Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O VARSTVU ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE (spremenjene) (MEKVAD)
1. člen
Ratificira se Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena), sklenjena v La Valletti 16. januarja 1992.
2. člen
Konvencija se v angleškem izvirniku in v slovenskem prevodu glasi:
EVROPSKA KONVENCIJA
O VARSTVU
ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE
(SPREMENJENA)
La Valletta, 16. januarja 1992
Preambula
Države članice Sveta Evrope in druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, podpisnice te konvencije,
priznavajo, da je cilj Sveta Evrope uresničiti večjo enotnost med njegovimi članicami posebej z namenom, da se ohranijo in uveljavijo ideali in načela, ki so njihova skupna dediščina;
upoštevajo Evropsko kulturno konvencijo, podpisano v Parizu 19. decembra 1954, še posebej njen 1. in 5. člen;
upoštevajo Konvencijo o varstvu stavbne dediščine Evrope, podpisano v Granadi 3. oktobra 1985;
upoštevajo Evropsko konvencijo o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami, podpisano v Delfih 23. junija 1985;
upoštevajo priporočila Parlamentarne skupščine glede arheologije, še posebej priporočila št. 848 (1978), št. 921 (1981) in št. 1072 (1988);
upoštevajo Priporočilo št. R (89) 5 o varstvu in boljši predstavitvi arheološke dediščine javnosti v povezavi s posegi v mestni in podeželski prostor;
opozarjajo, da je arheološka dediščina bistvena za spoznavanje preteklosti človeštva;
se zavedajo, da evropski arheološki dediščini, priči stare zgodovine, grozi propadanje zaradi povečanega števila velikih posegov v prostor, naravnih nevarnosti, nezakonitih ali neznanstvenih izkopavanj in nezadostne ozaveščenosti javnosti;
potrjujejo, da je treba uvesti, če še ne obstajajo, ustrezne postopke upravnega in znanstvenega nadzora in da bi se skrb za ohranjanje arheološke dediščine morala kazati pri urejanju mestnega in podeželskega prostora in v politiki kulturnega razvoja;
poudarjajo, da za varstvo arheološke dediščine ne bi smela biti odgovorna le država, ki jo to neposredno zadeva, ampak vse evropske države, in to zato, da bi z izmenjavami strokovnjakov in izkušenj zmanjšali nevarnost njenega propadanja in spodbujali njeno ohranjanje;
ugotavljajo, da je zaradi razvoja politik urejanja prostora v evropskih državah treba dopolniti načela Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, podpisane v Londonu 6. maja 1969,
in so se zato dogovorile naslednje:
Opredelitev pojma arheološke dediščine
1. člen
1 Cilj te (spremenjene) konvencije je varovati arheološko dediščino kot vir skupnega evropskega spomina in kot sredstvo za zgodovinsko in znanstveno proučevanje.
2. V ta namen so kot deli arheološke dediščine mišljene vse ostaline, predmeti in vsakršni človeški sledovi iz preteklih obdobij:
i) katerih ohranjanje in proučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem;
ii) za katere so glavni viri informacij izkopavanja ali odkritja in drugi načini raziskovanja človeštva in z njim povezanega okolja in
iii) ki so na ozemljih, ki so pod jurisdikcijo pogodbenic.
3. V arheološko dediščino sodijo vsakršni objekti, zgradbe, skupine stavb, prostorsko urejena območja, premični predmeti, drugi spomeniki in njihov položaj v prostoru ne glede na to, ali so na kopnem ali pod vodo.
Prepoznavanje dediščine in varstveni ukrepi
2. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo na način, ki je primeren za posamezno državo, zagotovila pravni sistem za varstvo arheološke dediščine, ki ureja:
i) vzdrževanje registra arheološke dediščine in označevanje zavarovanih objektov in območij;
ii) ustanovitev arheoloških rezervatov, tudi če v njih ni vidnih sledov niti na površju zemlje niti pod vodo, zato da bi ohranili materialna pričevanja, ki jih bodo proučevali prihodnji rodovi;
iii) dolžnost najditelja, da pristojnim oblastem obvezno javi naključno najdbo delov arheološke dediščine in omogoči njihovo proučevanje.
3. člen
Da bi ohranila arheološko dediščino in zagotovila znanstveni pomen arheološkega raziskovalnega dela, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo:
i) uporabljala postopke izdaje dovoljenj za izkopavanja in za druga arheološka dela in postopke za nadzor nad njimi, tako da bo:
a) preprečila nezakonita izkopavanja ali odnašanje delov arheološke dediščine;
b) zagotovila znanstveno izvajanje arheoloških izkopavanj in pregledov, tako da:
- se pri tem, kolikor se le da, uporabljajo nedestruktivne raziskovalne metode;
- med izkopavanji ali po njih deli arheološke dediščine ne ostanejo odkriti ali nezavarovani in da je poskrbljeno za njihovo pravilno ohranitev, zavarovanje in upravljanje;
ii) zagotovila, da izkopavanja in druge pogojno škodljive postopke izvajajo samo ustrezno usposobljene in posebej pooblaščene osebe;
iii) zahtevala v primerih, ki jih predvideva notranja zakonodaja posamezne države, posebno poprejšnje dovoljenje za uporabo iskalnikov kovin in druge opreme za odkrivanje ali za postopke arheološkega raziskovanja.
4. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo uresničevala ukrepe za fizično zavarovanje arheološke dediščine, in če okoliščine to zahtevajo, zagotovila, da:
i) javna oblast pridobi ali na drug ustrezen način zavaruje območja, ki so namenjena za ustanovitev arheoloških rezervatov;
ii) je arheološka dediščina zavarovana in vzdrževana, in to, če je le mogoče, tam, kjer je (in situ);
iii) so arheološke najdbe, ki so bile odstranjene z mesta, od koder izvirajo, shranjene v primernih depojih.
Celostno varstvo arheološke dediščine
5. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da:
i) si bo prizadevala, da bodo zahteve arheologije in urejanja prostora usklajene in povezane med seboj, in bo zato zagotovila sodelovanje arheologov pri:
a) politiki urejanja prostora, ki naj zagotavlja uravnotežene strategije varstva, ohranjanja in boljše predstavitve območij, pomembnih za arheologijo;
b) različnih fazah urejanja prostora;
ii) bo zagotovila sistematična posvetovanja med arheologi in urbanisti oziroma tistimi, ki skrbijo za urejanje prostora, zato da bi omogočila:
a) spremembo izvedbenih načrtov, ki bi utegnili škoditi arheološki dediščini;
b) in dovolj časa in sredstev za izvedbo ustrezne znanstvene študije na kraju samem in za objavo izsledkov;
iii) bo zagotovila, da bodo v presojah vplivov na okolje in odločitvah, sprejetih na tej podlagi, v celoti upoštevani arheološka območja in njihov položaj v prostoru;
iv) bo poskrbela, da bodo deli arheološke dediščine, ki so bili najdeni med izvedbo posegov v prostor, če je le mogoče, ohranjeni tam, kjer so (in situ);
v) bo zagotovila, da bodo arheološka območja dostopna javnosti in da ureditev dostopa, ki je potrebna za sprejem večjega števila obiskovalcev, ne bo škodovala arheološkim in znanstvenim lastnostim teh območij in njihove okolice.
Financiranje arheološkega raziskovanja in ohranjanja
6. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) poskrbela za javno finančno podporo arheološkemu raziskovanju, ki jo v skladu s svojo pristojnostjo dajejo država, pokrajina in lokalne oblasti;
ii) povečala materialne vire za preventivno arheologijo:
a) s primernimi ukrepi, s katerimi se zagotovi, da bodo pri večjih javnih ali zasebnih posegih v prostor vsi stroški za s tem povezana potrebna arheološka dela pokriti iz virov javnega oziroma zasebnega sektorja;
b) s tem, da določi, da so enako, kot to velja za presoje vplivov na okolje in prostor, tudi stroški za predhodne arheološke raziskave in za arheološke preglede, za znanstvena zbirna poročila in tudi za popolno objavo in dokumentiranje vseh izsledkov vključeni v investicijske programe za izvedbo posegov v okolje oziroma v prostor.
Zbiranje in širjenje znanstvenih informacij
7. člen
Da bi olajšala proučevanje in širjenje znanja o arheoloških odkritjih, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo:
i) pripravila in sproti dopolnjevala terenske preglede, registre in karte arheoloških območij na ozemljih pod svojo jurisdikcijo;
ii) ukrepala tako, da bo po končanih arheološih delih in pred celotno objavo obvezne strokovne študije v praksi zagotovila pripravo znanstvenega povzetka, primernega za objavo.
8. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) na državni in mednarodni ravni olajševala izmenjavo delov arheološke dediščine v strokovne in znanstvene namene in ustrezno ukrepala tako, da takšno kroženje nikakor ne bo škodovalo njihovi kulturni in znanstveni vrednosti;
ii) spodbujala sprotno izmenjavo informacij o arheoloških raziskavah in izkopavanjih in prispevala k organiziranju mednarodnih raziskovalnih programov.
Ozaveščanje javnosti
9. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) izvajala izobraževalno dejavnost, ki bo v javnosti vzbujala in razvijala zavest o vrednosti, ki jo ima arheološka dediščina za razumevanje preteklosti, in o nevarnostih, ki tej dediščini grozijo;
ii) podpirala dostop javnosti do pomembnih delov svoje arheološke dediščine in še posebno do arheoloških območij in spodbujala predstavitve primerno izbranih arheoloških predmetov javnosti.
Preprečevanje nezakonitega prometa z deli arheološke dediščine
10. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) uredila, da bodo pristojna javna oblast in znanstvene ustanove izmenjavale informacije o vseh ugotovljenih nezakonitih izkopavanjih;
ii) obvestila pristojne organe v državi izvora, ki je pogodbenica te konvencije, o vsaki ponudbi, za katero obstaja sum, da izvira iz nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj, in priskrbela potrebne podrobnosti;
iii) ustrezno ukrepala tako, da muzeji in sorodne ustanove, katerih politiko pridobivanja gradiva nadzoruje država, ne bodo kupovali delov arheološke dediščine, za katere obstaja sum, da izvirajo iz nenadzorovanih najdb ali iz nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj;
iv) muzejem in podobnim ustanovam na ozemlju pogodbenice, katerih politike pridobivanja gradiva ne nadzoruje država:
a) predala besedilo te (spremenjene) konvencije
b) in se trudila, da bodo tudi ti muzeji in ustanove spoštovali načela, določena v tretjem odstavku tega člena;
v) z izobraževanjem, obveščanjem, budnim spremljanjem in sodelovanjem čim bolj omejila promet z deli arheološke dediščine, ki izvirajo iz nenadzorovanih najdb ali nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj.
11. člen
Nič v tej (spremenjeni) konvenciji ne vpliva na obstoječe ali nove dvostranske ali mnogostranske pogodbe med pogodbenicami, ki se nanašajo na nezakonit promet z deli arheološke dediščine ali na njihovo vračanje zakonitemu lastniku.
Medsebojna strokovna in znanstvena pomoč
12. člen
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo:
i) druga drugi dajale strokovno in znanstveno pomoč v obliki izmenjave izkušenj in strokovnjakov v zadevah, ki so povezane z arheološko dediščino;
ii) v okviru ustreznega notranjega prava in mednarodnih sporazumov, ki jih obvezujejo, spodbujale izmenjavo strokovnjakov za ohranitev arheološke dediščine, vključno s tistimi, ki so odgovorni za nadaljnje izobraževanje.
Nadzor nad uporabo (spremenjene) konvencije
13. člen
Na podlagi 17. člena Statuta Sveta Evrope je Odbor ministrov Sveta Evrope imenoval odbor izvedencev, katerega naloga je, da spremlja uporabo (spremenjene) konvencije in še posebej, da:
i) Odboru ministrov Sveta Evrope redno poroča o položaju politike varstva arheološke dediščine v državah pogodbenicah te (spremenjene) konvencije in o uresničevanju načel, ki so v njej vsebovana;
ii) Odboru ministrov Sveta Evrope predlaga ukrepe za uresničevanje določb (spremenjene) konvencije, vključno z mnogostranskimi dejavnostmi, ponovnim pregledom ali spremembo te (spremenjene) konvencije in z obveščanjem javnosti o njenem namenu;
iii) Odboru ministrov Sveta Evrope predlaga priporočila za povabila državam, ki niso članice Sveta Evrope, da pristopijo k (spremenjeni) konvenciji.
Končne določbe
14. člen
1. Ta (spremenjena) konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije.
Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Nobena država pogodbenica Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, podpisane v Londonu 6. maja 1969, ne sme deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če prej ali hkrati ne odpove omenjene konvencije.
3. Ta (spremenjena) konvencija začne veljati šest mesecev po dnevu, ko so štiri države, med njimi vsaj tri države članice Sveta Evrope, v skladu z določbami prvih dveh odstavkov tega člena privolile, da jih zavezuje (spremenjena) konvencija.
4. Če ob upoštevanju prejšnjih dveh odstavkov tega člena odpoved konvencije z dne 6. maja 1969 ne bi začela veljati hkrati z začetkom veljavnosti (spremenjene) konvencije, lahko država pogodbenica ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da bo konvencijo z dne 6. maja 1969 še naprej uporabljala do začetka veljavnosti te (spremenjene) konvencije.
5. Ta (spremenjena) konvencija začne za državo podpisnico, ki kasneje privoli, da jo ta konvencija zavezuje, veljati šest mesecev po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
15. člen
1. Po začetku veljavnosti te (spremenjene) konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi katero koli drugo državo, ki ni članica Sveta Evrope, in Evropsko gospodarsko skupnost, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji, in to na podlagi sklepa, ki je sprejet z večino, določeno v odstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, pri čemer morajo glasovati za vsi predstavniki držav pogodbenic, ki imajo pravico biti zastopne v Odboru.
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, ali za Evropsko gospodarsko skupnost, če k njej pristopi, začne (spremenjena) konvencija veljati šest mesecev od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
16. člen
1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, za katera se ta (spremenjena) konvencija uporablja.
2. Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te (spremenjene) konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne (spremenjena) konvencija veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.
3. Vsaka izjava, dana na podlagi prejšnjih dveh odstavkov, se lahko z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja, umakne za vsako ozemlje, navedeno v izjavi. Umik začne veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.
17. člen
1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to (spremenjeno) konvencijo z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.
18. člen
Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije in vsako državo ali Evropsko gospodarsko skupnost, ki je pristopila ali je bila povabljena, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji, o:
i) vsakem podpisu;
ii) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
iii) vsakem datumu začetka veljavnosti te (spremenjene) konvencije v skladu s 14., 15. in 16. členom;
iv) vsakem drugem dejanju, notifikaciji ali sporočilu v zvezi s (spremenjeno) konvencijo.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to (spremenjeno) konvencijo.
Sklenjeno v La Valletti 16. januarja 1992 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije in vsaki državi, ki ni članica, ali Evropski gospodarski skupnosti, povabljeni, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji.
3. člen
Vlada Republike Slovenije skladno z drugim odstavkom 14. člena te konvencije odpove Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine, ki je bila sprejeta v Londonu 6. maja 1969 (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 9/90) in jo je Republika Slovenija nasledila po nekdanji SFRJ (akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 14/92).
4. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Inšpektorat za področje varstva kulturne dediščine.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-07/98-7/1
Ljubljana, dne 25. marca 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 05/10/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |