne od določb v aktih, katerih pogodbenice so te države članice.
__________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Washingtonu 1989.




2 Ožje zveze lahko pošljejo opazovalce na kongres, konference in zasedanja zveze ter na Upravni svet in Poštnooperativni svet1.

3 Zveza lahko pošlje opazovalce na kongres, konference in zasedanja ožjih zvez.



9. člen
Odnosi z Organizacijo združenih narodov

Odnose med zvezo in Organizacijo združenih narodov urejajo sporazumi, katerih besedila so priložena tej ustavi.



10. člen
Odnosi z mednarodnimi organizacijami

Da bi zagotovila tesno sodelovanje na mednarodnem poštnem področju, lahko zveza sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki imajo sorodne interese in dejavnosti.



II. poglavje
Pristop ali sprejem v zvezo. Izstop iz zveze


11. člen2
Pristop ali sprejem v zvezo. Postopek

1 Vsaka članica Organizacije združenih narodov lahko pristopi k zvezi.

2 Vsaka neodvisna država, ki ni članica Organizacije združenih narodov, lahko zaprosi za sprejem v članstvo zveze.

3 Pristop ali prošnja za sprejem v zvezo mora vsebovati uradno izjavo o pristopu k ustavi in obveznim aktom zveze. Vlada zainteresirane države jo mora nasloviti na generalnega direktorja Mednarodnega urada, ki glede na primer razglasi pristop ali se posvetuje z državami članicami o prošnji za sprejem.

4 Država, ki ni članica Organizacije združenih narodov, se šteje za sprejeto v članstvo, če njeno prošnjo odobrita vsaj dve tretjini držav članic zveze. Za države članice, ki ne odgovorijo v štirih mesecih, se šteje, da so se vzdržale.

5 Generalni direktor Mednarodnega urada obvesti vlade držav članic o pristopu ali sprejemu v zvezo. Pristop ali sprejem začne veljati na dan tega uradnega obvestila.
________________________
1 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969 in Seulu 1994.
2 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969 in Washingtonu 1989.




12. člen1
Izstop iz zveze. Postopek

1 Vsaka država članica lahko izstopi iz zveze z obvestilom o odpovedi ustavi, ki ga pošlje njena vlada generalnemu direktorju Mednarodnega urada in prek njega vladam držav članic.

2 Izstop iz zveze začne veljati eno leto po dnevu, ko generalni direktor Mednarodnega urada prejme obvestilo o odpovedi iz prvega odstavka.


III. poglavje
Organizacija zveze

13. člen2
Organi zveze

1 Organi zveze so kongres, Upravni svet, Poštnooperativni svet in Mednarodni urad.

2 Stalni organi zveze so Upravni svet, Poštnooperativni svet in Mednarodni urad.


14. člen
Kongres

1 Kongres je najvišji organ zveze.

2 Kongres sestavljajo predstavniki držav članic.



15. člen
Izredni kongresi

Izredni kongres se lahko skliče na zahtevo ali s soglasjem najmanj dveh tretjin držav članic zveze.


16. člen
Upravne konference

(Črtano)3
________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Washingtonu 1989.
2 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969, Hamburgu 1984 in Seulu 1994.
3 Na kongresu v Hamburgu 1984.




17. člen1
Upravni svet

1. Upravni svet skrbi, da delo zveze med kongresoma poteka neprenehoma v skladu z določbami aktov zveze.


2. Članice Upravnega sveta izvajajo svoje naloge v imenu in interesu zveze.


18. člen2
Poštnooperativni svet

Poštnooperativni svet je odgovoren za operativna, komercialna, tehnična in gospodarska vprašanja, ki se nanašajo na poštne storitve.


19. člen
Posebni odbori

(Črtano)3


20. člen4
Mednarodni urad

Osrednji urad, ki deluje na sedežu zveze pod imenom Mednarodni urad Svetovne poštne zveze in ga vodi generalni direktor ter je podrejen Upravnemu svetu, je organ za izvajanje, podpiranje, povezovanje, obveščanje in posvetovanje.


IV. poglavje
Finance zveze


21. člen5
Izdatki zveze. Prispevki držav članic

1 Vsak kongres določi najvišji znesek, ki ga lahko dosegajo:

a) letni izdatki zveze;

b) izdatki za organizacijo naslednjega kongresa.

2 Najvišji znesek za izdatke iz prvega odstavka se lahko preseže, če okoliščine to zahtevajo, in se upoštevajo ustrezne določbe splošnega pravilnika.

3 Stroške zveze po možnosti skupaj z izdatki iz drugega odstavka skupaj krijejo vse države članice zveze. V ta namen izbere vsaka država članica prispevni razred, v katerega želi biti uvrščena. Prispevni razredi so določeni v splošnem pravilniku.

4 Zainteresirana država ob pristopu ali sprejemu v zvezo skladno z 11. členom prosto izbere prispevni razred, v katerega želi biti uvrščena, zaradi porazdelitve izdatkov zveze.
___________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Seulu 1994.
2 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969 in Seulu 1994.
3 Na kongresu v Hamburgu 1984.
4 Spremenjeno na kongresih v Hamburgu 1984 in Seulu 1994.
5 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969, Lozani 1984 in Washingtonu 1989.




II. del
Akti Zveze


I. poglavje
Splošno


22. člen
Akti zveze

1 Ustava je temeljni akt zveze. Vsebuje temeljna pravila zveze.

2 Splošni pravilnik ima določbe, ki zagotavljajo izvajanje ustave in delovanje zveze. Je obvezen za vse države članice.

3 Svetovna poštna konvencija, Pravilnik o pisemski pošti in Pravilnik o paketni pošti vsebujejo splošna pravila, ki se uporabljajo pri mednarodnih poštnih storitvah, in določbe, ki se nanašajo na storitve pisemske pošte in storitve paketne pošte. Ti akti so obvezni za vse države članice.1

4 Sporazumi zveze in njihovi pravilniki urejajo storitve, ki niso storitve pisemske in paketne pošte, med tistimi državami članicami, ki so njihove pogodbenice. Zavezujejo le te države.1

5 Pravilnike, ki vsebujejo pravila za uporabo, nujna za izvajanje konvencije in sporazumov, opredeli Poštnooperativni svet ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejme kongres.2

6 Sklepni protokoli, priloženi aktom zveze, omenjeni v tretjem, četrtem in petem odstavku, vsebujejo pridržke k tem aktom.
_________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Pekingu 1999.
2 Spremenjeno na kongresih v Washingtonu 1989, Seulu 1994 in Pekingu 1999.




23. člen1
Uporaba aktov zveze na ozemljih, za katerih mednarodne odnose je odgovorna država članica

1 Vsaka država lahko kadarkoli izjavi, da njeno sprejetje aktov zveze vključuje vsa tista ozemlja, za katerih mednarodne odnose je odgovorna, ali le za nekatera od njih.

2 Izjava iz prvega odstavka mora biti naslovljena na generalnega direktorja Mednarodnega urada.

3 Vsaka država članica lahko kadarkoli naslovi na generalnega direktorja Mednarodnega urada uradno obvestilo o svoji nameri, da se odpoveduje uporabi tistih aktov zveze, za katere je dala izjavo iz prvega odstavka. Tako uradno obvestilo začne veljati eno leto po dnevu, ko ga prejme generalni direktor Mednarodnega urada.

4 Izjave in uradna obvestila iz prvega in tretjega odstavka sporoči državam članicam generalni direktor Mednarodnega urada.

5 Prvi do četrti odstavek ne veljajo za ozemlja, ki imajo status članice zveze in za katerih mednarodne odnose je odgovorna država članica.


24. člen
Notranja zakonodaja

Določbe aktov zveze ne smejo omejevati zakonodaje katerekoli države članice glede česarkoli, kar ni izrecno navedeno v teh aktih.



II. poglavje
Sprejetje in odpoved aktov zveze


25. člen2
Podpis, verodostojnost, ratifikacija in druge oblike potrjevanja aktov zveze

1 Akte zveze, ki jih sprejme kongres, podpišejo pooblaščeni predstavniki držav članic.

2 Verodostojnost pravilnikov potrdita predsedujoči in generalni sekretar Poštnooperativnega sveta.

3 Države podpisnice ratificirajo ustavo čim prej.


4 Potrjevanje aktov zveze, razen ustave, urejajo ustavne določbe vsake države podpisnice.

5 Ustava in drugi akti veljajo za vse države, ki so jih ratificirale in potrdile, tudi če država ustave ali drugih aktov, ki jih je podpisala, ne ratificira..
___________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Washingtonu 1989.
2 Spremenjeno na kongresih v Washingtonu 1989, Seulu 1994 in Pekingu 1999.




26. člen1
Uradno obvestilo o ratifikaciji in drugih oblikah potrjevanja aktov zveze

Listine o ratifikaciji ustave in dodatnih protokolov, ter če je primerno, potrditvi drugih aktov zveze se takoj, ko je mogoče, deponirajo pri generalnem direktorju Mednarodnega urada, ki o tem uradno obvesti vlade držav članic.



27. člen
Pristop k sporazumom

1 Države članice lahko kadarkoli pristopijo k enemu ali več sporazumom iz četrtega odstavka 22. člena.


2 Pristop držav članic k sporazumom se uradno objavi v skladu s tretjim odstavkom 11. člena.


28. člen
Odpoved sporazuma

Vsaka država članica lahko preneha biti podpisnica enega ali več sporazumov pod pogoji iz 12. člena.




III. poglavje
Spreminjanje aktov zveze


29. člen
Predlaganje predlogov

1 Poštna uprava države članice ima pravico na kongresu ali med kongresoma predlagati predloge, ki se nanašajo na akte zveze, katerih podpisnica je njena država.

2 Predloge, ki se nanašajo na ustavo in splošni pravilnik, je mogoče predložiti samo na kongresu.

3 Predloge, ki se nanašajo na pravilnike, je treba predložiti neposredno Poštnooperativnemu svetu, Mednarodni urad pa jih mora pred tem poslati poštnim upravam vseh držav članic.2


30. člen
Spremembe ustave

1 Vsaj dve tretjini držav članic zveze morata na kongresu potrditi predloge, ki se nanašajo na ustavo, da so sprejeti.

______________________
1 Spremenjeno na kongresih v Tokiu 1969 in Washingtonu 1989.
2 Spremenjeno na kongresu v Pekingu 1999.




2 Spremembe, ki jih sprejme kongres, so del dodatnega protokola, in če kongres ne odloči drugače, začnejo veljati hkrati z akti, katerih veljavnost je bila podaljšana na istem kongresu. Države članice jih ratificirajo čim prej in z listinami o taki ratifikaciji se ravna po postopku iz 26. člena.


31. člen1 Spremembe splošnega pravilnika, konvencije in sporazumov

1 Splošni pravilnik, konvencija in sporazumi določajo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za potrjevanje predlogov, na katere se nanašajo.

2 Akti iz prvega odstavka,začnejo veljati sočasno in trajajo enako dolgo. Z dnem, ki ga za uveljavitev teh aktov določi kongres, prenehajo veljati ustrezni akti prejšnjega kongresa.




IV. poglavje
Reševanje sporov


32. člen
Arbitraža

Ob morebitnem sporu med dvema ali več poštnimi upravami držav članic zaradi razlage aktov zveze ali odgovornosti, ki jih uporaba teh aktov nalaga poštni upravi, se sporno vprašanje reši z arbitražo.



III. del
Končne določbe


33. člen
Začetek veljavnosti in trajanje ustave

Ta ustava začne veljati 1. januarja 1966 in velja nedoločen čas.


V potrditev tega so pooblaščeni predstavniki vlad držav pogodbenic podpisali to ustavo v enem izvirniku, ki se deponira v arhivu vlade države, v kateri je sedež zveze. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.

Sklenjeno na Dunaju 10 julija 1964.
_________________________
1 Spremenjeno na kongresu v Hamburgu 1984.





Opomba glede tiskanja Svetovne poštne konvencije in njenega sklepnega protokola

Krepko natisnjene črke v besedilu označujejo spremembe v primerjavi z besedilom, ki ga je pripravil Upravni svet za kongres v Pekingu kot Congrès–Doc 36.Add 1.




Svetovna poštna konvencija

Vsebina


Prvi del
Splošna pravila, ki se uporabljajo pri mednarodnih poštnih storitvah


Uvodno poglavje
Splošne določbe


Člen
1. Univerzalna poštna storitev
2. Prosti tranzit
3. Lastništvo poštnih pošiljk
4. Uvajanje nove storitve
5. Denarna enota
6. Poštne znamke
7. Pristojbine
8. Oprostitev poštnin
9. Poštna varnost


Drugi del
Pravila, ki veljajo za pisemsko in paketno pošto

1. poglavje
Zagotavljanje storitev

10. Osnovne storitve
11. Poštnine in dodatne letalske pristojbine
12. Posebne pristojbine
13. Priporočene pošiljke
14. Pošiljke s potrjeno vročitvijo
15. Pošiljke z označeno vrednostjo
16. Odkupne pošiljke
17. Ekspresne pošiljke
18. Povratnica
19. Osebna vročitev naslovniku
20 Pošiljke, oproščene pristojbin in dajatev
21. Storitev mednarodnih poslovnih odgovorov
22. Mednarodni kuponi za odgovor
23. Lomljivi paketi. Zelo veliki paketi
24. Zbirna storitev "Consignment"
25. Pošiljke, ki se ne sprejemajo. Prepovedi
26. Radioaktivne snovi
27. Preusmeritev
28. Nevročljive pošiljke
29. Umik. Sprememba ali popravek naslova na pošiljateljevo zahtevo
30 Poizvednice
31. Carinski pregled
32. Carinske dajatve
33. Carina in druge dajatve


2. poglavje
Odgovornost

34. Odgovornost poštnih uprav. Odškodnine
35. Izključitev odgovornosti poštnih uprav
36. Odgovornost pošiljatelja
37. Plačilo odškodnine
38. Morebitna pošiljateljeva ali naslovnikova povrnitev odškodnine
39. Izmenjava pošiljk
40. Izmenjava zaprtih sklepov z vojaškimi enotami
41. Ugotavljanje odgovornosti med poštnima upravama


3. poglavje
Posebne določbe za pisemsko pošto

42. Cilji kakovosti storitev
43. Prepošiljanje pisemskih poštnih pošiljk
44. Dopustne biološke snovi
45. Elektronska pošta
46. Tranzitne pristojbine
47. Terminalni stroški. Splošne določbe
48, Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo v izmenjavi med gospodarsko razvitimi državami
49. Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri pretokih pošte iz držav v razvoju v gospodarsko razvite države
50. Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri pretokih pošte iz gospodarsko razvitih držav v države razvoju
51. Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri izmenjavi med državami v razvoju
52. Oprostitev tranzitnih pristojbin in terminalnih stroškov
53. Stroški letalskega prevoza
54. Osnovna tarifa in izračun stroškov letalskega prevoza



4. poglavje
Posebne določbe za paketno pošto

55. Cilji kakovosti storitev
56. Kopenska tarifa v prispetju
57. Kopenska tarifa za tranzit
58. Pomorska tarifa
59. Stroški letalskega prevoza
60. Izjeme pri tarifah


5. poglavje
Storitev EMS

61. Storitev EMS


Tretji del
Prehodne in končne določbe

62. Obveznost zagotavljanja storitve paketne pošte
63. Obveznosti glede kazenskih ukrepov
64. Pogoji za sprejemanje predlogov v zvezi s konvencijo in pravilniki
65. Začetek veljavnosti in trajanje konvencije





Svetovna poštna konvencija



Podpisani pooblaščeni predstavniki vlad držav članic zveze so ob upoštevanju tretjega odstavka 22. člena ustave Svetovne poštne zveze, sprejete na Dunaju 10. julija 1964, soglasno in skladno s četrtim odstavkom 25. člena ustave v tej konvenciji sprejeli pravila, ki se uporabljajo pri vseh mednarodnih poštnih storitvah.



Prvi del
Splošna pravila, ki se uporabljajo pri mednarodnih poštnih storitvah


Uvodno poglavje
Splošne določbe


1. člen
Univerzalna poštna storitev

1 Da bi podprle zamisel enotnega poštnega ozemlja zveze, zagotavljajo države članice vsem uporabnikom/strankam pravico do univerzalne storitve, vključno s stalnim zagotavljanjem kakovostnih osnovnih poštnih storitev na svojem celotnem ozemlju po dostopnih cenah.

2 V skladu s tem ciljem poštne uprave v okviru svojih državnih poštnih zakonodaj ali drugih običajnih sredstev določijo obseg ponudbe poštnih storitev ter zahtevano kakovost in dostopne cene ob upoštevanju potreb prebivalstva in razmer v njihovih državah.

3 Države članice zagotavljajo, da bodo ponujene poštne storitve in standarde kakovosti dosegali tisti,, ki so odgovorni za zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev.


2. člen
Prost tranzit

1 Načelo prostega tranzita je navedeno v 1. členu ustave. Zavezuje vsako poštno upravo, da vedno po najhitrejši poti in z najvarnejšimi sredstvi, ki jih uporablja za svoje lastne pošiljke, odpravlja zaprte sklepe in pisemske poštne pošiljke v odprtem tranzitu, ki jih je prejela od druge poštne uprave.

2 Države članice, ki ne sodelujejo pri izmenjavi pisem s kvarljivimi biološkimi ali radioaktivnimi snovmi, lahko zavrnejo sprejem takih pošiljk v odprtem tranzitu čez svoje ozemlje. Isto velja za pisemske poštne pošiljke, razen za pisma, dopisnice in literaturo za slepe, ki ne ustrezajo zakonskim zahtevam, ki urejajo njihovo izdajanje ali kroženje v tranzitni državi.

3 Prost tranzit poštnih paketov, ki se odpravljajo po kopenskih in morskih poteh, je omejen na ozemlja držav, ki sodelujejo pri tej storitvi.

4 Prost tranzit letalskih paketov je zajamčen na celotnem ozemlju zveze. Vendar države članice, ki ne opravljajo storitev poštnih paketov, niso dolžne odpravljati letalskih paketov po površinski poti.

5 Če država članica ne spoštuje določb o prostem tranzitu, lahko druge države članice prekinejo svoje poštne storitve s to državo.


3. člen
Lastništvo poštnih pošiljk

1 Poštna pošiljka ostane pošiljateljeva lastnina, dokler ni vročena upravičencu, razen če je bila pošiljka zaplenjena v skladu z zakonodajo naslovne države.


4. člen
Uvajanje nove storitve

1 Poštne uprave lahko sporazumno uvedejo novo storitev, ki ni izrecno predvidena v aktih zveze. Pristojbine za novo storitev odreja vsaka udeležena uprava glede na stroške za opravljanje te storitve.


5. člen
Denarna enota

1 Denarna enota, predvidena v 7. členu ustave ter uporabljena v konvenciji in drugih aktih zveze, je posebna pravica črpanja (DTS).


6. člen
Poštne znamke

1 Samo poštne uprave izdajajo poštne znamke, ki potrjujejo plačilo poštnine v skladu z akti zveze. Odtisi poštnega predplačila, odtisi frankirnih strojev in odtisi tiskarskih strojev ali drugih tiskalnih postopkov ali postopkov žigosanja, ki so v skladu z določbami Pravilnika o pisemski pošti, se lahko uporabljajo samo s pooblastilom poštne uprave.

2 Vsebina in motivi poštnih znamk morajo spoštovati duha preambule ustave Svetovne poštne zveze in odločitve organov zveze.


7. člen
Pristojbine

1 Pristojbine za različne mednarodne poštne in posebne storitve določijo poštne uprave v skladu z načeli konvencije in pravilnikov. Praviloma morajo ustrezati stroškom zagotavljanja teh storitev.

2 Zaračunane pristojbine, vključno s tistimi, ki so kot smernice navedene v aktih, morajo biti vsaj take kot tiste, ki se v notranjem prometu zaračunavajo za pošiljke z enakimi lastnostmi (kategorija, količina, čas predelave itd.).

3 Poštne uprave so pooblaščene, da presežejo katerekoli pristojbine, zapisane v aktih, vključno s tistimi, ki so navedene kot smernice, če:

3.1 so poštnine, ki jih zaračunavajo za enake storitve v notranjem prometu, višje od teh, ki so predvidene v aktih;

3.2 je to nujno zaradi kritja stroškov opravljanja njihovih storitev ali zaradi kakršnihkoli drugih razumljivih vzrokov.

4 Nad minimalno ravnjo pristojbin, določeno v drugem odstavku, lahko poštne uprave dovolijo znižane pristojbine, ki temeljijo na njihovih notranjih predpisih za pisemske poštne pošiljke, oddane v njihovi državi. Lahko npr. ponudijo ugodnejše tarife velikim poštnim uporabnikom.

5 Uporabnikom se ne smejo zaračunavati nobene druge pristojbine, razen tistih, ki so predvidene v aktih.

6 Vsaka poštna uprava obdrži pristojbine, ki jih je zaračunala, razen če ni drugače določeno v aktih.


8. člen
Oprostitev poštnin

1 Načelo

1.1 V konvenciji mora biti izrecno določeno, v katerih primerih se poštnine oprostijo.

2 Poštna storitev

2.1 Pisemske poštne pošiljke, ki se nanašajo na poštno službo in jih pošiljajo poštne uprave ali njihove pošte letalsko ali površinsko ali v letalskem prevozu površinske pošte (S.A.L.), so oproščene vseh poštnin.

2.2 Pisemske poštne pošiljke, ki se nanašajo na poštno službo, so oproščene vseh poštnin, razen dodatnih letalskih pristojbin, če:

2.2.1 se izmenjavajo med organi Svetovne poštne zveze in organi ožjih zvez;

2.2.2 se izmenjavajo med organi teh zvez;

2.2.3 jih ti organi pošiljajo poštnim upravam ali njihovim poštam.

2.3 Paketi, ki se nanašajo na poštno službo, so oproščeni vseh poštnin, če se izmenjavajo med:

2.3.1 poštnimi upravami;

2.3.2 poštnimi upravami in Mednarodnim uradom;

2.3.3 poštami držav članic;

2.3.4 poštami in poštnimi upravami.

2.4 Letalski paketi, razen tistih, ki prihajajo iz Mednarodnega urada, so oproščeni dodatnih letalskih pristojbin.

3 Vojni ujetniki in civilni zaporniki

3.1 Pisemske poštne pošiljke, poštni paketi in pošiljke poštnih denarnih služb, naslovljeni na vojne ujetnike ali ki jih oni pošiljajo neposredno ali prek uradov, omenjenih v Pravilniku o pisemski pošti, so oproščeni vseh poštnin, razen dodatnih letalskih pristojbin. Pripadniki vojskujočih se strani, zajeti in internirani v nevtralni državi, so izenačeni z vojnimi ujetniki v vsem, na kar se nanašajo prej omenjene določbe.

3.2 Določbe v prvem odstavku 3. člena prav tako veljajo za pisemske poštne pošiljke, poštne pakete in pošiljke poštne denarne službe, ki izvirajo iz drugih držav in so naslovljeni na civilne internirane osebe ali so jih one poslale, kot jih opredeljuje Ženevska konvencija z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti civilnih oseb med vojno, neposredno ali prek uradov, omenjenih v Pravilniku o pisemski pošti.


3.3 Za urade iz Pravilnika o pisemski pošti prav tako velja oprostitev poštnin za pisemske poštne pošiljke, poštne pakete in pošiljke poštne denarne službe, ki se nanašajo na osebe, navedene v prvem in drugem odstavku 3. člena, ki jih pošiljajo ali sprejemajo neposredno ali kot posredniki.

3.4 Paketi so oproščeni poštnine do mase 5 kg. Omejitev mase se poveča do 10 kg pri paketih, katerih vsebina je nedeljiva, in pri paketih, ki so naslovljeni na taborišče ali tamkajšnje zaupnike zapornikov ("hommes de confiance") za razdelitev zapornikom.

4 Literatura za slepe

4.1 Literatura za slepe je oproščena vseh poštnin, razen dodatnih letalskih pristojbin.



9. člen
Poštna varnost

1 Poštne uprave morajo sprejeti in izvajati dejavno varnostno strategijo na vseh ravneh poštnega delovanja za ohranjanje in povečevanje zaupanja strank v poštne storitve in s tem za zagotovitev konkurenčnosti na trgu.

2 Cilj te strategije je:

2.1 dvigovati kakovost storitev v celoti;

2.2 povečevanje zavedanja zaposlenih o pomembnosti varnosti;

2.3 uvajanje ali krepitev varnostnih enot;

2.4 pravočasno širjenje informacij o delovanju, varnosti in preiskovanju in

2.5 spodbujati predlaganje posebnih zakonov, predpisov in ukrepov za izboljšanje kakovosti in varnosti poštnih storitev v svetu zakonodajalcu.



Drugi del
Pravila, ki se uporabljajo za pisemsko in paketno pošto


1. poglavje
Zagotavljanje storitev


10. člen
Osnovne storitve

1 Poštne uprave zagotavljajo sprejemanje, predelavo, prevoz in vročanje pisemskih poštnih pošiljk. To zagotavljajo tudi za poštne pakete, kot je to določeno v konvenciji, pri odhodnih paketih in po dvostranskem sporazumu pa s katerimkoli drugim sredstvom, ki je ugodnejše za njene stranke.

2 Pisemske poštne pošiljke so razvrščajo po enem od naslednjih dveh sistemov. Vsaka poštna uprava si prosto izbere sistem, ki ga uporablja v svojem odhodnem prometu.

3 Prvi sistem temelji na hitrosti predelave pošiljk. Delijo se na:

3.1 prednostne pošiljke: pošiljke, ki se prevažajo prednostno po najhitrejši poti (letalsko ali površinsko); omejitve mase: v splošnem 2 kg, vendar 5 kg v poslovanju med upravami, ki sprejemajo take pošiljke od svojih strank, 5 kg za pošiljke s knjigami in brošurami (izbirna storitev), 7 kg za literaturo za slepe;

3.2 navadne pošiljke: pošiljke, za katere pošiljatelj izbere nižjo tarifo, ki vključuje daljši čas do vročitve; mejna masa: enaka kot v prvem odstavku 3. člena.

4 Drugi sistem temelji na vsebini pošiljk. Delijo se na:

4.1 pisma in dopisnice s skupnim imenom LC; mejna masa: 2 kg, vendar 5 kg v poslovanju med upravami, ki sprejemajo take pošiljke od svojih strank;

4.2 tiskovine, literaturo za slepe in male pakete pod skupnim imenom AO; mejna masa: 2 kg za male pakete, vendar 5 kg v poslovanju med upravami, ki sprejemajo take pošiljke od svojih strank, 5 kg za tiskovine, 7 kg za literaturo za slepe.

5 Posebne vreče s tiskovinami (časopisi, revijami, knjigami itd.) za istega naslovnika na istem naslovu se v obeh sistemih imenujejo M-vreče; mejna masa: 30 kg.

6 Izmenjava paketov, katerih masa presega 20 kg, vendar ni masa nobenega paketa večja od 50 kg, je izbirna.

7 Kot splošno pravilo velja, da se paketi izročajo naslovnikom v najkrajšem mogočem času in v skladu z določbami, ki veljajo v naslovni državi. Če paketi niso vročeni na naslovnikovem naslovu, je treba o njihovem prispetju brez odlašanja, razen če to ni mogoče, obvestiti naslovnika.

8 Vsaka država, katere poštna uprava ne opravlja prevoza paketov, lahko uredi, da določbe konvencije izvajajo prevozne družbe. Obenem lahko to storitev omeji na pakete, ki izvirajo z območij ali so naslovljeni na območja, ki jih oskrbujejo te družbe. Poštna uprava ostane odgovorna za izvajanje konvencije in Pravilnika o paketni pošti.


11. člen
Poštnine in dodatne letalske pristojbine

1 Odpravna uprava določi poštnine za prevoz pisemskih poštnih pošiljk po celotnem območju zveze. Poštnine morajo pokrivati stroške dostave pošiljk do naslovnikovega prebivališča z upoštevanjem, da se ta dostava omenjenih pošiljk opravi v naslovni državi.

2 Pristojbine za prednostne pisemske poštne pošiljke vključujejo vse dodatne stroške za hiter prenos.

3 Uprave, ki uporabljajo sistem na temelju vsebine pisemskih poštnih pošiljk, so upravičene, da:

3.1 zaračunajo dodatne letalske pristojbine za letalske pisemske pošiljke;

3.2 zaračunajo za letalski prevoz površinskih pošiljk S.A.L. z zmanjšano prednostjo dodatne pristojbine, ki so nižje od pristojbin za letalske pošiljke;

3.3 določijo kombinirane pristojbine za predplačilo/frankiranje letalskih pošiljk in pošiljk S.A.L. ob upoštevanju stroškov za svoje poštne storitve in stroškov za letalski prevoz.

4 Uprave določijo dodatne letalske pristojbine, ki jih zaračunajo za letalske pakete.

5 Dodatne letalske pristojbine so odvisne od dajatev za letalski prevoz in enotne vsaj na celotnem ozemlju vsake naslovne države ne glede na uporabljeno pot; pri računanju dodatne letalske pristojbine za letalsko pisemsko poštno pošiljko lahko uprave upoštevajo maso vseh obrazcev v javni uporabi, ki so morebiti pripeti nanjo.

6 Odpravna uprava lahko dovoli za pisemske poštne pošiljke, v katerih so:

6.1 časopisi in revije, tiskani v njihovi državi, znižanje praviloma do največ 50 odstotkov tarife, ki sicer velja za to kategorijo pošiljk;


6.2 knjige in brošure, muzikalije in zemljevide, če ne vsebujejo reklam ali oglasov, razen tistih, ki so na platnicah ali notranjih praznih listih, enako znižanje, kot je navedeno v prvem odstavku 6. člena.

7 Odpravna uprava lahko za nestandardizirane pošiljke uporabi pristojbine, ki so drugačne od pristojbin za standardizirane pošiljke, opredeljene v Pravilniku o pisemski pošti.

8 Znižanje pristojbin iz šestega odstavka se uporablja tudi za pošiljke, ki se prevažajo z letali, nobenega znižanja pa ni v delu pristojbine, ki krije stroške takega prevoza.


12. člen
Posebne pristojbine

1 Nobena pristojbina za vročitev se ne zaračuna naslovniku za male pakete z maso, manjšo od 500 g. Če so v notranjem prometu mali paketi z maso, večjo od 500 g, obremenjeni s pristojbino za vročitev, se enaka pristojbina zaračuna tudi za male pakete v dohodnem mednarodnem prometu.

2 Poštne uprave so pooblaščene, da v spodaj naštetih primerih zaračunajo enake pristojbine kot v notranjem prometu.

2.1 Pristojbina za pošiljke, predane po skrajnem času za pošiljanje, se zaračuna pošiljatelju.

2.2 Pristojbina za pošiljke, predane zunaj rednega delovnega časa okenca, se zaračuna pošiljatelju.

2.3 Pristojbina za prevzem na pošiljateljevem naslovu se zaračuna pošiljatelju.

2.4 Pristojbina za dvig pisemske poštne pošiljke zunaj rednega delovnega časa okenca se zaračuna naslovniku.

2.5 Pristojbina za poštno ležeče ('poste restante') se zaračuna naslovniku; pri vračanju pošiljatelju ali preusmeritvi paketa ne sme znesek za prenos preseči zneska, določenega v Pravilniku o paketni pošti.

2.6 Ležarina za vsako pisemsko poštno pošiljko, katere masa presega 500 g, in za vsak paket, ki ga naslovnik ni prevzel v predpisanem roku. Ta pristojbina ne velja za literaturo za slepe. Za pakete jo zaračuna uprava, ki opravi vročitev, v dobro uprave, katere služba je hranila paket prek predpisanih rokov; pri vrnitvi pošiljatelju ali preusmeritvi znesek za prenos ne sme preseči zneska, določenega v Pravilniku o paketni pošti.

3 Če je paket dostavljen na naslovnikov naslov običajno, se naslovniku ne sme zaračunati pristojbina za vročitev. Če pa običajna dostava na naslovnikov naslov ni zagotovljena, je treba obvestilo o prispetju vročiti brezplačno. V tem primeru, in če je dostava na naslovnikov naslov ob obvestilu o prispetju ponujena izbirno, se lahko naslovniku zaračuna pristojbina za vročitev. To mora biti enaka pristojbina, kot velja za notranji promet.


4 Poštne uprave, ki so pripravljene pokrivati tveganja ob višji sili, so pooblaščene, da zaračunajo pristojbino za kritje tveganja ob višji sili, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih.



13. člen
Priporočene pošiljke

1 Pisemske poštne pošiljke se lahko pošiljajo kot priporočene pošiljke.

2 Pristojbina za priporočene pošiljke se plača vnaprej. Sestavljena je iz poštnine in nespremenljivega zneska za priporočnino, katere najvišji znesek je določen v Pravilniku o pisemski pošti.

3 Kadar se zahtevajo izjemni varnostni ukrepi, lahko poštne uprave pošiljatelju ali naslovniku zaračunajo poleg pristojbine, omenjene v drugem odstavku, še posebne pristojbine, ki jih predvidevajo njihovi notranji predpisi.


14. člen
Pošiljke s potrjeno vročitvijo

1 Pisemske poštne pošiljke se lahko pošiljajo kot potrjene vročitve pošiljke v izmenjavi med upravami, ki se strinjajo z izvajanjem te storitve.

2 Pristojbina za pošiljke s potrjeno vročitvijo se plača vnaprej. Sestavljena je iz poštnine in pristojbine za potrjeno vročitev, ki jo določi odpravna uprava. Ta pristojbina mora biti manjša od pristojbine za priporočeno pošiljko.


15. člen
Pošiljke z označeno vrednostjo

1 Prednostne in navadne pošiljke in pisma, ki vsebujejo vrednostne papirje, dragoceni dokumenti ali predmeti in tudi paketi se lahko izmenjavajo z zavarovanjem vsebine za vrednost, ki jo označi pošiljatelj. Ta izmenjava je omejena na poslovanje med poštnimi upravami, ki so izrazile svojo pripravljenost sprejemati take pošiljke vzajemno ali samo v eni smeri.

2 Praviloma je znesek zavarovane vrednosti neomejen. Vsaka uprava, če se ta nanaša nanjo, lahko omeji zavarovano vrednost na znesek, ki pa ne sme biti nižji od zneska, določenega v pravilnikih. Vendar se lahko uporabi omejitev zavarovane vrednosti v notranjem prometu samo, če je enaka znesku ali višja od zneska odškodnine, določenega za izgubo priporočene pošiljke ali paketa z maso enega kilograma. Najvišji znesek v DTS se uradno sporoči državam članicam zveze.

3 Pristojbina za pošiljke z označeno vrednostjo se plača vnaprej. Sestavljena je:

3.1 za pisemske poštne pošiljke iz redne poštnine, nespremenljive pristojbine za priporočene pošiljke, določene v drugem odstavku 13. člena, in zavarovalnine;


3.2 za pakete iz osnovne pristojbine, pristojbine za izbirno odpravo in navadne zavarovalnine; vse dodatne letalske pristojbine in pristojbine za posebne storitve se dodajo osnovni pristojbini; pristojbina za odpravo ne sme presegati priporočnine za pisemske poštne pošiljke;

4 Namesto nespremenljive priporočnine lahko poštne uprave zaračunajo ustrezno pristojbino, veljavno v njihovem notranjem prometu, ali izjemoma pristojbino, katere najvišji znesek je določen v Pravilniku o pisemski pošti;

5 Najvišji znesek zavarovalnine je določen v pravilnikih;

5.1 pri pisemski pošti velja ta pristojbina za vsako naslovno državo, tudi za države, ki sprejemajo pokrivanje tveganja ob višji sili;

5.2 pri paketih se vsaka pristojbina za pokrivanje tveganja ob višji sili določi tako, da vsota te pristojbine in pristojbine za navadno zavarovanje ne preseže največjega zneska zavarovalne pristojbine.

6 Če se zahtevajo izjemni varnostni ukrepi, lahko uprave pošiljatelju ali naslovniku zaračunajo poleg pristojbin iz tretjega, četrtega in petega odstavka še posebne pristojbine, predvidene v njihovih notranjih predpisih.

7 Poštne uprave imajo pravico svojim strankam zagotavljati storitev pošiljk z označeno vrednostjo v skladu s specifikacijami, drugačnimi od opredeljenih v tem členu.


16. člen
Odkupne pošiljke

1 Nekatere pisemske poštne pošiljke in paketi se lahko pošiljajo s plačilom po povzetju. Za izmenjavo odkupnih pošiljk je potreben prejšnji sporazum med odpravno in naslovno upravo.


17. člen
Ekspresne pošiljke

1 V državah, v katerih uprave izvajajo to storitev, se na pošiljateljevo zahtevo pisemske poštne pošiljke vročijo po posebnem slu takoj, ko je mogoče po prispetju pošiljk v dostavno pošto. Vsaka uprava ima pravico omejiti to storitev na prednostne pošiljke, letalske pošiljke, in če gre za edini uporabljeni način prenosa med upravama, na površinske LC-pošiljke.

2 Uprave, ki imajo različne načine dostave pisemske pošte, morajo ekspresne pošiljke takoj po njihovem prispetju v dohodno izmenjalno pošto uvrstiti v najhitrejši notranji način razvrščanja pisemskih pošiljk in jih nato čim hitreje predelati.

3 Za ekspresne pošiljke je treba poleg redne poštnine plačati še pristojbino, ki ne sme biti manjša od zneska predplačila za navadno prednostno/neprednostno pošiljko, odvisno od primera, ali navadno pismo, in ni višja od zneska, določenega v pravilnikih. Ta pristojbina mora biti v celoti plačana vnaprej. Za pakete je plačljiva tudi, če ne morejo biti vročeni ekspresno, temveč le z obvestilom o prispetju.

4 Če ekspresna vročitev vključuje posebne zahteve, se lahko zaračuna dodatna pristojbina v skladu z določbami, ki se nanašajo na istovrstne pošiljke v notranjem prometu. Za pakete se plača dodatna pristojbina tudi, če je bil paket vrnjen pošiljatelju ali preusmerjen; vendar pa v takih primerih preneseni znesek ne sme preseči najvišjega, določenega v Pravilniku o paketni pošti.

5 Če predpisi naslovne uprave to dovoljujejo, lahko naslovniki takoj po prispetju pošiljk od dostavne pošte zahtevajo ekspresno dostavo njim namenjenih pošiljk. V tem primeru ima naslovna uprava pri vročitvi pravico zaračunati pristojbino, ki velja v njenem notranjem prometu.


18. člen
Povratnica

1 Pošiljatelj priporočene pošiljke, pošiljke s potrjeno vročitvijo, paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo lahko ob oddaji zahteva povratnico, če plača pristojbino, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih. Ta povratnica se mu vrne po najhitrejši poti (letalsko ali površinsko).

2 Uprave lahko pri paketih omejijo to storitev na pakete z označeno vrednostjo, če je taka omejitev predvidena v njihovih notranjih predpisih.


19. člen
Osebna vročitev naslovniku

1 Pri poslovanju med poštnimi upravami, ki se strinjajo o tej storitvi, in na pošiljateljevo zahtevo se priporočene pošiljke, pošiljke s potrjeno vročitvijo in pošiljke z označeno vrednostjo osebno vročijo naslovniku. Uprave se lahko sporazumejo, da to možnost dovolijo le za take pošiljke, ki jih spremlja povratnica. V vseh primerih plača pošiljatelj za osebno vročitev naslovniku pristojbino, katere najvišji znesek je določen v Pravilniku o pisemski pošti.


20. člen
Pošiljke, oproščene pristojbin in dajatev

1 Pri poslovanju med poštnimi upravami, ki so izrazile svoje soglasje s tem, lahko pošiljatelji s prejšnjo izjavo na odpravni pošti prevzamejo plačilo vseh pristojbin in dajatev, s katerimi se obremenijo pisemske poštne in paketne pošiljke ob vročitvi. Dokler pisemska poštna pošiljka ni vročena naslovniku, lahko pošiljatelj še po oddaji zahteva, da se pošiljka vroči brez pristojbin in dajatev.

2 Pošiljatelji prevzamejo plačilo zneskov, ki jih lahko zahteva naslovna pošta. Če je potrebno, morajo položiti začasno kritje.

3 Odpravna uprava zaračuna pošiljatelju pristojbino, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih, in jo zadrži kot plačilo za storitve, opravljene v odpravni državi.

4 Če je zahteva vložena po oddaji pisemske poštne pošiljke, odpravna uprava prav tako zaračuna dodatno pristojbino, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih.

5 Naslovna uprava je pooblaščena, da zaračuna provizijo, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih. Ta pristojbina ni odvisna od pristojbine za predložitev carini. Zaračuna se pošiljatelju v dobro naslovne uprave.

6 Vsaka poštna uprava ima pravico omejiti opravljanje storitev pošiljk, oproščenih pristojbin in dajatev, le na priporočene poštne pisemske pošiljke in pošiljke z označeno vrednostjo.


21. člen
Storitev mednarodnih poslovnih odgovorov

1 Poštne uprave se lahko medsebojno sporazumejo o sodelovanju pri izbirni storitvi mednarodnih poslovnih odgovorov (CCRI – correspondance commerciale-reponse internationale). Vse uprave pa so dolžne zagotavljati storitev vračanja pošiljk CCRI.


22. člen
Mednarodni kuponi za odgovor

1 Poštnim upravam je dovoljeno prodajati mednarodne kupone za odgovor, ki jih izdaja Mednarodni urad, in omejiti to prodajo v skladu z njihovimi notranjimi predpisi.

2 Vrednost mednarodnega kupona za odgovor je določena v Pravilniku o pisemski pošti. Prodajna cena, ki jo določijo poštne uprave, ne sme biti nižja od te vrednosti.

3 Kuponi za odgovor se lahko v vsaki državi članici zamenjavajo za poštne znamke, in če tega ne preprečujejo notranji predpisi izmenjalne države, enako za poštne celine ali poštne predplačilne znamke ali odtise, ki pomenijo najnižje predplačilo za navadno prednostno pisemsko poštno pošiljko ali navadno letalsko pismo, poslano v tujino.

4 Poštna uprava države članice si lahko dodatno pridrži pravico, da zahteva kupone za odgovor in predplačljive pošiljke v zamenjavo za tiste kupone za odgovor, ki jih je treba predložiti sočasno.


23. člen
Lomljivi paketi. Zelo veliki paketi

1 Vsak paket, ki vsebuje lahko lomljive predmete in s katerim je treba skrbno ravnati, mora imeti oznako "colis fragile" (lomljivo).

2 Z oznako "colis encombrant" (zelo velik paket) se označi vsak paket:

2.1 katerega mere presegajo omejitve, določene v pravilniku o paketni pošti, ali mere, ki jih medsebojno določijo uprave;

2.2 ki zaradi oblike ali strukture ni primeren za skladanje z drugimi paketi ali zahteva posebej previdno ravnanje.

3 Za lomljive pakete in zelo velike pakete se lahko zaračuna dodatna pristojbina, katere največja višina je določena v Pravilniku o paketni pošti. Če je paket lomljiv in zelo velik, se dodatna pristojbina zaračuna le enkrat. Zaradi tega se dodatne letalske pristojbine ne smejo povišati.

4 Izmenjava lomljivih paketov in zelo velikih paketov je omejena na poslovanje med upravami, ki sprejemajo take pakete.


24. člen
Zbirna storitev "Consignment"

1 Poštne uprave se lahko medsebojno dogovorijo o sodelovanju pri zbirni storitvi, imenovani "Consignment", za skupinske pošiljke enega pošiljatelja, namenjene v tujino.

2 Kadar je mogoče, se ta storitev označi z logotipom, določenim v Pravilniku o paketni pošti.

3 Podrobnosti te storitve se določijo dvostransko med odpravnimi in naslovnimi upravami na podlagi določb, ki jih opredeli Poštnooperativni svet.


25. člen
Pošiljke, ki se ne sprejemajo. Prepovedi

1 Pošiljke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v konvenciji in pravilnikih, se ne sprejmejo.

2 Ob upoštevanju izjem, navedenih v pravilnikih, je prepovedano vlagati spodaj naštete predmete v vse kategorije pošiljk:

2.1 mamila in psihotropne snovi;

2.2 eksplozivne, vnetljive ali druge nevarne snovi in radioaktivne snovi;

2.2.1 med prepovedi ne spadajo:

2.2.1.1 biološke snovi iz 44. člena, poslane v pisemskih poštnih pošiljkah;

2.2.1.2 radioaktivne snovi iz 26. člena, poslane v pisemskih poštnih pošiljkah in poštnih paketih;


2.3 pohujšljive in nemoralne predmete;

2.4 žive živali, razen izjem, naštetih v tretjem odstavku;

2.5 predmete, katerih uvoz in kroženje sta prepovedana v naslovni državi;

2.6 predmete, ki bi lahko zaradi svoje narave ali pakiranja povzročili nevarnost za uslužbence, ali pa umazali ali poškodovali druge pošiljke ali poštno opremo;

2.7 dokumente tekoče in osebne korespondence v izmenjavi med osebama, ki nista ne pošiljatelj ne naslovnik ne osebe, ki živijo z njima.

3 Vendar je dovoljeno dajati

3.1 v pisemske poštne pošiljke, razen v pošiljke z označeno vrednostjo:

3.1.1 čebele, pijavke in sviloprejke;

3.1.2 parazite in uničevalce škodljivega mrčesa, namenjene nadzoru tega mrčesa, ki si jih izmenjavajo uradno priznane ustanove;

3.2 v pakete žive živali, katerih prevoz s pošto dovoljujejo poštni predpisi v zadevnih državah.

4 V poštne pakete je prepovedano vstavljati spodaj naštete predmete:

4.1 dokumente tekoče in osebne korespondence v izmenjavi med osebama, ki nista ne pošiljatelj ne naslovnik ne osebe, ki živijo z njima;

4.2 kakršnokoli dopisovanje med osebama, ki nista ne pošiljatelj ne naslovnik ne osebe, ki živijo z njima.

5 Prepovedano je vstavljati kovance, bankovce, bone ali kakršnekoli vrednostne papirje, izplačljive prinosniku, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne, dragulje ali druge dragocene predmete:

5.1 v pisemske poštne pošiljke brez označene vrednosti; če pa notranji predpisi odpravnih in naslovnih držav to dovoljujejo, se lahko taki predmeti pošiljajo v zaprtih ovojnicah kot priporočene pošiljke;

5.2 v pakete brez označene vrednosti, ki se izmenjavajo med državama, ki dovoljujeta označevanje vrednosti; poleg tega lahko vsaka uprava prepove prilaganje zlatih palic v pošiljke z označeno vrednostjo ali brez označene vrednosti, ki so odpravljene na njenem ozemlju ali so naslovljene nanj ali poslane v odprtem tranzitu čez njeno ozemlje; lahko omeji dejansko vrednost teh predmetov.

6 Tiskovine in literatura za slepe ne smejo:

6.1 imeti nobenega napisa ali vsebovati nobenega dokumenta, ki bi imel naravo tekočega in osebnega dopisovanja;

6.2 vsebovati nobenih poštnih znamk ali oblik predplačil, žigosanih ali nežigosanih, ali drugih papirjev z denarno vrednostjo.

7 Obravnava napačno sprejetih pošiljk je določena v pravilnikih. Vendar se pošiljke, ki vsebujejo predmete iz prvega, drugega in tretjega odstavka 2. člena, v nobenem primeru ne smejo poslati v njihov naslovni kraj, vročiti naslovnikom ali vrniti v odpravni kraj.


26. člen
Radioaktivne snovi

1 Sprejem radioaktivnih snovi, oblikovanih in pakiranih v skladu z ustreznimi določbami pravilnikov, je omejen na poslovanje med poštnimi upravami, ki so izrazile svoje soglasje za sprejem takih pošiljk na podlagi vzajemnosti ali samo enostransko.

2 Pri pošiljanju v pisemskih poštnih pošiljkah veljajo zanje tarife za prednostne pošiljke ali tarife za pismo in priporočeno ravnanje.

3 Radioaktivne snovi v pisemskih poštnih pošiljkah ali poštnih paketih je treba odpraviti po najhitrejši poti, navadno letalsko, ob plačilu ustreznih dodatnih pristojbin.

4 Radioaktivne snovi lahko pošiljajo samo pravilno pooblaščeni pošiljatelji.


27. člen
Preusmeritev

1 Če naslovnik spremeni svoj naslov, se mu pisemske poštne pošiljke takoj prepošljejo pod pogoji, določenimi v pravilnikih.

2 Pošiljke pa se ne preusmerijo:

2.1 če je pošiljatelj prepovedal preusmeritev z opombo v jeziku, ki ga razumejo v naslovni državi;

2.2 če je poleg naslovnikovega naslova napisan še izraz Øali stanovalecØ.

3 Poštne uprave, ki zaračunajo pristojbino za zahtevke za preusmeritev v svojem notranjem prometu, so pooblaščene, da zaračunajo enako pristojbino tudi za mednarodni promet.

4 Razen za izjeme, predvidene v pravilnikih, se ne zaračuna nobena dodatna pristojbina za pisemske poštne pošiljke, preusmerjene iz države v državo. Uprave, ki zaračunavajo pristojbino za preusmeritev pošiljk v svojem notranjem prometu, pa so pooblaščene, da zaračunajo isto pristojbino za mednarodne pisemske poštne pošiljke, preusmerjene v njihovih državah.


28. člen
Nevročljive pošiljke

1 Poštne uprave vrnejo pošiljke, ki jih iz kateregakoli razloga ni bilo mogoče vročiti naslovnikom.

2 Čas hranjenja pošiljk je določen v pravilnikih.

3 Če paketa ni mogoče vročiti ali je uradno zadržan, se z njim ravna v skladu z navodili, ki jih da pošiljatelj v okviru omejitev, določenih v Pravilniku o paketni pošti.

4 Če se pošiljatelj odpove paketu, ki ga ni bilo mogoče vročiti naslovniku, ta paket obravnava naslovna uprava v skladu s svojimi predpisi. Niti pošiljatelju niti nobeni drugi poštni upravi ni treba plačati nobenih poštnin, carin ali drugih dajatev, ki bi morda nastali zaradi tega paketa.

5 Samo predmeti v paketih, za katere obstaja bojazen, da se bodo hitro pokvarili ali razpadli, se smejo prodati takoj, brez prejšnjega opozorila ali pravnih formalnosti. V dobro upravičenca se prodajo tudi med prenosom ob odhodu ali vrnitvi. Če je prodaja nemogoča, se pokvarjeni ali razpadli predmeti uničijo.

6 Razen pri izjemah, predvidenih v Pravilniku o pisemski pošti, se ne zaračunavajo nobene dodatne pristojbine za nevročljive pošiljke, ki se vrnejo v odpravno državo. Vendar pa smejo uprave, ki zaračunavajo pristojbino za vračilo pošiljke v svojem notranjem prometu, zaračunati enako pristojbino za mednarodno pošto, ki jim je vrnjena.

7 Ne glede na določbe šestega odstavka je uprava, če prejme pošiljke za vračilo pošiljatelju, ki so jih v tujini oddali uporabniki, ki prebivajo na njenem ozemlju, upravičena pošiljatelju ali pošiljateljem zaračunati pristojbino za predelavo po kosih pošiljk, ki pa ne sme preseči poštnine, ki bi jo zaračunala, ko bi bila pošiljka oddana pri obravnavani upravi.

7.1 Za namene določb iz sedmega odstavka pomeni izraz 'pošiljatelj' ali 'pošiljatelji' osebe ali subjekte, katerih imena so napisana na naslovu ali naslovih vrnitve.


29. člen
Umik. Sprememba ali popravek naslova na pošiljateljevo zahtevo

1 Pošiljatelj lahko zahteva umik pisemske poštne pošiljke iz pošte, spremembo ali popravek naslova na njej pod pogoji, ki jih določajo pravilniki.

2 Če njeni predpisi to dopuščajo, je vsaka poštna uprava dolžna sprejeti zahtevke za umik iz pošte, spremembo ali popravek naslova na njej za vsako poštno pisemsko pošiljko, ki je oddana v storitvi druge uprave.


3 Pošiljatelj plača za vsak zahtevek posebno pristojbino, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih.

4 Pošiljatelj paketa lahko zahteva, da se mu ta paket vrne ali pa spremeni naslov na njem. Jamčiti mora za plačilo zneskov, potrebnih za nadaljnji prenos.

5 Uprave pa imajo možnost, da ne sprejmejo zahtev iz četrtega odstavka, če jih ne sprejemajo v svojem notranjem prometu.


30. člen
Poizvednice

1 Poizvednice se lahko obravnavajo v šestih mesecih od dneva po oddaji pošiljke.

2 Vsaka poštna uprava mora sprejeti poizvednice za vsako pošiljko, ki je bila oddana pri drugi upravi.

3 Za navadne pakete in pakete z označeno vrednostjo se pripravijo posebne poizvednice.

4 Obravnava poizvednic je brezplačna. Če pa se zahteva prenos poizvednice z EMS, krije dodatne stroške praviloma oseba, ki je dala zahtevo.


31. člen
Carinski pregled

1 Poštni upravi odpravne in naslovne države sta pooblaščeni, da predložita pošiljke v carinski pregled v skladu z zakonodajo njunih držav.

2 Pošiljke, ki morajo biti carinsko pregledane, se lahko obremenijo s pristojbino za predložitev carini, katere najvišji znesek je določen v pravilnikih. Ta pristojbina se zaračuna samo za predložitev carini in carinski pregled pošiljk, ki so obremenjene s carinskimi ali katerimikoli drugimi podobnimi pristojbinami.


32. člen
Carinske dajatve

1 Poštne uprave, ki so pooblaščene, da za stranke opravljajo carinske preglede pošiljk, lahko strankam zaračunajo carino, ki temelji na dejanskih stroških.


33. člen
Carina in druge dajatve

1 Poštne uprave so pooblaščene, da pošiljateljem ali naslovnikom pošiljk, odvisno od primera, zaračunajo carino in vse druge obvezne dajatve.


2. poglavje
Odgovornost


34. člen
Odgovornost poštnih uprav. Odškodnine

1 Splošno

1.1 Razen v primerih, ki jih predvideva 35. člen, so poštne uprave odgovorne za:

1.1.1 izgubo, oplenitev ali poškodovanje priporočenih pošiljk, navadnih paketov in pošiljk z označeno vrednostjo ;

1.1.2 izgubo pošiljk s potrjeno vročitvijo;

1.2 Če pride do izgube, popolne oplenitve ali uničenja priporočene pošiljke, navadnega paketa in pošiljke z označeno vrednostjo zaradi višje sile, za kar se ne plača odškodnina, je pošiljatelj upravičen do povrnitve vseh plačanih pristojbin, razen zavarovalnine.

2 Priporočene pošiljke

2.1 Če je priporočena pošiljka izgubljena, popolnoma oplenjena ali uničena, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, določene v Pravilniku o pisemski pošti. Če pošiljatelj zahteva znesek, ki je nižji od zneska, določenega v Pravilniku o pisemski pošti, lahko uprave izplačajo nižji znesek in prejmejo na tej podlagi povračilo katerekoli druge udeležene uprave.

2.2 Če je priporočena pošiljka delno oplenjena ali delno poškodovana, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti oplembe ali poškodbe. Ta vrednost ne sme pri izgubi, kraji ali uničenju v nobenem primeru preseči zneska, določenega v Pravilniku o pisemski pošti. S tem povzročene izgube ali izpadli dobički se ne upoštevajo.

3 Pošiljke s potrjeno vročitvijo

3.1 Če je pošiljka s potrjeno vročitvijo izgubljena, popolnoma oplenjena ali uničena, je pošiljatelj upravičen do povrnitve vplačanih poštnin.


4 Navadni paketi

4.1 Ob izgubi, popolni oplenitvi ali uničenju navadnega paketa ima pošiljatelj pravico do odškodnine, določene v Pravilniku o paketni pošti.

4.2 Če je navadni paket delno oplenjen ali delno uničen, ima pošiljatelj pravico do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti kraje ali poškodovanja. V nobenem primeru ta vrednost ne sme preseči zneska, določenega v Pravilniku o paketni pošti za izgubo, popolno oplenitev ali uničenje. S tem povzročena izguba ali izpadli dobički se ne upoštevajo.

4.3 Poštne uprave se lahko dogovorijo, da bodo pri medsebojnem poslovanju uporabljale znesek za paket, določen v Pravilniku o paketni pošti, ne glede na njegovo maso.

5 Pošiljke z označeno vrednostjo

5.1 Če je pošiljka z označeno vrednostjo izgubljena, popolnoma oplenjena ali uničena, je pošiljatelj pošiljke upravičen do odškodnine, ki praviloma ustreza označeni vrednosti v DTS.

5.2 Če je pošiljka z označeno vrednostjo delno oplenjena ali delno poškodovana, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti oplenitve ali poškodovanja. Ta vrednost pa ne sme v nobenem primeru presegati označene vrednosti v DTS. S tem povzročena izguba ali izpadli dobički se ne upoštevajo.

6 V primerih iz četrtega in petega odstavka se odškodnina računa po tekočih cenah, preračunanih v DTS, predmetov ali blaga iste vrste v kraju in času, ko so bili sprejeti v prenos. Če tekoča cena ni poznana, se odškodnina izračuna glede na običajno vrednost predmetov ali blaga, katerih vrednost se oceni na istih osnovah.

7 Če se odškodnina izplačuje zaradi izgube, popolne oplenitve ali uničenja priporočene pošiljke, navadnega paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo, je pošiljatelj ali naslovnik, odvisno od primera, upravičen do povrnitve plačanih pristojbin in dajatev, razen pristojbin za priporočeno ravnanje ali zavarovanje. To velja tudi za priporočene pošiljke, navadne pakete ali pošiljke z označeno vrednostjo, ki jih naslovnik zavrne, ker so v slabem stanju, ki ga je mogoče pripisati poštni storitvi in vključuje njeno odgovornost.

8 Ne glede na določbe v drugem, četrtem in petem odstavku ima naslovnik pravico do odškodnine tudi po tem, ko je že prejel oplenjeno ali poškodovano priporočeno pošiljko, navaden paket ali pošiljko z označeno vrednostjo.

9 Odpravna uprava ima možnost, da v svoji državi pošiljateljem izplača odškodnine, predvidene v njenih notranjih predpisih za priporočene pošiljke in navadne pakete, če niso manjše od odškodnin iz prvega odstavka 2. in prvega odstavka 4. člena. To velja tudi za naslovno upravo, če se odškodnina izplača naslovniku. Zneske iz prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 4. člena pa je treba uporabiti:

9.1 pri terjatvi do odgovorne uprave ali

9.2 če se pošiljatelj odreče svojim pravicam v korist naslovnika ali obratno.


35. člen
Izključitev odgovornosti poštnih uprav

1 Poštne uprave prenehajo biti odgovorne za priporočene pošiljke, pošiljke s potrjeno vročitvijo, pakete in pošiljke z označeno vrednostjo, ki so jih vročile v skladu s pogoji, predpisanimi v njihovih predpisih za pošiljke iste vrste. Odgovornost pa ostane:

1.1 če je oplenitev ali poškodba odkrita pred vročitvijo pošiljke ali ob sami vročitvi;

1.2 če notranji predpisi dovoljujejo, da naslovnik oziroma pošiljatelj, če je pošiljka vrnjena v odpravni kraj, izreče pridržek ob vročitvi oplenjene ali poškodovane pošiljke;

1.3 če notranji predpisi dovoljujejo, da se priporočena pošiljka dostavi v zasebni poštni predalčnik in če med poizvedbo naslovnik izjavi, da ni prejel pošiljke;

1.4 če naslovnik paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo oziroma pošiljatelj, če se pošiljka vrne v odpravni kraj, kljub pravilni vročitvi pošiljke takoj obvesti vročilno upravo, da je odkril oplenitev ali poškodbo. Predložiti mora dokaz, da ta oplenitev ali poškodba ni nastala po vročitvi.

2 Poštne uprave niso odgovorne:

2.1 ob višji sili, razen v primeru iz četrtega odstavka 12. člena;

2.2 kadar ne morejo o pošiljkah predložiti verodostojnih pojasnil, ker so zaradi višje sile uničeni uradni zapisi, če se njihova odgovornost ne more dokazati drugače;

2.3 če je taka izguba, oplenitev ali poškodba nastala zaradi napake ali malomarnosti pošiljatelja ali vrste vsebine pošiljke;

2.4 za pošiljke, katerih vsebina spada med prepovedi po 25. členu, če je te pošiljke zaradi vsebine zaplenil ali uničil pristojni organ;

2.5 če so bile pošiljke zasežene v skladu z zakonodajo naslovne države, ki jo je uradno objavila uprava te države;

2.6 če gre za pošiljko z označeno vrednostjo, ki je bila lažno zavarovana za znesek, višji od dejanske vrednosti vsebine;

2.7 če pošiljatelj ni vložil poizvednice v šestih mesecih od dneva po oddaji pošiljke;

2.8 za pakete vojnih ujetnikov ali civilnih zapornikov.

3 Poštne uprave ne prevzemajo nobene odgovornosti za carinske deklaracije ne glede na obliko, v kateri so narejene, ali odločitve carinskih organov med pregledom pošiljk, predloženih v carinski pregled.


36. člen
Odgovornost pošiljatelja

1 Pošiljatelj pošiljke je odgovoren za vsako škodo, ki jo povzroči drugim poštnim pošiljkam, če pošlje predmete, ki niso sprejemljivi za prevoz, ali če ne upošteva pogojev za sprejem pošiljk.

2 Pošiljatelj je odgovoren v enakih mejah kot poštne uprave.

3 Pošiljatelj ostane odgovoren, tudi če sprejemna pošta sprejme tako pošiljko.

4 Nasprotno pa pošiljatelj ni odgovoren za napake ali malomarnost poštnih uprav ali izvajalcev.


37. člen
Plačilo odškodnine

1 Razen pravice do pritožbe zoper odgovorno upravo ostaja obveznost izplačila odškodnine in povrnitve pristojbin in dajatev na odpravni ali naslovni upravi.

2 Pošiljatelj se lahko odreče svojim pravicam do odškodnine v korist naslovnika. Tudi naslovnik se lahko odreče svojim pravicam v korist pošiljatelja. Pošiljatelj ali naslovnik lahko pooblasti tretjo osebo, da sprejme odškodnino, če to dovoljujejo notranji predpisi.

3 Odpravna ali naslovna uprava, odvisno od primera, je pooblaščena izplačati upravičencu odškodnino na račun uprave, ki je sodelovala pri prenosu in bila pravilno obveščena, vendar je dopustila, da sta potekla dva meseca oziroma 30 dni, če je bilo o zadevi sporočeno po faksimilni napravi ali drugih elektronskih sredstvih, pri katerih je mogoče potrditi prejem, ne da bi končno uredila zadevo ali ne da bi sporočila:

3.1 da je prišlo do poškodovanja zaradi višje sile;

3.2 da so pošiljko zaradi njene vsebine zadržali, zaplenili ali uničili pristojni organi ali zasegli v skladu z zakonodajo naslovne države.

4 Odpravna ali naslovna uprava, odvisno od primera, je pooblaščena izplačati upravičencu odškodnino v primerih, ko ni bil pravilno izpolnjen obrazec poizvednice in je moral biti vrnjen zaradi dodatnih informacij, kar je povzročilo prekoračitev roka, določenega v tretjem odstavku.

5 Če gre za poizvednico o odkupni pošiljki, je odpravna uprava pooblaščena, da izplača upravičencu odškodnino do odkupnega zneska za račun naslovne uprave, ki je po tem, ko je bila pravilno obveščena, dopustila, da sta potekla dva meseca, ne da bi končno uredila zadevo.


38. člen
Morebitna pošiljateljeva ali naslovnikova povrnitev odškodnine

1 Če se po izplačilu odškodnine najde priporočena pošiljka, paket ali pošiljka z označeno vrednostjo ali del vsebine, ki se je pred tem štel za izgubljenega, se obvesti pošiljatelj ali naslovnik, odvisno od primera, da mu je pošiljka na voljo tri mesece, če vrne znesek plačane odškodnine. Hkrati je vprašan, komu naj bo pošiljka vročena. Ob zavrnitvi ali če ni odgovora v predpisanem roku, se isti postopek ponovi pri naslovniku ali pošiljatelju, odvisno od primera.

2 Če pošiljatelj in naslovnik zavrneta njen prevzem, postane pošiljka last uprave, ali če je primernejše, last uprav, ki so pokrile izgubo.

3 Če se pri pozneje najdeni pošiljki z označeno vrednostjo ugotovi, da je vrednost njene vsebine manjša od izplačane odškodnine, mora pošiljatelj ali naslovnik, odvisno od primera, vrniti znesek te odškodnine za vrnitev pošiljke ne glede na posledice zaradi lažnega zavarovanja.


39. člen
Izmenjava pošiljk

1 Uprave si lahko s posredovanjem ene ali več njim enakih posredujočih uprav izmenjavajo zaprte sklepe in pošiljke v odprtem tranzitu v skladu s potrebami in zahtevami storitve.

2 Če izjemne okoliščine prisilijo poštno upravo, da začasno preneha opravljati svoje storitve v celoti ali delno, mora o tem takoj obvestiti zadevne uprave.

3 Če poteka prenos sklepa v tranzitu čez državo brez sodelovanja njene poštne uprave, mora biti ta uprava obveščena vnaprej. Ta oblika tranzita ne vključuje odgovornosti poštne uprave tranzitne države.

4 Uprave lahko pošiljajo površinske sklepe z letali, zmanjšano prednostjo, odvisno od dogovora med upravami, ki sprejemajo take sklepe na letališčih v svoji državi.


40. člen
Izmenjava zaprtih sklepov z vojaškimi enotami

1 Zaprti sklepi s pisemsko pošto se lahko izmenjavajo s posredovanjem kopenskih, pomorskih ali letalskih storitev drugih držav:

1.1 med poštami katerekoli države članice in poveljniki vojaških enot, ki so na voljo Organizaciji združenih narodov;

1.2 med poveljniki takih vojaških enot;

1.3 med poštami katerekoli države članice in poveljniki mornariških ali letalskih enot, vojaških ladij ali vojaških letal te države, nastanjenih v tujini;

1.4 med poveljniki mornariških ali letalskih enot, vojaških ladij ali vojaških letal iste države.

2 V sklepih, navedenih v prvem odstavku, morajo biti zaprte le pisemske poštne pošiljke, ki so poslane članom vojaških enot, častnikom in posadkam ladij ali letal ali jih oni pošiljajo na naslove, na katere oziroma s katerih so odpravljeni. Tarife in pogoje odpošiljanja zanje odreja po svojih predpisih poštna uprava države, ki je dala na voljo vojaško enoto ali ji pripadajo vojaške ladje ali letala.

3 Če ni posebnega sporazuma, je poštna uprava države, ki je dala na voljo vojaško enoto ali ji pripadajo vojaške ladje ali letala, dolžna plačati zadevnim upravam tranzitne pristojbine za sklepe, terminalne stroške in dajatve za letalski prevoz.


41. člen
Ugotavljanje odgovornosti med poštnima upravama

1 Dokler se ne dokaže nasprotno, je odgovorna tista poštna uprava, ki je prejela poštno pošiljko brez pripomb in kljub temu da je imela na voljo vsa predpisana sredstva za poizvedovanje, ne more dokazati niti vročitve naslovniku, ali če je treba, niti pravilnega prenosa do druge uprave.

2 Če pride do izgube, oplenitve ali poškodbe med prevozom in ni mogoče ugotoviti države, na katere ozemlju ali pri kateri storitvi se je to zgodilo, si udeležene uprave enakomerno razdelijo izgubo. Če pa pri navadnem paketu znesek odškodnine ne preseže zneska, izračunanega v 1. točki četrtega odstavka 34. člena za paket z maso 1 kg, krijeta to vsoto enakomerno odpravna in naslovna uprava, posredujoče uprave pa so izključene.

3 Pri pošiljkah z označeno vrednostjo odgovornost uprave do drugih uprav v nobenem primeru ne sme presegati zgornje meje zavarovane vrednosti, ki jo je sprejela.

4 Poštne uprave, ki ne opravljajo storitve pošiljk z označeno vrednostjo, morajo za take pošiljke, prepeljane v zaprtih sklepih, prevzeti odgovornost, ki je določena za priporočene pošiljke oziroma navadne pakete. Ta določba velja tudi za poštne uprave, ki ne prevzemajo odgovornosti za pošiljke z označeno vrednostjo, ki jih prevažajo z ladjami ali letali.

5 Če je prišlo do izgube, oplenitve ali poškodbe na ozemlju ali pri storitvi posredujoče uprave, ki ne opravlja storitve pošiljk z označeno vrednostjo, odpravna uprava krije tiste stroške izgube, ki jih ne pokriva posredujoča uprava. Isto pravilo velja, če je znesek škode višji od najvišje označene vrednosti, ki jo je sprejela posredujoča uprava.

6 Carino in druge dajatve, ki jih ni bilo mogoče preklicati, krijejo uprave, odgovorne za izgubo, oplenitev ali poškodbo.

7 Uprava, ki je plačala odškodnino, prevzame pravice osebe, ki je odškodnino prejela, do zneska plačane odškodnine pri vsakem morebitnem ukrepu zoper naslovnika, pošiljatelja ali tretje osebe.


3. poglavje
Posebne določbe za pisemsko pošto

42. člen
Cilji kakovosti storitev

1 Uprave morajo določiti rok za predelavo prednostnih in letalskih pošiljk ter za predelavo površinskih in navadnih pošiljk, naslovljenih na njihove države ali poslanih iz njih. Ta rok ne sme biti manj ugoden od rokov, ki so določeni za primerljive pošiljke v njihovem domačem prometu.

2 Odpravne uprave morajo objaviti cilje kakovosti storitev za prednostne in letalske pošiljke, poslane v tujino, s sklicevanjem na cilje, ki so jih določile odpravne in naslovne uprave, in pri tem upoštevati tudi čas prevoza.

3 Poštne uprave morajo občasno preverjati uresničevanje zastavljenih rokov v okviru nadzora, ki ga organizira Mednarodni urad ali ožje zveze, ali na podlagi dvostranskih sporazumov.

4 Prav tako je zaželeno, da bi poštne uprave občasno preverjale uresničevanje zastavljenih rokov z uporabo drugih sistemov kontrole kakovosti, še posebej zunanje kontrole kakovosti.

5 Kadar je mogoče, morajo uprave uporabljati sisteme merjenja kakovosti za mednarodne sklepe (v prispetju in odpravi); to naj, če je le mogoče, vključuje vrednotenje od oddaje do vročitve (od vrat do vrat, od začetka do konca).

6 Vse države članice sproti obveščajo Mednarodni urad o času, v katerem lahko prevozno sredstvo najpozneje prispe, in se nato nanj sklicujejo pri dostavljanju pošte v mednarodnem poštnem prometu. Vse morebitne spremembe je treba sporočiti Mednarodnemu uradu takoj, ko so predvidene, da jih lahko sporoči poštnim upravam, preden začnejo veljati.

7 Kadar je mogoče, je treba zagotoviti ločene informacije za prednostne in navadne prometne tokove.


43. člen
Prepošiljanje pisemskih poštnih pošiljk

1 Država članica ni dolžna odpravljati ali izročati naslovniku pisemskih poštnih pošiljk, ki so jih pošiljatelji, prebivajoči na njenem ozemlju, oddali ali dali v pošiljanje v tuji državi s ciljem, da izkoristijo tamkajšnje ugodnejše tarifne pogoje.

2 Določbe prvega odstavka se uporabljajo brez razlike za pisemske poštne pošiljke, pripravljene v državi pošiljateljevega prebivališča in nato prenesene čez mejo, kakor tudi za pisemske poštne pošiljke, pripravljene v tuji državi.

3 Naslovna uprava lahko zahteva od pošiljatelja, in če pri tem ne uspe, od sprejemne uprave plačilo poštnin za notranji promet. Če niti pošiljatelj niti sprejemna uprava nočeta plačati teh poštnin v roku, ki ga določi naslovna uprava, sme slednja te pošiljke vrniti sprejemni upravi in je upravičena zahtevati povrnitev stroškov preusmeritve ali pa ravnati z njimi v skladu s svojimi predpisi.

4 Nobena država članica ni dolžna odpravljati ali izročati naslovnikom pisemskih poštnih pošiljk, ki jih pošiljatelji oddajajo ali dajejo v pošiljanje v velikih količinah v državi, v kateri nimajo stalnega prebivališča, če je znesek terminalnih stroškov, ki naj bi ga prejela, manjši od vsote, ki bi jo prejela, ko bi bila pošta oddana v državi, v kateri pošiljatelj prebiva. Naslovna uprava lahko zahteva od sprejemne uprave plačilo, sorazmerno nastalim stroškom, ki pa ne sme biti višje od naslednjih dveh zneskov: ali 80 odstotkov notranje tarife za enakovredne pošiljke ali 0,14 DTS za pošiljko plus 1 DTS na kilogram. Če sprejemna uprava noče plačati zahtevanega zneska v roku, ki ga določi naslovna uprava, sme naslovna uprava pošiljke vrniti sprejemni upravi in je upravičena do povrnitve stroškov za preusmeritev ali pa ravnati z njimi v skladu s svojimi predpisi.


44. člen
Dopustne biološke snovi

1 Kvarljive biološke snovi, kužne snovi in trden ogljikov dioksid (suhi led), ki se uporablja kot hladilo za kužne snovi, se lahko izmenjavajo po pošti samo med uradno priznanimi usposobljenimi laboratoriji. To nevarno blago je lahko sprejeto v pošto za letalski prevoz ob upoštevanju notranjih predpisov in veljavnih tehničnih navodil Mednarodne organizacije civilnega letalstva (OACI) ter predpisov IATA o nevarnem blagu.

2 Za kvarljive biološke in kužne snovi, oblikovane in pakirane v skladu z ustreznimi določbami pravilnika, velja tarifa za prednostne pošiljke ali tarifa za pisma in priporočeno ravnanje. Dovoljena je dodatna pristojbina za predelavo teh pošiljk.

2.1 Sprejem kvarljivih bioloških in kužnih snovi je omejen na tiste države članice, katerih poštne uprave so izrazile svojo pripravljenost za sprejem takih pošiljk na vzajemni podlagi ali samo enostransko.

2.2 Take snovi ali material je treba odpraviti po najhitrejši poti, običajno letalsko, ob plačilu ustreznih dodatnih letalskih pristojbin in jim dati prednost pri dostavi.


45. člen
Elektronska pošta

1 Poštne uprave se lahko medsebojno dogovorijo o sodelovanju pri storitvah elektronske pošte.

2 Elektronska pošta je poštna storitev, ki uporablja telekomunikacije za nekajsekundni prenos sporočil, enakih izvirnim sporočilom, ki jih pošiljatelj izroči v fizični ali elektronski obliki za vročitev naslovniku v fizični ali elektronski obliki. Pri fizični vročitvi se informacija na splošno po največjem delu poti prenaša po elektronskih sredstvih in se obnovi v fizični obliki čim bližje naslovniku. Fizična sporočila se vročijo naslovniku v ovojnici kot pisemska poštna pošiljka.

3 Tarife za elektronsko pošto določijo uprave ob upoštevanju stroškov in zahtev trga.


46. člen
Tranzitne pristojbine

1 Ob upoštevanju 52. člena se za izmenjavo zaprtih sklepov med upravama ali poštama iste države s pomočjo storitev ene ali več drugih uprav (storitve tretje stranke) plačajo tranzitne pristojbine. Te dajatve pomenijo povračilo za storitve, opravljene v kopenskem, pomorskem in letalskem tranzitu.

2 Tudi za odprte sklepe se lahko plačajo tranzitne pristojbine.

3 Pogoji za njihovo uporabo in tarife so določeni v Pravilniku o pisemski pošti.


47. člen
Terminalni stroški. Splošne določbe

1 Ob upoštevanju 52. člena ima vsaka uprava, ki sprejema pisemske poštne pošiljke druge uprave, pravico zaračunati odpravni upravi plačilo za stroške, nastale ob sprejemanju mednarodne pošte.

2 Za uporabo določb glede plačevanja terminalnih stroškov se poštne uprave v skladu s seznamom, ki ga v ta namen oblikuje kongres, opredelijo kot "gospodarsko razvite države" ali kot "države v razvoju".

3 Določbe sedanje konvencije glede plačevanja terminalnih stroškov pomenijo prehodno ureditev do sprejema plačilnega sistema z upoštevanjem posebnosti posameznih držav.

4 Dostop do notranjega prometa

4.1 Vsaka uprava da drugim upravam na voljo vse tarife, določila in pogoje, ki jih zagotavlja v svojem notranjem prometu, pod enakimi pogoji, kot jih zagotavlja svojim domačim strankam.

4.2 Odpravna uprava lahko pod primerljivimi pogoji zahteva od uprave v naslovni gospodarsko razviti državi, da ji ponudi pogoje, ki jih slednja zagotavlja svojim domačim strankam za enakovredne pošiljke.

4.3 Uprave v državah v razvoju morajo sporočiti, ali dovoljujejo dostop po pogojih, navedenih v prvem odstavku 4. člena.

4.3.1 Če uprava države v razvoju izjavi, da dovoljuje dostop po pogojih, ki jih zagotavlja v svojem sistemu, velja to dovoljenje nepristransko za vse uprave zveze.

4.4 Od naslovne uprave je odvisno, da odloči, ali odpravna uprava izpolnjuje pogoje za dostop do njenega notranjega prometa.

5 Tarife za terminalne stroške za masovno pošto ne smejo biti višje od najugodnejših tarif, ki jih uporabljajo naslovne države na podlagi dvostranskih ali večstranskih dogovorov glede terminalnih stroškov. Naslovna uprava odloči, ali odpravna uprava izpolnjuje določila in pogoje za dostop.

6 Poštnooperativni svet je pooblaščen, da v medkongresnem obdobju spremeni plačila, navedena v 48. do 51. členu. Vsaka sprememba mora temeljiti na zanesljivih in primerljivih ekonomskih in finančnih podatkih ter upoštevati vse določbe o terminalnih stroških v konvenciji in Pravilniku o pisemski pošti. Vsaka sprejeta sprememba začne veljati tisti dan, ki ga določi Poštnooperativni svet.

7 Vsaka uprava se lahko v celoti ali delno odreče plačilu iz prvega odstavka.

8 Uprave lahko na podlagi dvostranskega ali večstranskega dogovora uporabijo druge plačilne sisteme poravnavanja računov za terminalne stroške.


48. člen
Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri izmenjavi med gospodarsko razvitimi državami


1 Plačevanje za pisemske poštne pošiljke, vključno z masovno pošto, toda brez M-vreč, se uvede na podlagi uporabe tarif za pošiljko in kilogram, kar kaže stroške predelave v naslovni državi; ti stroški morajo biti sorazmerni z domačo tarifo. Tarife se izračunajo v skladu s pogoji, podrobno določenimi v Pravilniku o pisemski pošti.

2 V letih od 2001 do 2003 ne smejo biti tarife za pošiljko in kilogram višje od tarif, izračunanih na podlagi 60-odstotne pristojbine za 20-gramsko pismo v notranjem prometu, niti ne smejo presegati teh tarif:

2.1 v letu 2001: 0,158 DTS za pošiljko in 1,684 DTS za kilogram;

2.2 v letu 2002: 0,172 DTS za pošiljko in 1.684 DTS za kilogram;

2.3 v letu 2003: 0,215 DTS za pošiljko in 1.684 DTS za kilogram.

3 Za leti 2004 in 2005 določi Poštnooperativni svet ustrezni končni odstotek tarif za vsako gospodarsko razvito državo v povezavi z razmerji med stroški in tarifami v posamezni državi.

4 V obdobju med letoma 2001 in 2005 se ne smejo uporabljati nižje tarife kot 0,147 DTS za pošiljko in 1,491 DTS za kilogram.

5 Za M-vreče se uporabi tarifa 0,653 DTS za kilogram.

5.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg.

6 Naslovna uprava ima pravico zaračunati dodatno plačilo 0,5 DTS za pošiljko za vročitev priporočenih pošiljk in 1 DTS za pošiljko za vročitev pošiljk z označeno vrednostjo.

7 Določbe, ki se uporabljajo med gospodarsko razvitimi državami, veljajo tudi za vsako državo v razvoju, ki izjavi, da se želi ravnati po njih in da se obravnava kot gospodarsko razvita država v skladu z določbami iz 48. do 50. člena od ter ustreznimi členi Pravilnika o pisemski pošti.


49. člen
Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri pretokih pošte iz držav v razvoju v gospodarsko razvite države

1 Plačila

1.1 Plačilo za pisemske poštne pošiljke, razen M-vreč, je 3,427 DTS za kilogram.

1.2 Za M-vreče se uporabi tarifa 0,653 DTS za kilogram.

1.2.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg.

1.3 Naslovna uprava ima pravico zahtevati dodatno plačilo 0,5 DTS za pošiljko za vročitev priporočenih pošiljk in 1 DTS za pošiljko za vročitev pošiljk z označeno vrednostjo .

2 Spreminjanje tarife

2.1 Uprava, ki odpravlja več kot 150 ton pošiljk letno v dano smer, lahko spremeni tarifo iz točke 1.1, če ugotovi, da je povprečno število pošiljk v enem kilogramu odpravljene pošte manjše od 14.

2.2 Uprava, ki prejema več kot 150 ton pošiljk letno iz dane smeri, lahko spremeni tarifo iz točke 1.1, če ugotovi, da je povprečno število pošiljk v enem kilogramu prejete pošte večje od 21.

2.3 Tarifa se spremeni po pogojih, podrobno določenih v Pravilniku o pisemski pošti.

3 Usklajevanje sistema

3.1 Če uprava, ki prejema več kot 50 ton pošiljk letno, ugotovi, da masa te pošte presega prag, izračunan v skladu s pogoji, določenimi v Pravilniku o pisemski pošti, lahko za presežno pošto uveljavi plačilni sistem, predviden v 48. členu, če ne uporablja spremembe tarif.

4 Masovna pošta

4.1 Za plačevanje masovne pošte se uporablja tarifa za pošiljko in kilogram iz prvega odstavka 48. člena.


50. člen
Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri pretokih pošte iz gospodarsko razvitih držav v države razvoju

1 Plačila

1.1 Plačilo za pisemske poštne pošiljke, razen M-vreč, je 3,427 DTS za kilogram.

1.1.1 Terminalni stroški, nastali z uporabo tarife iz točke 1.1, se povečajo za 7,5 odstotka na račun sklada za izboljševanje kakovosti storitev v državah v razvoju.

1.2 Za M-vreče se uporabi tarifa 0,653 DTS za kilogram.

1.2.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg.

1.3 Naslovna uprava ima pravico zaračunati dodatno plačilo 0,5 DTS za pošiljko za vročitev priporočenih pošiljk in 1 DTS za pošiljko za vročitev pošiljk z označeno vrednostjo .

2 Spreminjanje tarife

2.1 Uprava, ki prejema več kot 150 ton pošiljk letno iz dane smeri, lahko spremeni tarifo, če ugotovi, da je povprečno število pošiljk v 1 kilogramu prejete pošte večje od 21.

2.2 Tarifa se spremeni po pogojih, podrobno navedenih v Pravilniku o pisemski pošti.

3 Masovna pošta

3.1 Uprave, ki ne dovoljujejo dostopa po pogojih, veljavnih v notranjem prometu, lahko za prejeto masovno pošto zahtevajo plačilo 0,14 DTS za pošiljko in 1 DTS za kilogram.

3.2 Uprave, ki dovoljujejo dostop po pogojih, veljavnih v notranjem prometu, lahko za prejeto masovno pošto uvedejo plačilo, ustrezno notranjim tarifam, povečanim za 9 odstotkov, ki veljajo za domače stranke za istovrstne pošiljke, vendar ne smejo presegati tarif iz drugega odstavka 48. člena.


51. člen
Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri izmenjavi med državami v razvoju

1 Plačila

1.1 Plačilo za pisemske poštne pošiljke, razen M-vreč, je 3,427 DTS za kilogram.

1.2 Za M-vreče se uporablja tarifa 0,653 DTS za kilogram.

1.2.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg.

1.3 Naslovna uprava ima pravico zahtevati dodatno plačilo 0,5 DTS za pošiljko za vročitev priporočenih pošiljk in 1 DTS za pošiljko za vročitev pošiljk z označeno vrednostjo.

2 Spreminjanje tarife

2.1 Uprava, ki prejema več kot 150 ton pošiljk letno iz dane smeri, lahko spremeni tarifo, če ugotovi, da je povprečno število pošiljk v 1 kilogramu prejete pošte večje od 21.

2.2 Tarifa se spremeni po pogojih, podrobno navedenih v Pravilniku o pisemski pošti.

3 Masovna pošta

3.1 Uprave, ki dovoljujejo dostop po pogojih, ki veljajo v notranjem prometu, lahko za prejeto masovno pošto zahtevajo plačilo 0,14 DTS za pošiljko in 1 DTS za kilogram.

3.2 Uprave, ki dovoljujejo dostop po pogojih, veljavnih v notranjem prometu, lahko za prejeto masovno pošto uvedejo plačilo, ustrezno notranjim tarifam, povečanim za 9 odstotkov, ki velja za domače stranke za istovrstne pošiljke, vendar ne smejo presegati tarif iz drugega odstavka 48. člena.


52. člen
Oprostitev tranzitnih pristojbin in terminalnih stroškov

1 Pisemske poštne pošiljke, za katere se opravlja poštna storitev iz 2. točke drugega odstavka 8. člena, in nevročene poštne pošiljke, vrnjene v zaprtih sklepih v odpravni kraj, so oproščene plačevanja kopenskih in pomorskih tranzitnih dajatev in terminalnih stroškov. Sklepi s praznimi prevoznimi enotami so oproščeni plačila terminalnih stroškov, ne pa tudi tranzitnih pristojbin, ki jih plača poštna uprava, lastnica teh prevoznih enot.


53. člen
Stroški letalskega prevoza

1 Stroški letalskega prevoza za celotno dolžino poleta bremenijo:

1.1 pri zaprtih sklepih upravo odpravne države sklepov;


1.2 pri prednostnih pošiljkah in letalskih pošiljkah v odprtem tranzitu, vključno z napačno poslanimi pošiljkami, upravo, ki odpravlja pošiljke drugi upravi.

2 Ta pravila veljajo za pošiljke, ki so oproščene plačila kopenskih in pomorskih tranzitnih pristojbin po pogojih 52. člena, če jih prevažajo letala.

3 Vsaka naslovna uprava, ki zagotavlja letalski prevoz mednarodne pošte v svoji državi, je upravičena do nadomestila za dodatne stroške, ki jih povzroči tak prevoz, če ponderirana povprečna dolžina preletenih sektorjev presega 300 km. Dokler ni dosežen sporazum, da se to ne zaračunava, morajo biti pristojbine enake za vse prednostne sklepe in letalske sklepe iz tujine, ne glede na to, ali se ta sklep pošilja naprej z letalom ali ne.

4 Če pa naslovna uprava odmeri terminalne stroške posebej na podlagi nastalih stroškov ali domačih tarif, ne sme zaračunati nobenega dodatnega plačila za notranji letalski prevoz.

5 Naslovna uprava mora za izračun ponderirane povprečne dolžine izključiti maso vseh sklepov, za katere se obračunavajo terminalni stroški posebej na podlagi nastalih stroškov ali domačih tarif naslovne uprave.

6 Če ni posebnega dogovora med upravami, se za vsak kopenski ali pomorski tranzit letalske pošte upoštevajo tarife tranzitnih pristojbin v pravilnikih. Pristojbine za kopenski tranzit pa se ne plačajo za:

6.1 pretovarjanje letalskih sklepov med letališčema istega mesta;

6.2 prevažanje takih sklepov z letališča določenega mesta v skladišče istega mesta in vrnitev istih sklepov za preusmeritev.


54. člen
Osnovna tarifa in izračun stroškov letalskega prevoza

1 Poštnooperativni svet odobri osnovno tarifo, ki se med upravami uporablja za poravnavo računov za letalski prevoz. Izračuna jo Mednarodni urad v skladu s formulo, navedeno v Pravilniku o pisemski pošti.

2 Izračun letalskih prevoznih dajatev za zaprte sklepe, prednostne pošiljke in letalske pošiljke v odprtem tranzitu kakor tudi ustrezni načini obračunavanja so navedeni v Pravilniku o pisemski pošti.


4. poglavje
Posebne določbe za paketno pošto

55. člen
Cilji kakovosti storitev

1 Naslovne uprave določijo cilje kakovosti storitev za ravnanje z letalskimi paketi, naslovljenimi na njihove države. Cilji kakovosti, povečani za čas, potreben za carinski pregled, ne smejo biti slabši od cilja kakovosti za primerljive pošiljke v njihovem notranjem prometu.

2 Če je le mogoče, določijo naslovne uprave tudi cilje kakovosti storitev za ravnanje s površinskimi paketi, naslovljenimi na njihove države.

3 Odpravne uprave določijo cilje kakovosti storitev za letalske in površinske pakete za tujino s primerjanjem ciljev, ki jih določi naslovna uprava.

4 Uprave preverjajo dejanske učinke glede na zastavljene cilje.


56. člen
Kopenska tarifa v prispetju

1 Za pakete, ki se izmenjavajo med poštnima upravama, veljajo kopenske tarife v prispetju za vsako državo in vsak paket, izračunane s kombinacijo okvirne tarife za paket in okvirne tarife za kilogram, določene v pravilniku.

2 Ob upoštevanju gornjih okvirnih tarif določita upravi svoje kopenske tarife v prispetju tako, da so v sorazmerju s stroški njunih storitev.

3 Tarife iz prvega in drugega odstavka plačajo uprave odpravne države, razen če ta konvencija ne določi izjem od tega načela.

4 Kopenske tarife v prispetju morajo biti enake na vsem ozemlju vsake države.


57. člen
Kopenska tarifa za tranzit

1 Za pakete, ki se izmenjavajo med upravama ali poštama v isti državi z uporabo kopenskih storitev ene ali več drugih uprav, veljajo kopenske tarife za tranzit, ki se plačajo državam, katerih službe sodelujejo pri usmerjanju po kopnem, in so določene v pravilniku v skladu z ustrezno lestvico razdalj.

2 Za pakete v odprtem tranzitu so posredujoče uprave upravičene zaračunati enotno tarifo za pošiljko, kot je določeno v pravilniku.

3 Tarife iz prvega in drugega odstavka plačajo uprave odpravne države, razen če ta konvencija ne določi izjem od tega načela.


4 Poštnooperativni svet je pooblaščen, da med kongresoma spreminja tarife za kopenski tranzit. Vsaka sprememba po metodologiji, ki zagotavlja pravično plačilo upravam, ki opravljajo tranzitne operacije, mora temeljiti na zanesljivih in vzorčnih ekonomskih in finančnih podatkih. Vsaka sprememba začne veljati tisti dan, ki ga določi Poštnooperativni svet.

5 Kopenska tarifa za tranzit se ne plača za:


5.1 pretovarjanje letalskih sklepov med letališčema v istem mestu;

5.2 prevažanje takih sklepov med letališčem v določenem mestu in skladiščem, ki je v istem mestu, in za vračilo teh istih sklepov za nadaljnje pošiljanje.


58. člen
Pomorska tarifa

1 Vsaka država, katere službe sodelujejo pri pomorskem prevozu paketov, je pooblaščena, da zaračuna pomorske tarife, navedene v drugem odstavku. Te tarife plačajo uprave odpravne države, razen če ta konvencija ne določi izjem od tega načela.

2 Za vsak uporabljen pomorski prevoz mora biti pomorska tarifa določena v Pravilniku o paketni pošti skladno z ustrezno lestvico razdalj.

3 Poštne uprave lahko povišajo pomorsko tarifo za največ 50 odstotkov, računano skladno z drugim odstavkom 58. člena. Lahko pa jo znižajo, če to želijo.

4 Poštnooperativni svet je pooblaščen, da med kongresoma spreminja pomorske tarife. Vsaka sprememba po metodologiji, ki zagotavlja pravično plačilo upravam, ki opravljajo tranzitne operacije, mora temeljiti na zanesljivih in vzorčnih ekonomskih in finančnih podatkih. Vsaka sprememba začne veljati tisti dan, ki ga določi Poštnooperativni svet.


59. člen
Stroški letalskega prevoza

1 Poštnooperativni svet odobri temeljno tarifo, ki se med upravami uporablja za poravnavanje računov za letalski prevoz. Izračuna jo Mednarodni urad po formuli, navedeni v Pravilniku o pisemski pošti.

2 Izračun stroškov letalskega prevoza zaprtih pošiljk in letalskih paketov, ki se pošiljajo v odprtem tranzitu, je določen v Pravilniku o paketni pošti.

3 Pretovarjanje na istem letališču med opravljanjem prenosa letalskih paketov, ki jih zapovrstjo prevaža več različnih letalskih služb, se opravlja brez plačila.


60. člen
Izjeme pri tarifah

1 Tarife se ne zaračunajo za službene pakete ter pakete vojnih ujetnikov in civilnih zapornikov, razen za stroške letalskega prevoza, ki veljajo za letalske pakete.


5. poglavje
Storitev EMS


61. člen
Storitev EMS

1 EMS je najhitrejša poštna storitev, ki se opravlja s fizičnimi sredstvi in ima v izmenjavi med upravami, ki so se dogovorile za zagotavljanje te storitve, prednost pred drugimi poštnimi pošiljkami. Vključuje prevzemanje, pošiljanje in vročanje korespondence, dokumentov ali blaga v zelo kratkih rokih.

2 Dvostranski dogovori urejajo storitev EMS. Vprašanja, ki niso posebej opredeljena v teh dogovorih, urejajo ustrezne določbe v aktih zveze.

3 Če je le mogoče, mora biti ta storitev razpoznavna po logotipu, kot ga prikazuje spodnji vzorec, in ga sestavljajo:

– krilo oranžne barve;

– črke EMS v modri barvi;

– trije vodoravni oranžni trakovi.

Logotip se lahko dopolni z imenom storitve v dani državi.



4 Tarife za to storitev določi odpravna uprava z upoštevanjem stroškov in zahtev trga.


Tretji del
Prehodne in končne določbe


62. člen
Obveznost zagotavljanja storitve paketne pošte

1 Države, ki pred uveljavitvijo te konvencije niso bile pogodbenice Sporazuma o poštnih paketih, niso ne glede na prvi odstavek 10. člena dolžne zagotavljati storitve paketne pošte.


63. člen
Obveznosti glede kazenskih ukrepov

1 Vlade držav članic se zavezujejo, da bodo sprejele ali predlagale zakonodajnim organom svojih držav potrebne ukrepe:


1.1 za kaznovanje ponarejanja poštnih znamk, tudi če so vzete iz obtoka, in mednarodnih kuponov za odgovor;

1.2 kaznovanje uporabe ali dajanja v obtok:

1.2.1 ponarejenih poštnih znamk (tudi če so vzete iz obtoka) ali že uporabljenih poštnih znamk kakor tudi ponarejenih ali že uporabljenih odtisov frankirnih ali tiskarskih strojev;

1.2.2 ponarejenih mednarodnih kuponov za odgovor;

1.3 prepoved in preprečevanje vseh goljufij pri proizvodnji in dajanju v obtok znamk in tiskanih odtisov, ki se uporabljajo v poštni storitvi in so ponarejeni ali posnemani tako, da se lahko zmotno štejejo za znamke in tiskane odtise, ki jih je izdala poštna uprava države članice;

1.4 za preprečevanje, in če je treba, kaznovanje vstavljanja mamil in psihotropnih snovi kakor tudi eksplozivnih, vnetljivih ali drugih nevarnih snovi v poštne pošiljke, razen če konvencija njihovega vnosa izrecno ne dovoljuje;

1.5 za preprečevanje in kaznovanje vstavljanja v poštne pošiljke predmetov s pedofilsko ali pornografsko vsebino, na katerih so otroci.


64. člen
Pogoji za sprejemanje predlogov v zvezi s konvencijo in pravilniki

1 Predloge, ki so predloženi kongresu in se nanašajo na to konvencijo, mora sprejeti večina držav članic, ki so navzoče in glasujejo, da začnejo veljati. Pri glasovanju mora biti navzoča najmanj polovica držav članic, udeleženk kongresa.

2 Predloge, ki se nanašajo na Pravilnik o pisemski pošti in Pravilnik o paketni pošti, mora sprejeti večina članov Poštnooperativnega sveta, da začnejo veljati.

3 Za začetek veljavnosti predlogov, ki so sprejeti med kongresoma in se nanašajo na to konvencijo in njen sklepni protokol, je potrebna:

3.1 dvetretjinska večina glasov, če je vsaj polovica držav članic zveze odgovorila na vprašalnik, če gre za spremembe;

3.2 večina glasov, če gre za razlago določb.

4 Ne glede na določbe 1. točke tretjega odstavka lahko vsaka država članica, katere notranja zakonodaja še ni usklajena s predlaganimi spremembami, v 90 dneh po njihovi uradni objavi pošlje generalnemu direktorju Mednarodnega urada pisno izjavo, da ne more sprejeti teh sprememb.


65. člen
Začetek veljavnosti in trajanje konvencije

1 Ta konvencija začne veljati 1. januarja 2001 in velja do začetka izvajanja aktov naslednjega kongresa.

V potrditev tega so pooblaščeni predstavniki vlad držav članic podpisali to konvencijo v enem izvirniku, ki se deponira pri generalnem direktorju Mednarodnega urada. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.


Sklenjeno v Pekingu 15. septembra 1999.



Sklepni protokol k Svetovni poštni konvenciji


Člen

I. Lastništvo poštnih pošiljk
II. Pristojbine
III. Izjema pri oprostitvi poštnin za literaturo za slepe

IV. Osnovne storitve

V. Mali paketi
VI. Tiskovine. Največja dovoljena masa

VII. Zagotavljanje storitve poštnih paketov

VIII. Paketi. Največja dovoljena masa
IX. Najvišje vrednosti za pošiljke z označeno vrednostjo
X. Povratnica

XI. Storitev mednarodnih pošiljk s plačanim odgovorom

XII. Prepovedi (pisemska pošta)
XIII. Prepovedi (paketna pošta)
XIV. Predmeti, za katere se plačajo carinske dajatve
XV. Umik pošiljk iz pošte. Sprememba ali popravek naslova
XVI. Poizvednice
XVII. Pristojbina za predložitev carini
XVIII. Odgovornost poštnih uprav
XIX. Nadomestila
XX. Izjeme pri načelu odgovornosti
XXI. Izključitev odgovornosti poštnih uprav
XXII. Plačilo odškodnine
XXIII. Prepošiljanje pisemskih pošiljk v tujini

XXIV. Terminalni stroški

XXV. Stroški za notranji letalski prevoz
XXVI. Posebne kopenske tarife v prispetju
XXVII. Posebne tarife




Sklepni protokol k Svetovni poštni konvenciji



Ob podpisovanju Svetovne poštne konvencije, sklenjene tega dne, so se podpisani pooblaščeni predstavniki sporazumeli o:navedenem :

I. člen

Lastništvo poštnih pošiljk

1 3. člen ne velja za Antigvo in Barbudo, Avstralijo, Bahrajn, Barbados, Belize, Bocvano, Brunej Darussalam, čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, Kanado, Dominiko, Egipt, Fidži, Gambijo, Gano, Grenado, Gvajano, Hongkong, Irsko, Jamajko, Kenijo, Kiribati, Kitajsko, Kuvajt, Lesoto, Malavi, Malezijo, Mauritius, Nauru, Nigerijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo, Salomonove otoke, Sejšele, Sierra Leone, Singapur, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucio, Saint Vincent in Grenadine, Zahodno Samoo, Svazi, Tanzanijo (Združeno republiko), Trinidad in Tobago, Tuvalu, Ugando, Vanuatu, Zambijo, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Zimbabve.

2 3. člen ne velja več za Dansko, katere zakonodaja ne dovoljuje umika iz pošte ali spremembe naslova poštnih pisemskih pošiljk na zahtevo pošiljatelja od trenutka, ko je bil naslovnik obveščen o prispetju pošiljke, naslovljene nanj.


II. člen

Pristojbine

1 Ne glede na določbe petega odstavka 7. člena ima poštna uprava Kanade pravico zaračunati poštnine poleg tistih, ki so predvidene v pravilnikih, kadar so take pristojbine v skladu z njeno notranjo zakonodajo.


III. člen

Izjema pri oprostitvi poštnin za literaturo za slepe

1 Ne glede na četrti odstavek 8. člena smeta poštni upravi Saint Vincenta in Grenadinov ter Turčije, ki ne priznavata oprostitve poštnine za literaturo za slepe pri svoji notranji storitvi, zaračunati poštnino in pristojbine za posebne storitve, ki pa vseeno ne smejo presegati poštnin v njunem notranjem prometu.

2 Ne glede na četrti odstavek 8. člena lahko poštne uprave Avstrije, Japonske, Kanade, Nemčije, Švice, Združenih držav Amerike ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska zaračunajo pristojbine za posebne storitve, ki veljajo za literaturo za slepe v njihovem notranjem prometu.


IV. člen
Osnovne storitve

1 Kljub določbam 10. člena se Avstralija ne strinja z vključevanjem poštnih paketov med osnovne storitve.


V. člen

Mali paketi

1 Kljub določbam 10. člena te konvencije lahko poštna uprava Saudove Arabije zavrne sprejem malih paketov, katerih masa presega 1 kilogram.


VI. člen

Tiskovine. Največja dovoljena masa


1 Kljub določbam 2. točke četrtega odstavka 10. člena lahko poštni upravi Kanade in Irske omejita največjo dovoljeno maso za tiskovine v prispetju in odpravi na 2 kilograma.


VII. člen

Zagotavljanje storitve poštnih paketov

1 Latvija in Norveška si pridržujeta pravico do opravljanja storitve poštnih paketov po določbah te konvencije ali pri paketih v odpravi in na podlagi dvostranskega dogovora s katerimkoli drugim sredstvom, ugodnejšim za njune stranke.


VIII. člen

Paketi. Največja dovoljena masa.


1 Ne glede na določbe šestega odstavka 10. člena lahko poštna uprava Kanade omeji največjo maso paketov v prispetju in odpravi na 30 kilogramov.


IX. člen
Najvišje vrednosti za pošiljke z označeno vrednostjo

1 Švedska si pridržuje pravico do omejitve vrednosti vsebine priporočenih pisemskih poštnih pošiljk in pisemskih poštnih pošiljk z označeno vrednostjo ter paketov z označeno vrednostjo ali brez nje, poslane na Švedsko v okviru omejitev iz spodnje preglednice:



Te omejitve ni mogoče preprečiti z delnimi zavarovanji vrednosti, ki presega 4000 DTS (za pisemske poštne pošiljke) in 4500 DTS (za poštne pakete). Glede narave vsebine priporočenih in pošiljk z označeno vrednostjo ni novih omejitev. Pošiljke, katerih vrednost presega navedene omejitve, se vrnejo odpravni pošti.



X. člen

Povratnica

1 Poštni upravi Kanade je dovoljeno, da ne upošteva 18. člena v zvezi s paketi, saj v svojem notranjem prometu ne opravlja storitve povratnice za pakete.


XI. člen
Storitev mednarodnih pošiljk s plačanim odgovorom

1 Ne glede na prvi odstavek 21. člena poštna uprava Vietnama ne sprejema obveznosti za vračanje tovrstnih pošiljk CCRI.


XII. člen
Prepovedi (pisemske pošiljke)


1 Izjemoma poštni upravi Libanona in Demokratične ljudske republike Koreje ne sprejemata priporočenih pošiljk, ki vsebujejo kovance, bankovce, kakršnekoli vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali neobdelano, drage kamne, dragulje ali druge dragocenosti. Določbe Pravilnika o pisemski pošti, ki se nanašajo na njuno odgovornost glede oplenitev in poškodovanj ali pošiljke, ki vsebujejo steklene ali lomljive predmete, zanju niso strogo obvezne.

2 Izjemoma poštne uprave Bolivije, Iraka, Kitajske (Ljudske republike) brez posebne administrativne pokrajine Hongkong, Nepala, Pakistana, Saudove Arabije, Sudana in Vietnama ne sprejemajo priporočenih pošiljk, ki vsebujejo kovance, bankovce, bone, kakršnekoli vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali neobdelano, drage kamne, dragulje ali druge dragocenosti.

3 Poštna uprava Mjanmara si pridržuje pravico, da ne sprejema pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo dragocene predmete, navedene v petem odstavku 25. člena, ker je sprejemanje takih pošiljk v nasprotju z njeno notranjo zakonodajo.

4 Poštna uprava Nepala ne sprejema priporočenih pošiljk ali pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo bone ali kovance, razen če za to ni posebnega sporazuma.

5 Poštna uprava Uzbekistana ne sprejema pošiljk ali pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance, bankovce, čeke, poštne znamke ali tujo valuto ter ne prevzema nobene odgovornosti, če se take pošiljke izgubijo ali poškodujejo.

6 Poštna uprava Irana (Islamske republike) ne sprejema pisemskih poštnih pošiljk s predmeti, ki so v nasprotju z islamsko vero.

7 Poštna uprava Filipinov si pridržuje pravico, da ne sprejema pisemskih poštnih pošiljk (navadnih, priporočenih ali z označeno vrednostjo), ki vsebujejo kovance, bone, kakršnekoli vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali neobdelano, drage kamne in druge dragocenosti.

8 Poštna uprava Avstralije ne sprejema poštnih pošiljk, ki vsebujejo zlato ali srebro v palicah ali bankovce. Poleg tega ne sprejema priporočenih pošiljk za dostavo v Avstraliji ali pošiljk v odprtem tranzitu, ki vsebujejo dragocene predmete kot npr. nakit, žlahtne kovine, drage ali poldrage kamne, vrednostne papirje, kovance ali kakršnekoli druge vrednostne papirje. Zavrača vsako odgovornost za pošiljke, ki niso oddane v skladu s tem pridržkom.

9 Poštna uprava Kitajske (Ljudske republike) brez posebne administrativne pokrajine Hongkong v skladu s svojimi notranjimi predpisi ne sprejema pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance, bankovce, bone, kakršnekoli vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, in potovalne čeke.

10 Poštni upravi Latvije in Mongolije si pridržujeta pravico, da ne sprejemata navadnih ali priporočenih pošiljk ali pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance, bankovce, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, in potovalne čeke, ker je to v nasprotju z njunima notranjima zakonodajama.

11 Poštna uprava Brazilije si pridržuje pravico, da ne sprejema navadne ali priporočene pošte ali pošte z označeno vrednostjo, ki vsebuje kovance, bankovce, ki so v obtoku, ali kakršnekoli vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika.

12 Poštna uprava Vietnama si pridržuje pravico, da ne sprejema pisem, ki vsebujejo predmete ali blago.


XIII. člen

Prepovedi (paketi)


1 Poštne uprave Kanade, Mjanmara in Zambije so pooblaščene, da ne sprejemajo paketov z označeno vrednostjo, ki vsebujejo dragocene predmete, navedene v drugi točki petega odstavka 25. člena, ker je to v nasprotju z njihovimi notranjimi predpisi.

2 Izjemoma poštni upravi Libanona in Sudana ne sprejemata paketov, ki vsebujejo kovance, bone, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne ali druge dragocenosti ali tiste, ki vsebujejo tekočine ali lahko topljive prvine ali izdelke iz stekla ali njim podobne oziroma lomljive predmete. Določbe Pravilnika o paketni pošti ju ne zavezujejo.

3 Poštna uprava Brazilije je pooblaščena, da v skladu s svojimi predpisi ne sprejema paketov z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance in bone v obtoku ter tudi vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika.

4 Poštna uprava Gane je pooblaščena, da ne sprejema paketov z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance in bone v obtoku, ker je to v nasprotju z njenimi notranjimi predpisi.

5 Poleg predmetov, navedenih v 25. členu, poštna uprava Saudove Arabije tudi ne sprejema paketov, ki vsebujejo kovance, bone ali vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne ali druge dragocenosti. Ne sprejema tudi paketov, ki vsebujejo zdravila vseh vrst, razen če je priložen ustrezen zdravniški recept, ki ga je izdal pristojni uradni organ, predmetov za gašenje požarov, kemijskih tekočin ali predmetov, ki so v nasprotju z islamsko vero.

6 Poleg predmetov, navedenih v 25. členu, poštna uprava Omana ne sprejema pošiljk, ki vsebujejo:

6.1 zdravila vseh vrst, razen če je priložen ustrezen zdravniški recept, ki ga je izdal pristojni uradni organ;

6.2 izdelke za gašenje požarov in kemijske tekočine;

6.3 predmete, ki so v nasprotju z islamsko vero.

7 Poleg predmetov, navedenih v 25. členu, je poštna uprava Irana (Islamske republike) pooblaščena, da ne sprejema paketov, ki so v nasprotju z islamsko vero.

8 Poštna uprava Filipinov je pooblaščena, da ne sprejema paketov, ki vsebujejo kovance, bone ali vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne ali druge dragocenosti ali tekočine in druge lahko topljive snovi ali izdelke iz stekla ali podobne oziroma lomljive predmete.

9 Poštna uprava Avstralije ne sprejema poštnih pošiljk, ki vsebujejo zlato ali srebro v palicah ali bankovce.

10 Poštna uprava Kitajske (Ljudske republike) ne sprejema navadnih paketov, ki vsebujejo kovance, bone, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne in druge dragocenosti. Poleg tega poštna uprava Kitajske brez posebne administrativne pokrajine Hongkong ne sprejema paketov z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance, bone, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika ali potovalne čeke.

11 Poštna uprava Mongolije si pridržuje pravico, da v skladu s svojo notranjo zakonodajo ne sprejema paketov, ki vsebujejo kovance, bankovce, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika in potovalne čeke.

12 Poštna uprava Latvije ne sprejema navadnih paketov in paketov z označeno vrednostjo, ki vsebujejo kovance, bankovce, vrednostne papirje (čeke), ki se glasijo na prinosnika, tujo valuto, ter ne prevzema odgovornosti ob izgubi ali uničenju tovrstnih pošiljk.


XIV. člen

Predmeti, za katere se plačajo carinske dajatve

1 V zvezi s 25. členom poštni upravi Bangladeša in El Salvadorja ne sprejemata pošiljk z označeno vrednostjo, ki vsebujejo predmete, za katere se plačajo carinske dajatve.

2 V zvezi s 25. členom poštne uprave Afganistana, Albanije, Azerbajdžana, Belorusije, Čila, El Salvadorja, Estonije, Italije, Kambodže, Kolumbije, Koreje (Demokratične ljudske republike), Kube, Latvije, Nepala, Peruja, San Marina, Turkmenistana, Ukrajine, Uzbekistana in Venezuele ne sprejemajo navadnih in priporočenih pisem, ki vsebujejo predmete, za katere se plačajo carinske dajatve.

3 V zvezi s 25. členom poštne uprave Benina, Burkine Faso, Džibutija, Malija, Mavretanije, Slonokoščene obale (Republike) in Vietnama ne sprejemajo navadnih pisem, ki vsebujejo predmete, za katere se plačajo carinske dajatve.

4 Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka je pošiljanje serumov, cepiv in nujno potrebnih zdravil, ki jih je težko priskrbeti, dovoljeno v vsakem primeru.



XV. člen

Umik pošiljk iz pošte. Sprememba ali popravek naslova.


1 29. člen ne velja za Antigvo in Barbudo, Bahame, Bahrajn, Barbados, Belize, Bocvano, Brunej Darussalam, čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, Dominiko, Fidži, Gambijo, Grenado, Gvajano, Hongkong, Irak, Irsko, Jamajko, Kanado, Kenijo, Kiribati, Kitajsko, Korejo (Demokratično ljudsko republiko), Kuvajt, Lesoto, Malavi, Malezijo, Mjanmar, Nauru, Nigerijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucio, Saint Vincent in Grenadini, Salomonove otoke, Sejšele, Sierra Leone, Singapur, Svazi, Tanzanijo (Združeno republiko), Trinidad in Tobago, Tuvalu, Ugando, Vanuatu, Zahodno Samoo, Zambijo ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, katerih zakonodaje ne dovoljujejo umika ali spremembe naslova pisemskih pošiljk na zahtevo pošiljatelja.

2 29. člen velja za Avstralijo samo, če je v skladu z njeno zakonodajo.

3 Ne glede na četrti odstavek 29. člena so El Salvador, Filipini, Panama (Republika) in Venezuela pooblaščeni, da ne vračajo paketov, za katere je naslovnik že zahteval carinski postopek, ker to ni v skladu s carinskimi predpisi teh držav.


XVI. člen

Poizvednice

1 Ne glede na četrti odstavek 30. člena si poštne uprave Čada, čezmorskih ozemelj Združenega kraljestva, Egipta, Filipinov, Gabona, Grčije, Irana (Islamske republike), Koreje (Demokratične ljudske republike), Mjanmara, Mongolije, Saudove Arabije, Sirske arabske republike, Sudana, Ukrajine, Zambije in Zelenortskih otokov pridržujejo pravico, da strankam zaračunajo pristojbine za reševanje poizvednic po pisemskih poštnih pošiljkah.

2 Ne glede na četrti odstavek 30. člena si poštne uprave Argentine, Avstrije, Češke (republike) in Slovaške pridržujejo pravico, da zaračunajo posebno pristojbino, če se izkaže, da je bilo zahtevano in izvedeno poizvedovanje neupravičeno.

3 Poštne uprave Afganistana, Egipta, Gabona, Irana (Islamske republike), Konga (Republike), Mjanmara, Mongolije, Saudove Arabije, Sirske arabske republike, Sudana, Surinama, Zelenortskih otokov, Ukrajine in Zambije si pridržujejo pravico, da zaračunajo strankam pristojbine za poizvedovanja po paketih.


XVII. člen
Pristojbina za predložitev carini

1 Poštna uprava Gabona si pridržuje pravico zaračunati svojim strankam pristojbino za predložitev carini.

2 Poštni upravi Konga (Republike) in Zambije si pridržujeta pravico, da svojim strankam zaračunata pristojbino za predložitev paketov carini.


XVIII. člen

Odgovornost poštnih uprav

1 Poštne uprave Bangladeša, Benina, Burkine Faso, Konga (Republike), Džibutija, Indije, Libanona, Madagaskarja, Malija, Mavretanije, Nepala, Nigra, Senegala, Slonokoščene obale (Republike), Toga in Turčije so pooblaščene, da ne upoštevajo 1. podtočke 1. točke prvega odstavka 34. člena glede odgovornosti ob oplenitvah ali poškodovanju priporočenih pošiljk.

2 Ne glede na 1. podtočko 1. točke prvega odstavka 34. člena in prvi odstavek 35. člena so poštne uprave Čila, Egipta, Kitajske (Ljudske republike) in Kolumbije odgovorne samo za izgubo, popolno oplenitev ali uničenje vsebine priporočenih pošiljk.

3 Ne glede na 34. člen poštni upravi Egipta in Saudove Arabije ne prevzemata nobene odgovornosti za izgubo ali poškodovanje pošiljk, ki vsebujejo predmete, omenjene v petem odstavku 25. člena.

4 Poštni upravi Indije in Nepala sta pooblaščeni, da ne upoštevata 1. podtočke 1. točke prvega odstavka 34. člena glede odgovornosti v zvezi z oplenitvijo ali poškodovanjem navadnih poštnih paketov.


XIX. člen
Nadomestila

1 Ne glede na 34. člen imajo poštne uprave Angole, Antigve in Barbude, Avstralije, Bahamov, Bangladeša, Barbadosa, Belizeja, Bolivije, Bocvane, Bruneja Darussalama, čezmorskih ozemelj Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, katerih notranji predpisi tega ne dovoljujejo, Dominikanske republike, Dominike, El Salvadorja, Fidžija, Filipinov, Gambije, Grenade, Gvatemale, Gvajane, Kanade, Kiribatija, Lesota, Malavija, Malte, Mauritiusa, Nauruja, Nigerije, Papue Nove Gvineje, Saint Kittsa in Nevisa, Saint Lucie, Saint Vincenta in Grenadinov, Salomonovih otokov, Sejšelov, Sierre Leone, Svazija, Trinidada in Tobaga, Zambije, Združenih držav Amerike in Zimbabveja pravico, da ne plačajo odškodnine za pakete brez označene vrednosti, ki so izgubljeni, oplenjeni ali poškodovani pri njihovi storitvi.

2 Ne glede na 34. člen imajo poštne uprave Argentine, Avstrije, Brazilije, Čila, Grčije, Katarja, Kenije, Koreje (Demokratične ljudske republike), Latvije, Mehike, Omana, Romunije, Saudove Arabije, Turčije, Ukrajine, Uzbekistana in Vietnama pravico, da ne poravnajo odškodnine za pakete brez označene vrednosti, izgubljene, oplenjene ali poškodovane pri njihovi storitvi, državam, ki ne poravnavajo takih odškodnin v skladu prvim odstavkom tega člena.

3 Ne glede na osmi odstavek 34. člena imajo Združene države Amerike pravico, da zadržijo pošiljateljevo pravico do odškodnine za pakete z označeno vrednostjo tudi po tem, ko so bili naslovniku vročeni, razen če se pošiljatelj tej pravici odreče v korist naslovnika.

4 Če so Združene uprave Amerike posredujoča poštna uprava, so pooblaščene, da ne plačajo odškodnine drugim upravam ob izgubi, oplenitvi ali poškodovanju tranzitnih paketov z označeno vrednostjo v odprtem tranzitu ali poslanih v zaprtih sklepih.

5 Ne glede na 34. člen ima poštna uprava Vietnama pravico, da ne poravna stroškov za izgubljene ali poškodovane priporočene pošiljke ali pakete, ki vsebujejo denar, vrednostne papirje, ki se glasijo na prinosnika, potovalne čeke, zlato, srebro in drage kamne.

6 Ne glede na 34. člen ima Kanada pravico, da ne poravna in ne obračuna odškodnine za izgubo, oplenitev ali uničenje navadnih paketov in ne vrne že plačanih pristojbin in dajatev.



XX. člen

Izjeme pri načelu odgovornosti

1 Ne glede na 34. člen so Bolivija, Egipt, Filipini, Irak, Jemen, Kongo (Demokratična republika), Saudova Arabija, Sudan in Turčija pooblaščeni, da ne poravnavajo odškodnin za poškodbe na paketih v prispetju iz katerekoli države in naslovljenih nanje, ki vsebujejo tekočine, hitro topljive snovi, steklene predmete ali podobne lomljive ali pokvarljive predmete.

2 Ne glede na 34. člen imata Saudova Arabija in Sudan pravico, da ne plačata odškodnine za pakete, ki vsebujejo predmete, prepovedane s petim odstavkom 25. člena.


XXI. člen

Izključitev odgovornosti poštnih uprav

1 Poštna uprava Bolivije ni dolžna upoštevati prvega odstavka 35. člena glede njene odgovornosti ob popolni oplenitvi ali uničenju priporočenih pošiljk.

2 Poštna uprava Nepala ima pravico, da pri paketih ne upošteva 4. točke prvega odstavka 35.. člena.


XXII. člen
Plačilo odškodnine

1 Poštne uprave Bangladeša, Bolivije, Gvineje, Nepala in Nigerije niso dolžne upoštevati tretjega odstavka 37. člena, če gre za dokončno poravnavo zadeve v obdobju dveh mesecev ali za sámo obvestilo odpravni ali namembni upravi, odvisno od primera, če pristojni organi zadržijo, zaplenijo ali uničijo pisemsko poštno pošiljko zaradi njene vsebine ali če je zasežena na podlagi zakonodaje navedenih držav.

2 Poštne uprave Džibutija, Konga (Republike), Libanona, Madagaskarja in Saudove Arabije niso dolžne upoštevati tretjega odstavka 37. člena, če gre za dokončno poravnavo zahtevka glede pisemske poštne pošiljke v obdobju dveh mesecev. Prav tako se ne strinjajo, da druga uprava z njihovega računa plača upravičencu odškodnino po poteku omenjenega obdobja.

3 Poštne uprave Angole, Gvineje, Libanona in Saudove Arabije niso dolžne upoštevati tretjega odstavka 37. člena, če gre za dokončno poravnavo odškodninskih zahtevkov v obdobju dveh mesecev. Prav tako se ne strinjajo, da se upravičencu plača odškodnina po poteku omenjenega roka.

4 Poštni upravi Nigra in Tajske nista dolžni upoštevati tretjega odstavka 37. člena, če se nanaša na dokončno poravnavo zadeve, ki jim je bila poslana po faksimilni napravi v tridesetih dneh. Prav tako se ne strinjajo, da druga uprava plača upravičencu odškodnino z njihovega računa po poteku omenjenega roka.

5 Ne glede na tretji odstavek 37. člena si Združene države Amerike in Malezija pridržujejo pravico, da dokončno odgovorijo na zahtevke v dveh mesecih od dneva zahtevka ne glede na sredstvo za prenos poizvednice.


XXIII. člen
Prepošiljanje pisemskih pošiljk v tujini

1 Poštne uprave Grčije, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Združenih držav Amerike si pridržujejo pravico, da zaračunajo pristojbino, enako strošku potrebne predelave, vsaki upravi, ki jim je po četrtem odstavku 43. člena poslala pošiljke, ki jih niso izvirno kot poštne pošiljke odpravile njihove službe.

2 Ne glede na četrti odstavek 43. člena si poštna uprava Kanade pridržuje pravico zaračunati odpravni upravi tak znesek, ki zagotovi najmanj pokritje stroškov, nastalih pri predelavi takih pošiljk.

3 Četrti odstavek 43. člena dovoljuje namembni poštni upravi, da od sprejemne uprave zahteva ustrezno povračilo za vročanje pisemskih poštnih pošiljk, preposlanih v velikih količinah. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska si pridržuje pravico, da omeji vsako tako plačilo na ustrezno notranjo tarifo za enake pošiljke v namembni državi.

4 Četrti odstavek 43. člena dovoljuje namembni poštni upravi, da zahteva od sprejemne uprave ustrezno povračilo za vročanje pisemskih poštnih pošiljk, preposlanih v velikih količinah. Avstralija, Bahami, Barbados, Brunej Darussalam, čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, Grenada, Gvajana, Indija, Kitajska (Ljudska republika), Malezija, Nepal, Nizozemska, Nizozemski Antili in Aruba, Nova Zelandija, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadini, Singapur, Surinam, Šrilanka, Tajska, Združene države Amerike ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska si pridržujejo pravico, da omejijo vsako tako plačilo na mejne vrednosti, ki so v pravilniku določene za masovno pošto.

5 Ne glede na pridržke iz četrtega odstavka si Argentina, Benin, Brazilija, Burkina Faso, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Gvineja, Italija, Izrael, Japonska, Jordanija, Kamerun, Libanon, Mali, Maroko, Mavretanija, Monako, Nemčija, Portugalska, Saudova Arabija, Senegal, Sirska arabska republika, Slonokoščena obala (Republika) in Togo pridržujejo pravico, da v celoti upoštevajo 43. člen konvencije za pošto, ki jo prejmejo od držav članic zveze.

6 Pri izvajanju četrtega odstavka 43. člena si poštna uprava Nemčije pridržuje pravico, da zahteva od države pošiljateljice pošiljk odškodnino v višini, kot bi jo dobila od poštne uprave države, v kateri ima pošiljatelj svoje stalno prebivališče.


XXIV. člen

Terminalni stroški

1 Ne glede na 3. točko prvega odstavka 49. člena in 3. točko prvega odstavka 51. člena niso poštne uprave Egipta, Katarja, Kuvajta, Latvije, Omana, Saudove Arabije, Sirske arabske republike, Vietnama in Združenih arabskih emiratov dolžne plačati dodatne odškodnine za vročitev priporočenih pisemskih poštnih pošiljk, poslanih iz njihovih držav.

2 Ne glede na 3. točko prvega odstavka 49. člena in 3. točko prvega odstavka 51. člena se od poštnih uprav Džibutija, Gane, Indije, Jemna in Nepala ne more zahtevati dodatna odškodnina za vročitev priporočenih pisemskih poštnih pošiljk in pisemskih poštnih pošiljk z označeno vrednostjo, poslanih iz njihovih držav.

3 Ne glede na pridržke katerekoli države glede 3. točke prvega odstavka 49. člena in tretje točke prvega odstavka 51. člena poštna uprava Avstralije ne bo zahtevala podpisa ob dostavi priporočenih pošiljk, za katere ni bila poravnana dodatna odškodnina.

4 Ob upoštevanju pridržkov držav, ki so jih izrazile do obveznosti iz 3. točke prvega odstavka 49. člena in 3. točke prvega odstavka 51. člena glede dodatne odškodnine za priporočene pošiljke in pošiljke z označeno vrednostjo, si Združene države Amerike pridržujejo pravico, da take pošiljke obravnavajo kot navadno pošto in ne plačajo odškodnine za izgubo, oplenitev ali poškodovanje takih pošiljk v njeni storitvi.

5 Ne glede na pridržke k XXIV. členu si Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter čezmorska ozemlja Združenega kraljestva pridržujejo pravico, da pri svojem prometu z drugimi državami v celoti uporabijo določbe, odobrene na kongresu v Pekingu glede zaračunavanja dodatne odškodnine za vročitev priporočenih pisemskih poštnih pošiljk in pisemskih poštnih pošiljk z označeno vrednostjo.

6 Ne glede na pridržke k prvemu in drugemu odstavku XXIV. in XXIV. člena si države članice Avstrija, Bahami, Barbados, Belize, Benin, Bolgarija (Republika), Bolivija, Brazilija, Burkina Faso, Češka republika, čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, Čile, Dominikanska republika, Dominika, Egipt, El Salvador, Estonija, Finska, Francija, Gabon, Grčija, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras (Republika), Islandija, Italija, Jamajka, Japonska, Južna Afrika, Kamerun, Kanada, Kostarika, Kuba, Lihtenštajn, Malezija, Mali, Maroko, Mavretanija, Mehika, Moldova, Nikaragva, Nizozemska, Peru, Poljska (Republika), Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadini, Senegal, Singapur, Slonokoščena obala (Republika), Slovaška, Sudan, Surinam, Španija, Švedska, Švica, Trinidad in Tobago, Tunizija, Urugvaj, Venezuela, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Zelenortski otoki pridržujejo pravico, da pri medsebojnih odnosih med podpisnicami tega pridržka v celoti uporabijo določbe, ki jih je odobril kongres v Pekingu in se nanašajo na dodatno odškodnino za vročitev priporočenih pisemskih poštnih pošiljk.

7 V resoluciji C 46/1999 nalaga kongres Poštnooperativnemu svetu, da pred letom 2002 izdela metodologijo za pretvarjanje notranjih tarif oziroma stroškov poštnih uprav v tarife terminalnih stroškov in določi točne deleže notranjih tarif za leti 2004 in 2005. Če se to navodilo ne bo začelo pravočasno izvajati, si Nemčija pridržuje pravico, da sama v skladu s tretjim odstavkom 48. člena določi deleže za leti 2004 in 2005.

8 V resoluciji C 46/1999 nalaga kongres Poštnooperativnemu svetu, da pred letom 2002 izdela metodologijo za pretvarjanje notranjih tarif oziroma stroškov poštnih uprav v tarife terminalnih stroškov in določi točne deleže notranjih tarif za leti 2004 in 2005. Ne glede na sedmi odstavek XXIV. člena pa si poštne uprave Nizozemske, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Združenih držav Amerike pridržujejo pravico, da na podlagi tretjega odstavka 48. člena enostransko določijo deleže za leti 2004 in 2005, če Poštnooperativni svet ne izpolni pravočasno navodila iz resolucije C 46/1999, in pravico, da še naprej uporabljajo tarife za terminalne stroške na podlagi metodologije in deležev za pretvorbo notranjih tarif v tarife terminalnih stroškov, ki so veljale v letih od 2001 do 2003, razen če se ne doseže dogovor o uporabi drugačnih tarif za terminalne stroške ali če Poštnooperativni svet drugače določi nove deleže notranjih tarif za uporabo v letih 2004 in 2005.

9 Poštna uprava Nemčije si pridržuje pravico, da sama upravlja finančna sredstva, namenjena Skladu za razvoj kakovosti storitev držav v razvoju po 1. podtočki 1. točke prvega odstavka 50. člena, dokler Poštnooperativni svet ne določi in uvede načel in meril glede finančne, upravne in postopkovne strukture tega sklada.

10 Združene države Amerike podpirajo sistem terminalnih stroškov, opredeljen od 47. do 51. člena. Kljub temu si Združene države Amerike ob upoštevanju članic Svetovne trgovinske organizacije pridržujejo pravico do uporabe sporazumov o terminalnih stroških v skladu z določbami, sprejetimi med prihodnjimi pogajanji v okviru splošnega sporazuma o trgovini s storitvami.

11 Ne glede na pridržke k XXIV. členu si Avstrija, Bahami, Barbados, Belize, Benin, Bolgarija (Republika), Bolivija, Brazilija, Burkina Faso, Češka republika, Čile, Dominikanska republika, Dominika, Egipt, Ekvador, El Salvador, Estonija, Finska, Francija, Gabon, Grčija, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras (Republika), Italija, Jamajka, Južna Afrika, Kamerun, Kanada, Kenija, Kongo (Republika), Kostarika, Kuba, Lihtenštajn, Mali, Maroko, Mavretanija, Mehika, Moldova, Nikaragva, Nizozemska, Peru, Poljska (Republika), Portugalska, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadini, Senegal, Slonokoščena obala (Republika), Slovaška, Sudan, Surinam, Španija, Švedska, Švica, Trinidad in Tobago, Tunizija, Urugvaj in Venezuela pridržujejo pravico, da v medsebojnih odnosih z državami, ki so podpisale te pridržke, v celoti uporabijo določbe, ki jih je odobril kongres v Pekingu glede terminalnih stroškov.


XXV. člen
Stroški za notranji letalski prevoz

1 Ne glede na tretji odstavek 53. člena si poštne uprave Bahamov, Dominikanske republike, El Salvadorja, Ekvadorja, Filipinov, Gabona, Grčije, Gvajane, Gvatemale, Hondurasa (Republike), Konga (Republike), Koreje (Demokratične ljudske republike), Kube, Mongolije, Nepala, Papue Nove Gvineje, Peruja, Salomonovih otokov, Saudove Arabije, Vanuatuja in Zelenortskih otokov pridržujejo pravico, da zaračunajo dajatve za letalski prevoz mednarodnih sklepov v svojih državah.

2 Ne glede na tretji odstavek 53. člena si poštna uprava Mjanmara pridržuje pravico, da zaračuna dajatve za prevoz mednarodnih sklepov v svoji državi ne glede na to, ali so sklepi bili ali niso bili preusmerjeni na letalo.

3 Ne glede na tretji odstavek 53. člena si poštna uprava Bangladeša pridržuje pravico, da zaračuna dajatve za prevoz mednarodnih sklepov v svoji državi, ne glede na to, ali so sklepi bili ali niso bili preusmerjeni na letalo in ne glede na prepotovano razdaljo.

4 Ne glede na četrti in peti odstavek 53. člena imajo poštne uprave Irana (Islamske republike), Kanade, Turčije in Združenih držav Amerike pravico, da v obliki enotnih dajatev zahtevajo od zadevnih poštnih uprav kritje stroškov, nastalih zaradi notranjega letalskega prevoza pošte, ki jo prejmejo od katerekoli uprave in za katero uporabljajo poravnavanje terminalnih stroškov, ki temelji posebej na stroških ali notranjih tarifah.

5 Poštna uprava Omana ima pravico, da na podlagi vzajemnosti zahteva od vseh poštnih uprav iz prvega do tretjega odstavka kritje dodatnih stroškov, nastalih zaradi letalskega prevoza v svoji državi pisemskih poštnih pošiljk, ki jih prejme od teh uprav, ne glede na to, ali so bile poslane naprej z letalom ali s kakšnim drugim sredstvom.


XXVI. člen
Posebne kopenske tarife v prispetju

1 Ne glede na 56. člen si poštna uprava Afganistana pridržuje pravico, da zaračuna dodatno izredno površinsko pristojbino 7,50 DTS za paket.


XXVII. člen

Posebne tarife

1 Poštne uprave Belgije, Norveške in Združenih držav Amerike lahko zaračunajo za letalske pakete višje pristojbine kot za površinske pakete.

2 Poštna uprava Libanona lahko zaračuna za pakete do 1 kilograma pristojbino, ki se uporablja za pakete nad 1 kilogramom in do 3 kilogramov.

3 Poštna uprava Paname lahko zaračuna 0,20 DTS za kilogram za površinske pakete v tranzitu, prepeljanimi z letalom (S. A. L.).


V potrditev tega so podpisani pooblaščeni predstavniki sestavili ta protokol, ki ima enako moč in veljavo, kot da bi bile njegove določbe vključene v sedanje besedilo konvencije, in ga podpisali v enem izvodu, ki se shrani pri generalnem direktorju Mednarodnega urada. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.



Sklenjeno v Pekingu 15. septembra 1999




Opomba glede tiskanja Sporazuma o poštnoplačilnih storitvah

Krepko natisnjene črke v besedilu označujejo spremembe v primerjavi z besedilom, ki ga je pripravil Upravni svet za kongres v Pekingu kot Congrès–Doc 41.Add 1.



Sporazum o poštnoplačilnih storitvah




Vsebina


I. poglavje
Uvodne določbe

Člen
1. Namen sporazuma
2. Ponudba storitev


II. poglavje
Deponiranje nakaznic

3. Izdajanje instrumentov in sprejem plačilnih nakaznic (valuta, menjava, znesek)
4. Pristojbine


III. poglavje
Odprava nakaznic

5. Načini izmenjave


IV. poglavje
Predelava v izplačilni državi in poizvedbe

6. Plačila
7. Poizvedbe
8. Odgovornost


V. poglavje
Računi, skupni računi

9. Nadomestilo izplačilni upravi
10. Finančni odnosi med sodelujočimi upravami


VI. poglavje
Poštni čeki

11. Ravnanje s poštnimi čeki


VII. poglavje
Omrežje POSTNET

12. Pogoji dostopa in sodelovanje


VIII. poglavje
Odkupne pošiljke

13. Opis storitve


IX. poglavje
Razne določbe

14. Vloga za odprtje poštnega tekočega računa v tujini


X. poglavje
Končne določbe

15. Končne določbe



Sporazum o poštnoplačilnih storitvah




Spodaj podpisani pooblaščeni predstavniki vlad držav članic zveze so ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena Ustave Svetovne poštne zveze, sprejete 10. julija 1964 na Dunaju, soglasno in skladno s četrtim odstavkom 25. člena ustave sprejeli ta sporazum:




I. poglavje
Uvodne določbe


1. člen
Namen sporazuma

1 Ta sporazum ureja vse storitve za prenos poštnih denarnih sredstev. Države pogodbenice se med seboj sporazumejo o storitvah v tem sporazumu, ki jih nameravajo uporabiti pri medsebojnih odnosih.

2 Nepoštne organizacije lahko sodelujejo prek poštnih uprav, storitve poštnih čekov ali ustanove, ki upravlja omrežje za prenos poštnih denarnih sredstev pri izmenjavah, ki jih urejajo določbe tega sporazuma. Take organizacije sklenejo sporazum s poštno uprave svoje države, da zagotovijo popolno upoštevanje določb sporazuma ter v skladu s takim sporazumom uveljavljajo pravice in opravljajo dolžnosti kot poštne organizacije, opredeljene v tem sporazumu. Poštna uprava deluje kot njihova posrednica v odnosih s poštnimi upravami drugih držav pogodbenic in Mednarodnim uradom.


2. člen
Ponudba storitev

1 Denarna nakaznica

1.1 Pošiljatelj izroči denarna sredstva blagajni poštnega urada ali odredi obremenitev svojega poštnega tekočega računa in naroči izplačilo zneska v gotovini prejemniku plačila.

1.2 Pošiljatelj izroči denarna sredstva blagajni poštnega urada in odredi njihovo izplačilo na tekoči račun prejemnika plačila ali na drugačne račune, ki jih upravljajo uprave.


2 Prenos

2.1 Imetnik tekočega računa zahteva, da se njegov račun obremeni z zneskom, ki se vpiše v dobro tekočega računa ali drugačnih računov, ki jih upravljajo uprave, prejemnika plačila, ali pa prek naslovne uprave v dobro prejemnikovega tekočega računa v banki.

3 Poštni ček

3.1 Poštni ček je mednarodni instrument, ki se izdaja imetnikom tekočih računov in je izplačljiv na vpogled na poštnih blagajnah držav, ki sodelujejo pri tej storitvi.

3.2 Poštni ček se lahko tudi izroči kot plačilo tretjemu, če obstaja tovrsten sporazum med pogodbenimi upravami.

4 Dvig prek omrežja bankomatov POSTNET

4.1 Poštne ali nepoštne finančne ustanove, ki so pristopile k sporazumu o omrežju POSTNET, lahko imetnikom njihovih kartic ponudijo možnost dvigovanja gotovine iz bankomatov POSTNET.

5 Druge storitve

5.1 Poštne uprave se lahko v svojih dvostranskih ali večstranskih odnosih dogovorijo za vzpostavitev drugih storitev, pogoje za njihovo izvajanje pa opredelijo zainteresirane uprave.


II. poglavje
Deponiranje nakaznic

3. člen
Izdajanje instrumentov in sprejem plačilnih nakaznic (valuta, menjava, znesek)

1 Če ni posebnega sporazuma, se zneski na instrumentih in nakaznicah navedejo v valuti izplačilne države.

2 Vplačilna uprava določi menjalni tečaj njene valute glede na valuto izplačilne države.

3 Znesek denarnih prenosov je neomejen, razen če uprave ne odločijo drugače.

4 Vplačilna uprava je popolnoma neodvisna pri določanju dokumentov in metod za deponiranje instrumentov in plačilnih nakaznic, razen kadar se pošiljajo po pošti. V tem primeru se smejo uporabljati samo obrazci, navedeni v pravilniku.

5 Za instrumente in plačilne nakaznice, ki se prenašajo po telekomunikacijah, veljajo določbe pravilnika za mednarodne telekomunikacije.


4. člen
Pristojbine

1 Vplačilna uprava prosto določi pristojbino, ki jo zaračuna ob izdaji. Tej osnovni pristojbini lahko doda kakršnokoli pristojbino, ki se nanaša na posebne storitve, opravljene za pošiljatelja.

2 Vplačilna uprava lahko po sporazumu z izplačilno upravo zaračuna pošiljatelju, če to zahteva, pristojbine, ki se nanašajo na posebne storitve, opravljene prejemniku plačila. Znesek teh pristojbin se plača izplačilni upravi.

3 Za prenose denarnih sredstev, ki se izmenjavajo med državo pogodbenico in državo, ki ni pogodbenica, s posredovanjem države, članice tega sporazuma, lahko posredujoča uprava na podlagi stroškov, nastalih z opravljanjem te storitve, določi dodatno pristojbino, katere znesek, o katerem se dogovorita upravi, odšteje od zneska na instrumentu. Vendar pa se lahko ta pristojbina zaračuna pošiljatelju in nakaže upravi države posrednice, če se tako dogovorita upravi.

4 Kadar se v skladu z določbami pravilnika zahtevajo kopije denarnih nakaznic in če ne pride do nobene napake pri storitvi, se lahko pristojbina za to storitev, ki jo določi uprava, ki je prejela zahtevo, zaračuna pošiljatelju ali prejemniku plačila, razen če ni bila pristojbina glede na obvestilo o plačilu že plačana.

5 Dokumenti, instrumenti in plačilne nakaznice, ki se nanašajo na prenose poštnih denarnih sredstev po pošti med upravami po pogojih drugega odstavka 8. člena ter 1. in 3. točke tretjega odstavka 8. člena konvencije, so oproščeni vseh pristojbin.


III. poglavje
Odprava plačilnih nakaznic


5. člen
Načini izmenjave

1 Poštna izmenjava poteka z obrazci, določenimi v pravilniku, neposredno med vplačilno in izplačilno pošto ali prek posredniških izmenjalnih pošt.

2 Telekomunikacijska izmenjava poteka s pošiljanjem elektronske pošte neposredno izplačilni pošti ali izmenjalni pošti ob predpostavki, da so pri tem vsi ukrepi, potrebni za varnost izmenjave, upoštevani v skladu z dogovorom med zadevnimi upravami.

3 Prenosi denarnih sredstev se lahko predložijo izplačilni državi na magnetnem traku ali kateremkoli drugem nosilcu podatkov, za katerega se sporazumejo uprave. Izplačilne uprave nato prosto izberejo oblike nosilcev za vsote, ki jih je treba plačati prejemniku plačila v gotovini.

4 Denarna sredstva se lahko prenesejo s posredovanjem elektronskih omrežij na podlagi posebnih sporazumov, ki jih sklenejo zadevne uprave.

5 Uprave se lahko dogovorijo o uporabi drugih načinov izmenjave, ki niso določeni v prvem do četrtem odstavku 5. člena.


IV. poglavje
Predelava v izplačilni državi in poizvedbe

6. člen
Plačilo

1 Načeloma se celotni znesek z nakaznice izplača prejemniku plačila; izbirne pristojbine se lahko zaračunajo, če slednji zahteva dodatne posebne storitve.

2 Veljavnost denarnih nakaznic se podaljša:

2.1 kot splošno pravilo do poteka prvega meseca po mesecu izdaje;

2.2 v skladu s sporazumom med zadevnimi upravami do poteka tretjega meseca po mesecu izdaje.

3 Po tem obdobju se denarne nakaznice, poslane izplačilnim poštam, izplačajo samo, če so opremljene s pooblastilom za podaljšanje roka veljavnosti ("visa pour date"), ki ga na zahtevo izplačilne uprave da vplačilna uprava. S pooblastilom za podaljšanje roka veljavnosti se denarnim nakaznicam določi nov rok veljavnosti, ki začne teči z dnem, ko je bilo izdano, in z istim trajanjem, kot bi ga imela denarna nakaznica, izdana ta dan. Denarnim nakaznicam, ki so poslane izplačilnim upravam v skladu s tretjim odstavkom 5. člena, se njihov rok veljavnosti ne sme podaljšati.

4 Pristojbina za "odobritev podaljšanja roka veljavnosti", ki jo določi izplačilna uprava, se lahko zaračuna, razen če pred potekom veljavnosti izplačilo ni bilo mogoče zaradi napake v storitvi.

5 Denarne nakaznice se izplačujejo v skladu s predpisi izplačilne države.


7. člen
Poizvedbe

1 Uporabljajo se določbe 30. člena konvencije.


8. člen
Odgovornost

1 Načelo in obseg odgovornosti

1.1 Poštne uprave so odgovorne za vsote, ki so bile vplačane na okencu ali s katerimi so bremenile vplačnikov račun, vse dokler ni denarna nakaznica pravilno izplačana oziroma je bila vsota vpisana v dobro računa prejemnika plačila.

1.2 Uprave so odgovorne za napačno informacijo, ki jo dajo in povzroči neplačilo ali napake pri izvajanju prenosa denarnih sredstev. Odgovornost velja tudi za napake pri menjavi in prenosu.

1.3 Poštne uprave so oproščene vsakršne odgovornosti:

1.3.1 za zamude, ki nastanejo pri prenosu, odpravi in plačevanju instrumentov in nakaznic;

1.3.2 če zaradi višje sile pride do uničenja uradnih zapiskov in ne morejo utemeljiti izvedbe prenosa denarnih sredstev, razen če je mogoče njihovo odgovornost ugotoviti na drug način;

1.3.3 če vplačnik ni vložil zahteve v roku, ki ga predpisuje prvi odstavek 30. člena konvencije;

1.3.4 če je v vplačilni državi potekel zastaralni rok za denarna nakazila.

1.4 Pri povračilu in ne glede na razlog zanj ne sme znesek, povrnjen pošiljatelju, preseči zneska, ki ga je slednji vplačal ali s katerim je bil obremenjen njegov račun.

1.5 Uprave se lahko medsebojno dogovorijo tudi za razširitev odgovornosti, kot ustreza potrebam njihovih notranjih storitev.

1.6 Pogoji za uporabo načela odgovornosti in zlasti vprašanja glede ugotavljanja odgovornosti, povrnitve dolgovanih zneskov, terjatev, časa, dovoljenega za plačilo in povračilo upravi, ki je plačala odškodnino, so navedeni v pravilniku.


V. poglavje
Obračuni, skupni računi


9. člen
Nadomestilo izplačilni upravi

1 Za vsako plačano denarno nakaznico nakaže vplačilna uprava izplačilni upravi nadomestilo, za katero je tarifa določena v pravilniku na podlagi povprečnega zneska denarnih nakazil, upoštevanih na istem mesečnem obračunu.

2 Namesto tarif iz prvega odstavka 9. člena se lahko uprave dogovorijo za druge tarife za nadomestilo ali pa določijo pavšalno nadomestilo za vsako opravljeno plačilo.

3 Naslovna uprava lahko za vsak prenos zahteva plačilo dohodne pristojbine. S to pristojbino se lahko obremeni račun prejemnika plačila ali pa zanjo poskrbi vplačilna uprava tako, da obremeni njen skupni račun.

4 Brezplačni prenosi denarnih sredstev ne dajejo podlage za zaračunavanje nadomestila.

5 Če se uprave dogovorijo, so lahko prenosi sredstev podpornih skladov, ki jih vplačilne uprave oprostijo plačila pristojbin, oproščeni nadomestil.


10. člen
Finančni odnosi med sodelujočimi upravami

1 Uprave se medsebojno dogovorijo o tehničnih sredstvih, ki jih uporabljajo za poravnavanje svojih dolgov.

2 Skupni tekoči račun

2.1 Ko se uprave dogovorijo o sistemu poštnih čekov, odpre vsaka na svoje ime pri ustrezni upravi skupni tekoči račun, prek katerega se poravnavajo medsebojni dolgovi in terjatve, ki nastajajo pri storitvi izmenjave poštnih čekov in morebiti še pri denarnih nakaznicah ter drugih operacijah, za katere se uprave dogovorijo, da jih bodo izvajale prek njega.

2.2 Če vplačilna uprava nima sistema poštnih čekov, lahko odpre skupni tekoči račun pri drugi finančni ustanovi.

2.3 Če pride do prekoračitve skupnega računa, se za dolgovane zneske plačajo obresti, katerih višina je določena v pravilniku.

3 Mesečni obračuni

3.1 Vsaka plačilna uprava pripravi vsaki vplačilni upravi mesečni obračun vsot, plačanih na podlagi denarnih nakaznic. Mesečni obračuni se redno vključujejo v splošni obračun, ki je podlaga za saldiranje.

3.2 Računi se lahko poravnavajo tudi na podlagi mesečnih obračunov brez poračunavanja.

4 Noben enostranski ukrep, npr. moratorij, prepoved prenosa itd., ne sme posegati v določbe tega člena in določbe pravilnika.


VI. poglavje
Poštni čeki


11. člen
Ravnanje s poštnimi čeki

1 Izdajanje poštnih čekov

1.1 Vsaka uprava lahko izdaja poštne čeke lastnikom tekočih računov.

1.2 Imetniki tekočih računov, ki so jim bili izdani poštni čeki, morajo prejeti tudi garancijsko kartico poštnih čekov, ki jo morajo pokazati ob izplačilu.

1.3 Najvišja zajamčena vsota se v valuti, ki ustreza državama pogodbenicama, natisne na hrbtno stran vsakega poštnega čeka ali njegov dodatek.

1.4 Če ni posebnega sporazuma z izplačilno upravo, določi vplačilna uprava menjalni tečaj svoje valute v valuto izplačilne države.

1.5 Vplačilna uprava lahko zaračuna pristojbino plačniku poštnega čeka.

1.6 Če je treba, vplačilna uprava določi čas veljavnosti poštnih čekov. Na čeku mora biti razviden zadnji dan veljavnosti. Če ni takega zaznamka, je veljavnost poštnih čekov neomejena.

2 Izplačilo

2.1 Znesek poštnih čekov se izplača prejemniku plačila v zakoniti valuti izplačilne države.

2.2 Najvišji znesek, ki ga je mogoče izplačati s poštnim čekom, se določi sporazumno med državami pogodbenicami.

3 Odgovornost

3.1 Izplačilna uprava je oproščena vsake odgovornosti, če lahko dokaže, da je bilo plačilo opravljeno pod pogoji, določenimi v ustreznih členih pravilnika, ki se nanašajo na predložitev poštnih čekov na plačilnem okencu in pogoje plačevanja.

3.2 Vplačilna uprava ni dolžna upoštevati ponarejenih poštnih čekov, ki so ji bili vrnjeni po poteku roka, določenega v ustreznem členu pravilnika, ki se nanaša na vračanje izplačanih poštnih čekov odpravni službi poštnih čekov.

4 Nadomestilo izplačilne uprave

4.1 Uprave, ki izdajajo in izplačujejo poštne čeke, medsebojno določijo višino nadomestila, ki se nakaže izplačilni upravi.


VII. poglavje
Omrežje POSTNET


12. člen
Pogoji za pristop in sodelovanje

1 Za pristop k omrežju je treba podpisati sporazum POSTNET in plačati pristopnino.

2 Pogoji za pristop in sodelovanje pri storitvi se določijo v sporazumu POSTNET.


VIII. poglavje
Odkupne pošiljke


13. člen
Opis storitve

1 Navadne poštne pošiljke, priporočene poštne pošiljke in poštne pošiljke z označeno vrednostjo ter navadni poštni paketi in poštni paketi z označeno vrednostjo se na podlagi dvostranskih sporazumov lahko pošiljajo kot odkupne poštne pošiljke.

2 Organ, ki je dostavil pošiljko, nakaže denarna sredstva poštni finančni ustanovi in zahteva, da se ta znesek izplača prejemniku plačila.


IX. poglavje
Razne določbe


14. člen
Vloga za odprtje poštnega tekočega računa v tujino

1 Pri odpiranju poštnega tekočega računa v tujini in v okviru običajnega preverjanja vlagatelja se poštne ali nepoštne finančne ustanove v državah članicah tega sporazuma medsebojno dogovorijo o pomoči, ki si jo lahko zagotavljajo.


X. poglavje
Končne določbe


15. člen
Končne določbe

1 Konvencija se smiselno uporablja v vseh primerih, ki jih izrecno ne ureja ta sporazum.

2 4. člen ustave ne velja za ta sporazum.

3 Pogoji za odobritev predlogov, ki se nanašajo na ta sporazum.

3.1 Predlogi v zvezi s tem sporazumom, ki so predloženi kongresu, začnejo veljati, ko jih sprejme večina držav članic, ki so prisotne in glasujejo in so pogodbenice tega sporazuma. Vsaj polovica teh držav članic, ki so zastopane na kongresu, mora biti prisotna pri glasovanju.

3.2 Predlogi v zvezi s pravilnikom tega sporazuma, ki so predloženi kongresu, začnejo veljati, ko jih sprejme večina članic Poštnooperativnega sveta, ki so pogodbenice tega sporazuma.

3.3 Da začnejo veljati, morajo predlogi, predloženi med kongresoma in se nanašajo na ta sporazum, pridobiti:

3.3.1 dve tretjini glasov, če gre za dodajanje novih določb in če je najmanj polovica držav pogodbenic tega sporazuma odgovorila na vprašalnik;

3.3.2 večino glasov, če gre za spremembe določb tega sporazuma in če je najmanj polovica držav pogodbenic tega sporazuma odgovorila na vprašalnik;

3.3.3 večino glasov, če gre za razlago določb tega sporazuma.

3.4 Ne glede na določbe 1. podtočke 3. točke tretjega odstavka 15. člena lahko vsaka država v 90 dneh po uradnem obvestilu pošlje generalnemu direktorju Mednarodnega urada pisno izjavo, da njena notranja zakonodaja še ni skladna s predlagano dodatno določbo in je zato ne more sprejeti.

4 Ta sporazum začne veljati 1. januarja 2001 in velja do začetka veljavnosti aktov naslednjega kongresa.


V potrditev tega so pooblaščeni predstavniki vlad držav pogodbenic podpisali ta sporazum v enem izvirniku, ki se deponira pri generalnem direktorju Mednarodnega urada. Vlada države, v kateri je bil kongres, pošlje en izvod vsaki pogodbenici.

Sestavljeno v Pekingu 15. septembra 1999.




3. člen

Za izvajanje aktov Svetovne poštne zveze (UPU) iz 1. člena tega zakona skrbi Ministrstvo za gospodarstvo.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 326-08/05-17/1
Ljubljana, dne 10. februarja 2006
EPA 640-IV



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.


Zadnja sprememba: 02/14/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni