Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN
REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU (BHROPS)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, podpisan v Ljubljani dne 28. aprila 1997.
2. člen
Sporazum se v izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
SPORAZUM
MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
REPUBLIKO HRVAŠKO
O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU
Republika Slovenija in Republika Hrvaška (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se
v želji, da omogočita in uredita promet oseb med obmejnima območjema in izboljšata življenjske razmere obmejnega prebivalstva pogodbenic,
z namenom, da omogočita čim bolj prosto gospodarsko sodelovanje med subjekti pogodbenic na obmejnem območju,
zavedajoč se, da so obmejne lokalne skupnosti temelj dobrega sodelovanja med sosednjima državama,
sporazumeli o naslednjem:
I. poglavje
OBMOČJE UPORABE SPORAZUMA
1. člen
1. Obmejno območje na kopnem po tem sporazumu obsega:
v Republiki Sloveniji naselja, navedena v prilogi A,
v Republiki Hrvaški naselja, navedena v prilogi B.
2. Spremembe območij naselij in drugih upravnih teritorialnih enot ne vplivajo na obseg obmejnih območij, na katera se nanaša ta sporazum.
3. Obmejno območje na morju po tem sporazumu je morski prostor pod suverenostjo vsake od pogodbenic, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Republike Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika s kopnim zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana).
4. Obmejno območje na morju za področje obmejnega morskega ribolova je omejeno na teritorialni morji vsake od pogodbenic v okviru obmejnega območja na morju iz tretjega odstavka tega člena.
II. poglavje
PREHAJANJE MEJE V OBMEJNEM PROMETU
IN LISTINE ZA PREHAJANJE MEJE
2. člen
1. V obmejnem prometu je z obmejnimi prepustnicami in dovolilnicami za prehod meje dovoljen prehod meje čez mejne prehode za obmejni promet, navedene v prilogi C, če v sporazumu ni drugače določeno.
2. Zdravniki, veterinarji in babice ter osebe podobnih poklicev smejo brez izvoznih in uvoznih dovoljenj kot tudi brez carine in drugih dajatev in taks prenašati ali prevažati z enega obmejnega območja na drugo instrumente in material, ki jih potrebujejo za pomoč oz. človekoljubne namene. Po končanem delu morajo instrumente in neuporabljen material vrniti v državo, iz katere so jih prinesli.
3. Mejni prehodi za obmejni promet so praviloma odprti od 6. do 22. ure. Odpiralni čas prehoda lahko na predlog sosednjih obmejnih občin spremeni Stalna slovensko - hrvaška komisija za izvajanje sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ustanovljena na podlagi določb tega sporazuma (v nadaljevanju: Stalna mešana komisija).
4. Stalna mešana komisija lahko ne glede na določbe 4. člena odloči, da je v določenem časovnem obdobju na posameznih mejnih prehodih za obmejni promet možen promet za vse državljane pogodbenic z veljavnimi listinami za prestop državne meje (potnimi listi oz. osebnimi izkaznicami).
3. člen
1. Obmejna prepustnica se lahko izda državljanom pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju.
2. Obmejna prepustnica dovoljuje imetniku prestopanje meje na mejnih prehodih za obmejni promet, meddržavnih in mednarodnih mejnih prehodih in neprekinjeno bivanje na obmejnem območju druge pogodbenice največ sedem dni.
3. Če se imetnik obmejne prepustnice zaradi višje sile ne more vrniti v določenem roku, mora o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo, ki o tem obvesti organ druge pogodbenice. Če je imetniku obmejne prepustnice v drugi pogodbenici odvzeta prostost ali je prisilno zadržan, je treba o tem čim prej obvestiti organ pogodbenice, ki je izdal obmejno prepustnico.
4. Obmejno prepustnico izda pristojni organ glede na kraj stalnega prebivališča na vlogo upravičenca na obrazcu iz priloge D.
5. Osebe, mlajše od 15 let, se lahko vpišejo v obmejno prepustnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Pri tem se smiselno uporabljajo notranjepravni predpisi o vpisu oseb v potne liste.
6. Na prošnjo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika se lahko izda individualna prepustnica za osebe od petega leta starosti naprej.
7. Obmejna prepustnica se lahko izda z veljavnostjo 5 let in se lahko podaljša do skupne veljavnosti 10 let.
4. člen
1. Dovolilnica za prehod meje se lahko izda na mejnem prehodu za obmejni promet za enkraten prehod meje in vrnitev samo z blagom za osebno uporabo, ki je oproščeno plačila carine. Dovolilnica se izda na podlagi predložitve potnega lista ali osebne izkaznice oz. drugega identifikacijskega dokumenta, če je v obeh pogodbenicah predvideno, da oseba lahko vstopi v državo samo z osebno izkaznico ali drugim identifikacijskim dokumentom.
2. Dovolilnica za prehod meje se lahko izda državljanom pogodbenic, državljanom tretjih držav pa le s soglasjem za mejno kontrolo pristojnih organov na mejnem prehodu pogodbenic.
3. V dovolilnico se vpiše tudi mala domača žival, če jo ima potnik s seboj, na podlagi predložitve uradnega zdravstvenega spričevala, ki ga izda pristojni organ v eni od pogodbenic ali v državi, katere državljan je imetnik živali.
4. Dovolilnico za prehod meje izda za mejno kontrolo pristojni organ na mejnem prehodu za obmejni promet na obrazcu iz priloge E.
5. Dovolilnica se lahko izda za enkratno uporabo do 7 dni.
5. člen
1. Turistična dovolilnica se lahko izda za prestopanje meje znotraj turističnih con, za gibanje v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju ter na obmejnem območju na morju ter za prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh, in sicer za prehajanje meje samo z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine. Dovolilnica se izda na podlagi predložitve potnega lista ali osebne izkaznice oz. drugega identifikacijskega dokumenta.
2. Turistična dovolilnica se lahko izda državljanom pogodbenic in državljanom tretjih držav, slednjim le če v nobeni od pogodbenic ne potrebujejo vstopnega vizuma.
3. Osebe, mlajše od 18 let, se lahko vpišejo v turistično dovolilnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika.
4. V dovolilnico se vpiše tudi mala žival, če jo ima potnik s seboj, na podlagi predložitve uradnega zdravstvenega spričevala, ki ga izda pristojni organ v eni od pogodbenic ali v državi, katere državljan je imetnik živali.
5. Turistična dovolilnica se izda z veljavnostjo do 30 dni. Veljavnost se označi na dovolilnici. Znotraj turističnih con, v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju ter na obmejnem območju na morju in na pešpoteh ter kolesarskih poteh, kot je označeno na dovolilnici, lahko imetnik z veljavno dovolilnico skupaj z uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, prestopi mejo večkrat in se mudi na obmejnem območju druge pogodbenice.
6. Turistično dovolilnico izda pristojna policijska postaja, na območju katere je turistična cona, na obrazcu iz priloge F. Ne glede na določbe petega odstavka tega člena se turistična dovolilnica lahko izda državljanom pogodbenic s stalnim prebivališčem v pogodbenici z veljavnostjo do enega leta.
6. člen
1. Z namenom omogočiti hojo, kolesarjenje, planinarjenje, zimske in vodne športe, športni ribolov na obmejnem območju se na kopnem, morju in v vodah mejnih vodotokov lahko uredijo turistične cone, ki segajo čez državno mejo.
2. Turistične cone in njihov obseg določi na predlog sosednjih obmejnih občin Stalna mešana komisija. Turistična cona mora biti jasno določena v skladu s krajevnimi običaji.
3. Prehajanje meje v turističnih conah je možno brez omejitev samo z veljavno turistično dovolilnico in uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine.
4. Turistično cono je dovoljeno zapuščati samo v pogodbenici, v kateri je imetnik dovolilnice vstopil v turistično cono, razen če ni mesto izstopa v drugi pogodbenici v dovolilnici izrecno navedeno.
5. Ob višji sili lahko imetnik turistične dovolilnice iz turistične cone izstopi v drugi pogodbenici, vendar se mora v najkrajšem možnem času vrniti v državo vstopa na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet.
7. člen
1. Z namenom omogočiti hojo, kolesarjenje, planinarjenje na obmejnem območju čez mejo zunaj turističnih con in mejnih prehodov se lahko uredijo pešpoti in kolesarske poti, ki peljejo čez državno mejo.
2. Pešpoti in kolesarske poti določi na predlog sosednjih obmejnih občin Stalna mešana komisija. Poti morajo biti jasno označene v skladu s krajevnimi običaji.
3. Prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh je možno brez omejitev samo z veljavno turistično dovolilnico in uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine.
4. Imetnik dovolilnice, ki prestopi mejo na taki poti, se mora isti dan vrniti v državo, kjer je začel potovanje, in to na isti ali drugi pešpoti ali kolesarski poti oz. na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet, razen če ni čas vrnitve v dovolilnici izrecno drugače določen.
5. Ob višji sili lahko imetnik turistične dovolilnice ostane v drugi pogodbenici dlje, vendar mora to takoj sporočiti najbližji policijski postaji na obmejnem območju, na katerem je. Pešpot ali kolesarsko pot lahko zapusti na območju druge pogodbenice, vendar se mora v najkrajšem možnem času vrniti v državo vstopa na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet.
8. člen
Z namenom pospešiti razvoj navtičnega turizma na obmejnem območju na morju bosta pogodbenici z vidika prehoda državne meje in plovbe na tem območju obravnavali plovila za šport in rekreacijo, registrirana na obmejnem območju na morju druge pogodbenice, enako kot doma registrirana plovila. Obravnava tujih tovrstnih plovil, ki so stacionirana v marinah in pristaniščih na obmejnem območju na morju pogodbenic, bo dogovorjena v okviru stalne mešane komisije v skladu s 6. členom. Določilo tega člena v ničemer ne vpliva na zatečen režim plovbe na obmejnem območju na morju pogodbenic.
9. člen
1. S športnim ribolovom na mejnih vodotokih se smejo ukvarjati vsi državljani pogodbenic in državljani tretjih držav, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, ki so jo izdali pristojni organi pogodbenic.
2. S športnim ribolovom v obmejnem območju na morju se smejo ukvarjati državljani pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem območju in veljavno ribolovno dovolilnico, ki so jo izdali pristojni organi pogodbenic.
3. Državljani pogodbenic se smejo ukvarjati s športnim ribolovom na mejnih vodotokih na celotnem področju vodotokov (oba bregova), državljani tretjih držav pa le na tisti strani meje na kateri so kupili dovolilnico.
4. Prenos dovoljenega ulova rib (norme ulova) čez mejo se ne šteje kot uvoz v smislu plačevanja uvoznih dajatev.
10. člen
1. Državljani pogodbenic in državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za nošenje lovskega orožja, lahko med lovsko sezono na sosednje obmejno območje prinesejo največ dve lovski puški in sto nabojev za puško risanico ter petsto nabojev za puško šibrenico. Pri tem so dolžni spoštovati predpise pogodbenic, ki se nanašajo na lov.
2. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo s seboj nositi ustrezen identifikacijski dokument in dovoljenje za nošenje lovskega orožja, državljani tretjih držav pa tudi dokazilo, da so lovci turisti in imajo dovoljenje za lov.
3. Državljanu druge pogodbenice in državljanu tretje države, ki prihaja na lov in orožja nima vpisanega v potnem listu, organ mejne kontrole v potni list ali drugo ustrezno listino, s katero državljan prehaja državno mejo, vnese dovoljenje za vnos z odtisom štampiljke.
4. Državljan druge pogodbenice in državljan tretje države lahko prestopi mejo z enim ali več lovskimi psi, za katere je treba pri prehodu državne meje predložiti potrdilo o cepljenju proti steklini, ki ne sme biti starejše od enega leta, in veterinarsko potrdilo, da je pes zdrav, ki ne sme biti starejše od deset dni. Ta potrdila so lahko vpisana v mednarodno veterinarsko izkaznico za pse, če so potrjena z odtisom štampiljke pristojne ustanove.
5. S ciljem zagotavljanja enotnega poseganja lovstva v populacije vrst divjadi in zaščitene živalske vrste, ki žive na obmejnem območju, Stalna mešana komisija ustanovi izvedensko skupino za usklajevanje posegov v te populacije. Pri obravnavanju meril za varstvo, gojitev in lov divjadi se pogodbenici obvezujeta uveljaviti tista merila, ki so za divjad ugodnejša oziroma zagotavljajo večjo stopnjo varstva.
6. Lovske družine in druge pooblaščene pravne osebe na obmejnem območju pogodbenic se medsebojno obveščajo o zastreljeni divjadi, ki se zateče na ozemlje druge pogodbenice.
III. poglavje
KMETIJSKA IN GOZDARSKA DEJAVNOST, DVOLASTNIKI
IN PREHAJANJE MEJE
11. člen
1. V tem členu navedeni državljani pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na enem izmed obmejnih območij, imajo pravico s kmetijskim vložkom v obmejni prepustnici prehajati državno mejo in bivati na sosednjem obmejnem območju:
a) lastniki, najemniki, zakupniki, uživalci nepremičnin, ki jih deli mejna črta ali so v celoti na sosednjem obmejnem območju (dvolastniki);
b) družinski člani in delovna sila oseb, navedenih v točki a);
c) imetniki čred in posameznih živali ter čebel, ki se ženejo na pašo na sosednje obmejno območje, ter njihovi pastirji in rejci;
d) osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov ali služnostno pravico izkoriščanja vode na sosednjem obmejnem območju;
e) gozdarji in oglarji, ki delajo na sosednjem obmejnem območju;
f) lastniki zemljišč, najemniki, zakupniki, uživalci ter njihovi družinski člani in njihova delovna sila, ki morajo, da bi lahko prišli na najprimernejši način do svojih posestev, ki ležijo na istem obmejnem območju, uporabljati ceste in poti, ki peljejo čez sosednje obmejno območje;
g) delavci zadrug in drugih pravnih oseb, ki imajo taka posestva.
2. Kmetijski vložek daje njegovemu imetniku pravico, da prehaja mejo na mejnih prehodih, ki so vpisani v njem na podlagi priloge C, ter na drugih mestih, ki so vpisana v kmetijski vložek. Kmetijski vložek daje imetniku hkrati pravico, da biva do sedem dni na vpisanih posestvih ali v vpisanih občinah na sosednjem obmejnem območju. Mejo mora vsakokrat pri odhodu in vrnitvi prestopiti na istem mestu.
3. Dvolastniki, njihovi družinski člani in njihova delovna sila imajo pravico ostati na drugi strani meje dalj časa, če je to iz gospodarskih razlogov nujno, zlasti če so tam njihova gospodarska poslopja. Ta pravica mora biti navedena v kmetijskem vložku.
4. Imetniki čred in posameznih živali ter čebel kot tudi pastirji in rejci smejo ostati na sosednjem obmejnem območju neprekinjno ves čas pašne sezone oz. rastne dobe, vendar največ sedem mesecev, osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov, gozdarji in oglarji pa največ tri mesece.
5. Osebe do 15. leta smejo prestopiti državno mejo le v spremstvu tistih oseb, v katerih obmejne prepustnice so vpisane.
6. Kmetijski vložek izda pristojni organ v državi stalnega prebivališča na vlogo upravičenca na obrazcu iz priloge G.
7. Kmetijski vložek se izda kot vložek v obmejno prepustnico.
12. člen
1. Lastniki, najemniki, zakupniki in uživalci posestev, ki jih deli mejna črta, njihovi družinski člani in njihova delovna sila smejo z namenom obdelave posestev prestopiti državno mejo na vsakem mestu na posestvu, ne smejo pa hoditi s svojega posestva v notranjost obmejnega območja.
2. V gozdovih smejo osebe iz prvega odstavka prestopiti mejo le po tistih cestah in poteh, ki jim jih soglasno odobrijo mejni organi obeh pogodbenic.
13. člen
Posestev, ki so na drugi strani meje, pogodbenica v nobenem primeru ne sme obdavčiti bolj, kot so obdavčena posestva njenih državljanov na istem obmejnem območju.
14. člen
1. Osebe iz 11. in 12. člena smejo prenašati, prevažati ali gnati z enega na drugo obmejno območje brez izvoznih in uvoznih dovoljenj in brez plačila carine ter drugih dajatev in taks:
a) živino in potrebno količino krme,
b) kmetijske in gozdarske stroje, orodje in prevozna sredstva z nadomestnimi deli in potrebnim gorivom in mazivom,
c) vse druge predmete in sredstva v količinah, ki so potrebne za obdelavo na posestvih na sosednjem obmejnem območju, kot tudi gnojila vseh vrst, semena, sadike, mlada drevesca, rastlinska zaščitna sredstva, zdravila za živino, vinogradniško opremo, kletarske naprave, sode in gradivo za vzdrževanje in obnavljanje hiš ipd.,
d) kmetijske pridelke in gozdne sortimente, pridelane na posestvih na sosednjem obmejnem območju, in živalske proizvode, vključno mladiče, kot tudi embalažo, potrebno za prevoz teh proizvodov. Te proizvode morajo navedene osebe spraviti na obmejno območje pogodbenice, v kateri stalno prebivajo, do 30. junija naslednjega leta.
2. Ko so končana dela in paša, je treba živino kot tudi orodje, stroje in prevozna sredstva, neporabljeno krmo, gorivo in mazivo vrniti v pogodbenico, iz katere so bili pripeljani.
15. člen
1. Vsaka žival, ki jo ženejo na sosednje obmejno območje, mora imeti zdravstveno spričevalo za živali. Vsaka žival mora biti označena.
2. Zdravstveno spričevalo za živali ni potrebno za delovno živino, vpisano v kmetijski vložek, ki jo dvolastnik žene na delo na sosednje obmejno območje in vrača istega dne.
3. Če živina, ki jo ženejo na sosednje obmejno območje na pašo, povrže, pogine ali jo zakoljejo v sili, mora to potrditi v kmetijskem vložku pristojni veterinarski organ.
16. člen
1. Živino lahko ženejo z obmejnega območja na sezonsko pašo na sosednje obmejno območje in od tod nazaj, če to dovoli pristojni veterinarski organ. Dovoljenje izda, če za prepoved gnanja in vrnitve ni veterinarskosanitarnih razlogov.
2. Če veterinarskosanitarni razlogi terjajo vrnitev živine med pašo ali če živali iz istih razlogov ni možno vrniti ob koncu paše, veljajo ustrezi ukrepi pristojnega veterinarskega organa. Ta o tem najprej obvesti pristojni veterinarski organ sosednjega obmejnega območja.
3. Živino, vključno mladiče, ki so se skotili med pašo, je treba vrniti čez isti mejni prehod za obmejni promet, čez katerega je bila prignana. Imetnik mora o vrnitvi živine predhodno obvestiti carinske organe obeh pogodbenic in jim predložiti listine iz prvega odstavka 15. člena.
4. Imetnikom živine kot tudi njihovim pastirjem in živinorejcem, ki imajo veljavno obmejno prepustnico s kmetijskim vložkom, je dovoljeno iskati zablodelo živino, da jo vrnejo v čredo. Predhodno morajo to prijaviti najbližjemu organu mejne kontrole.
5. Živalske proizvode, pridobljene med pašo, kot so mleko, sir, dlaka, volna in koža, kot tudi meso zaklanih živali, in med, ki so bili veterinarskosanitarno pregledani in so higiensko neoporečni za javno potrošnjo, je dovoljeno prenesti na obmejno območje, s katerega so živali, najkasneje en teden po njihovi vrnitvi, če niso bili porabljeni na sosednjem obmejnem območju. Za navedene proizvode je potrebno spričevalo o zdravstveni neoporečnosti proizvoda, ki ga izda pristojna veterinarska inšpekcija na obmejnem območju, na katerem je bila živina na paši.
6. Prodaja živine na paši, umetno osemenjevanje ter pripuščanje živine z enega obmejnega območja k živini na drugem obmejnem območju niso dovoljeni. Prepovedano je prenašanje trupel poginulih živali in njihovih delov.
7. Mladiče, ki so jih živali povrgle na paši kot tudi proizvode iz petega odstavka tega člena lahko imetniki prepeljejo brez izvoznih in uvoznih dovoljenj, brez plačila carine, drugih dajatev in taks, če ustrezajo številu in vrsti živine ter trajanju paše.
17. člen
1. Vsa živina, razen tiste, ki je navedena v drugem odstavku 15. člena, in čebele so pod carinskim nadzorom za vrnitev v skladu s carinskimi predpisi pogodbenice. V tem postopku smejo carinski organi, če obstaja utemeljen sum, da bo na sosednjem obmejnem območju prišlo do nedovoljene odtujitve živine, zahtevati predložitev ustreznega zavarovanja za plačilo carine ter drugih dajatev.
2. Imetnik mora za živino, ki jo žene na pašo z enega obmejnega območja na drugo, pri prehodu državne meje izročiti carinskim organom obeh pogodbenic lastnoročno podpisan seznam živine. Enak seznam mora po prehodu meje izročiti pristojnemu organu območja, na katero žene živino. V ta seznam morajo biti vpisane značilnosti vsake živali (vrsta, spol, morebitna brejost, znak na uhlju, žig, barva ipd.).
18. člen
1. Če ni v tem sporazumu drugače določeno, se uporabljajo v obeh pogodbenicah veljavni notranjepravni veterinarskosanitarni predpisi in veljavni uvozno-izvozni režim.
2. Pristojni organi na obmejnih območjih se morajo medsebojno obveščati o pojavih kužnih bolezni na svojem obmejnem območju in o veterinarskosanitarnih ukrepih. Poleg tega se morajo obveščati o omejitvah in prepovedih kot tudi o njihovem preklicu.
19. člen
1. Imetniki kmetijskega vložka iz 11. člena in osebe iz 12. člena lahko prenašajo blago rastlinskega izvora in predmete iz 14. člena brez posebne fitosanitarne kontrole. Za te proizvode se uporabljajo takšni fitosanitarni predpisi, kot za izdelke, izdelane v državi stalnega prebivališča. Za imetnike obmejne prepustnice, ki nimajo kmetijskega vložka, veljajo fitosanitarni predpisi pogodbenic in lahko omenjene proizvode prenašajo samo na meddržavnih in mednarodnih mejnih prehodih, določenih za promet rastlin.
2. Pristojni organ lahko prepove ali omeji vnos ali iznos določenega blaga rastlinskega izvora, če to narekujejo izjemne razmere.
3. Pristojni organi pogodbenic s sporazumom določijo načine obveščanja o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev na obmejnih območjih in se dogovorijo o medsebojnih ukrepih.
4. Če ni v tem sporazumu drugače določeno, ta ne spreminja fitosanitarnih predpisov, prepovedi in omejitev v pogodbenicah in tudi ne uvozno-izvoznih omejitev.
IV. poglavje
PRESTOPANJE MEJE ZUNAJ URADNO ODPRTIH MEJNIH PREHODOV
20. člen
1. Imetniku obmejne prepustnice, ki ima upravičen interes, da prestopa mejo zunaj za to določenih mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa, lahko pristojni organ pogodbenice, kjer imetnik stalno prebiva, v ta namen izda zahtevano dovoljenje, če to ni v nasprotju z javnimi interesi. V obmejno prepustnico se vpišejo mesta in časi prestopanja meje.
2. Dovoljenje mora vidirati pristojni organ druge pogodbenice.
21. člen
1. Ob neposredni nevarnosti zaradi nesreče, naravne katastrofe in v drugih nujnih primerih lahko sanitarno osebje, gasilci in druge reševalne ekipe ter prizadeto prebivalstvo z obmejnega območja prestopijo mejo na katerem koli mestu in brez dokumentov, potrebnih za prestop meje, da bi lahko pomagali ali bili deležni pomoči na obmejnem območju druge pogodbenice.
2. Tak prestop morajo osebe sporočiti takoj, ko je to možno, pristojnemu organu ene od pogodbenic. Ta pa obvesti o tem organ druge pogodbenice.
V. poglavje
DEVIZNE IN CARINSKE OLAJŠAVE
22. člen
1. Glede plačilnih sredstev, ki jih imetniki obmejnih prepustnic prenašajo na sosednje obmejno območje, bo vsaka pogodbenica uporabljala svoje notranje predpise.
2. Imetniki obmejnih prepustnic lahko pri vrnitvi s sosednjega obmejnega območja enkrat dnevno brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev prinesejo blago za osebno uporabo in za svoje gospodinjstvo največ do vrednosti, določene z notranjimi predpisi pogodbenice.
3. Imetniki kmetijskega vložka smejo prinesti z obmejnega območja, kjer imajo posest, na obmejno območje svojega stalnega prebivališča kmetijske pridelke, gozdne sadeže, les ter proizvode živalskega izvora, ki so jih pridelali na svojem posestvu oziroma v svojem gozdu na sosednjem obmejnem območju. Za to blago, tudi če je namenjeno prodaji, niso potrebna izvozna in uvozna dovoljenja niti ni treba zanj plačati carine in drugih uvoznih dajatev. Gozdni lesni sortimenti in les se lahko z obmejnega območja, kjer je posest, prenesejo na območje, kjer je stalno prebivališče, na podlagi dokumentacije, ki jo izda pristojna gozdarska služba.
4. Prebivalci enega obmejnega območja, ki so zaposleni na drugem obmejnem območju, smejo prenesti celo plačo ali njen del v skladu s splošnim režimom plačilnega prometa med pogodbenicama.
5. Imetniki obmejnih prepustnic lahko brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev prenašajo z enega obmejnega območja na drugo cvetje in cvetlične aranžmaje, namenjene za slovesnosti in ne za prodajo.
23. člen
Imetniki obmejnih prepustnic smejo prenašati s sosednjega obmejnega območja na obmejno območje svojega stalnega prebivališča brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev:
a) zdravila, kupljena na zdravniški ali veterinarski recept,
b) zdravila, kupljena brez zdravniškega recepta, če je ime zdravila napisano na ovitku in če jih imetnik prinaša zase ali za svoje ožje družinske člane, v običajnih količinah in maloprodajni embalaži.
24. člen
Carinski organi pogodbenic ugotavljajo vrednost uvoženega in izvoženega blaga na podlagi svojih notranjih predpisov ter si izmenjujejo potrebne informacije.
VI. poglavje
POMORSKI IN KOPENSKI PROMET NA OBMEJNEM OBMOČJU
25. člen
Splošni pogoji vzpostavljanja in opravljanja pomorskega in kopenskega linijskega prevoza med obmejnima območjema pogodbenic temeljijo na načelu vzajemnosti, razen če je to drugače urejeno z dvostranskimi sporazumi za posamezna področja prometa med pogodbenicama.
26. člen
1. Stalna mešana komisija določa pomorske linije med pristanišči na obmejnih območjih in splošne pogoje za opravljanje linijskega prevoza na obmejnem območju.
2. Pristojni organi pogodbenic vsako leto pravočasno uskladijo vozne rede, tarife in druge tehnične pogoje, ki se nanašajo na pomorski in kopenski linijski prevoz.
3. Pristojni organi pogodbenic se lahko med letom dogovarjajo o morebitnih spremembah voznega reda, tarif in drugih tehničnih pogojev, ki se nanašajo na pomorski in kopenski linijski prevoz.
27. člen
Prevozniki, ki nimajo sedeža oziroma stalnega prebivališča na območju pogodbenice kjer opravljajo pomorski ali kopenski linijski prevoz iz 25. člena, so oproščeni plačevanja vseh vrst pristojbin ali prispevkov za dejavnost, ki jo opravljajo v tej pogodbenici.
28. člen
1. Tarife na rednih pomorskih linijah med obmejnima območjema pogodbenic morajo biti za iste relacije z odhodom iz istega kraja enake.
2. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za tarife kopenskih linijskih prevozov med obmejnima območjema pogodbenic na istih relacijah z odhodom iz istega kraja.
29. člen
1. Zaradi nemotenega opravljanja linijskega prevoza se lahko vozovnice prodajajo tudi na ladjah oziroma avtobusih.
2. Ne glede na prvi odstavek tega člena ni mogoče prodajati ladijskih vozovnic na ladji, ki je že izplula iz zadnjega pristanišča pogodbenice.
3. Ladijske oziroma avtobusne vozovnice se zaračunavajo v valuti pogodbenice, v kateri se prodajajo.
30. člen
1. Sredstva, pridobljena s prodajo vozovnic po prejšnjem členu, se ne morejo neposredno prenašati na drugo obmejno območje; prevoznik jih je dolžan vplačati na svoj račun pri pooblaščeni banki.
2. S teh računov lahko prevozniki, na katerih ime se glasijo, dvigujejo sredstva, potrebna za opravljanje linijskih prevozov.
3. Saldo računov iz prejšnjega odstavka se prenaša v drugo državo pogodbenico v skladu s splošnim režimom plačilnega prometa med pogodbenicama.
31. člen
1. Na pomorskih linijah, ki so določene po tem sporazumu, lahko plujejo samo ladje pod zastavo pogodbenic. Izjemoma, v primeru višje sile ali havarije, za krajši čas in ob soglasju pristojnega ministrstva druge pogodbenice pa tudi ladje, ki plujejo pod zastavo tretjih držav.
2. Skladno s 26. členom so pristojne pristaniške kapitanije ene pogodbenice dolžne pristojnim pristaniškim kapitanijam druge pogodbenice sporočiti datum odprtja nove linije, imena prevoznikov, ki bodo uporabljali te linije, in imena ladij, ki bodo plule na teh linijah.
32. člen
1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta ladje druge pogodbenice, ki opravljajo linijsko plovbo v skladu s tem sporazumom, obravnavali enako kot svoje ladje tako pri vplutju, pristajanju in izplutju iz pristanišča kot tudi pri plačevanju taks in pristojbin ter glede kraja pristajanja, vkrcavanja in izkrcavanja.
2. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta formalnosti, ki se sicer opravljajo v pristaniščih drugega obmejnega območja, omejili na najnižjo možno mero, če gre za ladje, omenjene v prvem odstavku tega člena, ali njihovo posadko in potnike.
33. člen
1. Ladje iz prvega odstavka 31. člena ne morejo opravljati kabotaže med pristanišči obmejnega območja druge pogodbenice.
2. Če ladja, ki se ustavlja v več pristaniščih enega obmejnega območja, vkrca potnike za drugo obmejno območje, ne gre za kabotažo po prvem odstavku tega člena.
34. člen
Morebitni prevoz blaga z ladjami, ki prevažajo potnike v skladu z določbami tega sporazuma, se opravlja v skladu s splošnimi predpisi pogodbenic.
35. člen
Vse morebitne ugodnejše določbe mednarodnih pogodb, ki veljajo za pogodbenici, in pogodb, sklenjenih med pogodbenicama, ki se nanašajo na pomorski in kopenski promet, se uporabljajo tudi za pomorski in kopenski linijski prevoz, ki se opravljata po tem sporazumu.
36. člen
Za brodove, ki opravljajo plovbo na mejnih rekah, veljajo tehnični in drugi predpisi o notranji plovbi tiste pogodbenice, v kateri je brod registriran.
37. člen
Linijski prevoz potnikov v cestnem prometu po tem sporazumu se opravlja na podlagi dovoljenj, ki se izdajajo prevoznikom, skladno z veljavno zakonodajo pogodbenic in z dvostranskim sporazumom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
38. člen
Prevozniki iz 37. člena ne smejo opravljati kabotaže, razen če pridobijo ustrezno dovoljenje v skladu z zakonodajo pogodbenice, v kateri se opravlja takšen prevoz.
39. člen
1. Vozila morajo biti za primere povzročitve škode tretji osebi zavarovana z zavarovalno polico, ki se nanaša na celotno relacijo prevoza.
2. Pogoji zavarovanja morajo biti skladni s predpisi pogodbenice, v kateri se opravlja prevoz.
40. člen
1. Prevozniki, ki opravljajo javni prevoz stvari ali prevoz stvari za lastne potrebe v cestnem prometu, lahko skladno s tem sporazumom opravljajo prevoz stvari, če jim pristojni organ pogodbenice izda ustrezno dovoljenje. Pogodbenici ne bosta omejevali števila izdanih dovolilnic.
2. Prevozniki iz prvega odstavka tega člena lahko opravljajo kabotažo le, če pridobijo dovoljenje pristojnega organa pogodbenice, v kateri se bo opravljal takšen prevoz.
VII. poglavje
OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE
41. člen
1. Obmejne lokalne skupnosti in gospodarski subjekti, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče na obmejnem območju pogodbenic, lahko neposredno sodelujejo v skladu z določbami tega sporazuma in predpisi pogodbenic.
2. O svojih dejavnostih, ki presegajo običajno poslovno sodelovanje, lokalne skupnosti in gospodarski subjekti obveščajo predsednika delegacije v Stalni mešani komisiji tiste pogodbenice, v kateri imajo svoj sedež oziroma stalno prebivališče.
42. člen
Pogodbenici se bosta s ciljem zagotovitve skladnega gospodarskega razvoja obmejnih območij obveščali o načrtovanih posegih v prostor na obmejnem območju, o naložbah na tem območju in o vseh drugih vprašanjih, ki po svoji naravi vplivajo ali lahko vplivajo na življenjske in delovne razmere ljudi na obmejnem območju.
43. člen
1. Pogodbenici se zavezujeta, da se bosta izogibali vseh ekološko spornih posegov na obmejnem območju in se bosta obveščali o tistih načrtovanih posegih, ki bi lahko imeli posledice v drugi pogodbenici.
2. Pogodbenici sta dolžni sodelovati pri odpravljanju vzrokov in posledic onesnaževanja okolja.
3. Gozdarske službe pogodbenic bodo sodelovale pri gospodarjenju z gozdovi z obeh strani meje, ki so enoten gozdni ekosistem. Enako velja za obravnavanje naravnih vrednot oziroma kulturne dediščine.
44. člen
1. Pogodbenici bosta vzajemno omogočali nemoteno oskrbo obmejnega prebivalstva z zdravstveno neoporečno vodo za pitje, plinom in elektriko ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami v vseh tistih primerih, ko vodovodni oziroma električni vir ali plinovod oziroma poštna in telekomunikacijska napeljava iz ene pogodbenice napaja oziroma oskrbuje prebivalstvo v drugi pogodbenici.
2. Dobavljanje električne energije, plina in vode ter opravljanje poštnih in telekomunikacijskih storitev v primerih, ko se dobava ali storitev nudi iz sekundarnih vodov in napeljav na obmejnem območju, sta oproščena plačila vseh uvoznih dajatev in taks in se obravnavata enako, kot dobavljanje domačim uporabnikom.
3. Plačevanje dobavljene električne energije, vode in plina ter poštnih in telekomunikacijskih storitev v skladu s tem sporazumom se uredi s pogodbo med ustreznimi gospodarskimi subjekti pogodbenic.
45. člen
1. Pogodbenici bosta vzajemno omogočali nemoteno vzdrževanje infrastrukturnih objektov (vodovodna, električna in telefonska napeljava, cestna in železniška infrastruktura ipd.), ki so namenjeni obmejnemu prebivalstvu ene pogodbenice in prečkajo ozemlje druge pogodbenice.
2. Vzdrževalna dela bo financirala tista pogodbenica, ki so ji infrastrukturni objekti namenjeni, če se pogodbenici ne dogovorita drugače.
46. člen
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta omogočali gospodarskim subjektom prost dostop do obmejnega območja druge pogodbenice čez svoje obmejno območje povsod tam, kjer prometna infrastruktura ne omogoča dostopa do tega obmejnega območja po ozemlju pogodbenice, ki ji to območje pripada.
47. člen
1. Pogodbenici bosta z namenom, da zagotovita nemoteno nadaljevanje sodelovanja in razvoj na področju obmejnega morskega ribištva, vzajemno omogočali ribolov na svojem obmejnem območju na morju, kot je to določeno v četrtem odstavku 1. člena tudi za ribiče, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež gospodarske družbe na obmejnem območju druge pogodbenice.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ribiče po določbah prvega odstavka tega člena v okviru določb tega sporazuma obravnavali enako kot domače ribiče.
3. Ribiči, ki lovijo na sosednjem obmejnem območju, morajo spoštovati predpise pogodbenice, ki se nanašajo na ribolov na tem območju.
4. Določbe tega do vključno 52. člena se nanašajo na ulov rib, školjk in drugih morskih organizmov.
48. člen
Ribolovna sredstva določi Stalna mešana komisija na predlog posebne strokovne skupine, ki se ustanovi na podlagi desetega odstavka 54. člena, in sicer glede na tehnologijo ulova rib, školjk in drugih morskih organizmov, ter predlaga skupno dopustno količino ulova rib, školjk in drugih morskih organizmov.
49. člen
Število ribiških ladij in čolnov določita pogodbenici po načelu vzajemnosti, in to pet ribiških ladij (koč) s pridnenimi povlečnimi mrežami in dvajset ribiških čolnov s stoječimi mrežami za vsako pogodbenico. To število ladij in čolnov lahko dnevno lovi na obmejnem območju na morju druge pogodbenice, s tem da so vpisani v register ribiških ladij in čolnov v pristaniščih na obmejnem območju pogodbenic.
50. člen
Dovoljenje za opravljanje ribolova izda pristojni upravni organ pogodbenice na predlog Stalne mešane komisije.
51. člen
1. Ribiči, ki lovijo na obmejnem območju pogodbenice, lahko prosto uvozijo ulovljene ribe, školjke in druge morske organizme na obmejno območje pogodbenice, v kateri je ribiška ladja oz. čoln vpisana v register.
2. Ulov, ki je namenjen prosti prodaji, je zavezan veterinarski kontroli v državi uvoza, oproščen pa je plačila carine in drugih uvoznih dajatev.
52. člen
Pogodbenici bosta sodelovali pri širjenju in razvoju marikulture.
53. člen
1. Pogodbenici bosta z namenom, da zagotovita skupno gospodarjenje s sladkovodnim življem v vodah mejnih vodotokov, vzajemno omogočali gospodarjenje ribiškim organizacijam na obmejnem območju in športni ribolov za državljane obeh pogodbenic.
2. Gospodarjenje s sladkovodnim življem zajema vzrejo, varstvo in lov rib ter drugih organizmov in poribljanje v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic o sladkovodnem ribištvu.
3. Ribiški organizaciji, ki gospodarita z delom mejnega vodotoka, izdelata skupni ribiško-gojitveni načrt. Pri tem je treba upoštevati predpise tiste pogodbenice, ki so strožji in bolj kakovostno varujejo sladkovodni živelj.
4. Upravičenci iz tega člena smejo prestopati mejo le na uradno določenih mejnih prehodih.
VIII. poglavje
ORGANI ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
54. člen
1. Z namenom razvijanja obmejnega prometa in pravilne uporabe tega sporazuma se ustanovi Stalna mešana komisija. Komisijo sestavljata delegaciji pogodbenic. Vsaka delegacija ima lahko do šest članov, vsak član pa svojega namestnika. Vsako delegacijo vodi predsednik. Strani lahko pritegneta k delu tudi strokovnjake.
2. Način dela Stalne mešane komisije se določi s poslovnikom. Poslovnik o delu bo sprejela Stalna mešana komisija na prvem zasedanju.
3. Stalna mešana komisija obravnava vsa vprašanja, povezana z razlago in uporabo tega sporazuma.
4. Stalna mešana komisija ima prav tako pravico odobriti izdajo obmejne prepustnice in kmetijskega vložka tudi osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega sporazuma.
5. Sklepi Stalne mešane komisije se sprejemajo s soglasjem obeh delegacij.
6. Sklepi Stalne mešane komisije začnejo veljati, ko jih odobrita vladi pogodbenic. To ne velja za sklepe, ki vsebujejo predloge za spremembo ali dopolnitev sporazuma.
7. Stalna mešana komisija redno zaseda enkrat letno izmenoma v eni in drugi pogodbenici. Poleg tega se lahko na zahtevo ene pogodbenice sklicujejo tudi izredna zasedanja. O kraju in času zasedanja se pogodbenici pravočasno dogovorita.
8. Predsednika delegacij lahko sporazumno predlagata pristojnim organom, da se sestanejo in obravnavajo določena vprašanja o uporabi tega sporazuma. Tudi za sklepe takega sestanka smiselno velja določba petega odstavka tega člena.
9. Pristojni organi obveščajo Stalno mešano komisijo o obravnavanih vprašanjih in doseženih rezultatih.
10. Za usklajevanje interesov na posameznih področjih, ki jih obsega ta sporazum, lahko Stalna mešana komisija ustanovi specializirana delovna telesa, sestavljena iz članov iz vsake pogodbenice. Delovna telesa komisiji predlagajo sprejem sklepov s področij, za katera so ustanovljena.
11. Vsaka pogodbenica krije stroške za člane komisije, ki jih je imenovala, vključno s stroški za strokovnjake, ki jih je angažirala. Ostale stroške v zvezi z dejavnostjo komisije krijeta obe pogodbenici v enakem deležu, če ni drugače dogovorjeno.
55. člen
Pogodbenici si na prvem zasedanju Stalne mešane komisije izmenjata sezname organov, pristojnih za izvajanje posameznih določb sporazuma, spremembe v zvezi s tem pa v 15 dneh po nastalih spremembah z izmenjavo pisem predsednikov delegacij v Stalni mešani komisiji.
IX. poglavje
VIDIRANJE, ZAVRNITEV IZDAJE IN ODVZEM LISTIN
TER PREVZEM ZAVRNJENIH OSEB
56. člen
1. Pogodbenici si po dogovorjeni poti izmenjata dokumente, ki jih morata vidirati po določbah tega sporazuma. Druga pogodbenica mora vrniti vidirane dokumente v štirih tednih od dneva njihovega prejema. Če pogodbenica vidiranje zavrne mora dokument vrniti drugi pogodbenici z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.
2. Izdaja dokumentov in vpis v dokumente v skladu s tem sporazumom se lahko zavrneta, če:
a) to zahtevajo notranjepravni predpisi o prepovedi izdajanja potnih listin;
b) obstaja utemeljen sum, da bi prosilec z izdajo dokumentov ali vnosom v dokumente med bivanjem v drugi pogodbenici kršil njen pravni red;
c) obstaja utemeljen sum, da bi prosilec ali vpisana oseba dokument zlorabil.
3. Dokumenti se lahko odvzamejo, če nastopijo ali se kasneje ugotovijo dejstva, ki zahtevajo zavrnitev izdaje. Dokument, ki ga mora po tem sporazumu vidirati pristojni organ druge pogodbenice, se lahko odvzame tudi, če to zahteva pristojni organ.
4. V primeru zlorabe lahko organ, pristojen za izdajo ali za mejni nadzor, zadrži listine za prehajanje meje. Zadržane listine mora v treh dneh poslati pristojnemu organu s predlogom za uvedbo postopka o prekršku ali s kazensko ovadbo, če ne gre za sum storitve prekrška oziroma kaznivega dejanja, pa organu, ki jih je izdal, z navedbo razloga za zadržanje. Imetniku listine mora izdati potrdilo o odvzemu na obrazcu iz priloge H. To potrdilo omogoča imetniku vrnitev na obmejno območje, s katerega je prišel.
57. člen
Pogodbenici sta dolžni vedno in brez formalnosti sprejeti tisto osebo, ki je prišla na ozemlje druge pogodbenice na temelju tega sporazuma.
X. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
58. člen
1. Ob določbah tega sporazuma se uporabljajo vsi veljavni pravni predpisi pogodbenic.
2. To velja še posebno za predpise obeh pogodbenic o vračanju oseb, izgonu, posedovanju in prenosu orožja čez mejo, beguncih, opravljanju dejavnosti in zaposlovanju ter o uvozu, izvozu in tranzitu blaga.
3. Imetniki listin, izdanih po tem sporazumu, morajo ravnati v skladu z določbami tega sporazuma in s predpisi, ki veljajo v drugi pogodbenici.
59. člen
Določbe tega sporazuma v ničemer ne prejudicirajo določitve in označitve državne meje med pogodbenicama.
60. člen
1. Ta sporazum začne veljati z dnem prejema zadnjega od pisnih obvestil pogodbenic po diplomatski poti, da so izpolnjeni pogoji po notranji zakonodaji pogodbenic za njegovo uveljavitev.
2. Ta sporazum se sklene za tri leta. Sporazum se molče podaljšuje za vsako naslednje leto, če ga nobena od pogodbenic ne odpove pisno po diplomatski poti šest mesecev pred iztekom njegove veljavnosti.
3. Vsaka od pogodbenic lahko izvajanje tega sporazuma, z izjemo 57. člena, začasno delno ali v celoti zadrži. O zadržanju izvajanja sporazuma kot tudi o prenehanju zadržanja je treba takoj pisno po diplomatski poti obvestiti drugo pogodbenico.
4. Priloge od A do H so sestavni del tega sporazuma.
Sestavljeno v Ljubljani dne 28. aprila 1997 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Republiko Slovenijo | Za Republiko Hrvaško |
Zoran Thaler l. r. | Mate Granić l. r. |
Priloga A
SEZNAM NASELIJ NA OBMEJNEM OBMOČJU
V REPUBLIKI SLOVENIJI
__________________________________
Priloga A ni bila posredovana v elektronski obliki
Priloga B
SEZNAM NASELIJ NA OBMEJNEM OBMOČJU
V REPUBLIKI HRVAŠKI
__________________________________
Priloga B ni bila posredovana v elektronski obliki
Priloga C
SEZNAM MEJNIH PREHODOV ZA OBMEJNI PROMET
__________________________________
Priloga C ni bila posredovana v elektronski obliki
PRILOGA D
Obmejna prepustnica
PRILOGA D
1. stran platnic
REPUBLIKA SLOVENIJA
GRB
OBMEJNA PREPUSTNICA
Velikost : 125 x 88m
Obseg:
Ovitek: 4 strani
Vložek: 32 strani
Barva: pantone 197 U-roza
1. notranja stran platnic
OBMEJNA PREPUSTNICA PO SPORAZUMU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU
1. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
________________________
Št.
Fotografija
3,5 x 4,5
__________________________
Podpis
___________________________________________________________________________
Priimek
___________________________________________________________________________
Ime
___________________________________________________________________________
Rojstni datum in kraj
___________________________________________________________________________
Prebivališče
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Prepustnica velja do
2. stran
Mladoletnik do 15. leta starosti
Priimek Ime Rojstni datum
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
____________________________
Kraj in datum izdaje
Žig _____________________
Podpis
3. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
___________________________________________________________________________
Veljavnost te listine je podaljšana do
___________________________________________________________________________
Kraj in datum
Žig _______________________
Podpis
4. stran
PODALJŠANJE BIVANJA
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
5. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
PODALJŠANJE BIVANJA
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
6. stran
Prestopanje meje zunaj za to določenih mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa (20. člen).
Imetniku se dovoljuje prestopanje meje :
_________________________________
(navesti kraj)
__________________________________
v času:
žig Uradna oseba
Vidirano:
dne _____________
žig Uradna oseba
7. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
Prestopanje meje zunaj za to določenih mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa (20. člen).
Imetniku se dovoljuje prestopanje meje :
________________________________
(navesti kraj)
________________________________
v času:
žig Uradna oseba
Vidirano:
dne _________________
žig Uradna oseba
8. - 20. stran
(parne strani)
Zaznamki obmejnih policijskih organov
9. - 19. stran
(neparne strani)
REPUBLIKA SLOVENIJA
Zaznamki obmejnih policijskih organov
21. - 29. stran
(neparne strani)
REPUBLIKA SLOVENIJA
Carinski in devizni zaznamki
22. - 30.stran
(parne strani)
Carinski in devizni zaznamki
31. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
Uradni zaznamki
32. stran
Uradni zaznamki
zadnja stran platnic
O P O Z O R I L O
1.
Prepustnica velja na območjih, določenih s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Velja pet let in se jo lahko enkrat podaljša za nadaljnih pet let.
Če se imetnik prepustnice preseli z območja, določenega s sporazumom, jo mora vrniti pristojnim organom.
2.
Imetnik prepustnice jo mora ob vsakem prehodu predložiti organom, ki opravljajo kontrolo in prijaviti valuto in blago v okviru olajšav iz sporazuma.
3.
Imetnik prepustnice lahko ostane na sosednjem območju vsakokrat do 7 dni, računajoč pri tem dan odhoda in dan vrnitve.
4.
V primeru zlorabe se prepustnica začasno ali dokončno odvzame.
PRILOGA E
Dovolilnica za enkratni prehod državne meje
PRILOGA E
1. stran
Velikost A 4 format
______________________
Organ
Št.
DOVOLILNICA ZA ENKRATNI PREHOD DRŽAVNE MEJE
izdana v skladu s 4. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
o obmejnem prometu in sodelovanju
______________________________________________________________________
Priimek in ime
______________________________________________________________________
Rojstni datum in kraj
______________________________________________________________________
Prebivališče
______________________________________________________________________
Imetnik dokumenta (osebne izkaznice/potnega lista oz. drugega identifikacijskega
dokumenta - vrsta in številka)
lahko prestopi državno mejo na mejnem prehodu
______________________________________________________________________
(navesti mejni prehod)
______________________________________________________________________
zaradi (navesti razloge)
______________________________________________________________________
in sme ostati v obmejnem območju sosednje države pogodbenice do
______________________________________________________________________
Imetnik ima s seboj malo domačo žival (navesti vrsto živali in uradno zdravstveno
spričevalo)
2. stran
Ob vrnitvi na obmejno območje, kjer je bila dovolilnica izdana, jo mora imetnik pri prehodu državne meje oddati pristojnemu obmejnemu organu.
____________________________
Kraj in datum izdaje
Uradna oseba
________________________________________
Žigi o vstopu oziroma izstopu
PRILOGA F
Turistična dovolilnica
Priloga F
1. stran
REPUBLIKA SLOVENIJA
GRB
TURISTIČNA DOVOLILNICA
izdana v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju
Velikost : 125 x 88 mm
Obseg : 4 strani
Material : Papir z zaščito
2. stran
___________________________________________________________________________
Priimek
___________________________________________________________________________
Ime
___________________________________________________________________________
Državljanstvo
___________________________________________________________________________
Izdana na osnovi (vrsta in številka dokumenta)
___________________________________________________________________________
Namen izdaje
Veljavnost dovolilnice : ________________________
3. stran
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Otroci (priimek in ime, rojstni datum, spol)
Imetnik vodi s sabo malo domačo žival
___________________________________________________________________________
(navesti vrsto živali in uradno zdravstveno spričevalo)
________________________________
Kraj in datum izdaje
Žig Uradna oseba
4. stran
1. Turistična dovolilnica je namenjena za prestopanje meje znotraj turističnih con, za gibanje v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju, na obmejnem območju na morju, ter za prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh.
2. S sabo je dovoljeno nositi samo osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in ki se ne carini.
3. Z veljavno dovolilnico lahko imetnik skupaj z uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana, večkrat prestopi mejo z namenom, ki je naveden na dovolilnici.
PRILOGA G
Kmetijski vložek
PRILOGA G
1. stran
KMETIJSKI VLOŽEK
Imetnik prepustnice št._________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Priimek in ime
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
ki je
___________________________________________________________________________
(lastnik; najemnik; zakupnik; uživalec; družinski član; delovna sila (kje); oseba, ki ima služnostno pravico, ali drugo iz 1. točke 11. člena sporazuma)
2.stran
nepremičnine, opisane v nadaljnjem tekstu, je pooblaščen, da po najkrajši poti pride do
kraja nepremičnine preko naslednjih mejnih prehodov :
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Dvolastniku je dovoljen direktni prehod čez :
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Pri tem uživa olajšave in ima obveznosti, določene s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
1. Lega nepremičnine
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
2. Lastnik nepremičnine
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
3. stran
3. Površina in vrsta kulture
obdelovalne površine ha ___________________________________________________
pašniki ha ____________________________________________________
gozd ha ____________________________________________________
kamnolom ha ____________________________________________________
Ostalo ____________________________________________________
4. Vrsta in rok trajanja pogodbe :
za zakupnika ____________________________________________________
za kmetijske delavce ____________________________________________________
5. Živina (število in vrsta)
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
6. Sprememba prirasti
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
4. stran
dne ____________________
Žig Uradna oseba
Podaljšan:
dne ____________________
Žig Uradna oseba
PRILOGA H
Potrdilo o odvzemu dokumenta
Priloga H
_________________________________
Organ
POTRDILO O ODVZEMU DOKUMENTA
V skladu s 4. točko 56. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju
je organ _________________________________________________________________
dne ___________________ v/na _____________________________________________
odvzel dokument __________________________________________________________
vrsta in številka
izdan v __________________________________________________________________
imetniku _________________________________________________________________
Priimek in ime
rojenemu _________________________________________________________________
datum in kraj
s prebivališčem ____________________________________________________________
To potrdilo omogoča imetniku vrnitev na obmejno območje, s katerega je prišel.
Žig Uradna oseba
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbijo Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za finance - Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo in Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-08/97-9/1
Ljubljana, dne 19. julija 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 03/15/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |