Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O CARINSKEM REŽIMU ZA ZABOJNIKE SKLADA, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PREVOZU (MKCRZ)
1. člen
Ratificira se Konvencija o carinskem režimu za zabojnike sklada, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu, sprejeta 21. januarja1994 v Ženevi.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O CARINSKEM REŽIMU ZA ZABOJNIKE SKLADA,
KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PREVOZU
(Konvencija o zabojnikih sklada)
PREAMBULA
Pogodbenice so se, ker
se zavedajo vedno večje pomembnosti mednarodnega prevoza blaga v zabojnikih,
želijo povečati smotrno uporabo zabojnikov v mednarodnem prevozu,
upoštevajo potrebo, da se olajšajo upravni postopki, da se zmanjša prevoz praznih enot,
dogovorile, kot sledi:
I. POGLAVJE
SPLOŠNO
1. člen
Opredelitev pojmov
V tej konvenciji:
(a) (a) izraz "uvozne dajatve in davščine" pomeni carine in vse druge dajatve, davščine, pristojbine in druge takse, ki se pobirajo za uvoz blaga ali v zvezi z njim, vendar pa ne vključujejo pristojbin in taks, katerih znesek je omejen, na približne stroške opravljenih storitev;
(b) (b) izraz "zabojnik" pomeni kos prevozne opreme, (selitveni zabojnik, premična cisterna, zamenljiva nadgradnja ali druga podobna konstrukcija) ki je:
(i) popolnoma ali delno vdelan tako, da oblikuje oddelek, namenjen prevozu blaga,
(ii) trajen in zato dovolj močan da je primeren za večkratno uporabo,
(iii) posebej zasnovan da omogoči lažji prevoz blaga na enega ali več načinov prevoza brez vmesnega pretovarjanja,
(iv) zasnovan za lažje ravnanje, posebno ko se preklada iz enega načina prevoza na drugega,
(v) zasnovan tako, da se z lahkoto polni in prazni,
(vi) ima notranjo prostornino en kubični meter ali več, razen zabojnikov za letalski tovorni prevoz,
"snemljive zaboje" in "nakladalne platforme" se obravnava kot zabojnike;
izraz "zabojnik" vključuje standardne zabojnike za letalski tovorni prevoz z notranjo prostornino manj kot en kubični meter, če izpolnjujejo zahteve točk od (i) do (v);
izraz "zabojnik" vključuje pribor in opremo zabojnika, primerna za določen tip če se prevažata skupaj z zabojnikom. Izraz "zabojnik" ne zajema vozil, pribora ali nadomestnih delov vozila ali embalaže;
(c) izraz "delno vdelani zabojnik", kot se uporablja za zabojnike v točki (i) pododstavka (b) 1. člena, se nanaša na zabojnike, ki so na splošno sestavljeni iz osnovne ploskve in nadgradnje, ki uokvirja vtovorni prostor, enakovreden zaprtemu zabojniku. Nadgradnja je navadno sestavljena iz kovinskih elementov, ki sestavljajo ogrodje zabojnika. Zabojniki te vrste lahko vsebujejo tudi eno ali več stranskih ali prednjih sten. V nekaterih primerih imajo samo streho, ki je na osnovno ploskev pritrjena s podporniki. Ta vrsta zabojnika se uporablja zlasti pri prevozu večjega blaga (npr. motornih vozil);
(d) izraz "snemljivi zaboj" pomeni tovorni oddelek, ki nima možnosti gibanja in je zasnovan še zlasti za prevažanje na cestnem vozilu, katerega šasija je skupaj s spodnjim delom ohišja posebej prilagojena za ta namen. Pomeni tudi premične zaboje, ki je tovorni oddelek, zasnovan posebej za kombinirani prevoz po železnici in cesti;
(e) izraz "nakladalna platforma" pomeni nakladalno platformo, ki nima nadgradnje ali pa je ta nepopolna, je pa enako dolga in široka kot osnovna ploskev zabojnika in opremljena z vrhnjo in spodnjo kotno armaturo, zato da se lahko uporabljajo iste zavarovalne in dvižne naprave;
(f) izraz "popravilo" se nanaša izključno na manjše popravilo in redno vzdrževanje;
(g) izraz "pribor in oprema zabojnika" obsega še zlasti te naprave, tudi če se lahko odstranijo:
(i) opremo za kontroliranje, prilagajanje ali vzdrževanje temperature v zabojniku;
(ii) majhne priprave, kot so priprave za zaznavanje temperature ali vplivov zasnovane zato da pokažejoali evidentirajo spremembe v okolju in njihov vpliv;
(iii) notranje oddelke, palete, police, podpore, kljuke, ponjave, vreče in podobne priprave, posebej zasnovane za uporabo v zabojnikih;
(h) izraz "sklad" pomeni skupno uporabo zabojnikov, ki se določi s sporazumom;
(i) izraz "član sklada" pomeni upravljavca zabojnikov, ki je pogodbenik sporazuma, s katerim se sklad ustanovi;
(j) izraz "uporabnik" zabojnika pomeni osebo, ki ima učinkovit nadzor nad uporabo zabojnika, ne glede na to, ali je njegov lastnik ali ne;
(k) izraz "oseba" pomeni fizične in pravne osebe;
(l) izraz "enakovredno nadomestilo" pomeni sistem, ki omogoča ponovni izvoz ali ponovni uvoz zabojnika iste vrste, kot je bil drug predhodno uvožen ali izvožen zabojnik;
(m) izraz "notranji promet" pomeni prevoz blaga, natovorjenega na ozemlju pogodbenice za raztovarjanje na nekem kraju na ozemlju iste pogodbenice;
(n) izraz "pogodbenica" pomeni državo ali regionalno gospodarsko integracijo, ki je pogodbenica te konvencije;
(o) izraz "regionalna gospodarska integracija" pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo in sestavljajo
države iz prvega in drugega odstavka 14. člena te konvencije in je pristojna za sprejemanje svoje lastne zakonodaje, zavezujoče za njene države članice, za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in ima ristojnost, da v skladu s svojimi notranjimi postopki odloči, ali bo podpisala, ratificirala to konvencijo oziroma k njej pristopila;
(p) izraz “ratifikacija” pomeni ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.
2. člen
Cilj
Cilj te konvencije je olajšati članom sklada skupno uporabo zabojnikov na podlagi enakovrednega nadomestila.
3. člen
Obseg
Ta konvencija se nanaša na izmenjavo zabojnikov med pogodbenicami, ki se uporabljajo kot del sklada, katerega člani so ustanovljeni na ozemlju teh pogodbenic.
4. člen
Olajšave
Vsaka pogodbenica bo omogočala dostop do zabojnikov, kot to omenja 3. člen te konvencije, brez plačila uvoznih dajatev in davščin, brez gospodarskih uvoznih prepovedi ali omejitev, brez omejitev za uporabo v notranjem prometu in ne da bi ob njihovem uvozu ali izvozu zahtevala carinske listine in varščino, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 5. členu te konvencije.
5. člen
Pogoji
1. Vsaka pogodbenica zagotavlja olajšave iz 4. člena te konvencije za zabojnike, ki se uporabljajo v skladu, če:
(a) so bili pred tem izvoženi ali bodo kasneje ponovno izvoženi ali če je bilo pred tem izvoženo enako število zabojnikov iste vrste ali če bodo kasneje ponovno izvoženi;
(b) člani sklada po sporazumu, s katerim se ustanovi sklad:
(i) izmenjajo med seboj zabojnike v mednarodnem prevozu blaga,
(ii) vodijo evidenco za vsako vrsto zabojnika, iz katere bo razviden promet tako izmenjanih zabojnikov,
(iii) prevzamejo obveznost, da bodo drug drugemu dostavili toliko zabojnikov vsake vrste, kot je potrebno za izravnavo neporavnanih obračunov za obdobje 12 mesecev, ki se tako vodijo, zato da se za vsakega člana sklada zagotovi ravnotežje med številom zabojnikov vsake vrste, ki ga je član dal na razpolago skladu, in številom zabojnikov sklada teh istih vrst, ki so mu na razpolago na ozemlju pogodbenice, v kateri ima svoj sedež. Obdobje 12 mesecev lahko podaljšajo pristojni carinski organi te pogodbenice.
2. Vsaka pogodbenica lahko odloči, ali morajo zabojniki, ki jih skladu daje na razpolago kateri koli član sklada s sedežem na njenem ozemlju, izpolnjevati pogoje v njeni zakonodaji za vstop in neomejeno uporabo v notranjem prometu na njenem ozemlju.
3. Določbe prvega odstavka tega člena veljajo samo, če:
(a) imajo zabojniki trajne in enkratne oznake, določene v sporazumu o skladu, ki omogočajo prepoznavanje zabojnika,
(b) je bil sporazum o skladu poslan carinskim organom pogodbenic, ti pa so potrdili njegovo skladnost z določbami te konvencije. Pristojni organi o svoji potrditvi obvestijo izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, sporočijo pa mu tudi imena pogodbenic. Izvršilni sekretar pošlje te informacije pogodbenicam, na katere se nanašajo.
6. člen
Sestavni deli za popravilo
1. Kadar sporazum o skladu predvideva ustanovitev sklada za razpoznavne sestavne dele, ki se uporabljajo za popravilo zabojnikov sklada tudi zanje mutatis mutandis veljajo 4. člen prvi in drugi odstavek ter pododstavek (b) tretjega odstavka 5. člena in 9. člen te konvencije.
2. Kadar sporazum o skladu ne predvideva ustanovitve sklada za sestavne dele, ki se uporabljajo za popravilo zabojnikov sklada, bo za te sestavne dele odobren začasni uvoz brez plačila uvoznih dajatev in davščin in brez uveljavljanja uvoznih prepovedi ali gospodarskih omejitev, brez predložitve carinskih listin, ki se zahtevajo za njihov uvoz in ponovni izvoz in ne da bi bilo treba priskrbeti kakršno koli varščino.
Kadar določb iz prejšnjega odstavka ni mogoče uporabiti, se mora oseba, ki se ji odobri začasni uvoz namesto predložitve carinske listine in varščine za rezervne dele pisno zavezati:
(a) da bo carinskim organom dostavila seznam sestavnih delov in prevzela obveznost, da jih ponovno izvozi, in
(b) da bo plačala uvozne dajatve in davščine, ki se zahtevajo, če pogoji za začasni uvoz niso bili izpolnjeni.
Sestavni deli, ki jim je bil dovoljen začasni uvoz, in se ne uporabijo za popravilo, se ponovno izvozijo v šestih mesecih po datumu uvoza. Vendar pa ta rok lahko pristojni carinski organi podaljšajo.
3. Za zamenjane dele, ki se ponovno ne izvozijo, se v skladu s predpisi te države in če carinski organi te države dovolijo:
(a) plačajo uvozne dajatve in davščine, ki bi jih bilo treba plača takrat, ko so predloženi in za stanje, v katerem so predloženi;
(b) se brezplačno prepustijo pristojnim organom te države; ali
(c) se uničijo pod uradnim nadzorom na stroške strank.
7. člen
Pribor in oprema zabojnikov
1. Kadar sporazum o skladu predvideva ustanovitev sklada za razpoznaven pribor in opremo zabojnikov, ki se bodisi uvozita z zabojnikom sklada in se ponovno izvozita ločeno ali pa z drugim zabojnikom sklada, ali pa se uvozita ločeno in se ponovno izvozita z zabojnikom sklada, veljajo zanju mutatis mutandis 4. člen, prvega in drugega odstavka in pododstavka (b) tretjega odstavka 5. člena ter 9. člen te konvencije.
2. Kadar sporazum o skladu ne predvideva ustanovitve sklada za pribor in opremo zabojnikov, ki se bodisi uvozita z zabojnikom sklada in se ponovno izvozita ločeno ali z drugim zabojnikom sklada ali pa se uvozita ločeno in ponovno izvozita z zabojnikom sklada:
(a) veljajo za ta pribor in opremo določbe drugega odstavka 6. člena;
(b) si vsaka pogodbenica pridržuje pravico, da ne bo dovolila začasnega uvoza za pribor in opremo, ki sta bila predmet nakupa, nakupa na odplačilo, najema ali podobne pogodbe, ki jo je sklenila oseba s prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju;
(c) ne glede na zahtevo v zvezi z rokom ponovnega izvoza, določeno v drugem odstavku 6. člena, ki velja za pribor in opremo na podlagi pododstavka (a) tega člena, za hudo poškodovan pribor in opremo ne bo zahtevan ponovni izvoz, če je v skladu s predpisi zadevne države in če carinski organi te države dovolijo da se:
(i) zanju plačajo uvozne dajatve in davščine, ki bi jih bilo treba plačati takrat, ko sta predložena, in za stanje, v katerem sta predložena;
(ii) brezplačno prepustita pristojnim organom te države ali
(iii) uničita pod uradnim nadzorom na stroške strank, pri čemer se za vse dele ali material, ki se reši, plačajo uvozne dajatve in davščine, ki bi jih bilo treba plačati takrat ko so predloženi in za stanje, v kakršnem so predloženi.
8. člen
Regionalne gospodarske integracije
1. Za namen te konvencije se ozemlje pogodbenic, ki sestavljajo regionalno gospodarsko integracijo, lahko šteje za eno ozemlje.
2. Nobena določba v tej konvenciji ne preprečuje regionalni gospodarski integraciji, pogodbenici te konvencije, da ne bi uveljavljala posebnih določil, ki veljajo za uporabo zabojnikov sklada na ozemlju te integracije, če te določbe ne zmanjšujejo olajšav, ki jih zagotavlja ta konvencija.
9. člen
Kontrola
1. Vsaka pogodbenica ima pravico kontrolirati pravilno uporabe te konvencije.
2. Člani sklada s sedežem na ozemlju pogodbenice na zahtevo carinskih organov te pogodbenice priskrbijo seznam številk zabojnikov, ki so dani na voljo skladu, in število zabojnikov sklada vsake vrste na njenem ozemlju.
10. člen
Kršitve
1. Za vsako kršitev določb te konvencije je storilec odgovoren na ozemlju pogodbenice, na katerem je bila kršitev storjena, v skladu z ukrepi, določenimi po zakonih te pogodbenice.
2. Kadar ni mogoče določiti ozemlja, na katerem je bila storjena nepravilnost, se šteje, da je bila storjena na ozemlju pogodbenice, na katerem so jo odkrili.
11. člen
Izmenjava informacij
Pogodbenice si na zahtevo in če njihovi zakoni to dopuščajo, med seboj sporočajo informacije, potrebne za uresničitev določil te konvencije.
12. člen
Večje olajšave
Ta konvencija ne preprečuje uporabe večjih olajšav, ki jih pogodbenice zagotovijo ali želijo zagotoviti bodisi z enostranskimi določili ali na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov, če te olajšave ne ovirajo uporabe določb te konvencije.
13. člen
Varnostna določba
Ta konvencija ne vpliva na določbe o konkurenci, ki veljajo v eni pogodbenici ali v posameznih pogodbenicah.
II. POGLAVJE
KONČNA DOLOČILA
14. člen
Podpis, ratifikacija in pristop
1. Države članice Združenih narodov ali njihovih specializiranih agencij lahko postanejo pogodbenice te konvencije:
(a) s podpisom brez pridržka ratifikacije;
(b) z deponiranjem listine o ratifikaciji po podpisu, s pridržkom ratifikacije;
(c) z deponiranjem listine o pristopu.
2. Vsaka država, razen tistih iz prvega odstavka tega člena, ki ji je depozitar na prošnjo upravnega odbora poslal vabilo v tem smislu, lahko postane pogodbenica te konvencije, tako da k njej pristopi po začetku njene veljavnosti.
3. Vsaka regionalna gospodarska integracija lahko v skladu z določbami prvega odstavka tega člena postane pogodbenica konvencije. Integracija pogodbenica konvencije, obvesti depozitarja o svoji pristojnosti in o vseh kasnejših spremembah te pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija.
Integracija za zadeve v svoji pristojnosti uresničuje pravice in izpolnjuje obveznosti, ki jih konvencija nalaga svojim pogodbenicam. V zadevah v pristojnosti integracije, o katerih je bil depozitar obveščen, države članice integracije, ki so pogodbenice te konvencije, ne bodo upravičene posamično uresničevati teh pravic, vključno med drugim s pravico do glasovanja.
4. Ta konvencija je na voljo za podpis od 15. aprila 1994 do vključno 14. aprila 1995 v Uradu Združenih narodov v Ženevi. Pozneje je na voljo za pristop.
15. člen
Pridržki
Vsaka pogodbenica lahko izrazi pridržke k drugemu odstavku 6. in 7. člena, ki se nanašajo na zahtevo po carinski listini in varščini. Pogodbenica, ki je izrazila pridržek, ga lahko v celoti ali delno kadar koli umakne, tako da obvesti depozitarja in navede datum, ko tak umik začne veljati.
16. člen
Začetek veljavnosti
1. Konvencija začne veljati šest mesecev po datumu, ko jo je podpisalo pet držav ali regionalnih gospodarskih integracij, omenjenih v prvem in tretjem odstavku 14. člena, brez pridržka ratifikacije oziroma je deponiralo svoje listine o ratifikaciji ali pristopu. Za namen tega odstavka se podpis brez pridržka ratifikacije te regionalne gospodarske integracije ali vsaka listina, ki jo ta deponira, ne šteje kot dodatna k podpisom njenih držav članic.
2. Konvencija začne veljati za vse druge države ali regionalne gospodarske integracije iz prvega, drugega in tretjega odstavka 14. člena šest mesecev po datumu podpisa brez pridržka ratifikacije ali deponiranju listin o ratifikaciji ali pristopu.
3. Vsaka listina o ratifikaciji ali pristopu, ki se deponira po začetku veljavnosti spremembe te konvencije v skladu z 21. členom, se šteje da velja za dopolnjeno konvencijo.
4. Vsaka listina, ki se deponira po sprejetju spremembe, vendar preden je sprememba začela veljati, se šteje da velja za to konvencijo, kot je bila spremenjena na dan, ko so spremembe začele veljati.
5. Konvencija velja za poseben sklad samo, kadar vse države ali regionalne gospodarske integracije, na katere se sklad nanaša, postanejo pogodbenice te konvencije.
17. člen
Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo z uradnim obvestilom depozitarju.
2. Odpoved začne veljati petnajst mesecev po datumu, ko depozitar prejme obvestilo o odpovedi.
18. člen
Prenehanje
Če se po začetku veljavnosti te konvencije število pogodbenic v katerem koli času dvanajstih zaporednih mesecev zmanjša na manj kot pet, konvencija preneha veljati po končanem dvanajstmesečnem obdobju. Za namen tega člena se članstvo regionalne gospodarske integracije ne šteje kot dodatno k njenim državam članicam. se prisotnost regionalne ekonomske grupacije ne šteje kot dodatek k njenim državam članicam.
19. člen
Upravni odbor
1. Ustanovi se upravni odbor (v nadaljevanju "odbor"), da proučuje izvajanje te konvencije, njene predlagane spremembe in ukrepe za zagotovitev enotnosti njene razlage in uporabe.
2. Pogodbenice so članice odbora. Odbor lahko odloči, da se njegovih sej pri vprašanjih, ki jih zadevajo lahko udeležijo kot opazovalci pristojne uprave katere koli države ali regionalne gospodarske integracije, ki ni pogodbenica, ali predstavniki mednarodnih organizacij.
3. Izvršilni sekretar Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju "izvršilni sekretar") zagotavlja odboru tajniške storitve.
4. Odbor ob vsakem zasedanju izvoli predsednika in podpredsednika.
5. Pristojne uprave pogodbenic izvršilnemu sekretarju sporočajo predloge za spremembe te konvencije in razloge zanje skupaj z morebitnimi prošnjami za vključitev zadev na dnevni red zasedanj odbora. Izvršilni sekretar o tem obvesti pristojne uprave pogodbenic in depozitarja.
6. Izvršilni sekretar skliče odbor:
(a) dve leti po začetku veljavnosti konvencije,
(b) pozneje pa na datum, ki ga določi odbor, vendar pa najmanj vsakih pet let,
(c) na zahtevo pristojnih uprav najmanj dveh pogodbenic.
Osnutek dnevnega reda pošlje pristojnim upravam pogodbenic in opazovalcem iz drugega odstavka tega člena najmanj šest tednov pred sestankom odbora.
7. Po odločitvi odbora, sprejeti na temelju določb drugega odstavka tega člena, izvršilni sekretar povabi pristojne uprave držav in organizacij, iz omenjenega drugega odstavka, naj se kot opazovalke udeležijo sej odbora.
8. Za sklepčnost pri sprejemanju odločitev je potrebna večina, najmanj ena tretjina pogodbenic. Za namen tega odstavka se prisotnost regionalne gospodarske integracije ne šteje kot dodatek k njenim državam članicam.
9. Predlogi se dajo na glasovanje. Razen izjem določenih v desetem odstavku tega člena, ima vsaka pogodbenica, zastopana na sestanku, en glas. Predloge, razen predlogov za spremembe, sprejema odbor z večino glasov svojih članic, ki so prisotni in glasujejo. Predlogi za dopolnila se sprejemajo z dvotretjinsko večino članic, ki so prisotni in glasujejo.
10. Kadar se uporabja tretji odstavek 14. člena, imajo regionalne gospodarske integracije, ki so pogodbenice te konvencije, pri glasovanju samo število glasov, ki je enako skupnim glasovom, dodeljenim njihovim državam članicam, ki so pogodbenice te konvencije.
11. Pred koncem zasedanja sprejme odbor poročilo.
12. Če v tem času ni ustreznih določb, velja poslovnik Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, razen če se odbor ne odloči drugače.
20. člen
Reševanje sporov
1. Spori med dvema ali več pogodbenicami, ki se nanašajo na razlago ali uporabo te konvencije, se če je le mogoče, rešujejo z neposrednimi pogajanji med njimi.
2. Vsak spor, ki se ne reši z neposrednim pogajanjem, sprte pogodbenice predložijo odboru, ki ga prouči in pripravi priporočila za njegovo rešitev.
3. Sprte pogodbenice se lahko vnaprej sporazumejo, da bodo priporočila odbora sprejele kot obvezujoča.
21. člen
Postopek za spremembe
1. V skladu z 19. členom te konvencije lahko odbor priporoči spremembe konvencije.
2. Besedilo vsake tako priporočene spremembe pošlje depozitar vsem pogodbenicam te konvencije in drugim podpisnicam.
3. Vsaka priporočena sprememba, ki se pošlje v skladu z drugim odstavkom tega člena, začne veljati za vse pogodbenice tri mesece po preteku osemnajstih mesecev po datumu, ko je bila sporočena priporočeno sprememba, če v tem obdobju nobena pogodbenica ni obvestila depozitarja o ugovoru glede priporočene spremembe.
4. Če je pogodbenica sporočila depozitarju svoj ugovor glede priporočenega dopolnila pred iztekom osemnajstih mesecev, določenih v tretjem odstavku tega člena, se šteje, da sprememba ni bila sprejeta in ne bo veljala.
22. člen
Depozitar
1. Generalni sekretar Združenih narodov je depozitar te konvencije.
2. Naloge generalnega sekretarja Združenih narodov kot depozitarja so določene v VII. delu Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki je bila sklenjena na Dunaju 23. maja 1969.
3. Če pride med pogodbenicami in depozitarjem do razlik v zvezi z opravljanjem depozitarjevih nalog, depozitar ali ta pogodbenica o tem obvesti druge pogodbenice in podpisnice in odbor kadar je to primerno.
23. člen
Registracija in verodostojna besedila
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta konvencija registrira pri sekretariatu Združenih narodov.
Da bi to potrdili so podpisniki, ki so za to pravilno pooblaščeni podpisali to konvencijo.
V Ženevi enaindvajsetega januarja 1994 v enem izvodu v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku kot v enako verodostojnih besedilih.
3. člen
Republika Slovenija daje v skladu s 15. členom konvencije naslednji pridržek
Na podlagi določb 6. in 7. člena Konvencije, slovenska zakonodaja v določenih okoliščinah zahteva izdelavo carinskih dokumentov in obrazca instrumenta zavarovanja za sestavne dele za popravilo in pribor ter opremo zabojnikov.
Te okoliščine so:
- nevarnost, da ne bo mogoče zadostiti obveznosti po ponovnem izvozu in
- kadar ni gotovo, da bo prišlo do plačila carinskega dolga, ki bi lahko nastal.
4. člen
Za izvajanje konvencije je pristojno Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 437-01/00-8/1
Ljubljana, dne 29. avgusta 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 08/09/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |