Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU SELITVENIH VRST PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI (MKVSVPZ)
1. člen
Ratificira se Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, sprejeta 23. junija 1979 v Bonnu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O VARSTVU SELITVENIH VRST PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI
POGODBENICE, KI:
PRIZNAVAJO, da so prosto živeče živali v svojih neštetih oblikah nenadomestljiv del naravnega sistema na zemlji, ki ga moramo ohraniti v dobro človeštva;
SE ZAVEDAJO, da vsaka človeška generacija upravlja zemeljske vire za prihodnje generacije in je njena dolžnost zagotoviti, da se ta zapuščina ohrani, in ko se uporablja, se mora uporabljati smotrno;
SE ZAVEDAJO, da so z okoljskega, ekološkega, genetskega, znanstvenega, estetskega, rekreacijskega, kulturnega, izobraževalnega, družbenega in gospodarskega vidika prosto živeče živali vse večja vrednota;
SO ZASKRBLJENE zlasti za tiste vrste prosto živečih živali, ki se selijo čez mejo ali zunaj meja državne jurisdikcije;
PRIZNAVAJO, da države varujejo in morajo varovati selitvene vrste prosto živečih živali, ki živijo znotraj ali gredo čez meje njihove državne jurisdikcije;
SO PREPRIČANE, da varstvo in učinkovito upravljanje selitvenih vrst prosto živečih živali zahtevata skupno ukrepanje vseh držav, v katerih znotraj meja njihove državne jurisdikcije te vrste preživijo katero koli obdobje svojega življenjskega ciklusa;
UPOŠTEVAJO Priporočilo 32 Načrta ukrepanja, ki ga je sprejela Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju (Stockholm, 1972) in so ga z zadovoljstvom sprejeli na sedemindvajsetem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov,
SO SE SPORAZUMELE o naslednjem:
1. člen
Razlaga
1. Za namene te konvencije:
a) "selitvena vrsta" pomeni celotno populacijo ali kateri koli zemljepisno ločeni del populacije neke vrste ali nižje sistematske skupine prosto živečih živali, katerih znaten del ciklično in napovedljivo prehaja čez eno ali več meja državne jurisdikcije;
b) "varstveno stanje selitvene vrste" pomeni seštevek vseh vplivov, ki delujejo na selitveno vrsto in lahko vplivajo na njeno dolgoročno razširjenost in številčnost v prihodnosti;
c) "varstveno stanje vrste" bo upoštevano kot "ugodno", kadar:
(1) podatki o dinamiki populacije kažejo, da se selitvena vrsta, dolgoročno gledano, vzdržuje kot preživetja sposoben sestavni del svojega ekosistema;
(2) se območje razširjenosti selitvene vrste trenutno ne zmanjšuje, niti ni verjetno, da se bo dolgoročno zmanjšalo;
(3) je in bo tudi v predvidljivi prihodnosti dovolj ustreznega življenskega prostora za dolgoročno ohranitev populacije selitvene vrste;
(4) se razširjenost in številčnost selitvene vrste približata zgodovinskemu obsegu in ravnem v taki meri, da obstojijo zanjo primerni ekosistemi in da je to združljivo s smotrnim upravljanjem prosto živečih živali;
d) "varstveno stanje vrste" bo upoštevano kot "neugodno", če kateri koli pogoj iz točke c tega odstavka ne bo izpolnjen;
e) "prizadetost" določene selitvene vrste pomeni, da tej vrsti preti nevarnost izumrtja na vsem območju razširjenosti ali na njegovem znatnem delu;
f) "območje razširjenosti" pomeni vsa območja kopnega ali vode, kjer se selitvene vrste naseljujejo, začasno zadržujejo, jih prečkajo ali preletijo kadar koli na svoji običajni selitveni poti;
g) "življenjski prostor" pomeni vsako površino na območju razširjenosti selitvene vrste, kjer so življenjske razmere primerne za to selitveno vrsto;
h) "država na območju razširjenosti" pomeni v povezavi z neko selitveno vrsto vsako državo (ali kadar je to primerno vsako drugo pogodbenico, omenjeno v točki (k) tega odstavka), ki izvaja jurisdikcijo nad katerim koli delom območja razširjenosti te selitvene vrste, ali državo, katere plovila, ki plovejo pod njeno zastavo, lovijo to selitveno vrsto zunaj meja njene državne jurisdikcije;
i) "odvzem" pomeni prilaščanje, lov, ribolov, zadrževanje v ujetništvu, vznemirjanje, namerno ubijanje ali kakršen koli poskus izvajanja takih dejanj;
j) "SPORAZUM" pomeni mednarodni sporazum, ki se nanaša na varstvo ene ali več selitvenih vrst, kot je predvideno v 4. in 5. členu te konvencije, in
k) "pogodbenica" pomeni državo ali katero koli regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki so jo ustanovile suverene države in je pristojna za pogajanja, sklepanje in zvajanje mednarodnih sporazumov o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija in za katero konvencija velja.
2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice te konvencije, o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija pripisuje njihovim državam članicam. V takih primerih države članice teh organizacij ne smejo posamezno uresničevati teh pravic.
3. Kadar ta konvencija predvideva sprejemanje odločitev z dvotretjinsko večino ali s soglasno odločitvijo "pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo", to pomeni "pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti". Tiste, ki se glasovanja vzdržijo, se pri določanju večine ne štejejo med "pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo".
2. člen
Temeljna načela
1. Pogodbenice priznavajo pomembnost varovanja selitvenih vrst in soglašajo, da države na območju razširjenosti selitvenih vrst ukrepajo v tej smeri, kadar koli je to mogoče in primerno. Pri tem morajo posebno pozornost posvetiti tistim selitvenim vrstam, katerih varstveno stanje je neugodno, in posamezno ali z medsebojnim sodelovanjem sprejeti ustrezne in potrebne ukrepe za varstvo teh vrst in njihovega življenjskega prostora.
2. Pogodbenice priznavajo potrebo po ukrepanju, da bi se izognile prizadetosti katere koli selitvene vrste.
3. Pogodbenice:
a) naj bi še posebej spodbujale in podpirale raziskave v zvezi s selitvenimi vrstami in pri njih sodelovale;
b) si še posebej prizadevajo za takojšnje zavarovanje selitvenih vrst vključenih v Dodatek I, in
c) si še posebej prizadevajo za sklepanje SPORAZUMOV o varstvu selitvenih vrst in upravljanju selitvenih vrst, ki so vključene v Dodatek II.
3. člen
Prizadete selitvene vrste: Dodatek I
1. V Dodatku I so navedene prizadete selitvene vrste.
2. Selitvena vrsta je lahko uvrščena v Dodatek I, če obstajajo zanesljivi dokazi o njeni prizadetosti, vključno z najboljšimi znanstvenimi dokazi, ki so na voljo.
3. Selitvena vrsta je lahko izločena iz Dodatka I, če Konferenca pogodbenic odloči, da:
a) je zanesljivo dokazano, vključno z najboljšimi znanstvenimi dokazi, ki so na voljo, da vrsta ni več prizadeta;
b) ni verjetnosti, da ta vrsta ponovno postane prizadeta zaradi prenehanja varovanja, ki je posledica njene izločitve iz Dodatka I.
4. Pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, vključenih v Dodatek I, si prizadevajo:
a) ohraniti in kadar je izvedljivo in primerno, obnoviti tiste življenjske prostore vrst, ki so pomembni za preprečitev nevarnosti njihovega izumrtja;
b) ustrezno preprečiti, odpraviti, nadomestiti ali zmanjšati škodljive učinke dejavnosti ali ovire, ki resno motijo ali preprečujejo selitev vrst in
c) če je to izvedljivo in primerno, preprečiti, zmanjšati ali nadzorovati dejavnike, ki ogrožajo ali bodo lahko ogrozili vrsto, vključno s strogim nadzorom uvajanja tujerodnih vrst in nadzorom ali odstranjevanjem že naseljenih tujerodnih vrst, če je to izvedljivo in primerno.
5. Pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatku I, prepovejo odvzem živali teh vrst. Izjemoma je dovoljen odvzem:
a) v znanstvene namene,
b) z namenom povečati razširjenost ali možnost preživetja prizadete vrste,
c) zaradi zadovoljevanja tradicionalnih življenjskih potreb porabnikov takih vrst ali
d) kadar to zahtevajo izjemne okoliščine,
pod pogojem, da se te izjeme natančno vsebinsko opredelijo ter krajevno in časovno omejijo. Tak odvzem ne sme škodovati vrsti.
6. Konferenca pogodbenic lahko priporoči pogodbenicam, državam na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatku I, da sprejmejo ustrezne dodatne ukrepe v korist vrst.
7. Pogodbenice takoj, ko je mogoče, obvestijo Sekretariat o vsaki izjemi, ki je v skladu s petim odstavkom tega člena.
4. člen
Selitvene vrste, ki jih bodo obravnavali SPORAZUMI
Dodatek II
1. V Dodatku II je naveden seznam selitvenih vrst, katerih varstveno stanje je neugodno in za katerih varstvo in upravljanje so potrebni mednarodni sporazumi, kot tudi tistih vrst, ki bi se jim varstveno stanje zaradi mednarodnega sodelovanja na podlagi mednarodnega sporazuma lahko bistveno izboljšalo.
2. Vrsta je lahko navedena tako v Dodatku I kot v Dodatku II, če okoliščine to upravičujejo.
3. Pogodbenice na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatku II, si prizadevajo sklepati SPORAZUME, kadar bi ti koristili vrstam, in naj bi dajale prednost vrstam, katerih varstveno stanje je neugodno.
4. Pogodbenice si prizadevajo sklepati sporazume za vsako populacijo ali zemljepisno ločeni del populacije katere koli vrste ali nižje sistematske skupine prosto živečih živali, katerih predstavniki občasno prehajajo čez eno ali več meja državne jurisdikcije.
5. Sekretariat mora dobiti po en izvod vsakega SPORAZUMA, ki je sklenjen v skladu z določbami tega člena.
5. člen
Smernice za SPORAZUME
1. Cilj vsakega SPORAZUMA mora biti obnovitev ali ohranitev ugodnega varstvenega stanja selitvene vrste. Vsak SPORAZUM naj obravnava tiste vidike varstva selitvenih vrst in njihovega upravljanja, ki bodo pripomogli k temu cilju.
2. Vsak SPORAZUM naj zajema celotno območje razširjenosti določene selitvene vrste in naj bi bil na voljo za pristop vsem državam na območju razširjenosti te vrste, ne glede na to, ali so pogodbenice te konvencije ali ne.
3. SPORAZUM naj, kjer koli je mogoče, obravnava več kot eno selitveno vrsto.
4. Vsak SPORAZUM naj:
a) točno določi selitvene vrste, ki jih obravnava;
b) opiše območje razširjenosti in selitveno pot vrste;
c) za vsako pogodbenico določi državni organ, pristojen za izvajanje SPORAZUMA;
d) če je potrebno, uvede ustrezen mehanizem za pomoč pri uresničevanju ciljev SPORAZUMA, za nadzor njegove učinkovitosti in za pripravo poročila za Konferenco pogodbenic;
e) predvidi postopke za reševanje sporov med pogodbenicami SPORAZUMA in
f) vsaj prepove vsak odvzem osebkov iz reda kitov (Cetacea), kot ga prepovedujejo tudi drugi večstranski SPORAZUMI, ter predvidi pristop k SPORAZUMU državam, ki niso države na območju razširjenosti teh selitvenih vrst.
5. Vsak SPORAZUM naj, če je primerno in izvedljivo, zagotovi najmanj:
a) redni pregled varstvenega stanja obravnavane selitvene vrste in ugotovi, kateri dejavniki lahko škodijo temu stanju;
b) usklajene načrte varstva in upravljanja;
c) raziskovanje ekologije in populacijske dinamike obravnavanih selitvenih vrst s posebnim poudarkom na selitvi;
d) izmenjavo informacij o obravnavani selitveni vrsti s posebnim poudarkom na izmenjavi rezultatov raziskav in s tem povezano statistiko;
e) ohranjanje in kjer je potrebno in izvedljivo, obnovo življenjskih prostorov, ki so pomembni za ohranjanje ugodnega varstvenega stanja vrste in zavarovanje takih življenjskih prostorov pred motečimi posegi, vključno s strogim nadzorom naseljevanja tujerodnih vrst ali že naseljenih tujerodnih vrst, ki škodujejo selitvenim vrstam;
f) ohranjanje mreže ustreznih življenjskih prostorov, ki so primerno razporejeni glede na selitvene poti;
g) če je to zaželeno, zagotavljanje novih življenjskih prostorov, primernih za selitvene vrste ali ponovno naseljevanje selitvenih vrst v primerne življenjske prostore;
h) če je le mogoče, odstranitev dejavnosti in ovir, ki preprečujejo ali motijo selitev ali nadomestitev zanje;
i) preprečevanje, zmanjšanje ali nadzor izpusta snovi, škodljivih za selitveno vrsto, v njen življenjski prostor;
j) ukrepe, ki temeljijo na ekoloških načelih, za nadzor in upravljanje odvzemov osebkov selitvenih vrst;
k) postopke za usklajeno delovanje za preprečevanje nezakonitih odvzemov;
l) izmenjavo informacij o bistvenih nevarnostih za selitvene vrste;
m) nujne postopke za znatno in hitro krepitev varstvenega ukrepanja, če je varstveno stanje selitvene vrste resno prizadeto in
n) seznanjanje javnosti o vsebini in ciljih SPORAZUMA.
6. člen
Države na območju razširjenosti
1. Sekretariat dopolnjuje seznam držav na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatkih I in II s podatki, ki jih prejme od pogodbenic.
2. Pogodbenice, ki se štejejo za države na območju razširjenosti katere od selitvenih vrst, navedenih v Dodatkih I in II, o tem obveščajo Sekretariat, vključno s podatki o plovilih pod njihovo zastavo, ki zunaj meja državne jurisdikcije lovijo določene selitvene vrste, in kjer je to mogoče, o prihodnjih načrtih za tak lov.
3. Pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatkih I ali II, preko Sekretariata obvestijo Konferenco pogodbenic vsaj šest mesecev pred vsakim rednim zasedanjem Konference pogodbenic o ukrepih, ki jih izvajajo za uresničevanje določb te konvencije za te vrste.
7. člen
Konferenca pogodbenic
1. Konferenca pogodbenic je organ odločanja te konvencije.
2. Sekretariat skliče zasedanje Konference pogodbenic najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te konvencije.
3. Po tem Sekretariat sklicuje redna zasedanja Konference pogodbenic v presledkih največ treh let, razen če Konferenca ne odloči drugače, in izredna zasedanja kadar koli na pisno zahtevo najmanj ene tretjine pogodbenic.
4. Konferenca pogodbenic določi in nadzira finančne predpise te konvencije. Konferenca pogodbenic na vsakem svojem rednem zasedanju sprejme proračun za naslednje finančno obdobje. Vsaka pogodbenica k temu proračunu prispeva v skladu z lestvico, za katero se dogovori Konferenca. Finančne predpise, vključno z določbami o proračunu in lestvico prispevkov kot tudi njihove spremembe, sprejmejo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo, soglasno.
5. Na vsakem svojem zasedanju Konferenca pogodbenic pregleda izvajanje konvencije, posebej pa:
a) pregleda in oceni varstveno stanje selitvenih vrst;
b) oceni napredek, ki je bil dosežen pri varstvu selitvenih vrst, zlasti navedenih v Dodatkih I in II;
c) sprejme potrebne določbe in smernice, ki bodo omogočale Znanstvenemu svetu in Sekretariatu opravljati njune obveznosti;
d) sprejme in upošteva vsa poročila, ki jih predložijo Znanstveni svet, Sekretariat, katera koli pogodbenica ali katero koli stalno telo, ustanovljeno na podlagi SPORAZUMOV;
e) daje priporočila pogodbenicam za izboljšanje varstvenega stanja selitvenih vrst in presoja napredek, ki je bil narejen v okviru SPORAZUMOV;
f) v primerih, ko SPORAZUM ni bil sklenjen, daje priporočila za sklic zasedanj pogodbenic, ki so države na območju razširjenosti selitvene vrste ali skupine selitvenih vrst, da bi obravnavale ukrepe za izboljšanje varstvenega stanja teh vrst;
g) daje priporočila pogodbenicam za učinkovitejše izvajanje konvencije in
h) odloča o vseh dodatnih ukrepih, ki naj bi jih izvedle za uresničevanje ciljev te konvencije.
6. Konferenca pogodbenic na vsakem zasedanju določi čas in kraj naslednjega zasedanja.
7. Konferenca pogodbenic na vsakem zasedanju določi in sprejme poslovnik za to zasedanje. Konferenca pogodbenic na zasedanjih sprejema odločitve z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, če konvencija ne določa drugače.
8. Organizacijo združenih narodov, njene specializirane agencije, Mednarodno agencijo za atomsko energijo in države, ki niso pogodbenice te konvencije, in telesa, ki jih za vsak SPORAZUM določijo pogodbenice tega SPORAZUMA, lahko na zasedanjih Konference pogodbenic zastopajo opazovalci.
9. Vsaka agencija ali telo, ki ustreza spodnjima kategorijama in je tehnično usposobljena za zavarovanje in varstvo selitvenih vrst ter njihovo upravljanje in je Sekretariat seznanila s svojo željo, da jo na zasedanjih Konference pogodbenic zastopajo opazovalci, bo sprejeta, razen če temu nasprotuje najmanj ena tretjina prisotnih pogodbenic:
a) mednarodne vladne ali nevladne agencije ali telesa in državne vladne agencije ali telesa;
b) državne nevladne agencije ali telesa, ki jim je država, v kateri so, v ta namen odobrila zastopanje.
S sprejetjem imajo opazovalci pravico do udeležbe, ne pa glasovanja.
8. člen
Znanstveni svet
1. Na svojem prvem zasedanju Konferenca pogodbenic ustanovi Znanstveni svet, za svetovanje o strokovnih zadevah.
2. Vsaka pogodbenica lahko imenuje usposobljenega strokovnjaka za člana Znanstvenega sveta. Poleg tega Znanstveni svet kot člane vključuje tudi usposobljene strokovnjake, ki jih izbere in imenuje Konferenca pogodbenic; število teh strokovnjakov, merila za njihov izbor in pogoje za njihovo imenovanje določi Konferenca pogodbenic.
3. Znanstveni svet se sestaja na zahtevo Sekretariata glede na odločitve Konference pogodbenic.
4. Znanstveni svet sprejme svoj poslovnik, ki ga potrdi Konferenca pogodbenic.
5. Konferenca pogodbenic določi naloge Znanstvenega sveta, ki lahko vključujejo:
a) zagotavljanje strokovnih nasvetov Konferenci pogodbenic, Sekretariatu, in če tako odobri Konferenca pogodbenic, kateri koli pogodbenici ter vsakemu telesu, ki je ustanovljeno na podlagi te konvencije ali SPORAZUMA;
b) priporočanje in usklajevanje raziskav o selitvenih vrstah, vrednotenje rezultatov teh raziskav z namenom ugotoviti varstveno stanje selitvenih vrst in obveščanje Konference pogodbenic o tem stanju in ukrepih za njegovo izboljšanje;
c) pripravo priporočil Konferenci pogodbenic o selitvenih vrstah, ki jih je treba vključiti v Dodatka I in II, skupaj z navedbo razširjenosti teh selitvenih vrst;
d) pripravo priporočil Konferenci pogodbenic o posebnih varstvenih ukrepih in ukrepih upravljanja, ki jih je treba vključiti v SPORAZUME o selitvenih vrstah in
e) pripravo priporočil Konferenci pogodbenic za reševanje problemov, ki se nanašajo na strokovne vidike uresničevanja konvencije, posebej kar zadeva življenjske prostore selitvenih vrst.
9. člen
Sekretariat
1. Sekretariat je ustanovljen za potrebe te konvencije.
2. Po začetku veljavnosti konvencije izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje določi Sekretariat. Pri tem mu lahko pomagajo v obsegu in na način, ki je po njegovem mnenju primeren, ustrezne medvladne ali nevladne, mednarodne ali državne agencije in telesa, ki so strokovno usposobljena za varstvo, ohranjanje in upravljanje prosto živečih živali.
3. Če Program Združenih narodov za okolje ne bo mogel več zagotavljati dela Sekretariata, se Konferenca pogodbenic v zvezi s Sekretariatom drugače dogovori.
4. Naloge sekretariata so:
a) priprava zasedanj in pomoč na zasedanjih:
i) Konference pogodbenic in
ii) Znanstvenega sveta;
b) vzdrževanje in spodbujanje stikov med pogodbenicami, stalnimi telesi, ustanovljenimi s SPORAZUMI in drugimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s selitvenimi vrstami;
c) iz vseh ustreznih virov pridobiti poročila in druge informacije za doseganje ciljev in uresničevanje konvencije ter poskrbeti za ustrezno širjenje takih informacij;
d) usmerjati pozornost Konference pogodbenic na vsa vprašanja, povezana s cilji te konvencije;
e) pripravljati poročila za Konferenco pogodbenic o delu Sekretariata in o uresničevanju konvencije;
f) skrbeti za seznam držav na območju razširjenosti selitvenih vrst, vključenih v Dodatka I in II, in ga objavljati;
g) pod vodstvom Konference pogodbenic spodbujati sklepanje SPORAZUMOV;
h) skrbeti za seznam SPORAZUMOV in ga dati na voljo pogodbenicam in če to zahteva Konferenca pogodbenic, priskrbeti vsako informacijo o teh SPORAZUMIH;
i) objavljati in skrbeti za seznam priporočil, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic v skladu s točkami e), f) in g) petega odstavka 7. člena, ali seznam odločitev, ki jih sprejme v skladu s točko h) tega odstavka;
j) skrbeti za obveščanje javnosti o tej konvenciji in njenih ciljih in
k) opravljati vse druge naloge, ki so mu zaupane s to konvencijo ali mu jih zaupa Konferenca pogodbenic.
10. člen
Spremembe konvencije
1. Ta konvencija se lahko spremeni na vseh rednih ali izrednih zasedanjih Konference pogodbenic.
2. Predloge za spremembo lahko da vsaka pogodbenica.
3. Besedilo vsake predložene spremembe in razloge zanjo je treba sporočiti Sekretariatu najmanj sto petdeset dni pred zasedanjem, na katerem naj bi se sprememba obravnavala, in Sekretariat jo takoj sporoči pogodbenicam. Pogodbenice sporočijo pripombe k besedilu Sekretariatu najmanj šestdeset dni pred začetkom zasedanja. Sekretariat takoj naslednji dan po izteku roka za pripombe sporoči pogodbenicam vse pripombe, ki so prispele do tega dne.
4. Spremembe se sprejemajo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.
5. Sprejeta sprememba začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele prvi dan tretjega meseca po datumu, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali listino o sprejetju pri depozitarju. Za vsako pogodbenico, ki deponira listino o sprejetju po datumu, na katerega sta dve tretjini pogodbenic deponirali listino o sprejetju, začne za to pogodbenico sprememba veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko je deponirala svojo listino o sprejetju.
11. člen
Spremembe dodatkov
1. Dodatka I in II se lahko spremenita na vseh rednih ali izrednih zasedanjih Konference pogodbenic.
2. Predloge za spremembo lahko da vsaka pogodbenica.
3. Besedilo vsake predložene spremembe in razloge zanjo, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, je treba sporočiti Sekretariatu najmanj sto petdeset dni pred začetkom zasedanja, Sekretariat jih takoj sporoči pogodbenicam. Pogodbenice sporočijo pripombe k besedilu Sekretariatu najmanj šestdeset dni pred začetkom zasedanja. Sekretariat takoj naslednji dan po izteku roka za pripombe sporoči pogodbenicam vse pripombe, ki so prispele do tega dne.
4. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.
5. Sprememba dodatkov začne veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po sprejetju na zasedanju Konference pogodbenic, razen za tiste pogodbenice, ki izrazijo pridržke v skladu s šestim odstavkom tega člena.
6. V devetdesetih dneh, kot je predvideno v petem odstavku tega člena, lahko vsaka pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek glede spremembe. Pridržek glede spremembe se lahko umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju in sprememba začne veljati za to pogodbenico devetdeset dni po umiku pridržka.
12. člen
Učinek na mednarodne konvencije in drugo zakonodajo
1. V tej konvenciji nič ne posega v kodifikacijo in razvoj pomorskega prava Konference Združenih narodov za pomorsko pravo, sklicane v skladu z Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 2750 C (XXV), niti ne posega v sedanje ali poznejše zahteve ter pravna mnenja katere koli države v zvezi s pomorskim pravom in naravo ter obsegom obalne jurisdikcije držav in jurisdikcije države ladijske zastave.
2. Določbe te konvencije v nobenem primeru ne vplivajo na pravice ali obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz katere koli obstoječe pogodbe, konvencije ali sporazuma.
3. Določbe te konvencije v nobenem primeru ne vplivajo na pravico pogodbenic da sprejmejo strožje ukrepe za varstvo selitvenih vrst, navedenih v Dodatkih I in II, ali pa sprejmejo notranje ukrepe za varstvo vrst, ki niso navedene v Dodatkih I in II.
13. člen
Reševanje sporov
1. Vsak spor, ki bi nastal med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo določb te konvencije, se rešuje s pogajanji med pogodbenicami, vpletenimi v spor.
2. Če se spor ne da rešiti v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenice z medsebojnim soglasjem predložijo spor arbitraži, zlasti Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, in arbitražna odločitev zavezuje pogodbenice, ki so predložile spor sodišču.
14. člen
Pridržki
1. Glede določb te konvencije ni mogoče izražati splošnih pridržkov. Poseben pridržek se lahko da v skladu z določbami tega in 11. člena.
2. Vsaka država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje lahko po deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da poseben pridržek glede prisotnosti katere koli selitvene vrste v Dodatku I, II ali obeh. Tako ne bo obravnavana kot pogodbenica glede na vsebino pridržka vse do izteka devetdeset dni od tedaj, ko je depozitar poslal pogodbenicam uradno obvestilo, da je tak pridržek umaknjen.
15. člen
Podpis
Ta konvencija je na voljo za podpis v Bonnu za vse države in vse regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje do dvaindvajsetega junija 1980.
16. člen
Ratifikacija, sprejetje, odobritev
To konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri Vladi Zvezne republike Nemčije, ki je depozitar.
17. člen
Pristop
Po dvaindvajsetem juniju 1980 je ta konvencija na voljo za pristop vsem državam in vsem organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki niso podpisnice. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
18. člen
Začetek veljavnosti
1. Konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu deponiranja petnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pri depozitarju.
2. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali odobri konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju petnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu, ko je ta država ali organizacija deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
19. člen
Odpoved
Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove konvencijo s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po tem, ko depozitar prejme pisno uradno obvestilo.
20. člen
Depozitar
1. Izvirniki te konvencije v angleškem, francoskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno se deponirajo pri depozitarju. Depozitar pošlje potrjene kopije vsakega teh besedil vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale konvencijo ali deponirale listine o pristopu k njej.
2. Depozitar po posvetu s pristojnimi vladami pripravi uradno verzijo besedila te konvencije v arabskem in kitajskem jeziku.
3. Depozitar obvesti vse države in vse regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisnice ali so h konvenciji pristopile, ter Sekretariat o podpisih, deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začetku veljavnosti konvencije, njenih spremembah, o posebnih pridržkih in o uradnih obvestilih o odpovedi.
4. Takoj ko začne konvencija veljati, depozitar pošlje overjen izvod konvencije Sekretariatu Združenih narodov zaradi registracije in objave v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO v Bonnu triindvajsetega junija tisoč devetsto devetinsedemdeset.
DODATEK I
DODATKA I IN II
H KONVENCIJI O VARSTVU SELITVENIH VRST PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI
(CMS)
(kot ju je spremenila Konferenca pogodbenic v letih 1985, 1988, 1991, 1994)
veljata od 9. septembra 1994
DODATEK I
Razlaga
1. Selitvene vrste, ki so vključene v ta dodatek, se navajajo:
a) z imenom vrste ali podvrste ali
b) kot višja sestematska skupina, v katero so vključene vse selitvene vrste ali so opredeljene kot njen del.
2. Druga sklicevanja na sistematske skupine, višje kot so vrste, se navajajo le kot informacija ali za namene razvrščanja.
3. Okrajšava "(s. l.)" se uporablja za označevanje širšega pomena nekega znanstvenega imena.
4. Zvezdica (*) poleg imena vrste pomeni, da so vrsta oziroma ločena populacija te vrste ali višja sistematska skupina, ki zajema to vrsto, vključene v Dodatek II.
SESALCI (Mammalia)
NETOPIRJI (Chiroptera)
buldoški netopirji (Molossidae)
mehiški buldoški netopir (Tadarida brasiliensis)
PRVAKI (Primates)
velike človeku podobne opice (Pongidae)
gorska gorila (Gorilla gorilla beringei)
KITI in DELFINI (Cetacea)
brazdasti kiti (Balaenopteridae)
sinji kit (Balaenoptera musculus)
kit grbavec (Megaptera novaeangliae)
gladki kiti (Balaenidae)
grenlandski kit (Balaena mysticetus)
ledni ali biskajski kit (Eubalaena glacialis)
južnomorski ali kapski kit (Eubalaena australis)1
ZVERI (Carnivora)
mačke (Felidae)
snežni leopard ali irbis (Panthera uncia)
PLAVUTONOŽCI (Pinnipedia)
pravi tjulnji (Phocidae)
sredozemska medvedjica (Monachus monachus) *
LIHOPRSTI KOPITARJI (Perissodactyla)
konji, osli in zebre (Equidae)
grevyjeva ali kraljevska zebra (Equus grevyi)
SODOPRSTI KOPITARJI ali PARKLJARJI (Artiodactyla)
kamele (Camelidae)
vikunja (Vicugna vicugna) * - razen perujskih populacij2
jeleni (Cervidae)
podvrsta navadnega jelena (Cervus elaphus barbarus)
rogarji ali votlorogi (Bovidae)
kuprej ali kamboški gozdni vol (Bos sauveli)
jak ali godrnjavi bivol (Bos grunniens)
mendeška antilopa (Addax nasomaculatus)
cuvierjeva gazela (Gazella cuvieri)
jelenja gazela (Gazella dama)
navadna gazela (Gazella dorcas) - samo severozahodne afriške populacije
vitkoroga gazela (Gazella leptoceros)
sabljarka (Oryx dammah) *
___________________________
1 Eubalaena glacialis in Eubalena australis prej Eubalaena glacialis (s.l.)
2 prej Lama vicugna *- razen perujskih populacij
PTIČI (Aves)
CEVONOSCI (Procellariiformes)
albatrosi (Diomedeidae)
kratkorepi albatros (Diomedea albatros)
viharniki (Procellariidae)
Pterodroma cahow
Pterodroma phaeopygia
VESLONOŽCI (Pelecaniformes)
pelikani (Pelecanidae)
kodrasti pelikan (Pelecanus crispus) *
rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus) * - samo palearktične populacije
MOČVIRNIKI (Ciconiiformes)
čaplje (Ardeidae)
Egretta eulophotes
štorklje (Ciconiidae)
Ciconia boyciana
ibisi (Threskiornithidae)
Geronticus eremita *
PLOJKOKLJUNI (Anseriformes)
gosi, labodi in race (Anatidae)
rdečeglava gos (Chloephaga rubidiceps) *
evropska beloglavka (Oxyura leucocephala) *
UJEDE (Falconiformes)
kragulji (Accipitridae)
belorepec ali postojna (Haliaeetus albicilla) *
orjaški orel (Haliaeetus pelagicus) *
ŽERJAVOVCI (Gruiformes)
žerjavi (Gruidae)
mandžurski žerjav (Grus japonensis) *
nunski žerjav (Grus leucogeranus) *
Grus nigricollis *
droplje (Otididae)
ovratničarka (Chlamydotis undulata) * - samo severozahodne afriške populacije
velika droplja (Otis tarda) * - srednjeevropska populacija
POBREŽNIKI (Charadriiformes)
sloke (Scolopacidae)
severni škurh (Numenius borealis) *
tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris) *
galebi (Laridae)
progastokljuni galeb (Larus audouinii) *
Larus leucophthalmus *
Larus relictus
Larus saundersi
njorke (Alcidae)
Synthliboramphus wumizusume
PEVCI (Passeriformes)
gozdni pevci (Parulidae)
Dendroica kirtlandii
ščinkavci (Fringillidae)
Serinus syriacus
PLAZILCI (Reptilia)
ŽELVE (Testudinata)
morske želve (Cheloniidae)
orjaška črepaha (Chelonia mydas) *
glavata kareta (Caretta caretta) *
prava kareta (Eretmochelys imbricata) *
Lepidochelys kempii *
zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea) *
orjaške usnjače (Dermochelyidae)
usnjača (Dermochelys coriacea) *
pelomeduzne želve (Pelomedusidae)
južnoameriški arav (Podocnemis expansa) * - samo populacije gornje Amazonke
KROKODILI (Crocodylia)
gangeški gaviali (Gavialidae)
gangeški gavial (Gavialis gangeticus)
RIBE (Pisces)
PRAVI SOMI (Siluriformes)
stekleni somi (Schilbeidae)
orjaški som (Pangasianodon gigas)
DODATEK II
Razlaga
1. Selitvene vrste, ki so zajete v tem dodatku, se navajajo :
a) z imenom vrste ali podvrste ali
b) kot višja sistematska skupina v katero so vključene vse selitvene vrste ali so opredeljene kot njen del.
Kadar se omenja sistematska skupina, ki je višja od vrste in če ni drugače označeno, to pomeni, da imajo lahko vse selitvene vrste te skupine veliko koristi od sklenitve SPORAZUMOV.
2. Okrajšava "spp." poleg imena družine ali rodu se uporablja za označevanje vseh selitvenih vrst te družine ali rodu.
3. Druga sklicevanja na sistematske skupine, višje kot so vrste, se navajajo le kot informacija ali za namene razvrščanja.
4. Okrajšava "(s.l.)" se uporablja za označevanje širšega pomena nekega znanstvenega imena.
5. Zvezdica (*) poleg imena vrste ali višje sistematske skupine pomeni, da so vrsta ali ločena populacija te vrste oziroma ena ali več vrst iz te sistematske skupine, vključene v dodatek I.
SESALCI (Mammalia)
NETOPIRJI (Chiroptera)
podkovnjaki (Rhinolophidae)
R. spp. - samo evropske populacije
gladkonosi ali navadni netopirji (Vespertilionidae)
V. spp. - samo evropske populacije
buldoški netopirji (Molossidae)
buldoški dolgorepi netopir (Tadarida teniotis)
KITI in DELFINI (Cetacea)
rečni delfini (Platanistidae)
gangeška pliskavka ali gangeški delfin ali kljunarica (Platanista gangetica)
Pontoporiidae
laplatska pliskavka (Pontoporia blainvillei)
Iniidae
orinoška pliskavka (Inia geoffrensis)
samorogi (Monodontidae)
beli kit ali beluga (Delphinapterus leucas)
samorog ali enorožec ali narval (Monodon monoceros)
rjave pliskavke (Phocoenidae)
pristaniška rjava pliskavka ali rjavi ribjek ali svinjek (Phocoena phocoena) - populacije Severnega in Baltiškega morja, severozahodnega Atlantika in Črnega morja
brezplavuti svinjek ali pliskavičjak (Neophocaena phocaenoides)
dallova rjava pliskavka (Phocoenoides dalli)
delfini (Delphinidae)
indopacifiški beli delfin (Sousa chinensis)
atlantski beli delfin (Sousa teuszii)
amazonski topozobi delfin (Sotalia fluviatilis)
belokljuni pisani delfin (Lagenorhynchus albirostris) - samo populacije Severnega in Baltiškega morja
atlantski pisani delfin (Lagenorhynchus acutus) - samo populacije Severnega in Baltiškega morja
južni pisani delfin (Lagenorhynchus australis)
okrogloglavi delfin (Grampus griseus) - samo populacije Severnega in Baltiškega morja
velika pliskavka (Tursiops truncatus) - populacije Severnga in Baltiškega morja, zahodnega Sredozemskega morja in Črnega morja
vitki progasti delfin (Stenella attenuata) - populacija vzhodnega tropskega Tihega oceana
dolgokljuni progasti delfin (Stenella longirostris) - populacije vzhodnega tropskega Tihega oceana
navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba) - populacije vzhodnega tropskega Tihega oceana in zahodnega Sredozemskega morja
navadni delfin ali navadna pliskavica (Delphinus delphis) - populacije Severnega in Baltiškega morja, zahodnega Sredozemskega morja, Črnega morja in vzhodnega tropskega Tihega oceana
iravadski delfin (Orcaella brevirostris)
maldivska kratkogobčna pliskavka (Cephalorhynchus commersonii) - populacija Južne Amerike
južnoafriška kratkogobčna pliskavka (Cephalorhynchus heavisidii)
orka ali sabljarica ali kit ubijalec (Orcinus orca) - populacije severovzhodnega Atlantika in sevrovzhodnega Tihega oceana
dolgoplavuta mrka pliskavka ali obloglavka (Globicephala melas) - samo populacije Severnega in Baltiškega morja3
kljunati kiti (Ziphiidae)
severni črni kit (Berardius bairdii)
severni račji kit (Hyperoodon ampullatus)
________________________
3 prej Globicephala melanena - samo populacije Severnega in Baltiškega morja
PLAVUTONOŽCI (Pinnipedia)
pravi tjulnji (Phocidae)
navadni tjulenj (Phoca vitulina) - samo populacije Baltiškega in Waddenskega morja
sivi ali stožčastoglavi tjulenj (Halichoerus grypus) - samo populacije Baltiškega morja
sredozemska medvedjica (Monachus monachus) *
TROBČARJI (Proboscidea)
sloni (Elephantidae)
afriški slon (Loxodonta africana)
MORSKE KRAVE ali SIRENE (Sirenia)
dugongi ali vilastorepe morske krave (Dugongidae)
dugong (Dugong dugon)
SODOPRSTI KOPITARJI ali PARKLJARJI (Artiodactyla)
kamele (Camelidae)
vikunja (Vicugna vicugna) *4
rogarji ali votlorogi (Bovidae)
sabljarka (Oryx dammah) *
gorska gazela (Gazella gazella) - samo azijske populacije
PTIČI (Aves)
SLAPNIKI (Gaviiformes)
slapniki (Gavidae)
rdečegrli slapnik (Gavia stellata) - zahodne palearktične populacije
podvrsta severnega slapnika (Gavia arctica arctica)
podvrsta severnega slapnika (Gavia arctica suschkini)
podvrsta lednega slapnika (Gavia immer immer) - severozahodna evropska populacija
rumenokljuni ledni slapnik (Gavia adamsii) - zahodna palearktična populacija
POTAPNIKI (Podicipediformes)
ponirki (Podicipedidae)
podvrsta rdečevratega ponirka (Podiceps grisegena grisegena)
zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) - zahodna palearktična populacija
_________________
4 prej Lama vicugna *
VESLONOŽCI (Pelecaniformes)
kormorani (Phalacrocoracidae)
Phalacrocorax nigrogularis
pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmaeus)
pelikani (Pelecanidae)
rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus) * - zahodne palearktične populacije
kodrasti pelikan (Pelecanus crispus) *
MOČVIRNIKI (Ciconiiformes)
čaplje (Ardeidae)
podvrsta velike bobnarice (Botaurus stellaris stellaris) - zahodne palearktične populacije
podvrsta male bobnarice ali čapljice (Ixobrychus minutus minutus) - zahodne palearktične populacije
Ixobrychus sturmii
Ardeola rufiventris
Ardeola idae
Egretta vinaceigula
Casmerodius albus albus - zahodne palearktične populacije
podvrsta rjave čaplje (Ardea purpurea purpurea) - populacije, ki gnezdijo na vzhodu palearktike
štorklje (Ciconiidae)
Mycteria ibis
črna štorklja (Ciconia nigra)
Ciconia episcopus microscelis
bela štorklja (Ciconia ciconia)
ibisi (Threskiornithidae)
rjava ali navadna plevica (Plegadis falcinellus)
Geronticus eremita *
podvrsta svetega ibisa (Threskiornis aethiopicus aethiopicus)
Platalea alba - razen madagaskarske populacije
žličarka (Platalea leucorodia)
plamenci ali flamingi (Phoenicopteridae)
Ph. spp.
PLOJKOKLJUNI (Anseriformes)
gosi, labodi in race (Anatidae)
A. spp. *
UJEDE (Falconiformes)
jastrebi novega sveta (Cathartidae)
C. spp.
ribji orli (Pandionidae)
ribji orel (Pandion haliaetus)
kragulji (Accipitridae)
A. spp. *
sokoli (Falconidae)
F. spp.
KURE (Galliformes)
poljske kure (Phasianidae)
prepelica (Coturnix coturnix coturnix)
ŽERJAVOVCI (Gruiformes)
mokoži (Rallidae)
grahasta tukalica (Porzana porzana) - populacije, ki gnezdijo na zahodu palearktike
podvrsta male tukalice (Porzana parva parva)
podvrsta pritlikave tukalice (Porzana pusilla intermedia)
liska (Fulica atra atra) - sredozemske populacije in populacije Črnega morja
Aenigmatolimnas marginalis
Sarothrura boehmi
žerjavi (Gruidae)
žerjavi (Grus spp. *)
deviški žerjav (Anthropoides virgo)
droplje (Otididae)
ovratničarka (Chlamydotis undulata) * - samo azijske populacije
velika droplja (Otis tarda) *
POBREŽNIKI (Charadriiformes)
sabljarke (Recurvirostridae)
R. spp.
čapljarji (Dromadidae)
morski tekač (Dromas ardeola)
prlivke (Burhinidae)
prlivka (Burhinus oedicnemus)
tekalci (Glareolidae)
rjava komatna tekica (Glareola pratincola)
črna komatna tekica (Glareola nordmanni)
deževniki (Charadriidae)
C. spp.
sloke (Scolopacidae)
S. spp. *
liskonožci (Phalaropodidae)
P. spp.
galebi (Laridae)
Larus hemprichii
Larus leucophthalmus *
Larus ichtyaetus - zahodno evrazijske in afriške populacije
črnoglavi galeb (Larus melanocephalus)
zalivski galeb (Larus genei)
progastokljuni galeb (Larus audouinii) *
Larus armenicus
čigre (Sternidae)
Sterna nilotica nilotica - zahodno evrazijske in afriške populacije
Sterna caspia - zahodno evrazijske in afriške populacije
Sterna maxima albidorsalis
Sterna bergii - afriške in jugozahodne azijske populacije
Sterna bengalensis - afriške in jugozahodne azijske populacije
podvrsta obmorska čigra (Sterna sandvicensis sandvicensis)
rožnata čigra (Sterna dougallii) - atlantska populacija
podvrsta navadne čigre (Sterna hirundo hirundo) - populacije, ki gnezdijo na zahodu palearktike
Sterna paradisea - atlantske populacije
mala čigra (Sterna albifrons)
Sterna saundersi
Sterna balaenarum
Sterna repressa
podvrsta črne čigre (Chlidonias niger niger)
belokrila čigra (Chlidonias leucopterus) - populacije zahodne evrazije in afrike
VPIJATI (Coraciiformes)
čebelarji (Meropidae)
čebelar (Merops apiaster)
zlatovranke (Coraciidae)
zlatovranka (Coracias garrulus)
PEVCI (Passeriformes)
muharji (Muscicapidae)
M.(s.l.) spp.
PLAZILCI (Reptilia)
ŽELVE (Testudines)
morske želve (Cheloniidae)
C. spp. *
orjaške usnjače (Dermochelyidae)
D. spp. *
pelomeduzne želve (Pelomedusidae)
južnoameriški arav (Podocnemis expansa) *
KROKODILI (Crocodylia)
pravi krokodili (Crocodylidae)
indijski krokodil ali letvičar (Crocodilus porosus)
RIBE (Pisces)
JESETRI (Acipenseriformes)
jesetri (Acipenseridae)
vzhodnoameriški jeseter (Acipenser fulvescens)
ŽUŽELKE (Insecta)
METULJI (Lepidoptera)
monarhi (Danaidae)
severnoameriški monarh (Danaus plexippus)
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-12/98-2/1
Ljubljana, dne 24. septembra 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 10/26/1998 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |