Sejo so vodili predsednik mag. Dejan Židan ter podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 12.uri.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 4. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana po podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič od 13.30 dalje, Ferenc Horváth, Eva Irgl, Gregor Židan od 14.30 do 17.30, dr. Matej Tašner Vatovec od 14. ure dalje in Ljudmila Novak do 13. ure.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade k 19. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter gospoda Petra Svetino, kandidata za Varuha človekovih pravic, k 20.a točki dnevnega reda, ministrico za pravosodje Andrejo Katič k 20.b točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Dovolite, da vse prisotne in vladni zbor še enkrat pozdravim.
Spoštovane, spoštovani, dovolite, da ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pred nadaljevanjem seje spregovorim nekaj besed.
Cenjene kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani državljanke in državljani!
Mednarodna skupnost se je včeraj 27. januarja z grozoto spomnila enega najbolj temačnih obdobji zgodovine človeštva. V letu, ko obeležujemo 80. letnico začetka druge svetovne vojne, je ta spomin še posebej močan. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, zareže v naš vsakdan z ohromelim molkom spomina na leto 1945, ko so pripadniki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz. V tej tovarni smeri nemškega nacističnega režima je življenje izgubilo več kot milijon taboriščnikov.
Žrtev so bili Judje, Slovani, Romi, vojni ujetniki in politični nasprotniki, manjšine, telesno šibki in najranljivejši, med njimi tudi tisoč 331 Slovenk in Slovencev.
Nacistična ideologija je kot podivjana pošast umorila 6 milijonov Judov. Namenoma in podlagi uradne politike je pripadnike posameznih skupnosti delila na večvredne in nevredne; na tiste, ki jim prostor na tem svetu pripada, in tiste, ki jim ga bodo odvzeli.
Neverjetno težko se zavedamo vseh grozodejstev in zločinov proti sočloveku, kaj se lahko zgodi, če pozabimo, da smo vsi ljudi. Kakšen odnos do teh dejanj imamo, kako se do njih opredelimo in jim določimo vrednost, je pokazatelj o stanju duha sveta, v katerem živimo danes. Iz ruševin 2. svetovne vojne je vzklilo novo upanje. Povrnila se je vera v dostojanstvo in vrednost človeka. Povojni svet je utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti. To je bil naš skupen odziv vseh držav sveta in človeštva kot celote, da se bo varovalo in ščitilo slehernega posameznika, ne glede na polt kože, spol, veroizpoved ali drugo osebno okoliščino.
Prav zato moramo biti vedno pozorni na nestrpnost in sovraštva, ki ogrožajo odprtost in svobodo naše družbe, da zavrnemo podpihovanje ljudi proti ljudem, diskriminacijo, izključevanje in antisemitizem. Tudi zato, ker smo se v evropski skupnosti iz te nepredstavljive morije naučili, kako krhek je mir in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna.
Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst je tako, spoštovane in spoštovani, naša skupna moralna odgovornost in politična dolžnost, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva naprej zoperstavimo z vsem našim pogumom. S tem izrazimo globoko spoštovanje preživelim in se ponižno priklonimo milijonom, ki so bili žrtve najbolj množičnih zločinov proti človeštvu. Zgodovina je prepolna dokazov, kako nevarna je ignoranca do majhnih dejanj, ki se končajo v velikem trpljenju. Nikoli več!
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi navzoči, nadaljujemo s sejo in prehajamo na določitev dnevnega reda 4. seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. januarja 2019, s sklicem te seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.
Zboru predlagam da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 4. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 55 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanja poslancev Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.
Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslancev predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljena vprašanja danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Dejan Prešiček, minister za kulturo, ter dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve od 18. ure dalje.
S tem, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.
Prvi mu bo poslansko vprašanje postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, mene zanima:
Kako nameravate popraviti neustrezen položaj Slovencev v Avstriji, še posebej v deželah Koroška in Štajerska?
Mislim, da gre za konstitutiven narod. Slovenci so konstitutiven narod v teh dveh deželah Avstrije, a te pozicije ne uživajo. Naj najprej malo pojasnim. Status dežel kneževin in vojvodstev je določil že vestfalski mir 1648. leta, imenovan kot premirje iz Münstra in Osnabrücka. Ta mir je prisilil cesarja k upoštevanju državnega zbora in cesar ni mogel več izdajati svojih odredb, ne da bi si zagotovil podpore pri deželnih knezih in v deželah. 11. avgusta 1804 je cesar Franc II. izdal dekret oziroma cesarski patent, ki potrjuje tudi tema dvema slovenskima deželama, Koroški in Štajerski, status države in ravno tako tudi drugima dvema slovenskima narodoma. Ta patent je bil napisan v treh jezikih: v nemščini, v slovenščini in v italijanščini. Tam notri točno piše, kaj smo bili in kaj smo. Zato je status, ki ga danes imajo Slovenci v Avstriji, popolnoma neustrezen.
Sprašujem:
Kdaj boste pri zvezni vladi na Dunaju odprli to vprašanje, da se v deželi Koroški in v deželi Štajerski zavede slovenski narod kot konstitutiven narod in se na ta način pridobijo tiste pravice, ki jih konstitutivni narod tudi mora imeti?
Na ta način se lahko izognemo vsem tistim šikaniranjem slovenske populacije na oni strani meje in se vzpostavi pravo stanje, pravilno stanje, ki bi moralo biti narejeno že po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in najkasneje v samostojni Sloveniji danes.
Mislim, da je utemeljitev jasna in bi morali preko naše veleposlanice v Republiki Avstriji mag. Ksenije Škrilec to zadevo odpreti. Mislim, da sedanja avstrijska vlada bi bila pripravljena, da se to naredi. Poleg tega pa bi lahko to zadevo odprli tudi preko ustanov Evropske unije.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
MARJAN ŠAREC: Hvala za vaše vprašanje, spoštovani poslanec. Lepo sta nam nanizali nekaj zgodovine in se s tem pregledom zgodovine tudi strinjam, da ni bilo vedno vse tako, da bi bilo dobro za Slovence.
Kar se tiče konstitutivnega naroda, vemo, da se je leta 1920 zgodil nesrečni plebiscit. Tudi to sem že sam večkrat omenil. Tam se je, žal, velika večina odločila za Avstrijo, ne za tedanjo kraljevino SHS. Velik del krivde po mojem mnenju leži tudi v takratni ljubljanski vladi. Tukaj se strinjam s tem. Ampak sedaj je to zgodovina in Slovenci nismo nikoli bili narod, ki bi napadal druge narode, ki bi želel drugim narodom jemati ozemlje. In formalnopravno je to sedaj avstrijsko ozemlje. Se pa strinjam, da slovenska manjšina na Štajerskem ni enako obravnavana, niti kot je obravnavana slovenska manjšina na Koroškem, ker je na Štajerskem pouk slovenščine še vedno neobvezen in tudi druge stvari niso urejene, kot bi morale biti. Povedal sem ob svojem obisku na Dunaju, da tudi financiranje slovenske manjšine s strani avstrijske države ni bilo usklajevano z rastjo stroškov. Mislim, da je financiranje že kar dolga leta na enakem nivoju, kar ni zadovoljivo. Potem je treba povedati, da so na koroški strani naredili določen napredek. Tudi sedanji koroški deželni glavar ima svojega otroka vpisanega v slovensko šolo. Tako da s strani vodstva avstrijske Koroške so odnosi bistveno drugačni, kot so bili še pred leti, ko vemo, kaj se je vse dogajalo. Konkreten napredek je tudi v tem, da bomo z rebalansom povečali sredstva Ministrstvu za Slovence po svetu in zamejce, ki bodo tako preko razpisov lahko dobili več.
Ni vse v najlepšem redu, tega ne bom govoril. Veliko je še za postoriti. Vendar pa verjamem, da bo tudi minister za Slovence po svetu in zamejce naredil vse v tej smeri, da bosta naši manjšini v Italiji in v Avstriji dobili podporo matične države, ker vemo, da ni vedno bila taka, kot bi morala biti. V tej smeri bomo delovali. Minister je že izrazil pripravljenost in je tudi sam podal nekaj pobud. Poleg tega se tudi intenzivno ukvarja s slovensko manjšino v Italiji in v Avstriji. Da ne pozabim Madžarske, kjer pa je naša manjšina mogoče še najmanj ustrezno obravnavana. Mislim, da ta hip ni čisto recipročno in tem stvarem se bo treba v bodoč tudi posvetiti, da ne bomo govorili samo o manjšini na avstrijskem Koroškem in, kot ste pravilno izpostavili, ker se večkrat pozablja, tudi na Štajerskem.
Zagotavljam, da bo Vlada, zlasti pa Ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu usmerilo svoje napore v to, ker se zavedamo, da je slovenska manjšina v vseh treh državah avtohtona manjšina in da je postala manjšina s spletom tako mednarodnih okoliščin kot tudi včasih notranjepolitičnih. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik vlade.
Zahteva za dopolnitev odgovora.
Gospod poslanec, izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala.
Gospod predsednik, jaz nisem govoril ne o napadanju, ne o jemanju ozemlja in ne o financiranju. Ravno tako tudi nisem govoril o Italiji in Madžarski. To so druge zgodbe. Tukaj, kar se Slovencev tiče, gre za status in Slovenci niso tam manjšina, ampak so konstitutivni narod. In ta status je treba deklarativno pripraviti in ga zahtevati. Ne smemo pozabiti, da Avstrije, takšne, kot je danes, ne bi bilo, če ne bi v državni pogodbi o Avstriji leta 1944 bil en pogoj, da bo Republika Avstrija kot taka obstajala samo, če bo lahko dokazala boj proti nacizmu. In ga je dokazala samo s slovenskimi partizani in na osnovi tega – tudi to je ena od zadev, ki bi jo morali upoštevati.
Kar se tiče Štajerske. Na Štajerskem je bilo drugače. Na Štajerskem so se dogovorili, kako se bo skupna dežela Štajerska delila na slovenski in na avstrijski del, seveda v skladu z manifestom cesarja Karla z dne 16. oktober 1918. Tam je bil dogovor. In navkljub temu da so nam Štajerci ponujali mejo pri Lipnici, se je Ljubljana odločila, da jo je spustila na reko Muro. Na Koroškem je bila še večja kozlarija in je prišlo potem do tega hudega, bi rekel, plebiscita, ki nas je 10. oktobra 1920 udaril po glavi.
Mislim, gospod predsednik, da je nujno treba narediti korake, ki niso nobena agresija, nobena zahteva, gre za ugotovitev dejanskega zgodovinskega statusa in pozicije Slovencev v tem območju. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod predsednik Vlade, izvolite
MARJAN ŠAREC: Predvidevam, da glede na to, da ste skoraj bili zraven pri vsem, ker ste dobro poučeni, predvidevam, da boste, potem sprejeli tudi mogoče kakšno prošnjo, da boste kakšen posebni odposlanec in boste šli na Dunaj in boste vi bolje predstavili te zadeve kot mi, ki smo očitno premalo aktivni.
Kar se tiče drugih vprašanj, nisem mislil, da mislite, da moramo napasti Avstrijo. Nikakor! Ampak tukaj gre še za eno vprašanje. Namreč vprašanje etnične avstrijske narodne skupnosti pri nas, kjer Avstrija trdi, da je to recipročno vprašanje. Mi smo povedali, da to ni recipročno vprašanje in da ne gre za enak status. Avstrija to problematizira ta hip. Tudi o tem je bilo nekaj besed na obisku na Dunaju. Naši in avstrijski pogledi se v nekaterih primerih precej razlikujejo, na drugih pač ne. Glede na to da poznate zgodovino od Karantanije dalje, verjamem, da boste mogoče vi več dosegli na tem področju, čeprav nekoliko dvomim.
Kar se pa tiče manjšine na Madžarskem in v Italiji, je pa to za mene, kljub temu da pravite, da je druga zgodba, ampak vseeno si zaslužijo enako obravnavo. Mislim, da če bomo zagotovili njihovih status, kot si ga zaslužijo, da bomo zelo uspešni in da moramo v tej smeri delovati. Kaj je pa zgodovinsko gledano, vemo, da vi tudi zahtevate še celo Istro zraven, pa vemo, da je to pač mimo bilo. Te stvari so danes žal mimo. Se pa strinjam, da če bi v preteklosti bila drugačna ravnanja, bi bilo lahko marsikaj drugače. To pa je res.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik Vlade.
Gospod poslanec, želite besedo?
Izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Seveda nisem zadovoljen s tem odgovorom, ki kaže na nepoznavanje zgodovine in pomanjkanje nacionalnega čuta. Seveda je treba urediti tudi na Madžarskem in v Italiji, vendar se to ne tlači vse v isti koš. Kar se tiče posebnega odposlanca na Dunaj, z velikim veseljem grem tja in jim pojasnim marsikaj, kar Avstrijci točno vedno, in jim ne bo treba dosti pojasnjevati. Pojasnjevati je treba našim ljudem in našim vodilnim, ki se ne zavedajo, kaj je resnica, kakšna so dejstva in kaj se da storiti. Najlažje je reči, to je mimo, takrat tega niso naredili in sedaj bomo kar kar pokleknili in počepnili.
Kar se tiče recipročnosti t. i. avstrijske manjšine, ta recipročnost odpade s tem, ker je prišlo do delitve obeh dežela. Do delitve. Tukaj bi mogoče kakšen gospod s pravnim znanjem lahko pojasnil, čeprav dvomim, da tako znanje ima. Res pa je, da, kot kaže, nimate ustreznih strokovnjakov, ki bi reševali ta vprašanja in te probleme. Vendar v Sloveniji so ljudje, ki to vedo, na žalost, ne vem, če je kakšen v vaši vladi – dvomim, mogoče se pa motim. Bilo bi lepo, če bi se motil.
Jaz mislim, da je zadeva preveč žgoča, da bi jo pustili kar tako, da gre mimo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da Državni zbor o tej zadevi odloči in da o tem razpravljamo. Zadeva se šele zdaj odpira, ker so vsi dosedanji politični akterji enostavno porivali to zadevo nekam pod preprogo, da se ne bi zamerili temu, onemu, tretjemu. Vendar je treba vedeti, da pritlehno in klečeplazniško ravnanje do sosednjih držav ali pa do bruseljske administracije ne prinese nikomur nič dobrega. Brcajo nas z leve, brcajo nas z desne in namesto da bi se postavili pokonci, gremo tukaj v eno tako defenzivo, pokrijemo se s kovtrom čez glavo in čakamo, da bo zadeva minila.
Zato v skladu s 246. členom Poslovnika predlagam, da se o tej zadevi razpravlja na eni od naslednjih sej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Naslednje vprašanje imate gospod Žan Mahnič.
Izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, predsednik Vlade!
V zadnjih tednih smo v medijih spremljali številne zgodbe družin in posameznikov, ki so se znašli v težkem finančnem položaju zaradi izjemno velikih zamud pri odločanju ob delitvi socialnih prejemkov na centrih za socialno delo. Ti so zamujali in še vedno zamujajo z nerešenimi vlogami za prejemke, kot so otroški dodatki, subvencije vrtca, malice in kosila ter državne štipendije. V teh primerih gre ravno za tiste socialne prejemke, ki so namenjeni otrokom iz socialno šibkejših družin, in so se zato morali v času zamud pri odločanju izpad sredstev, ki jim po zakonu sicer pripadajo, pokriti iz drugih virov, pri tem pa upati, da bo vloga v celoti odobrena in bodo v predvideni višini, dobila potem ta sredstva tudi povrnjena. Zaradi nekajmesečnih zaostankov je te družine ali posameznike poleg težkega finančnega položaja spremljala tudi negotovost. Zaradi neodobrenih otroških dodatkov si družine niso mogle načrtovati ali si privoščiti nujnih družinskih odhodkov, plačevati so morali polno ceno vrtca, dijaki in predvsem študentje pa so si morali poiskati delo, zaradi česar je pri nekaterih trpel tudi študijski proces. Gre torej za edinstven primer v Republiki Sloveniji, kjer se o socialnih pravicah ni odločalo brez nepotrebnega odlašanja zaradi sistemske neučinkovitosti pri zagotavljanju socialnih storitev centrov za socialno delo, kar je posledica neodgovorne, prehitre, nedomišljene in neučinkovite reorganizacije centrov za socialno delo in odloženega projekta avtomatizacije odločb. Ta dva projekta sta bila zasnovana in sta se začela v prejšnjem mandatu, v času ministrovanja ministrice dr. Anje Kopač Mrak, in potekala vse do oktobra 2018, ko je mandat že nastopila aktualna ministrica. Kljub opozorilom je uvajanje informacijske podpore reorganizaciji potekalo ravno v prvem tednu oktobra in zato informacijski sistemi centrov niso bili dostopni ter upravičenci niso mogli oddajati e-vlog preko portala eUprava. Ravno v tem času pa je na centrih za socialno delo tako kot vsako leto prišlo do povišanega števila vlog zaradi začetka šolskega in študijskega leta. Povišanje vlog je torej okoliščina, ki bi jo bilo mogoče predvideti in začetek reorganizacije prestaviti na nekaj mesecev kasneje, ko delo centrov za socialno delo ni toliko obremenjeno. Posledica tega je tudi predlog spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki smo ga imeli v novembru 2018, s katerim je bil iz zakonodaje umaknjen masovni, avtomatični informativni izračun za letne pravice.
Glede na takšen razplet lahko sklepamo, da so se velike predvolilne obljube o modernizaciji in o avtomatizaciji sistema socialnega varstva sprevrgle v svoje nasprotje.
Zato me zanima:
Kdo je odgovoren in kako bo odgovarjal za nastalo materialno in nematerialno škodo socialno ogroženim družinam in ostalim posameznikom?
Ali menite, da je dr. Anja Kopač Mrak po vsem tem še vedno primerna za funkcijo državne sekretarke v vašem kabinetu?
Koliko je stala reorganizacija centrov za socialno delo in koliko njena promocija v javnosti predvsem pred volitvami?
Ali boste pripravili novo organizacijo, predvsem pa kaj boste storili, da jeseni ne bomo priča ponovitvi tega primera?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
MARJAN ŠAREC: Hvala lepa za vprašanje.
Mislim, da je vprašanje zelo na mestu, glede na to, kaj se je dogajalo, in ste že sami detektirali kar nekaj stvari, ki so se dogajale. Z vami se moram strinjati, da dan reorganizacije ni bil izbran pametno, se pravi 1. oktobra, ko je največ teh vlog. Priliv vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je takrat res enormen in zato se moram žal z vami strinjati, da datum ni bil pravi.
Poleg tega je potem nastala sprememba oziroma nadgradnja informacijskega sistema, ki en teden ni deloval. Zasutost se je nadaljevala, ker se tudi ni pravočasno ukrepalo. Potem me sprašujete, kaj se bo zgodilo v prihodnje, da se to ne bo več dogajalo. Ministrica Ksenija Klampfer je ukrepala takoj. Za izplačilo štipendij in denarne socialne pomoči oktobra oziroma decembra je odredila dodaten rok in tako preprečila, da bi upravičenci ostali brez prejemkov.
Zaposleni na centrih za socialno delo so opravljali nadurno delo oziroma ga še, nekateri tudi ob koncih tedna. Iz prejetih poročil vseh šestnajstih centrov izhaja, da je glavnina vlog rešena, zaostanke ima le še ljubljanski center za socialno delo, vendar je ministrica krajevno pristojnost za obravnavo teh vlog prenesla na druge centre po državi, ki zaostankov niso imeli.
Tako je na današnji dan od prej 5 tisoč 300 nerešenih vlog ljubljanskega centra takšnih le še 615 vlog, ob čemer je treba vedeti, da nekatere niso rešene tudi zato, ker centri še čakajo na dopolnitve vlog, na primer na dokazilo o višini dohodka iz tujine. Ta v naših uradnih evidencah ni evidentiran in tudi nimamo dostopa do tega podatka. Del teh zaostankov pa je tudi posledica neodzivnosti strank in ta neodzivnost pogosto vpliva tudi na trajanje postopkov. Se pa strinjam, da to ni glavni problem.
Naj pa v izogib vtisu, da na centrih za socialno delo vlada kaos, povem, da centri odločbe večinoma izdajajo v zakonsko določenem roku dveh mesecev od prejetja vloge, zlasti ko gre za denarne socialne pomoči in varstveni dodatek. Poleg tega imajo pri reševanju vlog prednost socialno ogrožene družine. Verjamem, da se v bodoče to ne bo ponavljalo in s 1. 3. bo uveden nov sistem Krpan, ki bo zaposlenim olajšal delo z dokumentacijo. Odobren pa je tudi dodaten kader, tako da verjamem, da v bodoče se to ne bi smelo dogajati.
Moram pa tukaj ministrico pohvaliti, da je bila ažurna in da je tudi glede druge problematike ravno taka. Verjamem, da bomo v enem letu dni že videli napredek, ker tudi osebno sprejema ljudi, ki imajo težave in se res osebno angažira.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik Vlade.
Gospod poslanec, izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Ja, premier, strinjava se, zagotovo niste vi edini, ki ste za to odgovorni. To je pač delo prejšnje ministrice. Deloma tudi zaradi tega, ker je takrat Stranka modernega centra ministrici postavila ultimat, da bo glasovala proti njeni interpelaciji, če v nekaj mesecih pripravi načrt reorganizacije centrov za socialno delo. Takrat smo opozarjali, da takšni rokohitrski ukrepi ne bodo prinesli želenega. Potem je se šlo v reorganizacijo – z 62 centrov na 16, ki so potem te vloge reševali in zgodilo se je točno to.
Kar bi lahko vi ukrenili, je to, da junija, ko je, mislim, da sindikat teh delavcev opozarjal, da so preobremenjeni, da bi prestavili spreminjanje tega informacijskega sistema in do tega kolapsa ne bi prišlo. Za nekaj mesecev bi se zamaknilo, ne pa da se je šlo ravno takrat septembra in oktobra, ko je naval zaradi začetka šolskega leta največji.
Tudi aktualna ministrica je večkrat javno izrekla kritiko na račun prejšnje ministrice dr. Anje Kopač Mrak, kajti takrat smo že opozarjali, da reorganizacija centrov za socialno delo ne pomeni nič drugega kot več zaposlenih za tiste, ki so člani stranke Socialnih demokratov.
Zaradi tega, gospod premier, me zanima:
Ali menite, da je na podlagi vsega, kar se je zgodilo, na podlagi tega, da je mamica s tremi otroki, ki je vlogo oddala začetek septembra, po navadi dobila odgovor v dveh tednih, tokrat pa 18. januarja, pa je še na deset tisoče takih primerov, ali je Anja Kopač Mrak še vedno primerna za to, da je državna sekretarka v vašem kabinetu?
Kako je s to digitalizacijo in informacijskimi sistemi?
Ne nazadnje imate tudi v koalicijski pogodbi, da boste te rutinske birokratske zadeve skušali čim bolj digitalizirati, če temu tako rečeva.
Koliko je vse to stalo?
Nekaj sto tisoč evrov sta dali dve ministrstvi, ki sta jih vodila ministra iz stranke Socialnih demokratov, pol leta pred volitvami dvema piar agencijama.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec!
Gospod predsednik Vlade, izvolite.
MARJAN ŠAREC: Ni moje, da tukaj ocenjujem, kdo je za kaj odgovoren v prejšnji vladi in kdo ni odgovoren. Jaz sem povedal, kaj se dela zdaj. Povedal sem, da ministrstvo dela, da odpravlja zaostanke in da bo tudi nov sistem in zadeve, tako mi zagotavljajo, ko bodo začele delovati, se bodo bistveno izboljšale.
Sem pa povedal, da reorganizacija ni bila postavljena v pravi termin – tukaj se strinjava – vendar se je treba vprašati, zakaj je do tega prišlo na tak ali drugačen način. Ampak ni moje, da danes sodim, kdo je za kaj primeren. Jaz tukaj od 13. septembra vodim operativno vlado in če bi vse reševal, kaj je bilo prej, bom tu pa tam še kaj moral povedati, kaj se je prej zgodilo, pa česa ni bilo, ampak ne bom pa danes ocenjeval, kaj je kdo naredil in česa ni naredil, ker moram reševati današnje probleme, ki so na mizi. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik vlade!
Gospod poslanec, beseda je vaša.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala.
Ja, s tem se pa ne morem strinjati. In to ste tudi sami dokazali. Na podlagi ocenjevanja preteklega dela, ocenjevanja preteklega mandata ste, kar smo lahko izvedeli iz medijev ne nazadnje odločili, da Irena Majcen ne more biti ponovno ministrica ne za okolje, ne za kmetijstvo. To se pravi, da ste že v aktualnem mandatu na podlagi dela, ki ste ga ocenili nekako za nazaj, odločali o posameznikih. Ne vem, zakaj se ne morete odločiti oziroma ne želite in ste tako selektivni, ko pa gre za državno sekretarko v vašem kabinetu dr. Anjo Kopač Mrak. Seveda je nastala škoda, ki bo na nek način povrnjena. Verjetno ne tistim, ki so, glede na to, koliko so dobili, bodisi štipendij bodisi otroškega dodatka v preteklem letu, na podlagi tega načrtovali svoje izdatke v zadnjih mesecih leta, tudi zdaj januarja, februarja, tem se ne bo moglo povrniti. Verjetno ne pričakujemo, da bo Anja Kopač Mrak to povrnila, ampak neko objektivno odgovornost bi pa vendarle lahko sprejela, glede na to, da je bilo opozorjeno, kaj se bo zgodilo, če se bo hitelo ravno v tem času v reorganizacijo tega sistema.
Po eni strani razumem, če greste na Erar in vpišete Futura ali pa Pristop, boste videli, da je bilo v zadnjem letu pred volitvami na sto tisoče evrov nakazanih tem dvema piar agencijama z Ministrstva za kmetijstvo Futuri, z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa Pristopu. Verjamem, da bomo tudi v komisiji, katere kadrovsko sestavo bomo potrjevali na tej seji, to zadevo pregledali – ali gre morda za financiranje kampanje politične stranke, v tem primeru Socialnih demokratov?
In to, gospod premier, sem vas vprašal:
Koliko denarja je šlo za reorganizacijo, predvsem koliko za aktivno promocijo v javnosti?
Tukaj imamo tudi projekt, mislim da se imenuje Socialna aktivacija, tik pred parlamentarnimi volitvami. Takšni ukrepi se ne sprejemajo tako hitro, predvsem ne ob vseh opozorilih, ampak očitno je tukaj zadaj neka širša zgodba, ki jo bo treba preveriti. Upam, da vendarle boste sledili temu, kar ste zapisali v koalicijsko pogodbo, da ne bomo v prihodnjih mesecih, ko bo zopet prišlo do kaj takšnega, priča temu, da bo minister vaše vlade prišel v parlament z zakonom, kjer bo iz zakona črtal recimo avtomatsko reševanje teh vlog na podlagi nekega informacijskega sistema.
Zaradi vsega navedenega, gospod predsednik Državnega zbora, predlagam, da poslanke in poslanci v skladu s poslovnikom opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
S tem spoštovane poslanke in poslanci prehajamo tretje poslansko vprašanje predsedniku Vlade.
Besedo ima Jernej Vrtovec, Nova Slovenija.
Izvolite.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Predsednik Vlade, lep dober dan, prav tako ministricam in ministrom!
Bančna luknja, spoštovani predsednik Vlade, leta 2013 smo jo davkoplačevalci sanirali v višini 3 milijard evrov plus dodatno. Kot posledica reševanja situacije v slovenskih bankah pa je bila ustanovljena tako imenovana slaba banka na začetku leta 2013 kot posledica slabih bančnih praks, klientelizma, korupcije, dobesedno kraje davkoplačevalskega denarja. Namen ustanovitve slabe banke takoj na začetku je bil dober. Resnično je bil dober kot del, način sanacije reševanja nasedlih naložb in očiščenje bank, da bodo te normalno poslovale, da bodo lahko kreditirale gospodarstvo ter tudi delovale v korist ljudem, fizičnim osebam, gospodinjstvom. Toda tipično slovensko, kmalu po vsem tem se je tudi ta zgodba o slabi banki dobesedno spridila, pokvarila. Prišli so spet sokoli, zavohali denar in prileteli na ta kupček denarja. Tudi od zelo daleč. Domači in tuji. Tudi iz Skandinavije jih poznamo. In namesto normalnega upravljanja s terjatvami, se nam dogaja to, da smo priča novi privatizaciji. Se opravičujem, ne privatizaciji, ampak bolje rečeno »prihvatizaciji« tudi tega dela premoženja. Gre torej za iste ljudi, jih poznamo, jih poznamo iz obdobja nastajanje bančne luknje ali pa že prej. Gre za iste ljudi, ki so ponovno tukaj poleg na tem kupčku. Zgodba o slabi banki, spoštovani predsednik Vlade, ni nekaj, kar se je dogajalo deset let nazaj. Ta zgodba se dogaja danes, tukaj in zdaj, tudi pod vašo vlado.
Naj predstavim primer enega podjetja. Obstaja v Sloveniji podjetje, čigar lastnik je bil bankam dolžan za okrog 100 milijonov evrov. Zato so bile te terjatve prenesene na slabo banko z okrog 20-odstotnim popustom. In, glej ga glej, pojavi se nek vsem nam znani tuji sklad, ki ima sedež v davčni oazi, ki pa te terjatve potem kupi in, glej ga glej, direktorja in lastnika tega podjetja še vedno pusti tam na položaju, da upravlja tudi z njegovimi terjatvami. Ključno vprašanje ob tem je, ali mislite, da so iz sklada tako nori ali da gre enostavno za naš slovenski denar, ki sedaj iz davčnih oaz prihaja nazaj v Republiko Slovenijo preko slabe banke, da prihajajo ti isti ljudje nazaj do premoženja.
Moje ključno vprašanje, spoštovani predsednik Vlade, je:
Kaj bo Vlada storila, da se bo stanje v DUTB, v slabi banki normaliziralo?
Kako bo preverjala te kupce, ki prihajajo in kupujejo premoženje … / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
MARJAN ŠAREC: Hvala.
Spet ste nanizali nekaj ugotovitev, s katerimi se lahko strinjam in resnično ta slaba banka je potem postala dejansko tisto, kakršno ime nosi. Naj pa poudarim, da je temeljno izhodišče Vlade glede načina poslovanja DUTB načelo ničelne tolerance do netransparentnega ter negospodarnega delovanja oziroma morebitnih zlorab. Vlada je kot skupščina DUTB že pristopila k ukrepom, ki bodo zagotavljali pregledno, gospodarno, učinkovito in tudi uspešno poslovanje DUTB. Premoženje, ki ga je prevzela od bank, mora upravljati tako, da bo lahko v največji možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. To je cilj.
Vlada kot skupščina se je 6. decembra lani seznanila s poročilom Ministrstva za finance glede ugotovitev opravljenega nadzora nad DUTB pri prodaji zemljišča nekdanjega podjetja KLI Logatec. Ugotovila je, da so se pri prodaji nepremičnine zgodile številne nepravilnosti, pri delovanju DUTB pa resne pomanjkljivosti, ki preprečujejo učinkovito delovanje DUTB. Vlada je zato predčasno odpoklicala neizvršnega direktorja Upravnega odbora DUTB Miho Juharta kot predsedujočega Upravnemu odboru DUTB in imenovala dva nova neizvršna direktorja, Tomaža Beska in Marka Tišmo. Na isti seji je Vlada kot skupščina Upravnemu odboru DUTB tudi naložila, da takoj izvede ukrepe za zagotovitev skladnega, učinkovitega, gospodarnega in preglednega poslovanja DUTB, vključno z ugotavljanjem odgovornosti vpletenih. Ministrstvo za finance v začetku februarja pričakuje dodatno poročilo DUTB, in to tako o opravljenih postopkih ugotavljanja odgovornosti na vseh ravneh kot tudi načrtovanih dodatnih aktivnostih za izboljšanje skladnega in gospodarnega poslovanja DUTB. Naj še pojasnim, da Ministrstvo za finance v okviru izvajanja nadzora nad DUTB, ki ga opravlja v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, od družbe zahteva ustrezna pojasnila o vseh zadevah, v katerih zazna morebitne pomanjkljivosti glede delovanja DUTB, tudi ustrezno dokumentacijo, izvedbo ustreznih postopkov, izboljšave internih aktov, zagotovitev ustreznih kontrolnih mehanizmov ter predložitev časovnice izvedbenih ukrepov. Ministrstvo za finance o opravljenem nadzoru tudi kvartalno poroča Vladi. Sistem nadzora nad DUTB torej vendarle imamo.
Vlada načrtuje tudi nadaljnje izboljšave. Tako bo upoštevaje priporočila Komisije za preprečevanje korupcije glede postopka imenovanja ter kriterijev za izbor neizvršnih direktorjev ustrezno dopolnila smernice za delovanje DUTB. V teh smernicah bo ustrezno popravila tudi določbe, ki se nanašajo na upravljanje premoženja, zlasti nepremičnin, ter na strateško pomembne poslovne odločitve DUTB. Dopolnjen bo smiselno tudi statut DUTB, kjer bo še ustrezneje in še natančneje določila pristojnosti neizvršnih direktorjev. DUTB ima sicer tudi vzpostavljen razvejan sistem internih aktov, bistveno pa je, da te interne akte v praksi tudi dosledno upošteva in izvaja. Pomanjkljivost na tem področju se je izkazala zlasti na področju upravljanja nepremičnin. Pričakujem, da bodo odslej tudi na podlagi pozivov, ki jih je na DUTB naslovilo Ministrstvo za finance, v praksi te interne akte tudi v vseh fazah odločanja dosledno upoštevali.
Vlada bo torej naredila, kar je v njeni moči, verjamem pa, da bo tudi komisija odgovorila na mnoga vprašanja, ki so na mizi. Resnično se strinjam, da so v preteklosti vse stvari, ki smo se jih lotili ali pa so se jih, no, mi se jih nismo, potem nekam zaplavale, in tu imamo zdaj priložnost, da zadeve izboljšamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik Vlade.
Gospod poslanec, želite besedo?
Izvolite.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Hvala, predsednik Vlade, za odgovor. Da je stanje na slabi banki, na DUTB, izredno kaotično, ste zdaj tudi sami dobili pismo zaposlenih, ki se ukvarjajo s prodajo nepremičnin, v katerem problematizirajo situacijo, medsebojni odnosi, prerekanja, omenjajo se kraje in tako dalje. Ključno pa je, da vse to, ko govorimo o dotičnih zemljiščih, je morda le dimna zavesa pred hujšimi stvarmi, ki se ob tem dogajajo.
Pa naj vam predstavim še eno zgodbo, kaj se dogaja, kar je nezakonito, predsednik Vlade. Da prvotni dolžniki, tisti, ki so kopali bančno luknjo, sedaj z različnimi manevri, en tak primer poznamo iz leta 2015, prihajajo nazaj do tega premoženja in so to nazaj lastniki. Primer enega podjetja, ki je bil dolžan pibližno za okoli sto milijonov evrov, najprej je bil prenosna vrednost z banke na DUTB diskont popust 40 %. Potem pa je slaba banka dobila novega lastnika To je bil nek ameriški sklad. Ta ameriški sklad je v 14 dneh fino zaslužil, je to zgodbo, to isto podjetje v paketu s petimi drugimi slovenskimi podjetji prodal ruskemu skladu tveganega kapitala. In ta ruski sklad je potem, glej ga glej, to prodal spet nekemu slovenskemu podjetju. Isti strici so danes spet lastniki tega podjetja.
Jaz vas dodatno, kot sem vas vprašal, sprašujem:
Kako bo Vlada kot skupščina DUTB preprečila, da prvotni dolžniki postajajo nazaj lastniki teh podjetij?
To mislim, da je ključno vprašanje, če želimo razumeti problematiko DUTB, poleg tega da uredimo razmere znotraj DUTB, kar ste mi sami povedali elemente, kako. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Izvolite, gospod predsednik Vlade.
MARJAN ŠAREC: Vlada kot skupščina je že naredila nekaj potez. Glavni problem povsod, kjerkoli trčimo v kakšne težave, so pa kadri. Zagotovo s pravimi kadri na pravih mestih. In ti pravi kadri, ki bodo tudi pripravili ustrezne postopke, da se bodo preprečile nezakonitosti, da se bodo preprečile stvari, ki so v škodo tej državi. In to je moj kratek odgovor. Mi lahko napišemo, kar hočemo, če nimamo pravih kadrov, če nimamo sposobnih kadrov, potem je vse zaman. Mislim, da bo temu področju treba posvetiti vso pozornost, ker mi vidimo v javnosti samo ministre, pa kakšnega državnega sekretarja, ne vidimo pa tistih, ki so zadaj, pa so mogoče najbolj krivi za kakšno stvar, ki so jo ali pa tudi zaradi tega, ker je niso naredili, potem imamo takšne in drugačne težave.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, predsednik Vlade.
Gospod poslanec, izvolite.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, jaz bom kršil poslovnik. Nimam namena, da bomo dodatno razpravljali, ampak le povabilo predsedniku Vlade, da Vlada kot skupščina DUTB …
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Samo en trenutek, gospod poslanec …
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): … pripomore k temu, da bomo uspešno raziskovali …
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, saj razumete, da če začnete najavo, kršil bom poslovnik, da ...
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Predsednik, jaz sem vas prej dobronamerno opozoril, da povabim predsednika Vlade k uspešni preiskavi, da z roko v roki …
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Še enkrat vas prosim, kršiti poslovnik zlasti z najavo, ni dobro in je zelo slab zgled. Najlepša hvala.
S tem prehajamo na četrto poslansko vprašanje.
Gospod Luka Mesec, izvolite.
LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!
Engels je nekje zapisal takole: »V vseh družbenih ureditvah doslej so ljudje delali, da so lahko živeli. V kapitalizmu pa živimo zato, da delamo.« To še posebej velja za naše 21. stoletje. Formula 8+8+8, torej 8 ur za delo, 8 ur za počitek, družino, rekreacijo in pa 8 ur za spanje, ki je bila splošno uveljavljena po 2.. svetovni vojni se danes na žalost sesuva. In napad nanjo se imenuje prekarizacija. Slovenija je prekarizacijo doslej sprejemala z odprtimi rokami. Čeprav imamo rekordno število zaposlenih v tej državi, preko milijon trenutno, je rekordno tudi število prisilnih espejev, ki so dejansko v delovnem razmerju, ampak delajo preko espeja, da se delodajalec izogne plačilu stroškov dela, povezanih z redno zaposlitvijo in da je delavec lahko zamenljiv. Agencije za posredovanje dela, ki delavce pogosto na minimalnih plačah pošiljajo sem in tja, še naprej cvetijo.
Oboje nas ne sme presenečati, saj naša država že mlade navadi, da so taka delovna razmerja in neredna zaposlitev normalna. Normalizator teh razmerij je študentsko delo.
Vprašanje, ki vam ga postavljam, pa se tiče države v ožjem smislu, kajti tudi ta je spodbujevalec prekarnosti. Institucije, kot so ministrstva, državna podjetja, javna uprava, se pogosto poslužujejo tako imenovanega outsourcinga, torej najemanja dela raznih varnostnikov, čistilk in tako naprej preko podjetij in agencij. Delavci, najeti preko teh agencij, so pogosto drugorazredni. Nimajo pravic, ki izhajajo iz dela in so pogosto podvrženi zlorabam. To nazorno kaže nedavni primer čistilk na Ministrstvu za javno upravo. Čistile so preko podjetja Čiščenje Aqua, d. o. o., in delale v takih razmerah. Dnevno so očistile tudi po 120 kvadratnih metrov površin, niso dobile plačila za nadure, niso imele počitka, ki jim pripada. Novembra in decembra lani sploh niso dobile plače, oktobra pa so dobile pičlih 200 evrov in podjetje jim je skupaj dolgovalo kar četrt milijona plač in neznano količino neplačanih prispevkov.
Zato vas sprašujem:
Ali in kako boste uveljavili določbo, ki smo jo na pobudo Levice lani vnesli v letošnji zakon o izvrševanju proračunov, po katerem lahko te outsourcane delavce ponovno zaposlimo v javnem sektorju?
Ali se nam boste pridružili v boju proti prekarnosti, ali boste podprli prizadevanja Levice, da se na delavca ne gleda več kot zgolj na strošek in da naša država v ožjem in širšem smislu postane zgled varovanja in zagotavljanja delavskih pravi?
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.
Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša, izvolite.
MARJAN ŠAREC: Hvala.
Vprašanje, ki ga postavljate, je seveda relevantno. Glede na to, da sem imel tudi sam v preteklosti izkušnje z enim takim čistilnim servisom, ki je izkoriščal delavce oziroma šlo je za eno gospo, ki je čistila, ni dobila plačano ne vem koliko časa, tako da to problematiko dobro poznam.
Država je res tista prva, ki bi morala nekaj narediti na področju tovrstne problematike. Res je, da ministrstva oziroma vse ustanove najemajo oziroma tako rečeno outsourcajo te storitve, če se izrazim po angleško, ki ni najlepše, ampak k temu problemu bo treba pristopiti skupaj. Glede na to da je ustanovljena delovna skupina, ki se bo soočala tudi s problematiko prekarizacije in tovrstnimi zadevami, mogoče v prihodnosti ne bi bilo slabo razmisliti, da država ustanovi neko agencijo in potem država sama izvaja te storitve. Podobno kot je pri varovanju objektov, recimo, ko nimamo po 45. letu vojakov, morajo zapustiti delovno razmerje, in bi lahko potem nadaljevali svoje delo z varovanjem objektov, ker je tudi nekoliko smešno, da varovanje objektov izvajajo zunanji izvajalci, kar tudi meče slabo luč na državo, da sama ni sposobna zagotoviti teh stvari.
Moram pa opozoriti, da se pa po drugi strani lahko pojavi tudi problem, če sami zaposlimo te delavce. Mislim, da tudi nekatere občine so že šle, vem, da je Novo mesto zaposlilo čistilke, če se ne motim, da potem nastajajo tudi vprašanja, kaj se zgodi, če pride do bolniške odsotnosti, če pride do še kakšnih drugih stvari in kako potem takrat izvajati. Se pravi, da to pomeni, da je treba imeti več zaposlenih za nadomeščanje. Zato bi bilo res, kot pravim, smotrno, da bi država celostno ustanovila neko agencijo ali kakorkoli temu rečemo, ki bi potem izvajala tovrstne storitve za objekte, ki spadajo pod državo.
To je vredno razmisleka. Seveda bomo odprti tudi še za kakšne druge predloge, druge ideje, se pa strinjam, da se je s tem treba soočiti. Če delavcem, ki trdo delajo v tvoji firmi, ne plačaš, je tudi to za moje pojme vredno vsega prezira, ker za pošteno delo, pošteno plačilo. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik Vlade.
Gospod poslanec, izvolite.
LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Z ustanovitvijo neke državne agencije se vsekakor strinjam, kljub temu pa se še bolj strinjam s tem, kar ste rekli, da bi država morala prva nekaj narediti.
Tukaj bom spet opozoril na podjetje Aqua, d. o. o., ki sem ga prej omenil, ki je čistilo Ministrstvo za javno upravo. Leta 2015 je to podjetje prek države in državnih firm prejelo kar 456 tisoč evrov. Čistilo ni samo Ministrstva za javno upravo, ampak še prostore Zavoda za gozdove, Darsa, Pošte Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Mestne občine Koper in celo Zavoda za zaposlovanje.
To še zdaleč ni edino takšno podjetje – imamo Manicom, Beki plus, Cleaning, če samo omenim afere v čistilnih servisih. Ogromno je takih podjetij, ki izkoriščajo delavce in sodelujejo z državo. Zato vas sprašujem:
Ali boste uveljavili to, kar smo kot alternativo na pobudo Levice lani vnesli v 60. člen Zakona o izvrševanju proračunov?
Ta dikcija pravi takole: »Dovoljeno število zaposlenih v letu 2019 se lahko v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika poveča, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost ali storitev, ki je trajne narave.« Se pravi, da se lahko povečajo kadrovski načrti, če se zaposluje outsourcane delavce. Tako piše v ZIPRS in velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike.
Zanima pa me, glede na to, da bi morala država prava nekaj narediti:
Ali boste kot premier te države dali neposredno navodilo vsem proračunskim uporabnikom, naj to, kar piše v ZIPRS, tudi storijo?
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod predsednik Vlade, izvolite.
MARJAN ŠAREC: No, predvsem vidim tudi problem v nadzoru kršitev. Če bi bil nadzor ustrezen, potem bi že tudi te firme, ki jih danes najema država, ustrezno plačevale svoje delavce in bi jih ustrezno tudi obravnavale. Tako da mislim, da je veliko treba tudi na tej strani narediti. Vemo, da je inšpektorjev premalo, potem pa je še vtis v javnosti, da se inšpekcije lotevajo malih rib, velike pa pustijo pri miru. Ta vtis je v veliki meri posledica tega, da dejansko nekateri lahko kršijo v nedogled. In tukaj ni samo to področje. Gre za vsa področja v Sloveniji, ki jih inšpekcije obravnavajo. Tako da sam vidim tudi v tem velik problem. In tudi na tem bo treba delati, pa da inšpekcije niso neki brezzobi tigri, ampak da lahko tudi dejansko nekaj naredijo.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik Vlade.
Gospod poslanec, izvolite.
LUKA MESEC (PS LEVICA): Hvala za besedo.
Podajam predlog za splošno razpravo o tem vprašanju, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je, da nisem dobil zagotovila od predsednika vlade, da bo dal navodilo proračunskim uporabnikom, da uveljavijo ta člen ZIPRS. Mislim, da je to nekaj, kar moramo narediti. Prvo, kar je treba narediti, je spoštovati zakone in določbe zakonov, ki jih sprejemamo. Drugo pa je, da sva s premierom oba ugotavljala različne plati prekarnosti, od pomanjkljivega nadzora nad podjetji, do problema Inšpektorata dela, do tega, kar sem jaz povedal na začetku, da prekarnost v 21. stoletju na žalost postaja standard. Nimamo več te formule 3 krat 8, se pravi 8 ur dela, 8 ur počitka, družine, rekreacije in 8 ur spanja, ampak imamo človeka – prekarnega človeka po meri kapitala. Ta ni več v službi 8 ur, ampak je po navadi toliko, kolikor želi delodajalec. V službi mora biti pogosto dosegljiv, če izostane, ne zmore več tempa, se ga zavrže in nadomesti. Ker ta giljotina vedno visi nad njim, imamo težave, da je vedno več ljudi nagnjenih k depresiji, anksioznosti in podobnim psihičnim boleznim, ki so v resnici družbene bolezni. Na sploh smo vse bolj vsi ujeti v stalno prisilo produktivnosti. Tudi čas dopusta in počitnic nista več primarno namenjena počitku, ampak vse bolj delu ali pa delu na sebi ali pa izboljševanju lastnih kompetenc. To ni več samo omejeno na neko recimo prekarno družbeno skupino, ampak postaja vse splošno.
Mislim, da je to eno od glavnih družbenih problemov, ki pestijo našo družbo na več ravneh, tako da predlagam, da o tem, kako bomo kot Državni zbor proti temu ukrepali, opravimo široko razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vas predlog. O njem bomo odločali jutri v okviru glasovanj.
Zadnji ima poslansko vprašanje za predsednika Vlade gospod Igor Zorčič.
Izvolite.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade! Po letih gospodarske in finančne krize, ki ji je sledila tudi socialna kriza, je Slovenija v mandatu prejšnje vlade začela okrevati in dosegati zavidljive makroekonomske rezultate z eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v EU. Takratna vlada in državni zbor sta sprejemala ukrepe za konsolidacijo javnih financ, spodbujanje neposrednih investicij in ob tem postopno odpravljala varčevalne ukrepe vse s ciljem, da bi ljudje bolje živeli. Vse to je pripeljalo do nekaterih rezultatov, ki so nam jih zavidale druge evropske države, kot je rekordna gospodarska rast, presežek v proračunu, ena najvišjih stopenj zaposlenosti. Slovenija je nekako iz javnofinančnega bolnika postala pozitivna zgodba in zgled marsikateri drugi državi Evropske unije. Vsi ti pozitivni premiki so se izrazili tudi v bonitetnih ocenah svetovanih bonitetnih hiš, kot so Moody's, Standard&Poor’s, Fitch, ki so od leta 2015 zviševale bonitetno oceno Sloveniji, vse to pa je botrovalo cenejšemu zadolževanju Republike Slovenije na tujih trgih. Prav zaradi tega je bil velik del dragega dolga zamenjan z znatno cenejšim. Do nizkih obrestnih mer smo se dokopali s taktnim povečevanjem porabe, ki je znatno zaostajala za rastjo prihodkov. Ta scenarij se je nato izkazal za učinkovitega tudi z vidika naglega upadanja deleža javnega dolga v bruto družbeni produkt. Okrepilo se je tudi zaupanje v naše gospodarstvo, dobilo smo nekaj novih greenfield investicij.
Pa ne glede na vse navedeno, tudi za to vlado obstaja še veliko trdega dela. Če želimo doseči zadane fiskalne cilje, katerih cilj je socialna in pravna država, bomo morali znižati tudi javni dolg in se pripraviti na gospodarsko ohlajanje, na katerega opozarjajo gospodarstveniki, ne nazadnje tudi ekonomisti in Fiskalni svet. Fiskalni svet opozarja, da bi se Slovenija utegnila znajti v bistveno slabšem položaju, če bo prišlo do nove krize, kot je bila leta 2008.
V zvezi s tem bi vas vprašal:
Kako boste po rebalansu proračuna za leto 2019, kateremu se obeta podpora, vodili javnofinančno politiko države?
Kateri bodo tisti trajni ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo Slovenija ostala na poti fiskalne vzdržnosti?
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
MARJAN ŠAREC: Hvala lepa.
Okrevanje Slovenije v mandatu prejšnje vlade, odpravljanje varčevalnih ukrepov, zavidljivi rezultati, to so vaše besede in brez dvoma držijo. Prejšnja vlada ima zasluge, ima pa tudi, v narekovajih, dolgove oziroma zapuščino, ki jo je pustila novi ekipi in verjetno je s tem tudi povezan del skrbi.
Ne bi rad gledal nazaj, ampak vseeno je nekaj stvari treba povedati. Tik pred volitvami ste pripomogli k dvigu denarne socialne pomoči. S tem sicer ni nič narobe, je pa zelo zgovoren sam trenutek. Ohranitev denarne socialne pomoči pri znesku, določenem pred volitvami, je bil prvi ukrep te vlade. Koraka nazaj pač ni bilo mogoče storiti. Dražja je pa tudi druga zadeva, zapuščina, se pravi začeta, a ne končana pogajanja s stavkajočimi sindikati javnega sektorja. Finančno lestvico je postavila prejšnja vlada. S tem je tej vladi na nek način zvezala roke. Jasno je namreč bilo, da z manj denarja dogovora ne bo mogla doseči, nam je pa uspelo preprečiti, da bi dogovor stal več.
Opozorila, ki jih sicer navajate v vprašanju, prihajajo iz ust številnih strokovnjakov, zlasti glede ohlajanja gospodarstva. Vlada jih pozna in nikakor ne podcenjuje, a vendarle velja biti z uporabo besede kriza nekoliko previden, saj z nekim pesimizmom ves čas, pa sem sam prej, ne bom rekel, da sem pesimist, sem pa realist, toliko me že poznate, nikakor nisem brezglavi optimist, da bi ob vsaki stvari skakal do stropa in govoril, kako je vse super. Če ste slišali moje dosedanje izjave, boste priznali, da ostajam v svojih izjavah zelo trdno na tleh, z obema nogama. Ne bi rad poletel s kakšnimi napovedmi in čemerkoli drugem, ampak če bomo pa vsak dan govorili, kako prihaja kriza, kako bo vse slabo, potem še vsak dan strašili ljudi, potem pa bo enako, kot so ves čas govorili, da s to vlado ne bo nič, pa s tem ne bo nič, pa z onim ne bo nič, pa ta ne zna, pa ta ne ve, drugi nima izkušenj pa tako naprej. Tudi pri teh zadevah je treba biti realist. Namesto da se sprašujemo, kaj bo, če bo, je pomembno obratno razmišljati, se pravi: kam vlagati, kako do prebojev in do rezultatov za ljudi in razvoj? Seveda pa imajo svetovni trgi pri tem pomemben vpliv, zlasti na naše gospodarstvo, ki je izvozno naravnano. Tukaj smo si na jasnem.
Rebalans bo nekoliko zvišal izdatke državnega proračuna, ampak zgolj na račun višanja prihodkov. Mi tudi letos pričakujemo nekaj manj kot 200 milijonov presežka. Osebno sem zadovoljen, da smo uspeli zadostiti fiskalnim kriterijem, zadnja zadolžitev države pa ni bila namenjena večji porabi, temveč aktivnemu zniževanju javnega dolga. Mi bomo prišli pod 70 % in uspešno znižujemo javni dolg, kolikor je to pač možno v danih razmerah.
Skoraj vsa ministrstva so dobila več denarja. Ampak to pa pomeni, da jih čaka tudi delo. Do zdaj, ko smo sestavljali proračun, je vsak prišel, češ, potrebujem to, potrebujem ono, potrebujem tretje. toliko več denarja. Ampak če ne bodo vedeli, kam dati ta denar, potem uspeha ne bo. Zato čaka zdaj ministrstva trdo delo, da bodo pripravili ukrepe, da bo ta denar, ki ga dajemo v ta ministrstva, dosegel tudi določen izplen. Tovariši iz Levice bodo rekli, da je še vedno premalo sociale, gospodje na desni bodo rekli, da je preveč sociale. Skratka, vsake oči imajo svojega malarja. Ampak ne glede na to verjamem, da je ta rebalans, ki ga bomo sprejemali, v danih okoliščinah primeren, optimalen. Če pa se slučajno zgodi, da se bodo razmere destabilizirale, kajti tudi svetovni dejavniki so precej uspešni pri nekaterih tovrstnih … / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Tudi predsedniku Vlade se zgodi, da se mikrofon izklopi.
Gospod poslanec, izvolite. Nimate več vprašanja? Okej. Tudi to se zgodi.
S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, ugotavljam, da je prvi sklop, to so vprašanja za predsednika Vlade, zaključen. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za vse podane odgovore.
Sedaj prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 2. in 3. seji Državnega zbora. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec bi morala odgovoriti na tri poslanska vprašanja gospodu Francu Breznik, gospe Lidiji Ivanuša in gospodu Janiju Predniku, vendar je tudi danes odsotna. Poslanko in poslance sprašujem, če vztrajajo pri ustnem odgovoru ali morda želite pisni odgovor gospe ministrice. Pisni. Želite sedaj spregovoriti? Ne. Želite ustni odgovor? Da. Dogovorjeno. Ustni odgovor bo gospa ministrica podala na 5. redni seji Državnega zbora.
S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na poslanska vprašanja za ministra Zdravka Počivalška.
Gospod minister, odgovarjali boste na poslansko vprašanje dr. Darija Krajčiča v zvezi z zapiranjem poslovalnic Pošte Slovenije.
Izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke, poslanci!
Trg poštnih storitev je liberaliziran. Izvajanje univerzalne poštne storitve urejata Zakon o poštnih storitvah in splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Skladno s predpisi se postopek za zaprtje pošte vedno začne na zahtevo Pošte Slovenije, nikdar po uradni dolžnosti. Pristojnost države je omejena na ugotavljanje, ali bo v primeru zaprtja še zagotovljeno najmanjše predpisano število kontaktnih točk. Kontaktne točke so lahko organizirane kot pošta, kot pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike. Za dokončno zaprtje kontaktne točke se izvede upravni postopek. Zakonsko je predpisana spodnja meja poštnega omrežja, kumulativno morata biti izpolnjena dva pogoja. V vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije mora biti najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta. Za 95 % prebivalcev Republike Slovenije pa zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometrov. Iz primerov izpolnjenih pogojev so opravljene tudi dodatne analize, ki vsebujejo natančno analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki jih zahtevana pošta pokriva. Razlogi za zaprtje morajo biti natančno utemeljeni in obrazloženi. Enako tudi način izvajanja univerzalne poštne storitve v predpisani kakovosti po zaprtju. Vse to v izogib, da se predpisana kakovost univerzalne poštne storitve po zaprtju kontaktne točke na območju ne bi poslabšala.
V zadnjih letih so se potrebe uporabnikov poštnih storitev zelo spremenile zaradi elektronske substitucije. Zaradi močnega upada klasičnih poštnih storitev je velik izziv vseh izvajalcev univerzalne poštne storitve prilaganje omrežja spremenjenim potrebam uporabnikov. Pri tem je treba opozoriti, da je gostota poštnega omrežja v Sloveniji nadpovprečno visoka. Pošta Slovenije je formalno zavezana vzpostaviti komunikacijo z lokalno skupnostjo in si prizadevati poiskati rešitev, ki bi v največji meri upoštevala razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev v lokalnem okolju, obenem pa bi Pošti Slovenije omogočala finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.
V skladu z vsemi opisanimi je bil izveden tudi postopek primerov predlaganega zaprtja kontaktne točke Rečica ob Savinji. Pošta Rečica ob Savinji je samo dva kilometra oddaljena od pošte Nazarje, ki je dostavna pošta za njeno območje. V bližini pošte Rečica se nahajajo še druge pošte: Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in pogodbena pošta Šmartno ob Dreti. Leta 2015 je bila pošta Rečica ob Savinji predvidena za preoblikovanje v pogodbeno pošto, vendar se ni našlo za to primernega pogodbenega partnerja. Zaradi nenehnega nadaljnjega upadanja storitev je bil leta 2018 pripravljen načrt za preoblikovanje v premično pošto. Lokalna skupnost oziroma občina je bila vse skozi seznanjena za namero o preoblikovanju. V decembru 2018 je bilo dogovorjeno, da se preoblikovanje prestavi na drugo polovico leta 2019. Iskanje primernega pogodbenega partnerja se še nadaljuje. Če se ne bo našel ustrezni ponudnik je predvideno preoblikovanje v premično pošto. To bi pomenilo zagotavljanje osnovnih poštnih storitev v sklopu opravljanja dostave na terenu. Gre za prijaznejšo obliko poslovanja predvsem za manj mobilne uporabnike, saj je mogoče po telefonu naročili obisk pismonoše na dom.
Poudarjam, da bomo še naprej namenjali posebno skrb zadovoljevanju razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev in zagotavljanju kakovosti univerzalne poštne storitve. Uporabnikom poštnih storitev bo zagotovljena tudi kvalitetna univerzalna poštna storitev, kot je predpisana z zakonom in splošnimi akti. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, želite postaviti dodatno vprašanje?
Izvolite.
DR. DARIJ KRAJČIČ (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Hvala lepa, minister, za odgovor. Ta me ohrabruje, moram reči.
Vendarle, ko sem raziskoval to področje sem se pogovarjal tudi z vodilnimi ljudmi na pošti in tudi z drugimi deležniki. Nekako sem prišel do ugotovitve, da lastnik pošte, to je DUTB oziroma SDH, zastavlja zgolj in samo finančne kriterije za doseganje nekih ciljev. Dosti manj se pa ukvarjajo z drugimi elementi, ki so tudi znotraj podjetij, ki jih upravlja ta krovna organizacija.
V okviru tega se postavlja vprašanje, ali takrat, kadar gre za tipične javne storitve, ali res mora biti v prvem planu donos, kljub tem kriterijem, ki ste jih vi našteli, ali vendarle kaže pogledati tudi širši pomen javnih storitev, zlasti na območjih, ki so marginalna. S tem ljudje dobivajo relativno slab občutek na terenu, da se jim odvzema tudi pošta, tudi če ni veliko storitev tam notri. So emocionalno vezani na tisto pošto, tam se še kakšne družabne zgodbe okoli dogajajo. Nemalo pošt ima pa tudi bančno poslovanje prek NKBM.
Tako da vam predlagam, spoštovani minister, tako sem tudi s terena dobil predlog, da bi se še enkrat usedli na sestanku deležniki, se pravi direktor pošte, nekdo iz ministrstva, ki je za to zadolžen, lastnik in bi videli, kaj s temi poštami v bodoče početi. To je moj predlog. Seveda ne more biti zahteva. V mojem volilnem okraju bodo zelo zadovoljni, če to izpeljete pa tudi vodstvo pošte. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Želita odgovoriti na to posredno vprašanje?
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec, kot sem povedal, je končna odločitev preložena na drugo polovico leta 2019. Verjamem, da se bo v tem vmesnem obdobju izvršilo dogovarjanje med lokalno skupnostjo in pošto in da bomo tudi naprej zagotavljali univerzalno poštno storitev na vsem področju, tudi v Rečici ob Savinji. Seveda pa bi si najbolj želeli, da bi prišli do neke pogodbene oblike. Prizadevajmo si vsi skupaj, da takega ponudnika najdemo. Verjamem pa, da se Pošta Slovenije ne ozira samo po številkah, ampak da res celovito pogledajo vso problematiko. Pa še enkrat poudarjam, da je poštna storitev v slovenskem prostoru nadstandardna glede na zahteve Evropske komisije. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
S tem prehajamo na naslednje poslansko vprašanje, in sicer dr. Milana Brgleza v zvezi z marakeško pogodbo.
Izvolite, gospod minister.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zaveda pomembnosti vsebine in problematike, ki jo obravnava omenjena direktiva, in je že pristopilo k pripravi spremembe zakona. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je bil uvrščen v javno razpravo, ki je potekala od 30. 10. 2018 do 30. 11. 2018. Po opravljeni javni razpravi so bila opravljena še nekatera posvetovanja z deležniki, ki so podali svoja mnenja in pripombe, na podlagi katerih je bilo izvedenih še nekaj prilagoditev predloga zakona. Predlog zakona je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in računamo, da ga bo Vlada Republike Slovenije lahko sprejela v naslednjih dveh mesecih. Po sprejetju predloga zakona na Vladi bo zakon posredovan v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Implementacija direktive se je zavlekla zaradi usklajevanja z različnimi dejavniki.
Namen predloga zakona je razširiti izjemo avtorskih in sorodnih pravic v korist vseh invalidov, ne le slepih in slabovidnih, temveč katerihkoli invalidov, za izdelavo izvodov del v obliki, ki je prilagojena posameznemu invalidu glede na njihove okoliščine okvare zdravja. Vnos novih določb, ki bodo v skladu z direktivo omogočale izmenjavo izvodov, prilagojenih slepim in slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja, med pooblaščenimi subjekti znotraj Evropske unije, Evropska direktiva ne dovoljuje neposredne izmenjave izvodov v prilagojenem formatu med upravičenimi osebami, to je slepimi, slabovidnimi ter osebami z drugimi motnjami branja, na primer s hujšo obliko disleksije, fizično motnjo. Predlagane rešitve bodo slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja olajšale dostop do objavljenih del, ki so varovana z avtorskimi ali sorodnimi pravicami, kar bo izboljšalo kakovost njihovega življenja. Hvala.
DR. MILAN BRGLEZ (PS SD): Najlepša hvala.
Ministru se zahvaljujem za odgovor. V dopolnitvi svojega vprašanja pa bi želel posebej poudariti, da je čimprejšnji prenos direktive v naš pravni red ter uveljavitev te marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe in slabovidne ter osebe z drugimi težavami z branjem izjemnega pomena tudi za Slovenijo. Pozdravljam sicer ta širši pristop, vendar vem, da je to del neke daljše razprave, ker pravzaprav se ta zadeva ni začela sedaj, ampak poteka že dalj časa. Resnično upam, da bo v roku dveh mesecev ta stvar prišla do obravnave v Državnem zboru; bolj realistično je najverjetneje v prvi polovici tega leta. Seveda če ne bodo interesi, ki so tudi do sedaj bili tisti, ki so na evropski ravni ali pa na slovenski ravni onemogočali, da bi se ta direktiva dejansko izvedla in da bi tudi marakeška pogodba lahko prišla v veljavo. Vsekakor gre za neposredne koristi takšnih uporabnikov, kot je na primer tisoč 900 uporabnikov slovenske knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki je lansko leto praznovala 100-letnico. Vem, da je zadeva takšna, da bi si jo pravzaprav vsi želeli čim prej urediti. Ampak, ja, … Zanima me:
Ali je tega odpora v tem kapitalskem delu še vedno toliko, kot ga je bilo pred tem na evropski in naši ravni?
Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: V javnem posvetovanju je ministrstvo med drugim prejelo tudi predloge, naj se predlagana izjema avtorskih in sorodnih pravic še bolj razširi, to je, da se določi izjema in omejitev pravice predelave, da se lahko avtorsko delo tudi vsebinsko spremeni, na primer skrajša. Temu nismo mogli slediti, ker ne moremo določiti širše izjeme ali omejitve v korist invalidnih oseb, kot je določeno z direktivo. Avtorske pravice in sorodne pravice v informacijski družbi, ki določajo nabor možnih izjem in omejitev avtorskih in sorodnih pravic, ki jih lahko država članica določi v svoji nacionalni zakonodaji.
Jaz verjamem, da imamo zdaj ta predlog usklajen in bo, kot sem povedal, prišel na Vlado v roku dveh mesec in potem takoj tudi v Državni zbor. Tega odpora v takem smislu tukaj ne zaznavamo, ampak to, kar smo zdaj uskladili, verjamem, da je tisto, kar bomo lahko tudi sprejeli. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo s postavitvijo vprašanj.
Naslednja je na vrsti mag. Karmen Furman, in sicer postavlja vprašanje ministrici za delo, družino in socialne zadeve.
Izvolite.
MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovana ministrica in vsi prisotni!
V skupnosti socialnih zavodov so konec lanskega leta opozorili, da bo treba z mesecem januarjem 2019 povišati oskrbnine v domovih za starostnike, ker Vlada ni poskrbela za pokritje stroškov zvišanja plač zaposlenim. Da sedaj ne bo tukaj kakšnega napačnega razumevanja, želim povedati, da dvigu plač ne nasprotujemo, ampak nasprotno, najnižje plačan kader bi si zaslužil še kaj več.
Je pa na drugi strani povsem nesprejemljivo, da država poviša stroške dela, ne zagotovi pa potrebnih finančnih sredstev in posledično to breme prenese na uporabnike storitev. Višje cene oskrbe v letošnjem letu bodo morali znova plačati oskrbovanci in njihovi svojci. Tako upokojenci s svojimi nizkimi pokojninami že do sedaj niso zmogli plačevati domske oskrbe, ko pa bo ta očitno še višja, pa bo to ob nesprejemljivih pokojninah še težje.
Torej žal slovenski upokojenec po 40 in več letih dela nima niti za plačilo sobe v domu za starostnike.
Glede na dejstvo, da je vaše ministrstvo ustanovitelj domov za starejše in da prav vaše ministrstvo navsezadnje podaja soglasje k dvigu cen domske oskrbe me, spoštovana ministrica, zanima:
Koliko domov za starejše je konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta zaprosilo vaše ministrstvo za soglasje k dvigu cen storitev domske oskrbe?
Kaj boste vi kot ministrica, ker navsezadnje pa vendarle dajete soglasje k dvigu cen, storili, da boste preprečili, da bi oskrbovanci v domih za starejše morali še naprej pokrivati tudi stroške zdravstvene nege, ki jih je po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dolžan plačati Zavod za zdravstveno zavarovanje?
Dejstvo namreč je, da se oskrbnine v domovih nenehno dražijo predvsem tudi na račun prenizkih cen zdravstvenih storitev, ki bi jih po zakonu morala plačati zdravstvena zavarovalnica, pa jih ne oziroma vsaj ne v zadostni višini.
V okviru obstoječega sistema cen domske oskrbe bi pa želela opozoriti še na eno sistemsko anomalijo, in sicer da so cene za enake storitve po različnih domovih odobrene v različnih zneskih. Ponekod se razlikuje tudi do dvakrat. Ker menim, da bi za isto storitev zavodi vendarle ne smeli zaračunavati tako različnih cen, me zanima:
Ali v tej zvezi načrtujete na vašem ministrstvu uvesti kakšne ukrepe?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate odgovor.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Spoštovana poslanka, najlepša hvala za vprašanje.
V zvezi z vašim vprašanjem želim najprej izpostaviti, da moramo na področju institucionalnega varstva starejših izboljšati dostopnost storitev. To pa lahko zagotovimo le s sprejetjem sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpira in aktivno sodeluje z resornim Ministrstvom za zdravje pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.
V obstoječem sistemu, ki ga trenutno imamo v institucionalnem varstvu, osnovne in socialne storitve v domovih za starejše, to je, kar se tiče bivanja, prehrane, socialne oskrbe in pa varstva, plačujejo upravičenci oziroma njihovi zavezanci, to so družinski člani oziroma občine. Zdravstvena oskrba v domovih pa se financira iz zdravstvene blagajne, in sicer iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše obsega osnovno in socialno oskrbo, ki je urejena po predpisih s področja socialnega varstva, in zdravstveno varstvo, ki ga urejajo zdravstveni predpisi. Stroški zdravstvene nege v domovih za starejše se krijejo, kot ste že tudi sami ugotovili, iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Na podlagi Zakona o socialnem varstvu so osnovno in socialno oskrbo dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci.
Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev v primeru nezmožnosti plačila s strani upravičenca pa, kot rečeno, krijejo strošek storitve družinski člani oziroma občine. V veljavnem sistemu stroški storitve institucionalnega varstva v delu, ki se nanaša na osnovno in socialno oskrbo, niso neposredno kriti iz proračuna, pač pa storitev v okviru svoje plačilne sposobnosti plača upravičenec. Vzrok za povišanje cen v začetku leta 2019 so bili višji stroški dela za zaposlene, ki v domovih za starejše izvajajo osnovno in socialno oskrbo. Stroški dela predstavljajo približno 50 % v strukturi cene, kar pomeni 4-odstoten dvig plač za 2 % višjo ceno storitev. Država lahko zagotovi dodatna sredstva le za pokritje tistega dela stroškov zaradi zvišanja plač, ki ga financira iz proračuna.
Zato si zelo prizadevamo za ustrezen dvig sredstev, ki jih domovom za starejše namenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naj na tem mestu povem, da ravno v teh dneh potekajo intenzivna usklajevanja z Ministrstvom za zdravje na temo, da bi dosegli zvišanje cen zdravstvenih storitev.
Želim pa izpostaviti, da so se temeljni mehanizmi socialne države, ki sodijo v pristojnost našega ministrstva, v zadnjem obdobju zelo okrepili. Odpravljeni so bili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske in socialne politike. Zvišali so se varstveni prejemki, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ki je namenjen starejšim od 63 let za ženske in 65 let za moške.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev.
Izvolite.
MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za vašo obrazložitev, spoštovana ministrica.
Res je, strinjam se, da to problematiko, s katero se ukvarjata navsezadnje dve ministrstvi, poleg Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti tudi Ministrstvo za zdravje in na koncu še zavarovalnica kot plačnik storitev zdravstvene nege, pa vendarle navsezadnje to medresorsko usklajevanje ne bi smelo biti izgovor, da se tako perečemu problemu ne prisluhne in navsezadnje tudi sprejme tako pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi. Namreč že vse od leta 2012 se nenehno opozarja na to problematiko določanja cen v domovih za starejše in tudi vaše ministrstvo. Cene strmo naraščajo, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa vsaj do sedaj ni prispeval zadostnega kritja, ki bi ga po zakonu moral.
Zato navsezadnje vseeno vztrajam pri odgovoru:
Kakšne ukrepe, točno katere, če mi znate povedati, bo vaše ministrstvo v okviru vašega mandata sprejelo, da se bo čim prej pristopilo k reševanju te problematike?
Saj navsezadnje glede na dejstvo, da vendarle ste vi tisti, ki dajete soglasje k dvigu cen, mislim, da je to še kako pomembno. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa ministrica, izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Mogoče samo uvodoma toliko povem, kar se tiče medresorskega usklajevanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje samostojen pri določanju cen. Tu lahko mi samo z določenimi spodbudami in sestanki ter prikazovanjem dejanskega stanja poskušamo doseči dvig teh cen, na katere se glasno tudi opozarja.
Kar je v naši moči, smo na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen za socialnovarstvenih storitev, lahko povem, da se cene usklajujejo enkrat letno, približno 1. marca, možna pa je tudi dodatna uskladitev v primeru, da se stroški dela povišajo za 1, 5 %. Ministrstvo je takoj v začetku leta pozvalo vse izvajalce, da k uskladitvi cen s 1. januarjem pristopijo le, če prihodki storitve zaradi dviga stroškov dela na podlagi veljavnih cen ne omogočajo vzdržnega poslovanja do konca februarja 2019, in ceno uskladijo šele s 1. marcem.
Ministrstvo je izdalo tudi priporočilo, da se cene storitev s 1. januarjem 2019 ne povečajo za več kot 2 %. Lahko povem, trenutno kažejo podatki, da se je za uskladitev cen s 1. januarjem odločilo 60 % vseh izvajalcev, pri čemer so upoštevali priporočilo ministrstva in se odločili za dvig cen, ki v povprečju ne presegajo 2 %. Izvajalci bodo lahko cene dodatno povečali s 1. marcem zaradi spremembe ostalih elementov, cene, kot so stroški materiala, storitev, stroški investicijskega vzdrževanja, amortizacija ter stroški financiranja.
Če zaključim. Ministrstvo za delo lahko tukaj daje samo priporočila k cenam, sami zavodi so pa tisti, ki se potem odločijo. Tukaj pa bomo poskušali seveda z glasnim opozarjanjem tako Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot tudi samih zavodov nadaljevati tudi v prihodnje.Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka ima postopkovni predlog.
Izvolite.
MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa, za vašo dopolnitev odgovora.
Jaz vseeno, glede na vsebino odgovora, ki sem ga dobila, nisem zadovoljna. Navsezadnje gre se za več let trajajočo problematiko, cene se dvigujejo tudi na račun tega, ker zdravstvena zavarovalnica ne opravi svoje zakonske obveznosti. Po drugi strani pa tudi dve ministrstvi v medresorskem usklajevanju, kolikor sem jaz razumela, še za enkrat nista v tisti pravi redni pripravi faze zakona o dolgotrajni oskrbi.
Zato bi vseeno želela izkoristiti možnost, da v okviru poslovnika opravimo nadaljnjo razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo pa z novim vprašanjem, ki ga bo postavil poslanec Blaž Pavlin, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
Izvolite.
BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo!
Spoštovana gospa ministrica! V zadnjem mesecu je bilo veliko govora o izgradnji tretje razvojne osi na njenem severnem delu, se pravi na delu, ki bi povezal Koroško z avtocestnim križem oziroma avtocesto Maribor–Ljubljana. V razpravah o izgradnji tretje razvojne osi pa pogrešam pogovore in načrte o izgradnji le-te na njenem južnem delu. Izgradnja južnega kraka od Vinice do Novega mesta in avtoceste Ljubljana–Obrežje je za razvoj gospodarstva Bele krajine in Dolenjske zelo velikega pomena. Izgradnjo podpirajo vse občine v tem delu Slovenije, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter ljudje, ki živijo v tej regiji. Čim prejšnja izgradnja ter državne ceste bi tudi pripomogla k vračanju mladih izobraženih ljudi po študiju nazaj v Belo krajino. Trasa je že prostorsko umeščena, vsaj v večjem delu. Prejšnji minister za promet je leta 2017 obljubil, da naj bi se izgradnja začela leta 2019 in končala do leta 2023.
Zato me zanima:
V kakšni fazi je izgradnja južnega dela tretje razvojne osi?
Ali ti roki še vedno držijo?
Ali je kaj več znanega glede poteka trase na njenem južnem delu, se pravi od Črnomlja proti mejnemu prehodu Vinica?
Hiter začetek izgradnje je pomemben tudi zaradi črpanja evropskih sredstev.
Zanima me tudi:
V katero smer gredo razmišljanje ministrstva glede osrednjega dela tretje razvojne osi, ki bi povezal Zasavje in Posavje s hitrejšo in bolj varno cestno povezavo s Celjem, na eni, ter Ljubljano oziroma Novim mestom na drugi strani?
Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa!
Gospa ministrica, izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala, lep pozdrav vsem in hvala za vprašanje.
Spoštovani poslanec, kot veste, je tretja razvojna os prioritetni infrastrukturni projekt te vlade, te koalicije. Aktivnosti potekajo na celotnem projektu – severnem, srednjem in južnem, z dinamiko, ki je odvisna predvsem od prometnih obremenitev omrežja na posameznem območju.
Projekt južnega dela tretje razvojne osi, od avtoceste A2 do meje z Republiko Hrvaško poteka v okviru treh ločenih odsekov. In sicer na prvem odseku od avtoceste A2 do priključka Maline, na drugem odseku od priključka Maline do Metlike, s krakom do Črnomlja, ter na tretjem odseku, od Črnomlja do Vinice. Prvi odsek od avtoceste A2 do Gorjancev oziroma priključka Maline je zasnovan kot štiripasovna cesta, hitra cesta v dolžini 17,9 kilometrov. Celotna trasa je razdeljena na štiri etape, gradnja pa je predvidena v dveh fazah.
Prva faza obsega prvo in drugo etapo, v dolžini 5,5 kilometrov, druga faza pa tretjo in četrto etapo, v dolžini 12,4 kilometra. Za prvo fazo nove cestne povezave od avtoceste A2 do Osredka v okviru pripravljalnih del poteka pridobivanje nepremičnin, priprava projektne in investicijske dokumentacije za traso in premostitvena objekta preko reke Krke ter ostale terenske raziskave, ki so potrebne za začetek gradnje.
Pridobitev gradbenegadovoljenja je predvidena v prvi polovici letošnjega leta in v tem letu tudi že pričetek gradnje. Ta odsek naj bi bil dokončan in predan prometu konec leta 2022. Za drugo fazo projekta, to sta etapi 3 in 4, od Osredka do Malin je na podlagi do sedaj izdelane dokumentacije sprejeta odločitev o najustreznejšem scenariju nadaljnje izvedbe, kjer se bo že v začetni fazi cesta gradila v polnem štiripasovnem profilu. Gradnja tega odseka, ki vključuje tudi predor skozi Gorjance, je predvidena v letih 2022–2026.
Na odseku od priključka Maline do Metlike oziroma Črnomlja je zaključen postopek prostorskega umeščanja. Z Republiko Hrvaško poteka usklajevanje glede priključevanja na njihovo avtocestno omrežje. Na podlagi opredeljene in medsebojno usklajene povezovalne prometne smeri se bodo nadaljevale aktivnosti prostorskega umeščanja v smeri Vinice, določitev prednostne smeri in aktivnosti za določitev investitorja na tej prednostni prometni smeri.
Na srednjem delu tretje razvojne osi, od avtoceste A1 pri Celju do avtoceste A2 pri Novem mestu, je bilo v letu 2008, ko so se oblikovale variante za celoten projekt od Avstrije do Hrvaške, vrednotenih in primerjanih deset variant. Vse različice so se začele na avtocesti A1 in končale z navezavo na avtocesto A2. Potekale so v treh koridorjih, in sicer v zahodnem, sredinskem in vzhodnem koridorju. Varianta v sredinskem koridorju je bila ocenjena kot najustreznejša, s potekom od avtoceste A1 preko Celja, Laškega in Zidanega mostu, nadalje preko Tržišča, Mokronoga in Šmarjeških Toplic do Novega mesta. Potek te variante je aktualen tudi po dopolnjeni študiji variant v letu 2016, ki je bila tudi javno razgrnjena. Predlagana rešitev po tej varianti je novogradnja dvopasovne ceste z možnostjo bodoče širitve v štiripasovnico, dolžine približno 57 kilometrov. V okviru primerjalnih variant je bila proučena še varianta s potekom trase po obstoječih cestah z delnimi rekonstrukcijami ozkih grl ter varianta z bistveno večjim obsegom novogradenj kot prvo primerjana. Trenutno se študija variant dopolnjuje s hidrološko in hidravlično študijo, kartami poplavne varnosti in pripombami, podanimi v postopku javne razgrnitve. Sprejetje odločitve o najustreznejši varianti je predvideno konec leta 2020.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa za odgovor.
Nadaljujemo z vprašanji.
Dr. Franc Trček bo postavil vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo. In tudi ministru za okolje in prostor, kot sem napovedal.
Moje vprašanje se nanaša na državni prostorski načrt širitve Aerodroma Maribor. Verjetno veste, če se nekaj takega dogaja, če je čez 140 nekih predlogov, pripomb na DPN, če se odzove pet občin, da potem poslancu iz Maribora pregoreva mobi in da je tovrstno vprašanje več kot potrebno in nujno. Če malo pogledamo, upam si celo trditi, nesrečno ozadje zgodbe tega letališča, pa bi lahko šli še 25 let nazaj, ko se je tam neko orožje našlo, ki je bilo sicer namenjeno prebijanju obroča v Sarajevu; če bi takrat slovenska in hrvaška politika bili malo pametnejši, ne bi bilo tako dolge travme sarajevskega obleganja. Ampak pustimo to stati. Kar nekaj državnih investicij, neka izkušnja z našega konca z umeščanjem Magne, ko so bili določeni ljudje stigmatizirani za ekoteroriste, tudi navsezadnje neke, dandanes lahko rečemo, že pravljice, megalomanski plani bivšega župana, ki je tam govoril o razgradnji letal, in podobno. Seveda pride potem dejansko do nekega strahu ljudi. Če temu dodamo še dejstvo, da je po nekih variantah načrtovano, da bo to tovorno letališče, ki bo imelo več pretovora kot dunajsko, ker je celo sodišče dalo prepoved tovrstne širitve, se dejansko vprašamo, kje smo in kako bo ta zgodba šla naprej in kako se bosta resorna ministrica in minister odzvala na neko vso količino predlogov. Zdaj imamo še neko zadnjo zgodbo, odpoved nekega pogodbenega razmerja, ki je lahko tudi oblika pritiska nekega kitajskega akterja, ki je bila tam prisoten. Vsa ta šlamastika, če se tako izrazim, ljudi skrbi. In navsezadnje, če pride do udejanjanja tega nekega bolj tovoru namenjenega letališča, veste, to je nekaj drugega za nas, ki tam živimo, kot ta, da nekajkrat na mesec kakšna letalo potrenirajo vzletanje, pristajanje, kar je tudi neko onesnaževanje okolja, ko bodo tja prihrumeli neki antonovi, tupoljevi, bo to neka čisto druga ali tretja zgodba.
Upam, da bom dobil zadovoljive odgovore tako jaz kot številni iz našega okrožja. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Najprej bo podala svoj odgovor gospa ministrica.
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala poslancu za to vprašanje.
Se strinjam, da lahko rečemo 25-letna bolj ali manj neuspešna zgodba tega letališča. Najemna pogodba, ki je bila sklenjena marca 2017, za dobo 15 let z možnostjo 5-letnega podaljšanja s kitajskim najemnikom bo na predlog tega istega kitajskega najemnika prekinjena. Zakaj je to pritisk? Ne vem. Na to bo lahko odgovoril kitajski najemnik. Sama sem bila začudena ob tem, da je bila pogodba sklenjena za 15 let in pravzaprav se vmes ni nič spremenilo, pa jo želijo prej kot v dveh letih razdreti. Seveda to pravico skladno s pogodbo imajo, država je izpolnila vse zaveze, ki smo jih s pogodbo dali, tako da jaz mislim, da tožba v nobenem primeru ne pride v poštev.
Kakšne so možnosti? Se pravi, novo najemno razmerje, javno-zasebno partnerstvo ali mogoče tudi prodaja Letališča Maribor, s tem da se moramo vsi skupaj vprašati, ali ob obstoječem stanju, kakršno danes je, se pravi brez sprememb državnega prostorskega načrta, interes za promet, kakršenkoli, na tem letališču sploh lahko zagotovimo.
Še enkrat bi rada poudarila, da je država vse pogodbene obveznosti izpolnila. Jaz sem se srečala s kitajskimi najemniki, ko so oni tudi izpolnili svoje obveznosti, in mi je žal, da so bile obljube tako velikopotezne pa da na koncu pravzaprav tega, kar so obljubljali, niti v manjšem delu niso realizirali.
Kar se tiče prostorskega načrt bo odgovoril minister Leben, imava pa, to pa bom povedala zdaj, mislim da, v četrtek sklican skupen sestanek, najin, s sodelavci, kjer bomo tudi zelo natančno pogledali, kaj sploh lahko, da ne rečem moramo narediti ob kopici pripomb, ki so bile oddane.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
JURE LEBEN: Hvala, poslanec Trček, za to vprašanje.
Jaz se bom kot okoljski minister osredotočil na vsebino, vezano na državni prostorski načrt, ker mi kot Ministrstvo za okolje in prostor smo nosilci samega postopka, vsebino pa, tako kot je že ministrica povedala, delava potem z njenimi kolegi. Zato je dobro malo glede samega postopka povedati. Sredi decembra je potekala javna razgrnitev za državni prostorski načrt za letališče v Mariboru, sama javna obravnava pa je bil 22. 11. lansko leto. Trenutno so v pripravi stališča do pripomb iz javne razgrnitve, ki morajo biti končana sredi februarja. Zakonsko imamo rok 60 dni, da to opredelimo. Po mojih izkušnjah iz drugih prostorskih načrtov, tudi iz tujine, 140 pripomb za eno letališče ni veliko, jih je pa treba vse sprocesirati in tudi pri tistih, ki ni upoštevana obrazložitev, napisati, zakaj ni bila upoštevana. Največ pripomb se nanaša na hrup, zrak, pitno vodo, kmetijska zemljišča. To, kar sem jaz malo spremljal, ko so pripombe prihajale v hišo, je moj prvi zaključek največja bojazen, ker ljudje ne vedo, kaj se bo tam delalo. To pomeni tudi, da je najina prva točka, da moramo vedeti, kaj se bo tam delalo, zato da se lahko začneš lažje aktivno z lokalnimi skupnostmi naprej pogovarjati. Seveda je zame kot okoljskega ministra najbolj pomembno, da bo investitor upošteval omilitvene ukrepe, ki jih določa okoljsko poročilo. To pomeni, da bomo povedali, da lahko obratuje podnevi, ponoči, da se bo držal glede ravni hrupa, protihrupne zaščite in tako naprej.
Kar se tiče zaključka same priprave DPN, je treba pridobiti še pozitivno odločbo o sprejemljivosti vplivov. To pomeni, zaključiti celoten postopek celovite presoje vplivov na okolje in pa seveda pridobiti pozitivna mnenja vseh sodelujočih državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora. Potem za sam DPN ni več ovir naprej. Torej, kar se tiče postopka, je zadeva v sklepno fazi in bomo skupaj z ministrstvom to nadaljevali, če bo pač taka želja. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Trček, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo.
No, saj se zahvaljujem obema, ker sta zelo odkrito povedala, da v bistvu še ne vemo, kaj naj bi se tam dogajalo. In to navsezadnje ljudi skrbi. In to je navsezadnje tudi posledica pomanjkanja nekega razvojnega načrtovanja te države. Jaz osebno vem, da neka lokacija, kjer deluje avtomobilska industrija, potrebuje 200 tisoč avtomobilov, če ne gre za nekaj nišnega, da se to vrti. Vsi, ki se malo razumemo na infrastrukturo, vemo, zakaj je ta lokacija bila Magni všeč. Vem tudi, že konec 80. se je govorilo o globalnem avtomobilu, iz kje vse neki deli prihajajo. Sama gospa ministrica, vi ste rekli na hearingu, tu se strinjava, citiram vas: »Osebno bi si želela, da tudi potniški promet na tistem delu zaživi, pa nekako ne kaže najbolje. Tako bi bilo mogoče smiselno razmisliti, glede na to, da je ena od prioritet na železniški infrastrukturi proga Maribor–Šentilj, da tisto letališče nekako bolj usmerimo v tovorni promet.« In to je dejansko neka skrb lokalne skupnosti. Dejansko, ker si v neki megli, v neki nevednosti. Dobro, veste, da Levica ravno ne bo naklonjena kar tako prodaji tega letališča, kar je omenila gospa, ena od resornih ministric, od dveh, ampak veste, če gre to v zgodbi nekega bolj resnega tovornega prometa, to pomeni dosti bolj razširjeno vplivno območje in celo vrsto posledic, ki dejansko prihajajo iz tega. In ni naključje, da se tu bije bitka, recimo, tudi letališče v mestu Gradec, ki ga bolj poznamo kot Graz, kdaj se omejujejo tovrstni poleti in tako naprej. Zdi se mi, da ena neka cela zgodba, ki še zahteva celo vrsto odgovorov. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Dopolnitev odgovora bo podala gospa ministrica.
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Saj se bom v bistvu malo ponavljala. Ta najemnik je na nek način obljubil milijon potnikov, pa, mislim da, 50 tisoč ton tovora do nekega leta. Jaz sem povedala, kakšne tri možnosti obstajajo, da to letališče sploh ostane pri življenju. Milijon evrov približno bo stalo državo letno, če ne bomo dobili novega najemnika, ki bi upravljal s tem. Tako da res vsi skupaj moramo vedeti, kaj bomo tam delali, kaj si želimo, temu prilagoditi državni prostorski načrt. Če pa vsi skupaj ugotovimo, da letališče nima prihodnosti, je pa verjetno tudi kakšen korak, ki se ga da v nadaljevanju narediti. Da država kar tako leta in leta daje milijon evrov zato, da ni potnikov in ne tovora, se pa vsi skupaj verjetno lahko vprašamo, ali je sploh smiselno.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
JURE LEBEN: Kar se tiče razvoja tistega področja, vemo, da imamo Magno, vemo, da se infrastruktura povezuje do Magne, ker eden od ukrepov je prevoz na železnice. Ta tir se potem lahko nadaljuje naprej do samega letališča, ampak tako, kot je ministrica povedala, midva rabiva najprej vhodne podatke, da se bova lahko potem plansko zmenila, kako s samim državnim prostorskim načrtom naprej. Se pa ne bi bal, ker vemo, da imajo tudi tuja večja letališča različne režime vzletov, pristankov in tako naprej, ampak vsa ta logistika je potem povezana in narejena na podlagi tega, kaj se na letališču dogaja. DPN se je začel na podlagi investitorske pobude in najemne pogodbe. Tako kot je ministrica povedala, midva se bova v četrtek usedla in potem zmenila, kako naprej s samim načrtom. Hvala.
DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Ja, seveda, saj bi me doma pretepli, če ga ne bi imel, v nekem širšem okolju. Seveda bom izkoristil neko možnost, ki mi jo poslovnik da, da o tem opravimo neko razpravo v Državnem zboru. Ampak mi imamo v bistvu zdaj neko situacijo, da se dela DPN, neka zgodba, ki je bila pa obljubljena, je ugasnjena ali je na pol ugasnjena, lahko je tudi to neka taktika teh kitajskih lastnikov. To je v bistvu bolj zgodba, ki jo mora Sova delati, čisto mimogrede. Zdaj tukaj o tem na glas vem, da ne smemo govoriti. In je to blago rečeno šolski primer tega, kako se to ne dela. Saj bi mi v osnovi najprej morali vedeti, kaj se bomo tam sploh šli, da bomo potem šli v neki DPN, da bomo šli potem v neke posege v prostor. Seveda malo, če hočete, skandinavskega ali nizozemskega pristopa, kako vključevat lokalne skupnosti v to, tudi ne bi škodilo. Jaz bi zdaj lahko bral tukaj, kaj so sklenili, ne vem, v Občini Miklavž, da hočejo, da ostane to neko regionalno letališče, ki naj bi imelo do 600 tisoč potnikov, brez širitve v smeri tovornega prometa, tovornega letališča. To so pač neki čisto legalni, legitimni interesi lokalnih skupnosti, s katerimi se mora politika soočati. Jaz se tudi strinjam tukaj z gospo ministrico, tako metati milijon tukaj, metat milijon tam, veste, jaz kot resorni zdaj, ne vem, raje bi za ta milijon kupil nove postelje za dializo, pa ne od kakega dobavitelja, ki bo šel v stečaj čez leto ali dve.
Zaradi tega pozivam, da opravimo razpravo na naslednji seji, vmes pa upam, če bo to izglasovano, da bosta oba resorna ministra, ki sta zelo odkrito povedala, kakšno je stanje, prišla lahko do nekih več vhodnih informacij. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod poslanec.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju bo poslansko vprašanje postavil gospod Brane Golubović.
Izvolite.
BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani minister, proti koncu leta 2017 sta Zveza svobodnih sindikatov in pa Gospodarska zbornica na novinarski konferenci predstavila pobudo, da se še dodatno razbremeni regres za letni dopust, poleg tega pa sta tudi predlagala, da naj ministrstvo resno razmisli o davčni razbremenitvi 13. oziroma 14. plače. To je bilo točneje oktobra 2017. Takratno Ministrstvo za finance je v svojem odgovoru navedlo, da se zaveda pomena nagrajevanja zaposlenih, da pa potrebuje nekaj časa, saj mora opraviti določene analize in pa premislek. Od takrat je minilo kar nekaj časa. In v tem času, verjamem, so bile narejene potrebne analize, da je bilo dovolj časa za premislek.
Zato vas, minister, sprašujem:
Ali Vlada načrtuje v letošnjem letu spremembo zakona, ki bo v celoti s prispevki razbremenil regres za letni dopust do 100 % povprečne plače, z željo, da bi ta sprememba stopila v veljavo že letos in bi že letos bil regres manj obdavčen?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje.
Strinjamo se, da je treba pristopiti k iskanju celovitih rešitev v smeri razbremenitve dela. In med njimi je to lahko tudi razbremenitev regresa s prispevki za socialno varnost s sedanje višini 70 % povprečne plače na predvidenih 100 % povprečne plače. Vemo, da so ukrepi v smeri razbremenitve dela nujni, in si bomo prizadevali, da bodo zaposleni s predlogi ukrepov prejeli več. Zavedamo se, da kot prva obremenitev dela vsekakor predstavlja dejavnost, ki med davčnimi ukrepi vpliva na konkurenčnost, kar nam dokazujejo tudi študije OECD in drugih organizacij, iz katerih je razvidno, da je obremenitev dela problematična z dveh vidikov, in sicer kot pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij ter s tem države in kot drugo tveganje za naraščanje sive ekonomije. Vsekakor pa morajo biti ti koraki dobro premišljeni in usklajeni tudi s socialnimi partnerji. Skupaj moramo poiskati ustrezne rešitve s predvidenimi ukrepi na področju zdravstva, pokojninskega zavarovanja ter dolgoročne oskrbe. Od konstruktivnosti v okviru teh dialogov pa bo v končni fazi odvisno tudi to, kako daleč lahko gremo v razbremenitvi dela in s kakšnimi ukrepi. Kljub temu pa lahko rečemo, da bomo na Ministrstvu za finance obenem zagovarjali tudi ukrepe za razbremenitev dela, ki bodo čim bolj splošne narave: davčni razredi, davčne stopnje, splošne olajšave. In razbremenitev regresa s prispevki za socialno varnost z veljavne višine 70 % na 100 % povprečne plače bo imela učinke na javne finance, za katere pa ocenjujem, da bodo relativno nevtralni. Tako bomo znižali prihodke iz naslova prispevkov za socialno varnost, na drugi strani pa bomo imeli nekoliko več prihodkov iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Ne glede na to pa ne smemo pozabiti na osnovni cilj, to je, da bodo zaposleni dobili več, kar pomeni, da bodo imeli več razpoložljivega dohodka.
Ukrep predvidevamo v sklopu že napovedane celovite davčne optimizacije in predlog bomo predstavili predvidoma v roku enega meseca. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Naslednja bo postavila vprašanje gospa Suzana Lep Šimenko, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala.
Upam, da spoštovani minister vsak trenutek vstopi v dvorano, vemo, da je nekje tukaj. Moje vprašanje se bo nanašalo na skladen regionalni razvoj.
Vemo, veliko je govora o tem, velikokrat izpostavljamo to področje, ampak številke dejansko kažejo, da je situacija na področju skladnega regionalnega razvoja še daleč od tega, da bi bila spodbudna in da bi dejansko lahko govorili o skladnem regionalnem razvoju. Če zdaj pogledamo zgolj razlike v razvitosti vzhodne in zahodne regije, vzhodna regija dosega nekako 67 % evropskega povprečja, medtem ko zahodna regija 97 %. V letu 2008 smo dosegali bistveno višje odstotke, nenazadnje smo v zahodni regiji presegali evropsko povprečje in dosegli kar 109 %. V Sloveniji gre najbolje Osrednjeslovenski regiji, ki presega evropsko povprečje kot tudi slovensko povprečje, zelo slabo pa gre Zasavski regiji, ki dosega zgolj 43 % evropskega povprečja, Pomurska regija zgolj 55 % in Podravska regija zgolj 67 %. Podatki so seveda daleč od tega, da bi bili spodbudni. Zelo podobno je, ko pogledamo indeks razvojne ogroženosti, saj vidimo, da je najvišji v Pomurski regiji kar 164 %, zelo visok je tudi v Zasavski, Primorsko-notranjski, Podravski, Koroški in tako naprej. Najnižji pa je seveda v Osrednjeslovenski regiji, 36. Prvi problem je torej skladen regionalni razvoj. Drugi problem, ki ga želim tu izpostaviti, je naslednji.
Zanima me, kaj boste, spoštovani minister, naredili za skladnejši regionalni razvoj v Sloveniji?
Kot drugo me zanimajo obmejna problemska območja. Tudi sama namreč prihajam s takšnega območja, konkretneje z območja Haloz, in vem, s kakšnimi težavami se ta območja soočajo. V prvi vrsti so vsa ta območja, lahko pogledamo kar sliko celotne Slovenije, podpovprečno razvita. Gre za območja, kjer dejansko manjka delovnih mest. Gre za območja, ki so izjemno redko poseljena. In številna ta območja so nekako tudi v območju Natura 2000.
Mene zanima:
Kakšne spodbude si lahko konkretno obetajo problemska območja, ki ne dosegajo razvitosti v Republiki Sloveniji?
In pa na drugi strani me zanima:
Kaj boste naredili za promocijo turizma na teh območjih?
Vemo, da bi ravno na tem področju, na področju turizma, lahko naredili bistveno več. S tem bi lahko pridobili nova delovna mesta, kar seveda pomeni tudi to, da bi v prihodnosti nekako lahko dvignili poseljenost na tem območju. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.
Izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci! Spoštovana poslanka, hvala za vprašanje.
Regionalna politika je bila zadnje leto zelo aktivna. V praksi sta zaživela Evropska inštrumenta CLLD in CTN. Prvi je za področje lokalnega razvoja in drugi za področje urbanega razvoja. Na podeželju izvaja pristop CLLD ministrstvo pristojno za kmetijstvo s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada. V manjših mestih in urbanih območjih pa izvajamo inštrument CLLD na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer s sredstvi Evropskega regionalnega sklada. Glede tega dela CLLD, ki ga izvajamo na ministrstvu, je do konca leta 2018 prispelo 246 vlog, potrjenih je bilo 153 projektov in sklenjenih 150 pogodb o sofinanciranju z upravičenci. Nimam informacij, da bi bile pri izvajanju tega dela kakšne težave.
V letu 2018 je v praksi zaživel tudi dogovor za razvoj regij, ki je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. To naj bi bil nov zakon pri izvajanju regionalne politike. Gre pa za sofinanciranje izvajanja regionalnih razvojnih programov 2014–2020 v dvanajst razvojnih regijah. Podprti so regijski in državni projekti, ki aktivirajo razvojne zmogljivosti regij in odpravljajo njihove največje razvojne ovire. V letu 2018 smo podpisali vseh dvanajst dogovor za razvoj regij in nekatere že tudi dopolnili z novimi projekti. Iz evropskih sredstev se sofinancira 212 projektov v skupni vrednosti sofinanciranja s strani države v višini 383,3 milijone evrov, 109,5 milijonov evrov v zahodni regiji in 237 milijonov v vzhodni kohezijski regiji. Skupno število vseh projektov v dogovorih za razvoj regij pa je 241 v skupni vrednosti 480 milijonov evrov.
Poleg navedenega izvajamo tudi vse programe na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, Maribor s širšo okolico, Pomurje, Pokolpje, območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, programa za območji madžarske in italijanske narodne skupnosti in sofinanciramo komunalno opremljenost romskih naselij. V zadnjem letu posvečamo pozornost tudi obmejnim problemskim območje. Do 25. 1. 2019 je bil odprt javni razpis za ugodna posojila na teh območjih. Na zadnji prijavni rok je na razpolago še 388 tisoč evrov ugodnih dolgoročnih podjetniških posojil s fiksno obrestno mero 0,01 % na leto. Razpis nudi prijaviteljem poleg izjemno ugodnih obrestnih mer tudi ugodne pogoje zavarovanja posojil, ki se lahko v primeru dobro stoječih podjetij izvede tudi s samim predmetom projekta, na primer s strojem.
Leto 2019 bo slovenski regionalni razvojni sklad predvidoma ponovno objavi razpis za problemska območja. Za 2019 imamo na obmejnih problemskih območjih na voljo tudi javni razpis za podporo malim in srednjim podjetjem s področja turizma za povečanje njihove snovne in energetske učinkovitosti. Cilj je povečati energetsko in snovno učinkovitost v 60 turističnih objektih, višina razpisanih sredstev za leti 2019 in 2020 je 8 milijonov evrov. Nenazadnje pa pripravljamo tudi novelo uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike, s katero želimo uvesti programski pristop tudi za mejna problemska območja. Cilj je v usklajenem programu kombinirati spodbude različnih ministrstev oziroma politik in izvesti nekatere večje projekte v obmejnih problemskih območjih. Še posebej bi bili zadovoljni, če bi nam uspelo revitalizirati nekatera funkcionalno degradirana območja in tam zagnati novo gospodarsko dejavnost. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za vaš odgovor.
Jaz se seveda strinjam, če kaj je pomembno, je dejansko pomembno to, da se različni resorji uskladite in da dejansko nekako ciljno pomagamo posameznim območjem tako na področju kmetijstva kot gospodarstva in tako naprej, kulture. Teh ukrepov je seveda veliko.
Konkretno sem že izpostavila območje Haloz, vemo, kakšne so težave, tam imamo še težave konkretno z širokopasovnim internetom. Tukaj v okviru razvoja podeželja so nekako zagotovljena sredstva. Poznamo pa tudi to, kar ste omenjali – dogovor za razvoj regij. Gre za nov pristop, katerega koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo in ga seveda pozdravljamo, nekako se pa vseeno bojimo, ker smo dejansko pri črpanju teh evropskih sredstev izjemno počasni, da številni izmed teh projektov, ki so nekako do danes podpisani, v pravem času tudi ne bodo izvedeni.
Zato me seveda tukaj zanima:
Ali bo še možna hkratna dopolnitev z novimi projekti?
Ker posebej na teh problemskih obmejnih območjih je projektov, ki jih imajo pripravljenih, tako, lahko rečemo, na zalogo, kar precej. Vsaj kolikor je meni tudi poznano in si jih resnično tudi želimo. Vemo, da so številni razpisi narejeni na načini, da bodisi so primerni zgolj za mesta bodisi so primerni, ne vem, za večje kmetovalce. Običajno ravno ti manjši, ki so na teh območjih, iz posameznih razpisov odpadejo.
Mene bi vseeno zanimalo:
Kakšne so še konkretne spodbude, ki si jih lahko obetamo v letih 2019–2020 in ki bodo koristne za ta problemska obmejna območja?
Kaj bo konkretno za promocijo turizma?
Ko gledamo, ali smo prisotni na posameznih sejmih, lahko vidimo, da se bolj ali manj promovirajo ene in iste destinacije. Tudi Haloze so resnično lepa turistična destinacija, ki pa je žal zaenkrat še nisem zasledila nikjer. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana poslanka, najprej okrog promocije turizma. Bolj, ko gremo stran od naše domovine, bolj je pomembno, da promoviramo državo kot celoto – zeleno, aktivno in pa zdravo destinacijo za petzvezdična doživetja. Verjamem, da smo se v zadnjem obdobju, odkar smo pospešili promocijo Slovenije na tujih trgih, na nek način enakopravno orientirali na Slovenijo kot celoto, da imamo sicer 5 ali pa 6 glavnih promocijskih prepoznavnostnih stebrov, ki jih povezujemo skupaj s Slovenijo, vendar pa pri vsem tem dajemo enako težo širši državni ponudbi. Na konec koncev bo ključna možnost za uveljavitev problemskih območij z našim pristopom, da bomo leta 2020 evropska gastronomska regija. Kot sem povedal, imamo direktno za turizem na problemskih območjih tudi namenjenih teh 8 milijonov sredstev za energetsko sanacijo turističnih objektov. Tudi pri vseh ostalih zadevah dajemo na nek način dodatno težo problemskim in pa obmejnim področjem. Od skupnega, čisto konkretnega zneska v letošnjem letu 250 milijonov evrov, tukaj gre za gospodarstvo, 150 milijonov novih razpisov in pa 100 milijonov iz razpisov iz prejšnjih let, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem, lahko tudi mejna, obmejna problemska območja računajo na ta sredstva, zato ker so tudi za njih, če se bodo prijavljali, v tem kontekstu prednostno namenjene obravnave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
S tem nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Naslednji je na vrsti gospod Jani Ivanuša, in sicer bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju.
Izvolite, gospod poslanec.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim, gospodu ministru, spoštovana podpredsednica, pa vsi poslanke in poslanci, kolikor nas pač je, pa vsi ostali prisotni!
Vprašanje postavljam zopet gospodu ministru za notranje zadeve, gospodu Poklukarju na temo Ormoža. Zopet sva na mejnem prehodu, zadnjič sva bila, danes sva na meddržavnem mejnem prehodu v Ormožu s strani Hrvaške preko Drave, marsikdo tega niti ne pozna, tudi težko pride marsikdo v Ormož, ker avtoceste nimamo in tako dalje. V glavnem, sprašujem glede ureditve tega mejnega prehoda, katerega ureditev traja v bistvu že približno dve leti oziroma se sploh še ni začela. V Ormožu se je v tem času zgradila nova vzhodna obveznica, ki pa je totalno neustrezna za ta mejni prehod. Danes imamo ta mejni prehod usmerjen proti zahodu Ormoža, proti mestu čez železniško progo, ki pa je obrnjen, se pravi, da lažje ponazorim, da je obrnjen proti zahodu, vzhodna obvoznica pa je za tem mejnim prehodom. In do te ureditve vsekakor ne pride, zato sprašujem glede tega mejnega prehoda, ker so ti prostori totalno izrabljeni, uničeni oziroma iztrošeni, higienske razmere so slabe. Poleti se pojavljajo kače in tako dalje, pozimi imajo zdaj ogromno miši, pa še kakšni glodavci so zraven, mogoče kakšne pogane, ampak dejansko so ti prostori neurejeni, v bistvu so potrebni prenove.
Ker se to navezuje tudi na Ministrstvo za infrastrukturo, ker železniški prehod naj bi se zaprl proti zahodu in bi ostala potem samo ta vzhodna obvoznica, sprašujem ministra:
Kdaj se bo začelo resno urejevanje tega mejnega prehoda v Ormožu?
Prosimo za časovnico. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec za vaše vprašanje. Res je, strinjam se, da ti prostori po mojih informacijah in vedenju niso ustrezni, tako so mi tudi zagotovili na policiji. Pravzaprav si želim ob enem od obiskov v tem delu ta mejni prehod tudi ogledati.
Mejni prehod Ormož sodi v kategorijo mejnih prehodov, na katerih lahko mejo prestopajo in imajo po pravu EU pravico do prostega gibanja tako državljani EU, njihovi družinski člani in pa državljani držav EFTA. Poleg osebnega prometa je na mejnem prehodu dovoljen prestop tovornih vozil, katerih masa ne presega 3, 5 tone. V lanskem letu je mejo na mejnem prehodu Ormož prestopilo 86 tisoč 449 potnikov, od tega 35 tisoč državljanov Slovenije, ostalo državljani EU. Železniška proga iz Hrvaške do Ormoža poteka preko mejnega prehoda Središče ob Dravi. Lani je tu prestopilo mejo 396 potnikov. Na mejnem prehodu Ormož se mejna kontrola izvaja na način enega ustavljanja skupaj s hrvaškimi varnostnimi organi. Ne glede na slabe pogoje dela, policisti izvajajo mejno kontrolo v skladu s šengenskimi standardi in posebne problematike na tem mejnem prehodu, policija ne beleži.
Res je, strinjam se, da so pogoji za delo slabi, vendar je stvarno premoženje v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Ministrstva za notranje zadeve. Vendar, ko sem se pozanimal, moram pravzaprav povedati, da je mejni prehod Ormož v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in pa investicijskih del. To me pravzaprav veseli in verjamem, da se bo že v tem letu začelo na tem mejnem prehodu tudi rekonstruiranje samega mejnega prehoda Ormož v fazi pridobivanja izvajalca gradbenega dovoljenja obrtniških inštalacijskih del. Res pa je, da so ta dela v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Ministrstva za notranje zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Ja, jaz bi samo toliko se navezal na to vprašanje. Če sem vas prav razumel, letos, to se pravi 2019, se bo to začelo graditi oziroma ni meseca. Ali je samo letnica? Je kakšen mesec v okviru, ali je samo leto? Toliko.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister.
BOŠTJAN POKLUKAR: Po mojih informacijah, ki jih imam od Ministrstva za javno upravo, pa nočem posegati v pristojnosti drugega ministrstva, je, da je odprto javno naročilo do 4. februarja 2019, ki sprejema ponudbe. Odločitev o izbranem ponudniku bo predvidoma znana do konca februarja, začetek gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del pa v začetku marca. Torej v letu 2019 se so že začeli postopki za nov mejni prehod Ormož. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mag. Kseniji Klampfer bo postavil vprašanje gospod Soniboj Knežak.
Izvolite.
SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala.
Spoštovana gospa ministrica, tudi v Sloveniji se srečujemo s trendom, ko se prebivalstvo vse hitreje stara, hkrati pa se nam seveda povečuje tudi delež prebivalstva, ki je starejši od 35 let, ob tem da se nam zmanjšuje delež prebivalstva v aktivni dobi. Delež starejših od 65 let se bo po napovedih v naslednjih 35 letih skoraj podvojil in naj bi le-ti leta 2050 predstavljali skoraj 30 procentov vseh prebivalcev v Sloveniji. Podatek o podaljševanju življenjske dobe je seveda razveseljiv, hkrati pa odpira vprašanja, ali smo kot družba pripravljeni na ta pojav. Storitve v zvezi s starejšo populacijo se bodo v naslednjih letih bistveno povečale na številnih področjih. Danes imam vprašanja v zvezi z domsko oskrbo starejših, ki je po moji oceni v Sloveniji relativno dobro urejena. Kljub temu pa si vse več starejših želi starost preživeti v domačem okolju ali v tem domačem okolju ostati čim dlje. Vse starejša populacija v Sloveniji bo potrebovala vse več urejenih in času primernih domovanj, še posebej ustrezne oskrbe. Po sprejetju novih standardov in normativov nekateri domovi, ki so bili zgrajeni pred leti, teh standardov in normativov ne dosegajo in jih tudi do leta 2021 brez pomoči države ne bodo mogli doseči. Vsled navedenega bomo morali domsko oskrbo, domsko varstvo ustrezno organizirati oziroma po iztek tega prehodnega obdobja leta 2021 v skladu s sprejetimi standardi in normativi nekatere domove starejših ustrezno preurediti, ob tem pa upoštevati tudi smotrnost preureditve takšnega doma na obstoječi lokaciji tako iz tehničnega kot tudi iz finančnega vidika.
Spoštovana ministrica, sprašujem vas:
Na kakšen način se bodo te zadeve urejale predvsem iz vidika zagotavljanja finančnih sredstev s strani države?
Ali boste stopili naproti lokalnim skupnostim, ki bodo poskrbele za soudeležbo pri izgradnji oziroma preureditvi domov?
Ob tem bi posebej izpostavil primer doma starejših v Hrastniku, ki se kljub nekaterim izboljšavam, ki jih je izvedlo resorno ministrstvo, še vedno srečuje s težavami povezanimi z ekonomiko obsega, premalo posteljami in neustreznimi prostorskimi pogoji. Lokalna skupnost je pripravila in z ministrstvom dala v obravnavo ustrezni dokument, iz katerega je razvidno, da je racionalnejša in smotrnejša izbira nove lokacije, to se pravi posledična izgradnja novega doma. Ob tem je treba poudariti, da je lokalna skupnost pripravljena za uresničitev tega projekta sodelovati na različne načine, od tega, da so pripravili projekt, do tega, da se območje komunalno in infrastrukturno uredi.
V zvezi s tem vam, spoštovana ministrica, postavljam vprašanje:
Ali so po oziroma bodo po potrditvi DIIP v proračunu Republike Slovenije zagotovljena sredstva za izdelavo investicijske in PGD, PZI dokumentacije izgradnje novega doma starejši v Hrastniku za katerega menimo, da ni le lokalnega pomena, ampak ima tudi širši regijski pomen pri zagotavljanju kvalitetnih bivanjskih in storitvenih pogojev za vso starejšo populacijo na našem koncu?
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo.
Izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala lepa za vprašanje.
V zvezi s predlogom izgradnje novega doma v Hrastniku bi uvodoma poudarila, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v pregled prejelo idejno zasnovo za dom starejših občanov Hrastnik. Ideja zasnova za novi dom starejših občanov Hrastnik predstavlja del strokovnih podlag za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta Občine Hrastnik. Na ministrstvu smo po pregledu posredovanega ugotovili, da je zasnova objekta skladna z zahtevami Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno-varstvenih storitev in je ustrezna strokovna podlaga za pripravo OPPN Občine Hrastnik.
V zvezi z vašim vprašanjem bi želela opozoriti, da je potrditev idejne zasnove zgolj podlaga za občinski prostorski načrt. Dokument identifikacije investicijskega projekta, tako imenovani DIIP, za nov objekt pa še ni bil izdelan s strani javnega zavoda Doma starejših občanov Hrastnik in posredovan v obravnavo na ministrstvo. V rebalansu proračuna za leto 2019 ni zagotovljenih dodatnih sredstev za investicije v domove za starejše, zato razpoložljiva proračunska sredstva žal ne omogočajo gradnje novih domov za starejše.
Želim pa poudariti, da si bom pri pripravi proračuna v prihodnjih letih prizadevala, da se zagotovi dodatna proračunska sredstva za vlaganje v domove za starejše.
Kar pa se tiče uskladitve minimalnih tehničnih zahtev bivanjskega standarda za izvajalce socialno-varstvenih storitev, katerih rok je postavljen do leta 2021, na ministrstvu sem že imenovala delovno skupino za pripravo osnutka za spremembe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno-varstvenih storitev. Rok za uskladitev tehničnih pogojev, torej bivanjskega standarda, bo za izvajalce socialno-varstvenih storitev podaljšan, zlasti zaradi prenizkih proračunskih sredstev za vlaganje v domove za starejše od leta 2010 naprej. V zadnjih 10 letih je ministrstvo v vse domove za starejše vložilo približno 39 milijonov sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. Realizacija pada, od leta 2011 dalje pa ne omogoča približevanja tehničnih zahtevam iz pravilnika. V letu 2017 država ni namenila sredstev za domove za starejše. Zato želim poudariti, kot rečeno, da si bom pri pripravi proračunov v prihodnjih letih prizadevala zagotoviti dodatna proračunska sredstva za vlaganje v domove za starejše. Kot rečeno, rok iz pravilnika bomo pa seveda prestavili na kasnejše obdobje. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala.
Hvala, spoštovana ministrica. Delno ste me tudi korigirali, seveda, najprej je zdaj osnova za ureditev prostorskih načrtov v sami občini. To je tudi proces, ki bo verjetno trajal kako leto. Me pa veseli, da se zavedate tega, da obstaja problem. In sem trdno prepričan, da ga bomo do konca ustreznega obdobja tudi razrešili.
Imam pa še tri dodatna vprašanja, če razpolagate s podatki:
Koliko domov za starejše v Sloveniji trenutno ne izpolnjuje normativov in standardov?
Kaj bo s tistimi domovi, ki po prehodnem obdobju ne bodo izpolnjevali novih normativov in standardov?
In pa zadnje:
Ali bo ministrstvo zagotovilo sredstva iz proračuna za izgradnjo novih domov glede na potrebo oziroma na kakšen način naj bi se financirale izgradnje novih domov v bodoče?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala.
Konkretnega podatka, koliko domov ne izpolnjuje teh standardov, trenutno pri sebi nimam. Lahko vam jih pa zagotovimo jutri po elektronski pošti.
Kaj bo s tistimi seveda, ki ne izpolnjujejo? Kot že rečeno, bomo pripravili spremembo pravilnika in rok, ki je postavljen v leto 2021, poskušali prestaviti in ga seveda nekako realno postaviti v skladu z omogočenimi proračunskimi sredstvi, ki bodo lahko šla v prepotrebne investicije. To je to. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji. Gospa Alenka Jeraj bo postavila vprašanje ministru za javno upravo, gospodu Rudiju Medvedu.
Izvolite, gospa poslanka.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi predstavniki Vlade in kolegi poslanke in poslanci!
Mene zanima število novozaposlenih v državni upravi, se pravi od 13. 9. 2018, ko je ta vlada nastopila?
Pa prosim, kabinet, to razumemo, da si minister pripelje svoje ljudi, ki jih potrebuje za svoje delo, in koliko je vseh ostalih, ki so bili v tem času zaposleni.
Koliko je potrebnih sredstev za njihove plače?
Kako načrtujete, glede na to, da ves čas govorimo o tem, da je v državni upravi preveč zaposlenih, in so bili v preteklosti sprejeti Zujf in tudi drugi ukrepi, da se vsaj tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, upokojijo?
Tukaj pa pač prihaja do novih zaposlite. Razumem, da nekaj teh novih zaposlitev seveda mora biti, ker če želiš izpolnjevati svoj program, ga lahko samo tisti ljudje, ki vanj verjamejo, ne pa mogoče nekdo, ki prihaja celo iz kakšne druge politične opcije. Ampak kljub temu bi prosila po ministrstvih in razdelitev glede na kabinetne zaposlitve in vse ostale.
Zanima me, če so bili v zvezi s tem kakšni javni razpisi? Kako se je zaposlovalo?
Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
RUDI MEDVED: Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.
Spoštovana gospa poslanka, Ministrstvo za javno upravo v okviru centralne kadrovske evidence državne uprave za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij vodi določene kadrovske podatke za organe države uprave. Število dovoljenih zaposlitev v organih države uprave je za vsak organ državne uprave določeno s skupnim kadrovskim načrtom organov državne uprave za posamezno leto. Pa bi vam morda najprej postregel s podatkov o trenutnem stanju zaposlitev v celotni državni upravi. Podatki o številu zaposlenih po skupnem kadrovskem načrtu v organih državne uprave se mesečno spremlja in so javno dostopni tudi na spletnem portalu OPSI. To pomeni, da lahko kdorkoli vpogleda in pridobi te podatke.
Zadnji objavljeni podatek, podatki prihajajo iz približno enomesečno zamudo zaradi obdelave, v obdobju od 13. septembra leta 2018 do 1. decembra leta 2018 se število zaposlenih v organih državne uprave ni spremenilo. Če sem pa bolj natančen, se je spremenilo, in sicer se je zmanjšalo za enega zaposlenega. Na dan 13. septembra je bilo zaposlenih 30 tisoč 435 delavcev, na dan 1. decembra 2018 pa 30 tisoč 434.
Kar zadeva kabinetne zaposlitve o katerih, spoštovana gospa poslanka sprašujete, posebej evidence o tem ni. Mi smo si prizadevali danes, glede na to, da je prišlo v poslansko vprašanje v petek pozno popoldne, smo si prizadevali preko vikenda in danes dobiti kolikor toliko ažurne podatke o stanju zaposlenih v kabinetih. Naj povem, to najbrž tudi vi veste, da je za zaposlitve na zaupanje v posameznem kabinetu ministra tako ali tako omejitev največ 5 zaposlenih. Tako da po na današnji dan zbranih podatkih zaposlenih na zaupanje, torej na mandat, po vseh ministrstvih skupno 72. To je pravzaprav bistveno manj od teh dovoljenih kvot, 5 na posamezni kabinet, predvsem zaradi tega, ker so posamezna ministrstva vključno z našim v kabinete svojih ministrstev zaposlovalo oziroma prezaposlovalo ljudi, ki so že tako ali tako delali ali na ministrstvu ali pa drugod v državni upravi. Imamo mi nekaj takih primerov na Ministrstvu za javno upravo in prav tako na nekaterih drugih ministrstvih. Tako da se zaradi kabinetnih zaposlitev število zaposlenih v državni upravi ni povečevalo.
Mi si po drugi strani seveda tudi prizadevamo in spodbujamo vsa ministrstva oziroma vse državne organe k večji fluktuaciji, k večji migraciji zaposlenih tudi znotraj same državne uprave, da za vsako potrebo po morebitnem opravljanju dela na nekem delovnem mestu ne iščemo takoj zaposlitev z javnim razpisom, tako ali tako smo s skupnim kadrovskim načrtom omejeni, ampak znotraj državne uprave iščemo rezerve in na ta način prezaposlujemo ljudi, seveda če to želijo in če v tem vidijo nove izzive.
Morda samo še podatek za javni sektor v celoti v obdobju. Po podatkih se je število zaposlenih v javnem sektorju v celoti, izračunano na podlagi podatkov o obsegu plačanih ur dela oktobra 2018, ko smo beležili 168 tisoč 920 zaposlenih glede na mesec september 2018, ko smo beležili 169 tisoč 943 zaposlenih, zmanjšalo za dobrih tisoč zaposlenih.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod minister, hvala lepa.
Gospa poslanka ima zahtevo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala.
Vi ste povedali, da se število zaposlenih ni spremenilo, ampak mi imamo podatek, da so prišli novi ljudje na ministrstvo in niso vsi prišli od nekje drugje. Mene je zanimalo, koliko je teh novih od 13. septembra. Razumem pa, da je kdo šel tudi v pokoj in zato na koncu številka mogoče ni višja. To je ena stvar.
Druga pa, do nas prihajajo tudi podatki o tem, da nekateri ne izpolnjujejo pogojev oziroma ne obvladajo delovnega mesta, ki ga zasedajo, s čimer se pač potem srečujejo tisti, ki so na ministrstvih že. Za kar nekaj ministrstev imam te podatke. Lahko vam tudi mogoče pisno poslansko, da se malo bolj natančno …
In še to me zanima:
Ali boste znižali število zaposlenih?
Kakšen načrt imate?
Ves čas govorimo, da je treba znižati, če si Vlada ne zada nekega, bom rekla, procenta, za koliko namerava znižati, potem se po navadi to tudi ne zgodi. Vemo, da se je v prejšnjem mandatu kar precej novih zaposlitev zgodilo in kar nekaj novih zaposlenih. No, v tem času, ste rekli, v enem letu, da tisoč manj. To bom pogledala. Jaz nimam sicer takega podatka.
Zanima me:
Ali imate kakšno idejo o tem, za koliko zaposlenih želite v naslednjih štirih letih zmanjšati javno upravo in na kakšen način?
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
RUDI MEDVED: Hvala lepa.
Kot rečeno, seveda so prišli novi ljudje v kabinete posameznih ministrstev. Število sem vam navedel. V prihodnjih dneh bomo te podatke resnično poskusili še bolj ažurirati in vam jih bomo tudi v zelo kratkem času poslali, če se strinjate, pisno. Tudi z vsemi vrednostmi, koliko znašajo njihove plače. Seveda pa se ni zvišalo, ker to so zaposlitve za določen čas. In ko se je Vlada zamenjala, so seveda iz kabinetov ljudje, zaposleni za določen čas, tudi odšli iz državne uprave. Na ta račun se število zaposlenih v državni upravi ni zvišalo.
Kar zadeva kvalifikacije posameznih zaposlenih. Jaz to težko sodim. Obstajajo merila, obstajajo zahteve po določenih kvalifikacijah, ko se zaposluje kabinetne zaposlitve. Je pa res, da to niso zaposlitve preko javnih razpisov, ampak na zaupanje. In zelo težko sodim zdaj za ministrstva v celoti. Jaz lahko za Ministrstvo za javno upravo zatrdim, da temu ni tako in za tem tudi upam stati.
Kar zadeva pa zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi, seveda je absolutno, bom rekel, težnja vsake vlade, te vlade absolutno, da se to število zmanjša. Mi smo kvantificirali v številkah ali odstotkih, po nekaterih naravnih poteh od upokojitev pa tudi – in to bi rad posebej poudaril – prehajanje ljudi iz državne oziroma javne uprave v realni sektor, v realnem sektorju za določene kvalifikacije so pač zdaj pogoji zaposlovanja in plače ugodnejši in ljudje tudi odhajajo iz javne uprave. Po drugi strani pa se pač kažejo nekateri problemi, ki pa nas bodo v prihodnje pa vendarle silili k novim zaposlitvam. Vi veste za velike probleme, kadrovske probleme. Zdaj smo reševali problem pravosodnih policistov. Velik kadrovski manko je na področju vseh inšpektoratov praktično v tej državi. Tako da je zdaj težko reči, za koliko se bo število zmanjšalo, glede na to, da bo pa vendarle treba vsaj na teh kadrovsko najšibkejših … / izklop mikrofona/.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospa Alenka Jeraj ima postopkovni predlog.
Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Jaz se zahvaljujem, da mi boste poslali tudi pisno malo bolj podrobno, ampak vseeno bi na podlagi poslovnika predlagala, da opravimo razpravo o vašem odgovoru. Jaz nisem govorila res samo o kabinetnih zaposlitvah, tudi druge zaposlitve so in verjetno bi se morali pogovoriti tudi o tem, kakšne ljudi se zaposluje. Mi smo imeli z Zujfom pač nek ukrep, ki je omogočal tudi, da so se ljudje, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, tudi upokojili, dali prostor mlajšim. Zdaj seveda takega orodja vi nimate. Marsikje ljudje, ki že zdavnaj izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ostajajo na delovnih mestih, kar je vprašanje, ali so dovolj učinkoviti in se na ta način nekomu mlademu to onemogoča. Pa tudi o financah nisva nič kaj dosti rekla, tako da predlagam, da opravimo pogovor o tem z dodatnimi podatki, ki jih boste posredovali. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, v okviru glasovanj.
Naslednji pa bo poslansko vprašanje predstavil dr. Anže Logar, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju.
Izvolite, gospod poslanec.
DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala, predsedujoča.
Načeloma velja, da so finančni ministri po navadi najbolj nepriljubljeni ministri. Namreč, imajo ključ nad državno blagajno in po navadi le redko sežejo po njem. Takrat, ko sežejo, mora biti zadeva zelo utemeljena, namreč zato, ker so varuhi javnih financ. Zdaj tudi zato načeloma financministri niso predsedniki vlad, niso nikoli priljubljeni in v tem pogledu imajo v bistvu pred sabo neko posebno breme.
V zvezi s tem ministra za finance sprašujem, zelo enostavno vprašanje:
Koliko na stežaj odprta vrata javne blagajne so bila na podlagi vašega odločanja na mestu ministra za finance v roku tega mandata?
Namreč, povečalo se je število javnih zaposlitev, povečali so se socialni prispevki, ukinile so se vse omejitve iz Zujfa, sklenil se je sporazum z javnimi uslužbenci. Govorim o nekaj 100 milijonih evrov.
Bi rad slišal od ministra za finance:
Koliko je teh posegov oziroma za koliko so se strukturni odhodki povečali na podlagi odločitev ministra?
To sprašujem tudi zato, ker iz vseh strani slišim informacije, iz ministrstev, da to, kar je bilo nekoč nemogoče dobit, danes minister za finance za vse predloge daje kljukico, bomo našli denar, bomo uredili, so sredstva zagotovljena. Namreč, gospodarstvo in ostali opozarjajo na ohlajanje naših glavnih trgovinskih partnerjev. V času ohlajanja oziroma ob nastopu krize vemo, da tisto, kar najbolj udari po žepu, so strukturni odhodki. Fiskalni svet, ki je telo, ustanovljeno za to, da bdi nad smotrnostjo porabe javnih financ in hkrati zagotavlja varuha zlatega fiskalnega pravila, recimo, je v zadnji odločitvi v zvezi z delovanjem Ministrstva za finance in Vlade ugotovil naslednje. Vladi pripisuje, pa citiram, »ciklično ekspanzivno fiskalno politiko«, ki je po oceni Fiskalnega sveta neustrezna in pomeni zamujeno priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ. Prav tako kritizira naraščanje izdatka Sektorja države. Ugotavlja, da nakazane politike nakazujejo nadaljnjo krepitev rasti primarnih izdatkov v letu 2019 in možnost posledičnega poslabšanja strukturnega salda, to pa pomeni povečana tveganja in nujnost povečane previdnosti pri vodenju fiskalne politike.
Moje vprašanje je:
Ali ste kos nalogi finančnega ministra?
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister izvolite, imate besedo.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani poslanec, hvala za vaše vprašanje.
Bom nanizal par številk. Dogovor s sindikati je bila prioritetna naloga te vlade, ampak tudi brez dogovora bi v 2019 zaradi izpustitve ukrepov skupaj z višjimi izplačili zaradi napredovanj iz leta 2018 masa sredstev s stroški dela v javnem sektorju porasla. Stavkovni sporazum je v letih 2019 in 2020 ocenjen na 308 milijonov evrov obveznosti. Dogovor poleg sprostitev vključuje nadaljnjo omejitev izplačevanja delovne uspešnosti ter trajen zamik napredovanj na 1. december. Upoštevaje postopno realizacijo dogovora o povečanju plač in dodatkov zamika sprostitve ukrepov ter učinka rednega napredovanja, je za leto 2019 ocenjena rast stroškov dela s tega naslova 230 milijonov evrov oziroma 5 % v celotnem javnem sektorju. To pomeni, da za leto 2019 ni razlike v višini mase sredstev za stroške dela v javnem sektorju v primerjavi s stanjem brez dogovora, brez dogovora, le da so ukrepi dogovorjeni in bolje ciljani. Dvig minimalne plače je ocenjen na 7, 8 milijona evrov dodatnih javnih sredstev v letu 2019. Po izločitvi dodatkov in delovne uspešnosti pa 35 milijonov evrov v letu 2020. Obveznosti izhajajo tudi iz sprememb, povezanih s socialno in družinsko politiko, predvsem s spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ZIPRS, ki je določil višine letnega dodatka za upokojence ter izredno decembrsko uskladitev pokojnin, s katerim se v letu 2019 več ne posega v usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zmeni z minimalnim dohodkom je Vlada zgolj podaljšala odločitev, sprejeto v prejšnjem mandatu, tako da se le-ta ohrani na ravni 292, 75 evra mesečno. Za natančno oceno višine dodatnih obveznosti s področja politike socialne varnosti, je pomembno še gibanje števila upravičencev in njihovi dohodki ter premoženje, ker od njih je odvisna uvrstitev v posamezen dohodninski razred. Usklajevanje pokojnin se je v preteklih letih v luči javno-finančne konsolidacije omejevalo z ZIPRS, tokratne javno-finančne razmere ter zavedanje o položaju upokojencev, pa so prispevale k odločitvi o redni in izredni uskladitvi v letu 2019, kar pomeni 2, 9 % več iz tega naslova, iz naslova letnega dodatka pa 18 milijonov več kot v letu 2018. Za financiranje nalog občin je vlada povišala povprečnino s 558 na 573,5 evrov, skupaj za 31 milijonov evrov, s čimer bodo občine lahko pokrivale tudi dodatne obveznosti z naslova plač in sociale. Predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, zvišuje dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov za največ 1 % glede na stanje 31. december 2017, s čimer bomo zagotovili ustrezno število zaposlenih v primeru nujnih potreb, predvsem za reševanje kadrovske problematike v zaporih in upravi za probacijo. Določba pomeni možen dvig zaposlenih za oceno 90 oseb, glede na stanje konec decembra 2017, kar vrednostno pomeni približno 3,1 milijona evrov letno.
Zagotavljanje stabilnosti javnih financ je ena ključnih nalog Vlade, ki sistemske rešitev za posamezna področja ekonomske politike oblikovala in usklajevalo skladno s postavljenimi prioritetami. V letu 2018 je Slovenija peto leto zapored beležila gospodarsko rast. Hkrati zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Prepričan sem, da si mi tukaj želimo, da bi bilo vsem bolje. Trg ima svoje zakonitosti in rad bi, da se ga požene, kajti ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi so ustvarili fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje. Večja potrošnja pa pomeni tudi, da bomo v tem delu domače potrošnje uspešnejši. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, minister.
Gospod Logar, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala.
Minister mi je prebral to, kar je bilo tudi v medijih že objavljeno, skratka ni odgovoril. Poglejte, jaz operiram s tem, kar je Fiskalni svet povedal. Namreč, Fiskalni svet je ravno zato bil imenovan, da skrbi nad tem, da Ministrstvo za finance ne odpira prerado svojega trezorja. Minister je na koncu povedal, da vse to počnejo, ker imamo tako izjemno gospodarsko rast in ker smo tako izboljšali in tako naprej. Veste, kaj je Fiskalni svet zapisa? Da je skoraj polovica h konsolidacij prispevala gospodarska rast, ne ministrstva, ne vladne službe, ampak gospodarstvo. Tisto je pripravilo ugodne makroekonomske kazalce. In tisti verjetno tudi pričakujejo, da poskrbite za morebitne slabše čase, ki prihajajo.
Tri stranke, ki sestavljajo to koalicijo, SD, SMC in SAB, so v preteklem mandatu redno govorile o tem, da je glavni izvor krize nastal v vladi 2004–2008, ker vlada takrat ni za slabe čase spravljala oziroma polnila kašče. Te iste stranke pa danes ravnajo ravno nasprotno. Praznijo kašče v času debelih krav, ker je pač to oportuno, ker verjetno to dobro javnomnenjsko zveni in sprejema nase stroške, ki so v bistvu trajni, ne enkratni. Trajni. In zdaj ste mi našteli samo trajne strukturne stroške in vse to bo nastalo tudi ob morebitni gospodarski krizi in jih bo treba morda jemati nazaj.
Zato vas bom pa vprašal takole:
Če bi glede na socialne, zaposlitve, makroekonomske kazalce leta 2013 preračunali višino odhodkov, ki ste jih vi odobrili, kakšno stanje salda proračuna bi bilo oziroma kakšni bi bili skupni odhodki v tem primeru?
Če lahko to odgovorite.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Bom poudaril dva ključna cilja, ki smo jih zasledovali, in bom s tem verjetno odgovoril na večino tega.
Po dolgih letih proračunskih primanjkljajev in povečevanja javnega dolga, šele v letu 2017 prvič izkazujemo minimalni, ampak res minimalni nominalni presežek 0,1 %, v letu 2018 nominalni presežek z izrednimi prihodki, da tako rečem, iz naslova privatizacije izrednih dividend v višini 0,8. V letošnjem letu, v letu 2019, merjeno po ESA standardu, to kar bomo poslali v Bruselj, 0,55 % presežek oziroma, da bom direktno primerjal jabolka z jabolki, 0,4 % in ni nobenih izrednih dejavnikov. V tem delu je torej Vlada sledila ključnemu cilju proračunskega presežka. Še enkrat ponavljam, proračunskega presežka.
Lahko bi seveda naredili to primerjavo z vašim letom 2013, tako kot ste rekli, lahko bi naredili primerjavo še s kakšnimi sosednjimi državami. To bi bilo zelo dobro narediti. To bi bilo dobro pravzaprav tudi, da bi poleg nas naredil še kakšen svet, ki to računa, in bi ugotovili krepke proračunske primanjkljaje ravno tako v letih konjunkture, kot je pri nas.
Na drugi strani smo sledili drugemu ključnemu cilju, to je aktivnemu zmanjšanju javnega dolga. Smo v Evropi prva, če ne druga, tam nekje se delimo z Irsko, najuspešnejša država po zmanjševanju javnega dolga, merjeno v relativnem deležu na gospodarsko rast oziroma drugače rečeno, bruto domačem proizvodu. Ja, pa saj to je tako povsod, saj tudi tista vrednost, o kateri ste govorili povsod drugod, prihaja večinoma iz gospodarstva. Saj to je jasno, saj ta metodologija je identična povsod. In mi v tem delu aktivno zmanjšujemo ne samo v relativnem, ampak tudi v absolutnem deležu. V letošnjem letu bo predvidoma javni dolg znašal 66,6 %. Do konca mandata, jaz mislim, da še prej, bo 60 % bruto domačega proizvoda, če tako merimo. Čakajo nas pa v tem delu strukturni dogodki, da tako rečem, strukturne reforme. In nekaj od teh sem jih že naštel. Na našem področju bodo 3: davčna optimizacija, ki bo to pognala, preoblikovanje Kada v demografski sklad in še kakšen ukrep na pokojninskem in zdravstvenem področju bo potreben. Ampak trend je pravi. Ne bi se strinjal z vašo oceno krize, tudi Evropska centralna bank, sam guverner Draghi svari pred uporabo besede kriza. Glejte, tehnična recesija ali pa kriza, to sta popolnoma različna pojma. Mogoče se bo kje pojavilo v kakih državah tehnična recesija, primanjkljaj v dveh zaporednih kvartalih, nihče pa ne govori o krizi. In tudi v našem delu jaz ne vidim v letu 2019, če se zdaj pogovarjamo, prav nobene krize na vidiku. Tako da je že sama uporaba termina napačna … / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod Logar ima postopkovni predlog.
Izvolite.
DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala.
Tudi jaz nisem govoril o krizi samo v pogojniku in sem rekel, ohlajanje gospodarstva.
Minister je predstavil strukturne odhodke, torej tisto, ki vsako leto za toliko več pomeni stroškov v državni blagajni. Pohvalil se je pa s presežkom državnega proračuna. Pa bom še enkrat prebral, kaj pravi Fiskalni svet. Presežek državnega proračuna je znašal toliko in toliko, takšna gibanja so poleg ugodnih gospodarskih razmer v veliki meri, pozor, posledica dveh enkratnih dejavnikov, izplačila evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive, ki se je zaključila, enkratni dogodek, in zadržanega dobička NLB, ki ga pa v naslednjem obdobju ne bo toliko. Torej imamo strukturne odhodke, ki se povečujejo, naš surplus ali pa pozitivni rezultat pa bazira v glavnem na dveh enkratnih dogodkih. Zdaj se pa postavljamo v novo leto, v naslednje leto, ko teh enkratnih dohodkov ne bo, zato prosim, da o tej zadevi opravimo razpravo tu na seji Državnega zbora.
Prosim pa še nekaj, ker ni bilo časa, da minister, tako kot sem ga zaprosil – je rekel, da je tudi dobra ideja to –, da za tisto strukturo iz leta 2003 ali število brezposelnih prejemnikov socialne pomoči, družinskih dodatkov in tako naprej naredi z višino odhodkov v letu 2019, to kar ste vi sprejeli, kakšen bo potem znesek teh odhodkov oziroma kakšen bo ta znesek za socialno varnost, tako da bomo imeli črno na belem izračun, ta strukturni dodatek, ki ga je minister s svojimi ukrepi v bistvu sprejel na davkoplačevalce. Pa ne bom nič vrednostno ocenjeval. Želim samo zelo jasno oceno, da bomo vedeli, kako je v času debelih krav ministroval minister Bertoncelj, da bo to potem olajšalo morebitno razpravo v prihodnjih letih.
Drugače pa še enkrat, niso moje besede, besede predsednika Fiskalnega sveta so, da je ta vlada oziroma vaše ministrstvo za 270 milijonov prekratko v zagotavljanju strukturnih ukrepov za zagotavljanje zlatega fiskalnega pravila. Torej neodvisno telo, ki je bilo imenovano za to, da vam postavlja ogledalo, vam je postavilo to ogledalo. In jaz bi samo želel na nek način to ovrednotiti, da bi videl s konkretnimi številkami. In prosim za ta odgovor, kakšno politiko peljete torej na Ministrstvu za finance.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Naslednja bo postavila vprašanje gospa Mojca Žnidarič, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer.
Izvolite, gospa poslanka.
MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. En lep pozdrav vsem!
Spoštovana ministrica, v zadnjih mesecih smo bili soočeni z reorganizacijo centrov za socialno delo, ki je v tej prvi fazi s sabo prinesla nekaj zapletov in neljubih zaostankov pri reševanju vlog za dodeljevanje pravic iz javnih sredstev. Strinjam se z vašo oceno, da je bila reorganizacija postavljena v najslabši možen čas, ko je vsako leto največ vlog na centrih za socialno delo. Za to je seveda odgovoren nekdo drug. Množične zamude so bile posledice spleta različnih okoliščin. Pomembna pa so predvsem vaša jasna zagotovila in do sedaj sprejeti in izvedeni ukrepi, da se kaos z zamudami več ne bo ponovil. Prvi korak, ki je bil v zvezi s tem izveden in hkrati nujen za preprečitev kolapsa sistema, je bilo sprejetje novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v začetku tega mandata. Pri tem moramo opozoriti, da je vsako sistemsko spremembo, ki bo pomembno vplivala na vsakdanje življenje velikega števila naših državljank in državljanov, treba jasno premisliti in zastaviti predvsem z realnimi časovnimi roki za izvedbo. Žal in očitno je bilo tega premisleka ob sprejemanju reorganizacije CSD-jev s strani odgovornih premalo. Kar pa je bolj optimistično, pa so spodbujajoči podatki odprave zaostankov v času, ko vi vodite ta resor.
V zvezi s tem vas, spoštovana ministrica, sprašujem naslednje: Katere ukrepe ste na ministrstvu pripravili in izvedli, da se stanje na področju zmanjševanja zaostankov iz dneva v dan izboljšuje?
Kot drugo:
Kdaj lahko pričakujemo popolno odpravo zamud pri reševanju vlog o letnih pravicah iz javnih sredstev?
In kot tretje:
Katere ukrepe boste še izvedli, da se kaos z zamudami več ne bo ponovil?
Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica izvolite, imate besedo.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Gospa poslanska, hvala lepa za vprašanje.
Drži, reorganizacija centrov za socialno delo je bila postavljena v najslabši možni čas, to je na 1. oktobra, ko je vsako leto največ vlog tako za štipendije, otroške dodatke, subvencije za malice, kosila, znižano plačilo vrtcev. V tistem obdobju se začne novo študijsko leto, vrtčevsko leto. Moram reči, da s prihodom na ministrstvo 14. septembra same reorganizacije nisem mogla več preprečiti, ker so priprave na to reorganizacijo potekale že leto in več, tako da je bila praktično že izpeljana. Takoj po 1. oktobru, v prvem tednu meseca oktobra tudi ni delal informacijski sistem ravno zaradi reorganizacije, kar je seveda še dodatno poslabšalo stanje na področju zaostankov. Na ministrstvu smo dnevno spremljali dogajanje na centrih in tudi nudili maksimalno podporo in pa pomoč. Sprejemali smo takojšnje ukrepe, kot so dodatne kadrovske okrepitve, delo preko delovnega časa in dodatna izplačila tako v mesecu oktobru in v mesecu decembru. Ti ukrepi so pomagali, da smo na večini centrov za socialno delo približno nekje do konec meseca novembra oziroma v začetku meseca decembra že odpravili zaostanke, kar pomeni, da so ti centri poslovali brez zaostankov. Največje težave so pa seveda nastale na največjem centru za socialno delo, to je CSD v Ljubljani. To težavo smo rešili na način, da sem izdala sklep o prenosu krajevne pristojnosti. Kot veste, v upravnih postopkih s centrov za socialno delo velja krajev na pristojnost, ki je vezana na prebivališče stranke. Na ta način smo te vloge razporedili po centrih po vsej Sloveniji, ki so pomagali pri odpravi zaostankov.
Trenutno stanje kaže na to, da je večina zaostankov odpravljenih. Nekaj je še odprtih zadev. Te so pa bolj kompleksne oziroma so razlogi na strani strank, ko morajo seveda svoje vloge še dopolniti bodisi z dokazili o prilivih iz tujine ali pa mogoče si še urejajo kakšen status. Tudi te računamo, da bomo rešili v najkrajšem možnem času oziroma do konca meseca januarja.
Kako bomo preprečili, da do takšnega kaosa ne bo več prihajalo? Prav gotovo z nadaljevanjem informatizacije centrov za socialno delo. Rada bi na tem mestu opozorila, da nismo umaknili informativnega izračuna iz Zakona o urejanju pravic iz javnih sredstev, ampak masovni informativni izračun. Namreč, ko so me s prihodom na ministrstvo seznanili s tveganjem masovnega informativnega izračuna, ki bi pomenil totalni kolaps sistema, smo nemudoma spremenili zakon in ta rok za masovni informativni izračun prestavili na leto 2021, ko bo, upajmo, informativni sistem to tudi omogočal oziroma bo pripravljen na te izračune, medtem ko pa s samim informativnim izračunom bomo pa seveda nadaljevali oziroma je bil kot tak že implementiran 1. decembra in s 1. decembrom dalje približno že 25 tisoč vlog ni bilo treba strankam ponovno vlagati. Tu gre za te letne pravice, kot so štipendije in pa otroški dodatki, kar pomeni, da ko te pravice stečejo, bo sledilo avtomatsko podaljšanje teh odločb po uradni dolžnosti. Kot veste, tudi s 1. marcem bom uvedli dokumentarni sistem Krpan. Gre za aplikacijo, ki bo omogočala lažje poslovanje z dokumentarnim gradivom, tako da računamo, da bodo na centrih odpadla tudi določena administrativna opravila. Na ta način bomo tudi lahko omogočili, da bodo javni uslužbenci lahko več časa namenili strokovnemu delu in pa delu z uporabniki storitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate možnost za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Želela bi gospe ministrici in tudi vsem ostalim povedati en primer, ki je vzpodbuden. Ko sem konec lanskega leta sorodnico obvestila o tem, da se je dvignil cenzus za štipendije in naj poskusi oddati vlogo, je to 28. decembra tudi storila, po pošti je poslala vlogo, jaz sem ji sicer takrat rekla, boš pa verjetno kar nekaj časa čakala na odločbo, ker je zdaj kar nekaj zamud, tako se je tudi v medijih slišalo. No, potem me je obvestila, da je odločba bila izdana 9. januarja in vročena 14. januarja. Tako da bi pohvalila Center za socialno delo Spodnje Podravje.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa poslanka.
Gospa ministrica, morda želite še besedo?
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Jaz sem zelo vesela takih vzpodbudnih informacij. Upamo, da jih bo v prihodnje še več in da bodo vse vloge rešene v zakonitem roku. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil mag. Dejan Kaloh, in sicer ministrici za pravosodje, gospe Andreji Katič.
Izvolite.
MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica in vsi tisti, ki nas gledate na malih zaslonih!
Mene osebno veseli, da ste se po štirih mesecih tudi odpravili na teren. Situacija je bila seveda alarmantna, dogajali so se dramatični dogodki, po moji oceni. Govoriva seveda o pobegu dveh pripornikov iz koprskega zavoda za prestajanje kazni ter o nedavnem incidentu na Dobu, ko je obsojenec z nožem napadel pravosodnega policista.
Gospa ministrica, naj vas direktno vprašam pa prosim za eksplicitne odgovore:
So se te spremembe temeljnih aktov o načrtih varovanja v slovenskih zaporih že zgodile?
Kdaj boste v končni fazi tudi dobili sredstva?
Govorili ste namreč celo o milijon evrov za nujno posodobitev zastarelih video nadzorov v slovenskih zaporih.
Kaj boste storili glede same varnostne situacije in preučitve izboljšanja varnostnih ukrepov v slovenskih zaporih?
Kajti ogroženi niso samo pravosodni policisti, temveč so ogroženi seveda tudi drugi zaporniki, če lahko prihajajo zaporniki do orožja, improviziranega ali pa celo pravega, kot je bil ta kuhinjski nož.
Nadalje vas bi želel vprašati glede strokovne usposobljenosti pravosodnih policistov:
Se vam zdi ta program, ki ga imamo do sedaj, usposabljanje kandidatov za pravosodne policiste, v celoti ustrezen?
Namreč, ureja ga Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov, ki ste ga vi sami izdali lanskega decembra, predvsem v segmentu psihofizičnega preverjanja pravosodnih policistov. Namreč, jaz sem zasledil, v 113. členu tega pravilnika določa le to, da se preizkus strokovne psihofizične usposobljenosti izvaja le takrat, če kandidati niso opravili tega usposabljanja. Zdaj pa se meni vseeno zdi pomembno, da bi se takšno psihofizično usposabljanje izvajalo redno, saj v zadnjem primeru pobega je celo ta vodja nadzora govorila o tem, da je dopuščala možnost, da se je celo spalo na delovnem mestu. Zdaj nekatere informacije govorijo tudi o tem, da bi nekateri policisti lahko tudi med delovnim časom konzumirali alkohol in pa navsezadnje tudi psihična labilnost določenih pravosodnih policistov bi se na vsake toliko časa lahko preverila, saj posedujem informacijo, da so v zaprtih delih zaporov poleg modemov tudi mobilni telefoni in si jih pravosodni policisti pri kakšnih bolj zloglasnih kriminalcih ne upajo odvzeti. Vse to kaže na to, da vseeno bi takšna psihofizična preverjanja bila bolj na mestu. Za enkrat hvala za vaše odgovore.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
ANDREJA KATIČ: Hvala, spoštovana podpredsednica.
Spoštovani poslanec, mogoče bi malce širše orisala. Takoj ko sem prišla na ministrstvo, sem bila že ob primopredaji seznanjena, da je prejšnje vodstvo pripravljalo kadrovske standarde in normative za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. To smo v zelo kratkem času takrat uskladili s predstavniki obeh sindikatov, posodobili in tudi sprejeli, objavili. Na podlagi tega so bili potem izdani še drugi pravilniki. Vsi zavodi morajo vsa svoja področja temu prilagoditi v določenem času. In glede na nastalo situacijo, smo zagotovo takoj k temu pristopili in to tudi prednostno obravnavajo. Kar se mi zdi še dodaten napredek k temu je, da bodo še v večji meri prisluhnili tudi stroki, se pravi tudi samim pravosodnim policistom, ko bodo predlagali posamezne določene izboljšave glede na situacijo, ki jo sami opazijo v posameznem zavodu, se pravi v posameznem zaporu.
Drugo veliko področje se mi zdi, kar je s strani Vlade, tudi prisotnega kolega za javno upravo, tudi ministra za finance, ne nazadnje tudi predsednika Vlade, da smo dobili dodatne kvote. Verjamem, da boste poslanci, poslanke potrdili Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, tako da so nam na podlagi lanskih kvot dodelili še dodatna, najmanj 30 za pravosodne policiste ter seveda tudi za upravo za probacijo. Glede na to, je trenutno na URSIKS 15 zaposlitvenih postopkov za 30 javnih uslužbencev, pravosodnih policistov in tudi ostalih strokovnih sodelavcev, ki so prav tako potrebni za opravljanje dela v zaporih in tudi za probacijo, da bomo nekako to zaokrožili in šli v boljše stanje. Kajti ob vsem, kar je bilo v tem času tudi v javnosti predstavljeno, je bilo ugotovljeno, da tema dogodkoma ni toliko botrovala sama oprema, temveč predvsem človeški faktor, da se pravosodni policisti zaradi pomanjkanja zelo preobremenjeni z delom in zaradi tega prihaja tudi do takšnih napak, ki se pravzaprav ne bi smele zgoditi.
Kar se tiče samega Kopra, veste, da imamo novo vodstvo in dala sem jim nekoliko časa, da prevetrijo vse notranje postopke in da jih potem v drugi polovici februarja tudi obiščemo, da nam predstavijo vse, kar so v tem času naredili. Poročilo tako o tem, kaj se je zgodilo v Kopru kot tudi v vseh ostalih zavodih, kakšno je stanje, smo obravnavali že na Vladi. Jaz sem generalnega direktorja tudi zadolžila, da skupaj z vsemi sodelavci pripravi nek akcijski načrt vlaganj, in osnovna ocena samo za informatiko, se pravi, za nadzorstvene kamere in neko drugo potrebno opremo je, da je potrebno vlaganje v letošnjem letu, v višini 800 tisoč, plus vsako leto še 200 tisoč za vzdrževanje in posodabljanje. Zdaj pričakujem, da bodo v najkrajšem možnem času za vsak posamezni zapor pripravili akcijski načrt, katere so prioritete glede vlaganj, da bomo šli skupaj čez to. Verjamem, da bomo v okviru našega proračuna, kjer smo imeli že tudi zagotovljena sredstva za dodatne zaposlitve, našli tudi sredstva za to, kajti tudi v preteklem letu, tako kot v letih pred mano, je Ministrstvo za pravosodje na koncu leta odstopilo sredstva, potrebna tudi drugim pravosodnim deležnikom oziroma gradnikom.
Glede same varnostne situacije, ki so jo že preverili po vseh zaporih, ocenjujejo, da je ustrezna. Seveda se zavedamo, da lahko do neprijetnih dogodkov žal vedno prihaja, ker tam so pač obsojenci, priporniki. Tudi glede števila zapolnjenosti zaporov so situacije zelo kritične. Ta situacija ne bo izboljšana, dokler v Sloveniji ne bomo imeli novih zaporov, glede tudi na to, v kakšnem stanju so obstoječi objekti, vendar ocenjujejo, da nekih večjih sprememb ni potrebno, bodo pa te spremembe pripravili v zelo zelo kratkem času, poleg tistega, kar so sami že predlagali.
Kar se tiče pa samega strokovnega usposabljanja, tudi tukaj je že prišla pobuda mogoče o tem, da bi to strokovno usposabljanje nekako skrajšali. Vendar so tukaj stroka in predstavniki sindikata enotnega mnenja, da to usposabljanje mora biti zelo dobro, da morajo biti pravosodni policisti primerno pripravljeni in usposobljeni za izvrševanje svojih nalog. Tako da tukaj zaenkrat ne načrtujemo nekih sprememb v zelo kratkem času. Glede na to, kaj bodo pa pravosodni policisti povedali ob podajanju predlogov za izboljšanje varnostne situacije, pa verjamem, da bomo v sodelovanju s predstavniki obeh sindikatov izboljšali tudi samo nadgradnjo usposabljanja, predvsem v tem, da ni samo začetno usposabljanje, ampak da se potem skozi leta, kar se je sedaj zaradi kadrovske problematike, zaradi preobremenjenosti, nekako tudi opuščalo, vsakoletno in vsakomesečno izvajalo.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa ministrica.
Gospod poslanec ima zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana ministrica, za te odgovore.
Vseeno bi vas pri varnostni situaciji rad spomnil, da tudi pri pravilniku izvrševanja kazni zapora ni vse idealno. Gospod Podržaj, ki ste ga že omenjali, je sicer del krivde želel prevaliti na Varuha za človekove pravice, v smislu predpisov, ki urejajo pregled zapornikov po vračanju z izhodov. Kot sem že omenjal, modemi, mobiteli in improvizirano orožje, celo mogoče material za izdelavo kakšnega orodja za pobeg, vse to se zdaj nekako… možno celo tako, z luknje čistim podzakonskim predpisom, možno v zapor prenesti, kajti zdaj je selektivni nadzor ni sistematično, se pravi avtomatsko pregledovanje. Jaz vseeno menim, da bi tukaj vi mogli ukrepati in vsaj na zaprtih delih zaporov, da bi se dejansko, seveda z upoštevanjem človekovih pravic, ki so predvsem pri ženskem spolu lahko na kakšnem spolzkem terenu, kot je bilo s strani zapornic iz Iga tudi rečeno, vendarle pa pregledovalo te zapornike, ki se vračajo iz izhoda v zaprte dele zaporov.
Ko ste omenjali to vašo zavzemanje, saj v bistvu je nekako mantra zdaj štirih mesecev o povečanju pravosodnih policistov. V letu 2017 je vaš predhodnik izvedel 41 postopkov, kolikor imam informacij, mislim da, okrog 30 pravosodnih policistov je bilo takrat zaposlenih v letu 2017. Zdaj vi govorite o odobreni kvoti 30 pravosodnih policistov, vendarle je po zadnjih podatkih Uprave Republike Slovenije ta številka 140 pravosodnih policistov.
Kakšen je po tem vaš načrt za naprej, da se to med vašim mandatom tudi izpolni?
Hvala za dopolnilo.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.
ANDREJA KATIČ: Hvala.
Žal čas preganja, pa ne morem dati popolnega odgovora, ampak podrobneje bomo o tem govorili tako ali tako na seji Odbora za pravosodje naslednji teden, kjer si bomo lahko vzeli res dovolj časa. Pripravili smo vam tudi obširno gradivo in bo pravo mesto.
Zagotovo tudi glede tega navodila glede preverjanja, ko se zaporniki vračajo nazaj v zapor, je treba še nekaj reči, ker gre za različna razumevanja, ampak zagotovo vsak, ki ima sum, tudi glede na poznavanje posameznih obsojencev, lahko naredi pregled, ampak verjamem in tako sem tudi naročila, da pregledamo pravzaprav čisto vse posamezne dokumente, vsa navodila za delo, vse skupaj gremo še enkrat čez, zaradi tega, ker toliko časa ni bilo nobenega pobega, ni bilo nobene take situacije. V primerjavi s tujino, vzemimo za primer, kako naj bodo stvari urejene. In potem mogoče se nekako zaziba v ta spanec in smo malo premalo pozorni, ampak tu je potrebno sprotno preverjanje in s tem smo sedaj začeli in bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
Kot ste sami rekli glede kvot, da so standardi in normativi pokazali in tako smo skupaj tudi zapisali, koliko potrebujemo. Kot ste že sami povedali, v lanskem letu, da so bili postopki in trenutno, kot sem sama povedala, da so v teku zaposlitveni postopki tako za pravosodne policiste kot tudi za druge strokovne sodelavce, dodatnih 30 in še teh dodatnih 30. Potem naprej pričakujemo tudi, da bo Vlada pa seveda tudi vi poslanci, ko govorite o tem, koliko se število zaposlenih v državni upravi povečuje, vzeli z razumevanjem in ta naša prizadevanja, da se število nekako poveča. Vsaj za časa krize se niso nadomeščali niti tisti ne, ki so šli v pokoj, in zato je tudi takšno stanje, kot je danes. Tako da predlog je, načrt je, da bi se vsako leto nekako povečevalo in seveda tudi nadomeščalo. V sklopu tega tudi naši pogovori, ker ni problem samo, da dobimo kvote, kar jih bomo, verjamem da, dobili, ampak potem je problem tudi najti na trgu ljudi, ki si želijo delati kot pravosodni policisti, s tem da morajo biti tudi primerno za to delo tudi usposobljeni. Tukaj vam je verjetno tudi znano to, da bi lahko reševali problematiko vojakov po 45. letu, ne seveda avtomatska zaposlitev, ampak tisti, ki bi šli skozi vse teste in ki bi se seveda tudi želeli dousposobiti in delati v tem sistemu. Tako da tukaj mislim, da se moramo vsi, ki so nekako povezani sistemi, govorim o uniformiranih poklicih, povezati in najti tudi način prehajanja posameznih kadrov, tudi potem v luči ne samo varovanja v zaporih, ampak mogoče tudi širše pomembnih državnih ustanov. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji. Naslednjega bo postavil gospod Aleksander Reberšek, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer ter ministru za zdravje, gospodu Samu Fakinu.
Izvolite, gospod poslanec.
ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa ministrica, spoštovani gospod minister!
Gotovo sta seznanjena s številnimi težavami, s katerimi se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami. V javnosti se o tem veliko premalo govori. Ti starši praviloma živijo v težkih razmerah in nosijo veliko breme. V mnogih primerih pretežko, da bi ga zmogli brez posledic nositi dlje časa. Starši otrok s posebnimi potrebami niso zelo glasna socialno izključena skupina prebivalcev, zato nimajo niti časa niti energije niti znanja. Opravljajo predvsem plemenito delo, skrbi za najšibkejše, za svoje otroke, ki potrebujejo pomoč. Zato, da jim pomagamo in olajšamo breme, smo tukaj mi, poslanci in predvsem vi, ministri z vsemi sodelavci, z vsemi službami. Po vsem, kar so mi povedali starši otrok s posebnimi potrebami, ki so se obupani obrnili na našo poslansko skupino, je težav veliko. Premalo fizioterapevtskih obravnav, prenizko nadomestilo za izgubljeni dohodek, način dodeljevanja in prenizek znesek dodatka za nego, prenizko število plenic, ki pripadajo otroku s posebnimi potrebami na dan, pripomočki in dolga doba čakanja na njihovo izdelavo, premalo centrov za rehabilitacijo po zgledu URI Soča, ureditev bolniških odsotnosti za nego oziroma spremstvo otrok za očete, preveč dolgotrajne obravnave vlog na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsi lahko vidimo, da je sistem zastarel, okoren in povsem neprimeren za sodobne standarde.
Spoštovana ministra, sprašujem vaju:
Kdaj in kako se bosta lotila naštetih in drugih zadev s področja staršev otrok s posebnimi potrebami?
Kako in do kdaj bosta sistem posodobila tako, da bo resnično odgovarjal potrebam otrok s posebnimi potrebami, njihovim staršem pa nudil podporo pri negi, ne pa še dodatno breme birokracije, čakanja in borbe za dosego pravic, ki jim pripadajo?
Prosim za konkretne ukrepe, ki jih tudi časovno opredelita.
Ravno danes pa sem dobil elektronsko sporočilo, ki me je pošteno šokiralo. Namreč, večini stanj otrok s posebnimi potrebami se niža dodatek za nego otroka in s tem tudi možnost do nadomestila za izgubljeni dohodek.
Kdo je to sprejel, na podlagi česa?
To so milo rečeno spremembe, sprejete iz fotelja in brez realnega vpogleda v življenje takih družin.
Prosim, če mi posredujete pojasnila. Za vaš odgovor se vama najlepše zahvaljuje.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo bo dobila ali dobil najprej, ministrica ali minister?
Gospa ministrica, izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za besedo in hvala za vprašanje.
Odgovorila bom v delu, ki se nanaša na področje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Uvodoma naj pojasnim, da imajo starši otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemnik pravico do dodatka za nego otroka, ki se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravica traja od 18. leta oziroma do 26. leta, če se otrok šola. Višina dodatka za nego otroka znaša 100 evrov, razen za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke ali otroke z nekaterimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa znaša 200 evrov. Starši so s tem upravičeni tudi do delnega plačila za izgubljeni dohodek, če zapustijo trg dela, da bodo negovali in varovali svojega otroka. Eden od staršev v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno najdlje do 18. leta starosti otroka. Starši otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, so upravičeni tudi do nekaterih drugih pravic, kot je podaljšanje starševskega dopusta oziroma starševskega dodatka, pravice do krajšega delovnega časa, pravice do pomoči pri nakupu vinjete ter nekaterih drugih pravic po drugih predpisih. V lanskem letu je bilo sprejetih že nekaj izboljšav na tem področju. Do delnega plačila za izgubljeni dohodek je po novem upravičen tudi zakonec oziroma zunajzakonski partner, ki dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, in ne samo eden od staršev. Staršem se več ne ukine pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek, če je otrok zaradi zdravljenja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, če je otrok na primer dlje časa hospitaliziran. Prav tako je eden od staršev upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek v sorazmerni višini, če je otrok na primer zaradi šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, pa vsaj 90 dni preživi doma, na primer med vikendi, počitnicami, v času bolezni. Zavedamo se, da bi zneski lahko bili višji, zato že pripravljamo novelo zakona, s katero bi zvišali znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek na znesek minimalne plače, kar je bil tudi eden od predvidenih ukrepov Resolucije o družinski politiki za leto 2018–2028 Vsem družinam prijazna družba. V juliju 2019 se bodo po dolgem času uskladili transferji z rastjo cen življenjskih potrebščin, torej tudi dodatek za nego kot delno plačilo za izgubljeni dohodek.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Hvala.
Te aktivnosti, ki so se dogajale, sem spremljal v živo kot direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje. In to se na tak ali drugačen način vedno vsako leto se ponovi. Naj povem, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje v skladu z vladnimi ukrepi že v preteklih letih osnoval tako imenovane razvojne ambulante na primarnem nivoju in jih vsako leto širil do neke mreže, ki jo je stroka priznala za potrebno in vzdržno. Pa kljub temu se na pobudo poslanke 1. 1. 2019 dalje izvaja Zakon o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Za to, da bi se ugotovilo čisto dejanske potrebe, če zelo poenostavim, so na voljo evropska sredstva za projekt v treh ambulantah, ki bo odgovoril na vsa za vprašanja, ki jih vi imate. Seveda pa nikoli ne bom mogel zadovoljiti dejanske potrebe vsakega ali pa dejanske želje vsakega skrbnika teh staršev, ker na neke potrebe je pač treba urediti sistemsko. Vem, da je v spremembi pravica do večjega števila plenic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, to je eno izmed stvari, ki ste jih omenili, in jih bomo tudi dali. Kar se tiče pa, na primer, fizioterapije, so pa pričakovanja zelo različna od posameznih staršev. Nekateri bi želeli to vsak dan 2–3 ure, drugi pa pač ne pristanejo, uporabijo režim, ki je v navadi tudi za vse druge storitve. Pričakovanja so velika, stroka pa ima do tega pač stališče, kot ga ima. In Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje tisto, kar stroka priporoča, da je primerno.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod poslanec ima zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Država skrbi za zdrave posameznike, ki prejemajo denarno socialno pomoč, na osebe s posebnimi potrebami pa je pozabila. Zato so se morali sami in pa njihove družine znajti vsak, kakor se je pač znašel. 18-letni Žiga živi z najhujšo obliko cerebralne paralize in od države ne dobi nobene terapije, ker je polnoleten, dobi pa 3 plenice, čeprav jih vsak dan porabi 7. Kje je tu zagotavljanje človekovega dostojanstva, se sprašujem. Je to res tisti maksimum, kar lahko naredimo? Tim ima redko gensko bolezen, za katero je značilna sprememba v razvoju kosti lobanje in pa obraza in pa zaraščanje prstov na rokah in nogah. Tim kljub svoji težki bolezni dela, s prirejenim kolesom se vozi po Ljubljani in ostalih krajih in zbira časopisni papir. Tale kup papirja je težek 1 kilogram. Za tale kup papirja dobi 9,5 centa. Če si želi plačati 1 uro terapije, pomeni, da mora zbrati več kot 500 kilogramov tega papirja. 5-letni Luka ima cerebralno paralizo in od te države dobi 1 terapijo na teden. Spoštovana ministra, si predstavljata, koliko teh zamaškov mora zbrati Lukova družina, da napolni poln kombi zamaškov, od katerega iztrži 260 evrov, kar pomeni 5 ur terapij? Zbiramo zamaške, star papir, pošiljamo SMS sporočila, pomagamo pomoči potrebnim, namesto da bi to počela država. Spoštovana ministra, zagotovita večje število fizioterapevtov po celi državi, ki bodo nudili terapije uporabnikom brezplačno. Če se je našel denar za dodatne državne sekretarje, sem prepričan, da se bo našel tudi za to. Od vaju pričakujem, da se izboljša oskrba, standard oskrbe. Odgovorni smo, da poskrbimo za sočloveka in mu omogočimo dostojno življenje. Vse besede so odveč, če ni dejanj. In od vaju pričakujem dejanja. Jaz na te srčne ljudi ne bom pozabil, prav tako pa bom poskrbel, da tudi vidva ne, in čez pol leta vaju zopet vprašam, kaj smo naredili na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Želi besedo kdo od ministrov? Ne.
Gospod poslanec, imate proceduralni predlog? Ja.
Izvolite.
ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): V skladu s poslovnikom bi želel, da se o tej temi razpravlja na eni izmed naslednjih sej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Sedaj pa nadaljujemo. Poslanka Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku.
Izvolite, gospa poslanka.
VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Mediji so objavili novico o korupcijskih tveganjih na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino zaradi neobstoja kriterijev o postopku podelitev dovoljenja za privatno reproduciranje. KPK je pregledala delovanje tega urada in kar deset let trajajoče postopke pri izdajanju dovoljenj za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje. UIL že od leta 2009 prav nobeni od kolektivnih organizacij ni podelil upravljanja te pravice. Veljavna zakonodaja za reproduciranje avtorskih del, se pravi kopiranje in presnemavanje, določa obvezno kolektivno upravljanje prek kolektivnih organizacij, kot so SAZAS, IPF, AIPA, ZAMP in SAZOR. V tem primeru avtorjem zaradi škode, ki s tem nastaja, priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki ga morajo plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del, kot so CD, DVD in USB-ključi. Namesto da bi se nadomestilo pobiralo in pravično razdelilo, se posamezni upravni postopki izdaje dovoljenj vlečejo več let, zaradi česar so oškodovani tisti, ki jim je zakon namenjen. Kot opozarja KPK, je za tako stanje kriva odsotnost kriterijev za presojo vloge za izdajanje dovoljenja, kar pa predstavlja znatno korupcijsko tveganje. Celo urad sam zaznava ovire in napoveduje številne upravne spore zoper lastne odločbe. Takih tožb je bilo v tem obdobju kar osem. Sodišče je že odločilo v petih primerih in v vseh potrdilo odločitev UIL. Kljub temu pravice do nadomestila za privatno reproduciranje še vedno ne upravlja nihče, torej imetnikom pravic zaradi odsotnosti dovoljenja nastaja premoženjska škoda, ki je ocenjena na približno milijon evrov letno.
Zato me glede na nova dejstva zanima:
Ko ste leta 2016 odgovarjali na moje poslansko vprašanje, kaj ste mislili s tem, ko ste rekli, da se bo zadeva uredila v najkrajšem času?
Ali ste uvedli nadzor na Uradu RS za intelektualno lastnino?
Ali UIL namerava sploh kdaj komu izdati dovoljenje in kaj boste v zvezi s tem ukrenili?
Kdaj bo MGRT določil kriterije za presojo vloge za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za reproduciranje in na ta način preprečilo korupcijska tveganja?
Kdo je odgovoren za nastalo škodo, ki je ocenjena na milijon evrov letno?
Kdo bo plačal odškodnino za vsa leta nazaj, ko se zaradi nesprejemanja odločitev ni mogla uresničiti pravica oziroma se niso izplačevala nadomestila za reproduciranje?
Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci! Hvala za vprašanje, gospa poslanka.
Komisija za preprečevanje korupcije je vodila postopek v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri izdaji dovoljenj za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Komisija je ugotovila obstoj določenih korupcijskih tveganj in sprejela več priporočil za njihovo odpravo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obravnava priporočila Komisije za preprečevanje korupcije z vso skrbnostjo in resnostjo, saj je naša zaveza transparentno in učinkovito poslovanje ministrstva in vseh organov v sestavi ministrstva. Poudariti želim, da je Komisija za preprečevanje korupcije zaznala korupcijska tveganja, to je možnost nastanka korupcije, ni pa ugotovila nobene korupcije v Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino smo pozvali k pojasnilom v zvezi s poročili Komisije za preprečevanje korupcije in glede izdaje dovoljenja za privatno reproduciranje.
Ker smo obširna pojasnila urada šele sprejeli in jih moramo na ministrstvu proučiti ter o naših ugotovitvah seznaniti komisijo, lahko v tem trenutku zato zadevo pojasnim le po do sedaj izvedenih preventivnih ukrepih na ministrstvu, in sicer: dovoljenje za privatno reproduciranje ni bilo izdano, ker do sedaj nobena vloga, o kateri je urad odločal, ni izpolnjevala zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja. Če niso izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, ki jih določa zakon, morda urad vlogo zavrniti. Urad je zavezan k odločanju na podlagi zakona, njegove odločitve pa v upravnem sporu preverja Upravno sodišče. Sodišča so do sedaj potrdila vse odločitve urada v zvezi z dovoljenjem za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno reproduciranje. Urad je pojasnil, da si že več let prizadeva, da bi se nadomestilo za privatno reproduciranje pobiralo in delilo med upravičene imetnike pravic. Nadomestilo pripada vsem avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov, filmskim producentom skupaj, zato bi dovoljenje koristilo vsem imetnikom pravic. Gre za primer tako imenovane enotne skupne položnice, ko zavezanci za plačilo nadomestila z eno položnico poravnajo obveznosti do vseh imetnikov pravic.
Čeprav imajo avtorji in drugi upravičenci pravico do tega nadomestila že od uveljavite Zakona o avtorski in sorodnih pravicah od leta 1995 dalje, se po pojasnilih urada še do danes niso organizirali tako, da bi izpolnili zakonske pogoje za pridobitev dovoljenja. Od 31. 12. 2009 nihče ni upravljal kolektivne pravice do nadomestila za privatno reproduciranje, zato so imetniki pravic v bistveno slabšem položaju glede uveljavljanja te pravice, saj je individualno upravljanje te pravice v praksi oteženo. Zato je nujno, da se čim prej izda novo dovoljenje in zagotovi imetnikom pravic, da prejmejo ustrezna nadomestila. Urad je od 31. 12. 2009 večkrat pozval kolektivne organizacije, naj ustrezno uredijo medsebojna razmerja za zagotovitev stalnega ali vsaj začasnega dovoljenja, dokler je bilo takšno dovoljenje še mogoče izdati. Urad je na sestankih ves čas pojasnjeval, katere pogoje je treba izpolniti za pridobitev tega dovoljenja in kakšna je sodna praksa.
Glede pogojev za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno reproduciranje se je že izoblikovala obsežna sodna praksa. Urad je predstavitev sodne prakse objavil tudi na svojem spletišču, tako da se lahko s tem seznanijo vsi imetniki pravic. Moram pa poudariti, da je Upravno sodišče uradu prepovedalo odločanje o vlogah za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno reproduciranje, ki so bile vložene po 20. 3. 2017, in sicer do pravnomočnosti odločitve sodišča v sporu, ki teče pred tem sodiščem. Urad si bo še naprej prizadeval, da bi imetniki pravic ustrezno vložili ali dopolnili vlogo, na podlagi katere bo mogoče izdati dovoljenje, da bo urad kolektivnim organizacijam ponovno pojasnili ureditev po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ter o Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic glede pridobitve dovoljenja. Ministrstvo bo skrbno proučilo, katere rešitve bi lahko prispevale k čimprejšnji izdaji dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno reproduciranje.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Spoštovani minister!
Vaš zadnji stavek: »Ministrstvo bo skrbno proučilo …« Glejte, 25. januarja 2016 smo bili, ko ste mi rekli: »Jaz verjamem, da se bo v novi kadrovski sestavi vodenja Urada za intelektualno lastnino ta problematika rešila maksimalno hitro.« Danes, ko smo 28. 1., pa mi odgovorite na poslansko vprašanje: »Ministrstvo bo skrbno proučilo …« Tri leta so minila od takrat, ko milijona evrov na letni ravni tisti, ki bi ga morali dobiti, ne dobijo in ko država ne pobira davka od tega. Meni se zdi to, oprostite, popolnoma nedopustno in nezaslišano. Plus v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022 so se koalicijske stranke dogovorile za ukrep statusno-organizacijskega preoblikovanja urada in prenovo zakona o intelektualni lastnini, in sicer s ciljem krepitve zaščite intelektualne lastnine. Tukaj imam poročilo KPK, na katerega se sklicujem v svojem poslanskem vprašanju, in senat komisije je na 37. seji 15. novembra 2018 sprejel, da mora Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot nosilec ZKUASP izdelati natančne kriterije za presojo popolnosti vlog.
Skratka, primanjkovalo mi bo časa, vendar sva se zahahljala in zaciklala že pred tremi leti, da so pogoji tako zapleteni, da nobena od organizacij, ki naj bi pobirala ta nadomestila, ne zadostuje, tem kriterijem. In sva se zmenila pred tremi leti, da boste te kriterije preučili in jih poenostavili, zato da bodo lahko tisti upravičenci prišli do svojega denarja, ki jim pripada. Prosim, razložite mi, čemu zdaj po treh letih ponavljate iste stavke. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana poslanka!
To, kar ste zdaj povedali, je enostransko zavajanje javnosti, po mojem globokem prepričanju. Pred tremi leti smo sprejeli zakon, ga dopolnili, pri čemer smo dosti bolj precizno realizirali vse te zadeve, o katerih ste govorili. Številke milijon evrov ne poznam, se bom dal podučiti o njej. Nova kadrovska sestava na UIL je dosti bolj transparentno uredila promet denarja med avtorji in med uporabniki in verjamem, da je vložila ogromno truda v to, da bi usposobila agencije oziroma te organizacije za to, da bi izdale ustrezno odločbo. V tem trenutku sta dve vlogi v obravnavanju, ki ju mi ne moremo obravnavati že dve leti, dokler ne bo dokončne odločitve sodišča, in zato bi vas prosil, da tudi ta drugi del poveste. Skratka, od leta 2017 dalje ne moremo sprejeti na Uradu za intelektualno lastnino nobene odločbe, dokler ne pride do odločitve sodišča v preostalih zadevah, ki ste jih omenili. Vztrajam pri tem, da je narejen z novim zakonom iz leta 2016 velik napredek. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka ima postopkovni predlog.
Izvolite.
VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Predlagam, da se na naslednji seji pogovorimo o tem, kako je možno, da v treh letih kljub ogromno vloženega truda tisti, ki jim pripada milijon evrov letno, tega denarja ne dobijo. KPK vam je naložila, naj z namenom učinkovitega izvajanja zakona, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, poskrbite, da bodo kriteriji za presojo popolnosti vloge dostopni vsem imetnikom pravic. Očitno temu ni tako. Kriteriji so preveč komplicirani, zato tudi ovadba na KPK, kajti vemo, da je tukaj za milijon evrov na leto že pomembno, kako se razdeli. In kjer je dim, je tudi ogenj, zato jaz prosim, da se o tej zadevi opravi razprava. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Sedaj pa nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Postavil ga bo gospod Vojko Starović, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer.
Izvolite, gospod poslanec.
VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, podpredsednica. Pozdravljena ministrica!
Politične, ekonomske in socialne spremembe v Sloveniji narekujejo spremembe tudi pri obravnavi starostnih pokojnin. Čeprav institut starostne pokojnine mnogi še vedno vidijo kot nekaj, kar je namenjeno omogočanju preživetja starejših, ki ne morejo več opravljati svojega dela, to ne drži. Namreč, s spremembo ustave leta 2004 je pravica do pokojnine postala posebna ustavno varovana pravica. Namen dopolnitve je predvsem ta, da se pri pokojninah poudari njena ekonomska vsebina. Gre za vzajemnost in manj za solidarnost. Temu je postopoma sledila zakonodaja in sodna praksa in pravica do pokojnine je postala vedno bolj ekonomska kategorija. Ustavno sodišče Republike Slovenije se je v svojih sodbah povsem jasno izreklo, da je pokojnina odraz prispevkov, ki ga državljani vložijo iz svojih dohodkov. Skratka, gre za pravico, ki je posamezniku priznana na temelju minulega dela, če uporabimo ta izraz, ki ga je uporabilo tudi Ustavno sodišče.
Starejši so dejansko tisti, ki so ustvarili materialno bazo razvoja sodobne slovenske države, zato so vsekakor upravičeni do spodobnega ekonomskega in socialnega položaja v družbi. V zadnjih letnih pa se soočamo z drugačno sliko. Mnogi med upokojenci si, kljub temu da so oddelali polno pokojninsko dobo, zaradi nižanja odmernega odstotka ne morejo več privoščiti niti osnovnih potrebščin. Med njimi je tudi veliko vitalnih in sposobnih ljudi, ki bi želeli in so pripravljeni še delati in prispevati k družbenemu produktu, pa tudi k lastnemu standardu, pa jim preprečujemo. Zakaj? To je nesprejemljivo do ljudi, ki so ustvarili sedanje materialne temelje Slovenije. Gre za ekonomsko in socialno krivico.
Glavna problema sta torej prenizke pokojnine in omejevanje dela upokojencev. Prisoten ugovor, da si zaradi demografskega izziva staranja prebivalstva ne moremo privoščiti normalnih pokojnin, ker že danes skoraj tretjino prebivalstva predstavljajo upokojenci, pa ne drži. Res je, da smo z rebalansom proračuna popravili pokojnine, vendar to ni tisto ta pravo.
Zato sprašujem:
Kdaj bo ministrstvo pripravilo obljubljen celovit predlog potrebnih sprememb za nadgradnjo pokojninskega sistema?
Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Gospa ministrica ima besedo.
Hvala.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za besedo in hvala za vprašanje. Uvodoma bi rada poudarila, da se zavedam problematike slabega socialnega položaja določenih prejemnikov pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Eden naših ključnih ciljev v tem mandatu je sprejetje ukrepov in potrebnih zakonodajnih sprememb, s katerimi bo mogoče zagotoviti višjo socialno varnost vsem, ki so tega potrebni. Naj izpostavim, da se bo v letu 2019 socialni položaj upokojencev izboljševal z rednimi uskladitvami, to je 2,8 % v februarju, skladno s sistemskim zakonom ter izredno uskladitvijo, predvidoma v mesecu decembru v višini 1,5 %, in sicer glede na ugotovljeno gospodarsko rast. Glede letnega dodatka pojasnjujem, da bo ta v letošnjem letu posameznikom v primerjavi s preteklim letom izplačan v višjih zneskih, do njega pa bodo upravičeni vsi upokojenci. Obseg sredstev, namenjen za izplačilo letnega dodatka upokojencev, je po dolgih letih enak tistemu pred sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ.
Vlada meni, da je trenutna ureditev načina položaja višine letnega dodatka ustreznejša kot fiksna določitev zneska v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, namreč njegovo izplačilo in višina sta bila vedno vezana na finančne zmožnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa državnega proračuna. Ne glede na to si bom tudi v prihodnje prizadevala, da bo višina letnega dodatka v največji možni meri sledila ciljem, ki so opredeljeni v koalicijskem sporazumu. Na ministrstvu smo pa trenutno v zaključni fazi priprave izhodišč, ki bodo služila za pripravo predloga sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog sprememb se bo v prvi vrsti nanašal na dvig odmernega odstotka, tako za moške kot tudi za ženske, in na izenačitev višine tega za oba spola. Osnova je zaveza iz koalicijskega sporazuma, da se bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe postopno določil v višini najmanj 63 %, obenem pa se bo priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroke. Naj ob tem še poudarim, da bodo spremembe odmernih postopkov prav tako pomenile višjo socialno varnost za prejemnike invalidske, vdovske in pa družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vse omenjeno z namenom zagotavljanja primernejših dohodkov za varno starost. Izhodišča, ki jih pripravljamo na ministrstvu, prav tako vključujejo rešitve za nadgradnjo tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev, s katerimi naj bi upokojence po izpolnitvi določenih pogojev, kot je starost in pa pokojnina, omogočili prejemanje pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialno zavarovanje.
Omenjene spremembe bodo že v prihodnjih tednih predstavljene koalicijskim poslancem in nato posredovane v obravnavo socialnim partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Predvideni rok za posredovanje predpisa, ki bo urejal naštete vsebine, v Državni zbor, je prva polovica leta 2019, rok, določen za sprejetje na Vladi, je 9. maj 2019. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, želite dopolnitev za odgovor?
VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Želim.
Glede javnofinančne vzdržnosti, ko se včasih bojimo zaradi staranja prebivalstva in da ne bomo zdržali, ker je že tretjina v pokoju, bi hotel opozoriti, da je tudi znanost dala svoj prispevek. Na ekonomski fakulteti so na odmevni poslovni konferenci konec leta predstavili projekcijo do leta 1959, kjer so postavili rešitve, kako naredimo izplačevanje pokojnin vzdržno znotraj 11 % bruto družbenega produkta, kakor imamo zdaj. En ukrep, zelo pomemben, je, da ostanejo starejši ljudje na trgu dela, da jim to omogočimo, ne da jih mečemo ven. Na Švedskem ostajajo starejši sedem let dlje, čeprav na Švedskem nimajo ljudje nič kaj daljše življenjske dobe. Torej ostanejo čili, zdravi in se vključujejo, in je to dopuščeno. In tudi dve leti prej se vključijo na delo, kakor se naši mladi vključijo. V tej smeri je treba narediti neke premike, tako nam stroka priporoča, in tudi postopno dviganje produktivnosti na povprečje Evrope reši probleme, tako kaže ta projekcija. Tako da so rešitve tu, še nekaj dodelane, in mislim, da lahko gremo bolj smelo v dodelavo in priznamo pokojninam ekonomsko vsebino. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa ministrica, želite besedo za dopolnitev odgovora?
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Mogoče samo nekaj besed.
Ja, zavedamo se demografskih sprememb naše družbe, istočasno pa imamo težavo s prehitrim upokojevanjem. Namreč če pogledamo delovno aktivnost v letih starosti od 60 do 64, lahko ugotovimo, da smo popolnoma na repu evropske lestvice, nižjo delovno aktivnost imajo samo še Grki. Tako da, ja, verjetno najlažji del je dvigniti na zakonodajni način pokojninsko dobo, pa hkrati moramo vedeti, da ne bomo rešili teh strukturnih problemov, ki jih imamo. Predvsem moramo stremeti k sprejemanju ukrepov, kako podaljšati delovno aktivnost na način, da se prebivalci ne bodo tako hitro umikali s trga dela, predvsem tukaj mislim tudi na strani države, kako spodbujati ukrepe za zaposlovanje starejših, kako jih tudi opolnomočiti in jim povečati zaposlitvene možnosti, predvsem pa tudi z nekimi pravimi ukrepi spodbujati tudi direktorje podjetij, da bodo ravnali s starejšimi v okviru age managementa. Predvsem bi pa želeli spodbuditi vseživljenjsko učenje in pa vseživljenjsko delo, da bodo v prihodnje, ko se bodo spreminjali tudi poklici in pa delovna mesta, starejši lahko konkurirali na trgu dela. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Tudi naslednji poslanec, gospod Marijan Pojbič, bo postavil vprašanje ministrici mag. Kseniji Klampfer.
Izvolite, gospod poslanec.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa spoštovana podpredsednica. Spoštovana gospa ministrica!
Področje invalidnin je zelo kompleksno vprašanje, ki ga je treba obravnavati z vso skrbnostjo. Še posebej, ker gre za ranljive skupine ljudi, ki si velikokrat sami ne morejo pomagati. Prejemajo invalidnino, s katero ni mogoče preživeti. Torej je to skupina ljudi, ki jim je nujno treba pomagati s strani države. Iz dneva v dan prejemam zapise teh ljudi, ki so zelo razočarani nad ignoranco odgovorne politike do njih. Sam sem prepričan, da je nujno treba tej skupini ljudi prisluhniti in jim pomagati z rešitvami, ki jim bodo zagotavljale človeku dostojne pogoje za preživetje. Še posebej se zavedam, da so predvsem invalidi z delno invalidnostjo v zelo težkem položaju, saj je nadomestilo bistveno pod pragom revščine, hkrati pa v praksi ni mogoče dobiti dela oziroma je to zelo težko. Sedaj namreč večina invalidov s tretjo kategorijo prejema bistveno manj kot 300 evrov na mesec. V praksi pa to pomeni, da morajo samo s tem denarjem preživeti, saj drugega dela kot invalidi z delno zmožnostjo za delo ne morejo dobiti niti ne morejo zaprositi za varstveni dodatek. Socialna politika trenutno ni naravnana tako, da bi zagotavljala delodajalcem učinkovite dodatne spodbude za zaposlovanje invalidov z delno invalidnostjo. V času, ko imamo gospodarsko rast in ko Vlada deli proračunski denar vsepovprek brez dobrega premisleka, je logično, da ljudje, ki živijo globoko pod pragom revščine, pričakujejo zvišanje svojega nadomestila, ki je sedaj na nivoju miloščine, in pričakujejo zvišanje le-tega vsaj na raven višine socialne pomoči.
Gospa ministrica, sprašujem vas:
Kaj boste storili, da se socialna slika in stanje na tem področju popravita, kakšne rešitve predlagate in kdaj?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala lepa za besedo in hvala za vprašanje.
Uvodoma bi rada pojasnila, da so nadomestila iz invalidskega zavarovanja del pokojninskega sistema ter enako kot pokojnine odvisna od predhodnega zavarovanja, pokojninske dobe ter osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Prav tako je višina odvisna od starosti, pri kateri je prišlo do nastanka invalidnosti, ter od delovnopravnega položaja delovnega invalida, ali je izgubil zaposlitev po svoji volji ali na podlagi redne odpovedi s strani delodajalca ali pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Glede na povedano so torej višine nadomestil prav tako kot starostnih invalidskih pokojnin lahko zelo različne. V določenih primerih tudi prenizke. Osebam, ki si same materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, se socialna varnost zagotavlja v okviru socialnovarstvenih prejemkov z denarno socialno pomočjo in njeno posebno obliko, izredno denarno socialno pomočjo, ter varstvenim dodatkom.
Rada bi poudarila, da se zavedam tako problematike invalidskega zavarovanja kot tudi socialnega položaja prejemnikov nizkih nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Tako bom tudi na tem področju poskušala sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev višjega nivoja socialne varnosti, kar je predvideno tudi v koalicijskem sporazumu. Eden naših ključnih ciljev v tem mandatu je sprejetje ukrepov in potrebnih zakonodajnih sprememb, s katerimi bo mogoče zagotoviti višjo socialno varnost vsem, ki so tega potrebni, tudi prejemnikom invalidskih nadomestil, katerih zneski so pogosto nizki. Naj izpostavim, da se bo v letu 2019 socialni položaj prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja izboljševal z rednimi uskladitvami, 2,8 % v mesecu februarju, skladno s sistemskim zakonom, ter z izredno uskladitvijo v decembru v višini 1,5 %, in sicer glede na ugotovljeno gospodarsko rast.
Na ministrstvu smo ravno v fazi priprave izhodišč, ki bodo služila za pripravo predloga sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe bodo vključevale tudi dvig odmernega odstotka tako za moške kot za ženske, prav tako pa tudi višjo socialno varnost za prejemnike invalidske, vdovske, družinske pokojnine ter tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje odmernega odstotka bo namreč pozitivno vplivalo tudi na odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Omenjene spremembe bodo v prihodnjih tednih predstavljene koalicijskim poslancem in nato posredovane v obravnavo socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Predviden rok za posredovanje tega predpisa, ki bo urejal naštete vsebine, v Državni zbor je prva polovica leta 2019. Rok, določen za sprejetje na Vladi, je 9. maj 2019. S tem bomo prispevali, upam, k ustreznejšim razmerjem med višino pravic iz pokojninskega zavarovanja na eni in spremenjenim višinam socialnih transferjev na drugi strani. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.
Gospa ministrica, jaz lahko rečem, da sem teh besed naveličan. Ljudje pričakujejo konkretne ukrepe. Govoriti o datumu, takrat, takrat, takrat in takrat bomo to naredili – mislim, da s takim načinom v tej naši družbi teh ljudi, ki živijo na pragu revščine, ni več mogoče prepričati. Ne vem, kako dolgo bomo še poslušali, ne vem, katera vlada mora še priti, znova in znova: bomo naredili to, bomo naredili to, smo detektirali to zadevo, poznamo ta problem in tako dalje in tako dalje in tako dalje. Zdi se mi, da to ni prava pot za rešitev teh akutnih vprašanj, teh akutnih problemov in primerov, o katerih sem jaz danes govoril.
Če ima en invalid s tretjo kategorijo invalidnine 278 in ne more dobiti nobenega drugega transferja, je dovolj alarmantno vprašanje, na katerega bi bilo treba takoj odgovoriti, takoj in za tako skupino ljudi poiskati takojšne rešitve. To, kar ste vi povedali, da se bo zgodilo, da se bodo dvignile pokojnine in tako naprej, to je pri človeku, ki ima 278 invalidske pokojnine, praktično nič. Koliko se mu bo to zvišalo? Za dva evra, tri evre? Kaj to pomeni? Kaj to za njega pomeni? Ali to za njega pomeni, da je država dovolj poskrbela za te ljudi, ki niso sami krivi, da so prišli v tako situacijo, da s takim denarjem živijo pod pragom revščine? Če smo mi lahko dvignili socialno pomoč – in veste, da smo jo dvignili – je treba tem ljudem prisluhniti in jim vsaj to pokojnino dvigniti na nivo socialne pomoči. Vsaj to bi morali narediti že zdavnaj. Takrat ko smo to naredili, bi morali to povezano narediti, ne pa da se bo to morda zgodilo čez leto, leto pa pol ali pa ne vem še kdaj.
Spoštovana gospa ministrica, prosim konkretno – jaz s tem, kar ste povedali, nisem zadovoljen in ljudje tudi ne morejo biti s tem zadovoljni. Pričakujemo takojšnje rešitve na tem področju.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Tukaj bi samo še dodala, kar se tiče invalidov tretje kategorije, ki jih omenjate, ki prejemajo denarni znesek v višini 278 evrov in ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti, ti so tudi upravičeni do denarne socialne pomoči, ne pa tudi seveda do varstvenega dodatka, ker niso trajno nezmožni za delo. Razen če se štejejo za trajno nezaposljive osebe, to je v primeru, če odločbo izda Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma do drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov. Vsi ti ostali pa so seveda upravičeni do denarne socialne pomoči, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti. Hvala.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Predlagam, da se o tem vprašanju opravi razprava, ker z odgovorom nisem zadovoljen, ker sem prepričan, da tisti, ki se jih ta problem dotika, s tem odgovorom ne morejo biti zadovoljni, govorim o invalidih tretje kategorije, ki prejemajo 278 evrov invalidske pokojnine.
Spoštovana gospa ministrica, prebral vam bom samo en tekst, ki smo ga dobili v Državni zbor, in sicer tukaj piše ena oseba: »Vem, da ste poslanci SDS z gospodom Jožetom Tankom v preteklem času že obravnavali velik socialni problem delovnih invalidov tretje kategorije in ostalih. Tem je izračunano nadomestilo iz Zpiza 60 % izračunane invalidske pokojnine in dobijo okoli 276 evrov. Med njimi so nekateri trajno nezaposljivi in je to ednini vir preživetja. Po nekaterih podatkih je teh okoli 16 tisoč v državi. V kolikor bi dobili celotno izračunano invalidsko penzjo, bi ta zanašala okoli 380 evrov. Žal noče oblast o tem nič slišati, medtem pa radodarno razdaja denar za tujerodne invazivne migrante in jih postavlja pred državljane Republike Slovenije, ki so 30 in več let plačevali v davčno blagajno. To je skrajno nepošteno in diskriminatorno do tega dela prebivalstva.« Spoštovana gospa ministrica, mislim, da ta oseba, ki je to zapisala, in takih je veliko, govori tisto, bom rekel, žalostno, tragično resnico. Tragično resnico. Se pravi, za njih denarja ni, za nelegalne migrante, ki prihajajo v našo državo, pa vsakih 14 dni vidim razpis za ne vem koliko, pol milijona, 600 tisoč, 700 tisoč evrov nakupa, kaj jaz vem, od A do Ž, za komfortno življenje v naši državi. Se pravi, za te ljudi denar je, ljudje, ki so pa po 20, 30, 45 let delali pa niso krivi, da so prišli v tako situacijo, tako stanje, da so delovni invalidi tretje kategorije, pa prejemajo 276 evrov.
Vi ste tudi rekli, da nekateri lahko dobijo … Po tem, kar sem slišal, in vem, kako gre skozi naše birokratske ovire, kako lahko človek pride še tudi do te socialne pomoči – tukaj je še veliko problemov, preden ti invalidi lahko do tega pridejo. In ste omenili eno enkratno socialno pomoč. Kaj to pomeni pri nekom, ki prejema letno 276 evrov? Praktično nič. Poskušajte se vsi, ki sedite v tem parlamentu, postaviti v kožo tega človeka. Poleg tega, da je ta človek še delovni invalid. Poskušajmo se postaviti pa dajmo razumeti, da je tako stanje nedopustno. Država, kot je Republika Slovenija, kjer delimo denarje, tako kot sem že prej rekel, vsepovprek, kjer lahko dajemo za, da ne bom rekel za državne sekretarje, za ne vem koga vsega in za ne vem kakšne nevladne organizacije take in take denarje, za te ljudi, ki so pa pridno garali 30, 35 let, pa zagotavljamo 276 evrov. To je sramota za to državo in tudi za Vlado in za koalicijo.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Poslanec Dušan Šiško bo predstavil vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer.
Izvolite.
DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministrica!
V Posavju, od koder prihajam, so bili med drugo svetovno vojno prebivalci močno prizadeti z izseljevanjem celih družin v delovna taborišča nemškega rajha, kar nekaj pa tudi v Srbijo in na Hrvaško. Velik del od skupno preko 60 ljudi je bil prav iz Posavja, od koder so okupatorji izselili cele vasi. Veliko jih je v tujini ostalo za vedno, tisti, ki pa so se izstradali in bolni vrnili, so našli prazne in izropane domove. Ta škoda jim ni bila nikoli povrnjena, saj se ne prejšnja ne slovenska država ni potrudila te škode izterjati od Nemčije, je pa ves ta čas upravljala s premoženjem, ki ga je namesto plačila vojne škode pustila Avstrija.
Kljub številnim pobudam, ki jih je od leta 1995 dajalo zlasti Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 v Državni zbor in dosedanjim vladam, nobena ni storila ničesar. Šele lani v zadnjih mesecih prejšnje vlade je prišlo do pospešene obravnave predloga zakona o povračilu simbolične vojne škode, ki je bil v prvi obravnavi 27. marca 2018 sprejet, nato pa do druge obravnave ni prišlo zaradi nasprotovanja tedanjih koalicijskih strank, ki so sedaj tudi v vladi, in dveh opozicijskih strank.
Zanima me:
Kakšen odnos imate vi do tega problema, spoštovana ministrica?
Ali se boste zavzeli, da se to vprašanje čim prej razreši in da izgnanci kot žrtve fašizma in nacizma dobijo vsaj simbolično povračilo škode?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite. MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za besedo in hvala za vprašanje.
Uvodoma pojasnjujem, da vprašanje povrnitve vojne škode ter plačila vojne odškodnine ne sodi v delokrog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Problematika plačil vojne odškodnine namreč ne sodi v okvir uresničevanja posebnega socialnega varstva žrtev vojnega nasilja v skladu s tretjim odstavkom 50. člena Ustave, ki žrtvam vojnega nasilja zagotavlja posebno varstvo v skladu z zakonom. Konkretizacijo citiranja ustavne določbe predstavlja sprejeti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki žrtvam vojnega nasilja za razliko od ostalih državljanov zagotavlja nekatere posebne socialne pravice oziroma pravice odškodninske pravne narave, kot so doživljenjska mesečna renta ter pravica do zdravstvenega varstva. Vendar zagotavljanje posebnega socialnega varstva žrtvam bojnega nasilja ne temelji na poravnavanju dolga žrtvam vojnega nasilja ali na nečem, do česar bi bile žrtve vojnega nasilja nasproti državi a priori upravičene, temveč temelji na solidarnosti kot enemu od temeljev načel socialne države.
Po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se je žrtvam vojnega nasilja priznala odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje v izgnanstvu, taboriščih, begunstvu in drugih vojnih okoliščinah po zakonu. Odprta vprašanja glede izplačila vojne, materialne odškodnine pa imajo povsem drugačen odškodninski pravni temelj ter so tesno povezana tako z vprašanji pravnega nasledstva Republike Slovenije do sklenjenih meddržavnih sporazumov in meddržavnih pogodb med nekdanjo skupno državo ter državnimi naslednicami nekdanjih okupatorskih držav kot tudi z aktualnimi vprašanji dvostranskih sporazumov s temi državami. Naslovno ministrstvo ocenjuje, da je v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z leta 2003 za oblikovanje stališč do obravnavane problematike pristojna Medresorska komisija za obravnavo vprašanj vojne škode, ki naj bi delovala v okviru Ministrstva za pravosodje.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je vsekakor pripravljeno sodelovati pri reševanju vprašanja povrnitve simbolične odškodnine za nastalo materialno škodo v času druge svetovne vojne z Ministrstvom za pravosodje, ki je leta 2008 že oblikovalo osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, spoštovani podpredsednik.
Gospa ministrica, nisem najbolj zadovoljen s tem vašim odgovorom. Kot najbrž veste, sem jaz poslal to vprašanje že – pa nisem tukaj več kot 6 mesecev – ministru za notranje zadeve in mi je tudi nekaj podobnega odgovoril kot vi. Jaz sem vam tudi v vprašanju izrecno napisal, da je bil 27. marca 2018 že sprejet in je bila prva obravnava, ampak se potem zaradi razpada tedanje vlade ni obravnavalo naprej.
Zato sem pričakoval malo bolj konkretne stvari, ampak po 246. členu predlagam vseeno, da se ta razprava opravi v Državnem zboru, kajti tukaj notri sedijo kolegi Han, Zorčič, Lisec, ki so tudi z našega področja, kjer je bilo največ teh izseljenih družin. Imamo tudi muzej v Brestanici, na gradu. Tako da bi prosil, da se v Državnem zboru opravi razprava. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Zdaj ste sicer preskočili en korak, ampak vseeno bo o vašem predlogu odločil Državni zbor jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo, ponovno bo postavljeno poslansko vprašanje ministrici za družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer, postavil pa ga bo Franc Jurša.
Poslanec, izvoli.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi ministrici!
Spoštovana ministrica, zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju, kar je bila posledica zvišanja minimalne plače, bivšega vrednotenja posameznih delovnih mest in zvišanja nekaterih dodatkov, je logično povzročilo dvig cen oskrbnin v domovih za starejše občane. Taka posledica je bila pričakovana, napovedana in na to so opozarjali pristojni, se pravi predstavniki zavodov, zaposleni in tudi drugi. Kaj bo dvig plač pomenil za starejše občane, so se tudi mnogi od njih spraševali sami. Vlada naj bi sicer socialnim zavodom zagotovila, da bo priskrbela denar za pokritje dviga plač. Torej bi morala Vlada po svojih obljubah poskrbeti, da oškodovanci ne bi čutili tega dviga na svojih ramenih, a to se očitno ni zgodilo. Nekaj domov je že dvignilo cene za od 2 do 3 %, drugi jim bodo verjetno tudi sledili. Poleg tega dviga cen se predvideva še redna uskladitev oskrbnine v mesecu marcu. Lahko tudi predvidevam, da se bodo tem nekaj domovom pridružili še drugi domovi v Sloveniji. Verjamem, da sami starejši občani, ki preživljajo jesen življenja v domovih za upokojence, ne bodo sposobni zagotoviti določenih sredstev. Pri tem bo seveda potrebna tudi pomoč lokalnih skupnosti.
Dejstvo pa je, da mnogi že sedaj ne zmorejo pokriti teh stroškov oskrbnine zaradi nizkih pokojnin. Vi veste, kakšne so naše pokojnine, in vi veste, da z minimalno pokojnino in tudi s povprečno pokojnino preprosto ne moreš zagotoviti sredstev za oskrbovalni dom. Nizke pokojnine in slab socialni status ter povrhu še pomanjkanje prostora oziroma mest v naših domovih sta razloga, da se domovi onkraj naših meja, predvsem pa na Hrvaškem hitro polnijo z našimi državljani in državljankami, ki ne zmorejo več samostojnega življenja.
Gospa ministrica, sprašujem vas:
Kaj nameravate storiti, da bodo domovi za starejše občane postali bolj dostopni in finančno privlačni za naše upokojence?
Ali ste oziroma boste storili kaj, da dviga stroškov dela na svojih plečih ne bodo nosili oskrbovanci domov starejših?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za besedo in hvala za vprašanje.
V zvezi z vašim vprašanjem želim izpostaviti, da moramo na področju institucionalnega varstva starejših izboljšati dostopnost storitev. To lahko zagotovimo le s sprejetjem sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpira in sodeluje z resorno pristojnim Ministrstvom za zdravje pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. V obstoječem sistemu institucionalnega varstva osnovne in socialne storitve v domovih za starejše, kot so bivanje, prehrana, socialna oskrba in varstvo, plačujejo upravičenci in zavezanci, torej družinski člani oziroma občine. Zdravstvena oskrba v domovih pa se financira iz zdravstvene blagajne, torej s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo si zelo prizadeva, da bi bila zagotovljena sredstva iz zdravstvene blagajne dovolj visoka za pokritje stroškov na področju zdravstvenih storitev v socialnovarstvenih zavodih. Lahko povem, da ravno v teh dneh potekajo intenzivni sestanki z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje, da bi poskušali doseči povišanje cen zdravstvenih storitev v domovih za starejše.
Storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše obsega osnovno in socialno oskrbo, ki je urejena po predpisih s področja socialnega varstva, in zdravstveno varstvo, ki ga urejajo zdravstveni predpisi. Stroški zdravstvene nege v domovih za starejše se, kot rečeno, krijejo iz sredstev zdravstvene blagajne. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu pa kot rečeno, osnovno in socialno oskrbo so dolžni plačati upravičenci in pa njihovi zavezanci. Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev v primeru nezmožnosti plačila s strani upravičenca pa seveda krijejo stroške storitve družinski člani in nato občina oziroma Republika Slovenija. V veljavnem sistemu storitve institucionalnega varstva v delu, ki se nanaša na osnovno in socialno oskrbo, torej niso neposredno krite iz sredstev iz proračuna, pač pa storitev v okviru svoje plačilne sposobnosti plača upravičenec.
Vzrok za povišanje cen storitev v začetku leta 2019 so seveda višji stroški za zaposlene, ki v domovih za starejše izvajajo osnovno in socialno oskrbo. Stroški dela predstavljajo približno 50 % v strukturi cene, kar pomeni pri 4-odstotnem dvigu plač za 2 % višjo ceno storitev. Država lahko zagotovi dodatna sredstva le za pokritje tistega dela stroškov zaradi zvišanja plač, ki se financira iz proračuna. Zato si pa, kot rečeno, prizadevamo za ustrezen dvig sredstev, ki jih v domove za starejše namenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Želim pa izpostaviti, da so se temeljni mehanizmi socialne države, ki sodijo v pristojnost našega ministrstva, v zadnjem obdobju okrepili. Odpravljeni so bili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske in socialne politike, zvišali so se socialnovarstveni prejemki, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ki je namenjen starejšim od 63 let za ženske in pa 65 let za moške. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec bo postavil zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvoli.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Moram reči, da starostniki, ki so nastanjeni v domovih za starejše občane, ne nasprotujejo temu, da so se plače ljudem, ki so zaposleni v domovih in skrbijo noč in dan za njih, dvignile. Ampak želijo nam sporočiti, da enostavno in preprosto na osnovi minimalnih pokojnin niso v stanju plačevati stroške nastanitve. Poglejte, mene zelo skrbi, ker živim nedaleč od Hrvaške meje, da vedno več naših državljanov, državljank, odhaja na Hrvaško in tam preživi starost tega svojega življenja. To je zaskrbljujoča zadeva. To ni dovolj, da hodimo samo na hrvaško morje, ampak na koncu koncev bodo starostniki morali odhajati dejansko na Hrvaško, da preživijo to tretje življenjsko obdobje. Pa da damo, bom rekel, najbolj kruto, ker nekoč se pač tudi življenje izteče, in da se jim to dogaja, da se jim mora življenje izteči nekje v tujini.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Naslednja bo postavila ustno poslansko vprašanje Jelka Godec, in sicer Ministru za zdravje Samu Fakinu.
Izvoli.
JELKA GODEC (PS SDS): Najlepša hvala.
Naše zdravstvo je tako kot gospod Fakin – ga ni. Mislim, da je vprašanje, ki se danes tiče zdravstva, pomembno, zato ker me zanima, kaj bomo v letu 2019 oziroma v času te vlade sploh dočakali. Namreč če pogledamo normativni plan vlade za 2019, imate predvideno, vlada, sprejete štirih zakonov, in niti eden od teh zakonov v bistvu ni obvezen, piše. Razen enega, Zakon o zdravilih, piše obvezno … Aha, dvakrat obvezno. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: ni obvezno. To je zakon, o katerem danes veliko slišimo, predvsem kar se tiče tega, kako in koliko bomo oziroma bodo državljani prispevali v naš zdravstveni sistem. Minister Fakin je na sami predstavitvi, ko še ni bil minister, dejal, da ko je on odhajal z ZZZS, je bilo toliko in toliko denarja, torej pred dvema letoma oziroma zdaj, po dveh letih, ko njega več tam ni, je za 400 milijonov več denarja v zdravstvenem sistemu. Torej 2019, 2017, razlika 400 milijonov v zdravstvenem sistemu, pa še danes, še vedno, kljub temu, toliko denarja več, zdravstveni sistem peša. Zdaj, kaj vse peša, lahko celo sejo temu namenimo, smo že to tudi vse povedali, mislim da to državljani dobro vedo.
V koalicijski pogodbi je eden izmed izzivov koalicije, napisano je: zagotovitev finančne vzdržnosti in stabilnosti zdravstvenega sistema, in sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje. Torej ukinitev prostovoljnega dopolnilnega in da postane v bistvu obvezno. Minister Fakin z izjavami »danes tako, drugič drugače« malo mede javnost glede tega. Zadnja verzija je, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo ukinilo in se, kljub temu da se ne ukine, predvideva dvig prispevne stopnje.
Zato je moje vprašanje ministru, ki ga očitno žal ni, ali mogoče še pride, še ima časa nekaj sekund:
Ali minister načrtuje z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali ne oziroma kako se bo zdravstveni sistem v Sloveniji v prihodnje financiral?
Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, boste uspeli? Potem pa izvolite, beseda je vaša.
SAMO FAKIN: Kako se bo zdravstveni sistem v bodoče financiral v Sloveniji? Kot veste, se je opravila ena velika strokovna debata v času prejšnje ministrice. Ta debata teče že dobrih 10 let v Sloveniji v strokovnih krogih, kaj se bomo šli oziroma česa se ne bomo šli. Zaenkrat poteka debata o tem, da je treba izenačiti prispevne stopnje. Mi imamo zdaj različne prispevne stopnje od 13,45 navzdol do nekaj odstotkov od katastrskega dohodka. V preteklosti so pač posamezne socialne skupine poskušale doseči najbolj ugodne načine financiranja. Vedno ko bomo do tega prišli, se bo to nadaljevalo. Moje osebno stališče je, da moramo imeti odstotek od vseh prihodkov, ki jih državljani na tak in drugačen način zaslužimo in nam služijo kot osebni dohodki, to je najbolj pravično, ob seveda dogovorni solidarnostni stopnji.
Vi verjetno veste, da je dogovor, kakšna naj bo prispevna stopnja, vedno stvar družbenega konsenza. In v okviru tega tudi osnovno vprašanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje da ali ne. Ta debata poteka intenzivno že praktično od samega nastanka, intenzivirala se je pa leta 2000 s tako imenovano belo knjigo oziroma z ministrom Kebrom, ki je to idejo, da bi to ukinili oziroma preoblikovali, pripeljal v eter. Državni zbor seveda čaka odločitev, ali bomo prostovoljno zavarovanje preoblikovali, preoblikujemo ga pa lahko samo z neko drugo dajatvijo. Ta druga dajatev v tem primeru, če bi se to zgodilo, pomeni 500 milijonov evrov dodatnega denarja. Vsi viri so znani. To so osebni prihodki, to so davki, to so trošarine. V tem državnem zboru bo pač treba sprejeti v nekem trenutku to odločitev. Jo bo pa treba sprejeti zelo pretehtano, ker zdaj nam to prostovoljno zavarovanje zagotavlja okrog 20 % vseh stroškov v zdravstvu. Pretirano hitenje brez odgovora, od kod bomo dobili ta denar, bi lahko bilo nevarno za zdravstveni sistem, predvsem pa za žep posameznika, če se mu kaj zgodi. Kljub vsemu je dopolnilno zavarovanje neka dodatna oblika ne solidarnosti, ampak vzajemnosti, krije pa stroške tistega, ki zboli. Tu imamo široko zavarovanje, čez milijon in pol zavarovancev v prostovoljnem zavarovanju. In kot rečeno, odločitve so bolj ali manj jasne, ali bomo povišali prispevno stopnjo ob hkrati izenačitvi ali bomo pa to zadevo financirali iz nekih drugih davkov. Debata o tem, kakšno stopnjo solidarnosti bomo pri tem dosegli, pa verjamem, da bo zelo pestra.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
JELKA GODEC (PS SDS): Minister, malo se izmikate, kot po navadi. Jaz sem konkretno vprašala glede na koalicijsko pogodbo, glede na vašo predstavitev, še preden ste postali minister. Po vašem mnenju, po vaših besedah je ukinitev obveznega zdravstvenega zavarovanja smiselna poteza, s tem da je seveda treba razmisliti, od kod denar dobiti. 500 milijonov, nekje od 400 do 500, vedno te številke vi uporabljate. V koalicijski pogodbi piše: ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Poslušamo na drugi strani: neukinitev dopolnilnega in zvišanje prispevne stopnje. Gospod minister, ne se izgovarjati na Državni zbor. Vi boste prišli s predlogom. Vi boste prišli s predlogom, kako urediti te zadeve.
Zato mene zanima, v kakšno konkretno smer gre vaš predlog. Glede na to, da predvidevate v letošnjem letu sprejetje tega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, da predvidevate do sedmega meseca, da naj bi se te zadeve tudi na Vlado dale, me zanima, ker zdaj je pa že skoraj februar, v katero smer greste. Vi ste že dolgo v zdravstvu, bili ste na zavarovalnici, poznate te zadeve in jaz verjamem, da vi dobro že veste, ali torej ukiniti in zvišati prispevno stopnjo ali ne ukiniti in zvišati prispevno stopnjo ali kaj oziroma v kakšno smer gre predlog zakona. Glede na to, da smo zadnjič, ko ste bili s poslanci, slišali, da boste dali v javno razpravo predlog bivše ministrice, potem očitno vaši predlogi – oziroma nič novega ne boste naredili. Torej boste dali predlog, tistega, ki je že bil zavrnjen v strokovnih krogih, ali se pač motim?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
SAMO FAKIN: Mislim, da tak predlog terja še eno obravnavo. V strokovnih krogih je bil zavrnjen zaradi očitkov dviga javne porabe, kar pomeni kršenje maastrichtskega sporazuma, kolikor mi je znano. Predlog predvideva ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja financiranje po petih razredih glede na davčne razrede, kar pa seveda predstavlja problem z izdajo odločb. Veliko je komplikacij pri izvajanju tega. Ostane nam še odločanje, ali to damo iz nekih splošnih davkov, kot to na primer počne polovica evropskih držav.
Jaz bom res dal predlog, se pa že veselim te debate. Odločitev v nobenem primeru za nobeno vlado in za noben parlament ne bo lahka.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gremo naprej. Naslednja bo postavila poslansko vprašanje poslanka Nataša Sukič, in sicer ministru za javno upravo gospodu Rudiju Medvedu.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala, predsedujoči. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
V Levici, kot veste, nenehno opozarjamo na slabe delovne pogoje in na grobe kršitve delavskih pravic delavk in delavcev, ki so zaposleni v javni upravi, tja pa so napoteni pravzaprav preko zasebnih podjetij tistih, ki imajo z neposrednimi proračunskimi uporabniki, se pravi z ministrstvi, z organi v sestavi, z javnimi zavodi, sklenjene pogodbe o tako imenovanem outsourcingu. Zato nas ne preseneča še en primer, o katerem smo pred nedavnim brali v medijih, primer grozljivega izkoriščanja čistilk, na žalost na vašem ministrstvu, spoštovani minister, torej na Ministrstvu za javno upravo. Naj samo citiram izjavo ene izmed čistilk: »Nimamo plač za oktober, november, december, ne plačanih prispevkov. Pred koncem decembra se zaradi pogodbe nismo mogle prijaviti na Zavod za zaposlovanje, ko smo se prijavile, pa smo ostale brez vsake denarne subvencije, ker smo bile zaposlene samo za osem mesecev.«
Takšna je na žalost realnost teh ljudi, ki delajo preko tako imenovanega outsourcinga. V Levici se zavzemamo, da bi se ta segment prekarnosti odpravil na način, da bi se delavke in delavce, ki vsak dan delajo v javnem sektorju, zaposlilo pri teh neposrednih proračunskih porabnikih, ne tako preko ovinka in na takšen način, kot to poteka zdaj. V zvezi s tem imamo pripravljena nekatera zelo konkretna vprašanja in bi vas prosila tudi za zelo konkretne oziroma eksaktne odgovore, saj sem vam ta vprašanja navsezadnje posredovala že vnaprej.
Zanima me:
Kolikšno je število uporabnikov proračuna oziroma javnih naročnikov, ki ustrezajo kriterijem za neposredno zaposlovanje oseb, ki delo opravljajo pri zunanjem izvajalcu, v skladu z devetim odstavkom 60. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, koliko delavcev zajema ta določba?
Pri katerih javnih naročnikih jih je v skladu z omenjeno določbo mogoče zaposliti?
Kolikšno je konkretno število delavcev na posameznega javnega naročnika?
Kolikšno je število preverjenih izvajalcev oziroma podizvajalcev s strani javnih naročnikov v zvezi z ugotavljanjem okoliščin, ki jih našteva drugi odstavek 67.a člena ZJN-3, od 1. 11. 2018 naprej?
Kolikšno je število predčasno prekinjenih pogodb o izvajanju javnega naročanja storitev po nastopu veljavnosti ZJN-3A, kdo so ti, ki so prekinili pogodbe, zakaj so jih prekinili?
Če periodično preverjanje, ki ga predvideva 67.a člen ZJN-3 ni bilo opravljeno, me zanimajo razlogi za to neaktivnost in pa časovnica, kdaj boste to naredili.
Hvala zaenkrat.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
RUDI MEDVED: Hvala, podpredsednik. Spoštovana poslanka!
V zvezi s številom uporabnikov proračuna oziroma javnih naročnikov, ki ustrezajo kriterijem za neposredno zaposlovanje oseb, ki delo opravljajo pri zunanjem izvajalcu, v povezavi z novimi določbami Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, ki je začel veljati 24. 12. 2018, pojasnjujem, da je 60. člen, ki določa, da se ne glede na omejitve, ki jih določa zakon glede novih zaposlitev, kadrovski načrt uporabnika proračuna lahko poveča, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je to dejavnost prevzel, in to je zelo pomembna novost. Ta omejitev v kadrovskih načrtih v preteklosti je pomenila, da so se proračunski uporabniki raje odločali za najem zunanjih izvajalcev, kot da bi neposredno zaposlovali ljudi, ker gre predvsem za vprašanje, kot ste navedli, čistilnih servisov, varnostnih služb in podobno. Zakon torej določa, da morebitne zaposlitve teh oseb ne bodo pomenile prekoračitve dovoljenega števila zaposlitev, in s tem daje možnost, da proračunski uporabnik take zaposlitve izvede. Skladno z zakonom je take zaposlitve možno izvesti pri tistih proračunskih uporabnikih, kjer je pogodba o prenosu dejavnosti še veljavna. Podatkov o tem, koliko je takšnih uporabnikov proračuna oziroma koliko delavcev zajema ta določba, v tem trenutku nimam. To je enormno število podatkov, če upoštevate, da gre za javna naročila po vsej Sloveniji in v celotnem javnem sektorju. Ministrstvo kot takšno nima podlage, da bi zbiralo in vodilo take podatke, ocenjujem pa, da bo ministrstvo seznanjeno s tem vsaj ob preverjanju števila zaposlenih v okviru kadrovskih načrtov posameznih – tukaj pa govorim o proračunskih uporabnikih – uporabnikov, pri čemer ni mogoče zanemariti dejstva, da so nove zakonske določbe v veljavi šele od 24. decembra 2018, torej so v uporabi šele mesec dni.
Bi pa v nadaljevanju, če dovolite, kar zadeva novelo Zakona o javnem naročanju, ki pa prinaša socialno odgovorno naročanje in se je začela uporabljati s 1. novembrom prejšnjega leta, spremenila pa je štiri člene osnovnega zakona in dodala novega. Da bi naročnikom olajšali delo, smo v ta namen nadgradili informacijski sistem, ki preverjanje omogoča v zelo kratkem času. Ta namreč omogoča pridobitev odgovora nemudoma, v manj kot minuti, ne da bi administrativno obremenil dajalce teh podatkov. Aplikacija se imenuje eDosje. Prek te aplikacije naročnik preverja plačane davke, prispevke, podane REK obrazce, izrečene globe za prekrške v zvezi z delovnimi razmerji in zaposlovanjem na črno. Vendar je treba poudariti, da je ta aplikacija le orodje, ki nadomešča klasično in dolgotrajnejše preverjanje teh razlogov z obrazci po pošti ali elektronsko. Tako je opredeljeno tudi s pravilnikom, ki ureja delovanje te aplikacije. Jasno je navedeno, da je eDosje orodje za elektronsko pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc in vpogled vanje. Aplikacija ne predstavlja zbirke podatkov, posredovane povratne informacije so na voljo le naročnikom in se po pregledu v skladu s pravilnikom brišejo.
Ministrstvo ima dostop le do podatkov o tem, koliko je bilo skupaj izvedenih preverjanj. Da pa ta zakonska določba v praksi daje znaten učinek, lahko povem, da je bilo preko aplikacije eDosje od 1. novembra 2018 izvedenih 367 preverjanj na podlagi 67.a člena – vpogleda v rezultate preverjanj. Kot navedeno pa ministrstvo niti nima podlage, da bi lahko zbiralo podatke o vsebini teh preverjanj. Od približno 600 pogodb jih je bilo 367 preverjenih, torej več kot polovica, kar pomeni, da ta novela zakona daje svoje učinke.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala.
Hvala, spoštovani minister za te odgovore, ampak vendarle me preseneča, da ministrstvo nima podlage. Vendarle gre za proračunske uporabnike, torej za ministrstva, organe v sestavi, vendarle moramo neko sledljivost verjetno zagotoviti, da bomo vedeli, kaj se dogaja, kako odteka, kam se namenja proračunski denar, ali ga torej namenjamo za outsourcing ali ga namenjamo za zaposlitve znotraj sistema. Mislim, da bo treba na temle vendarle nekaj narediti. In bi vas prosila tudi za pisne odgovore, zato da bomo imeli natančno te parametre pred sabo, in pa mogoče bi vas prosila za vaš komentar tega, kako pa vendarle delati vnaprej na boljši sledljivosti teh zadev.
Drugo, kar sem želela povedati, je, da seveda večkrat slišimo izgovore ali pa argumente, zakaj pravzaprav outsourcing, češ da v posameznih institucijah ni dovolj obsega dela, da bi bili ti ljudje, čistilke, varnostniki, tam redno zaposleni. Zato v Levici že ves čas predlagamo, že v prejšnjem mandatu smo pa v tem tudi nadaljujemo s tem predlogom, da bi bilo treba pravzaprav ustanoviti neko skupno podporno službo na državni ravni, ki bi zagotavljala čistilke, varnostnike za ministrstva, za pravzaprav vse javne institucije, te, ki se poslužujejo outsourcinga. Mislim, da bi bilo to tisto, kar bi delavcem nudilo ustrezne delovne pogoje, kjer bi preprečili te grozljive kršitve, ki se dogajajo, ta izkoriščanja, kjer bi seveda pregledno ravnali z denarjem, smiselno razporejali te stvari in onemogočali to neko okoriščanje zasebnikov, ki so se nekateri dobesedno prisesali na javni proračun in tako naprej. Ampak o tem mogoče še malo pozneje.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
RUDI MEDVED: Hvala.
Želel sem samo povedati, da ob noveli zakona 67.a člen pač ni dal pravne podlage za dostop do konkretne vsebine, ko pregledujemo izvajalce storitev, kar zadeva pač njihovo socialno odgovornost. Te pravne podlage žal zaenkrat v zakonu ni. To je bil poslanski zakon, sprejet lansko leto, morda preveč v naglici, pa se o tem ni razmišljalo. Velja seveda razmisliti, da se to tudi ustrezno dopolni.
Morda bi samo še, ker ste omenili primer Ministrstva za javno upravo – seveda, Ministrstvo za javno upravo je v tem primeru vodilo javno naročilo in je bilo potem tudi izvajalec, ampak skorajda za celotno državno upravo in še nekatere druge organe. Torej to podjetje ni čistilo samo na Ministrstvu za javno upravo. In ko smo ugotovili po pripovedovanju delavk, sami ugotovili, da se nekaj dogaja, smo začeli tudi ustrezne postopke. Po večkratnih sestankih z vodstvom tega podjetja smo se potem enostavno morali odločiti za prekinitev pogodbe. Žalostno sicer za vse zaposlene delavce in delavke pri tem podjetju, ampak drugega nam pač ni preostalo. Je pa zanimivo, da ob vpogledu v eDosje ni bilo podatkov o tem, da ta delodajalec ne bi plačeval prispevkov oziroma da ne bi plačeval plač delavkam. Kasneje se je ugotovilo, da delu delavk resnično niso bile izplačane plače, ampak nimamo podatka o tem, kolikim. Mi smo enostavno bili prisiljeni v to, da smo to pogodbo zaradi tako očitnega kršenja delovnopravne zakonodaje prekinili. Absolutno se strinjam s tem, tudi predsednik Vlade je na začetku o tem govoril, da bo treba razmisliti o drugačnem načinu zaposlovanja ljudi v primeru delovno intenzivnih del, morda tudi na način, ki ste ga omenili vi. O tem sicer kakšna širša razprava za zdaj še ni stekla, ampak mislim, da pa bo treba reagirati hitro.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala.
Skladno s poslovnikom bi predlagala, da opravimo širšo razpravo o tej izjemno pereči problematiki. Tukaj sem vesela, minister, da ste tudi sami nekako to izrekli, da bi bila takšna razprava več kot potrebna in nujna, predvsem zato ker gre resnično za izjemno pereč problem skrajno izkoriščevalskih praks teh zasebnikov, ki se … Na primer to podjetje, konkretno, je dobilo 400 tisoč evrov recimo od države, 250 tisoč je ostalo dolžno plač svojim zaposlenim. Predstavljajte si to grozo. To so resnično podjetja, ki krepijo svojo kapaciteto na račun državnega proračunskega denarja, se krepijo, postajajo na trgu konkurenčna, ta spirala se odvija nenehno, drug z drugim tekmujejo, se navzven kažejo kot močna in dobijo nova proračunska sredstva na podlagi teh nekih podatkov, na koncu se pa izkaže za tole fasado to, kar smo pravzaprav videli.
Zato bi predlagala, da opravimo resno razpravo, da se poglobimo v ta vidik prekarnosti in pa seveda verjetno tudi širše spregovorimo o prekarnosti, ampak outsourcing je eden izmed res bolj žalostnih obrazov te prekarne situacije ljudi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Zdaj pa samo še opomba glede zahteve za pisno dodatno obrazložitev. V okviru ustnih poslanskih vprašanj so ustni odgovori, če pač minister želi dodatno še kaj pisno pojasniti kasneje, se lahko tudi sam odloči za to, sicer pa ni obveze.
Gremo naprej. Naslednji dobi besedo poslanec Jožef Horvat, ki bo postavil vprašanje ministru za javno upravo gospodu Rudiju Medvedu.
Izvoli.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, gospoda ministra!
Na vas, gospod minister za javno upravo, gospod Rudi Medved, se obračam z zelo preprostim vprašanjem.
Zanima me:
Zakaj se slovenski javni sektor na primerjalnih mednarodnih lestvicah glede svoje učinkovitosti, podpore podjetjem in zagotavljanja atraktivnega poslovnega okolja ter zagotavljanja kvalitetnih in hitrih storitev državljanom uvršča tako nizko?
Kasneje bom malo več o teh mednarodnih lestvicah, ne katerihkoli, ampak lestvici, ki jo je naredil recimo Svetovni gospodarski forum, ki ni kdorsigabodi. Konec leta 2018, gospod minister, je Vlada Republike Slovenije s sindikati javnega sektorja podpisala stavkovni sporazum, s katerim se določajo splošni dvig plač za skoraj vse zaposlene, izboljšanje vrednotenja posameznih delovnih mest in višji dodatki za praznično, nočno, nedeljsko delo in tako naprej. Dogovor je po informacijah Vlade Republike Slovenije vreden skoraj 306 milijonov evrov tja do leta 2020. Pri tem pa so sredstva za izplačila delovne uspešnosti ostala zamrznjena do 1. julija 2020.
Zanima me tudi, gospod minister:
Kako bo ministrstvo zagotovilo večjo učinkovitost javnega sektorja?
Torej, ključno. Mi nimamo v Novi Sloveniji težav, da zdaj javni sektor dobi višje plače. Nekateri si zelo zaslužijo. Ključen pa je servis, ki ga mora javni sektor generalno gledano, še posebej tu mislim na servis države v ožjem smislu – ta servis mora biti perfekten, predvsem izjemno učinkovit. Kot rečeno, do tega, da zagotavlja dobro poslovno okolje, in seveda do posameznega državljana mora biti ta servis učinkovit. Zdaj smo na začetku mandata, gospod minister, gotovo že imate kakšne ideje, na kakšen način dvigniti to učinkovitost, in bi me zanimalo, kakšna so vaša razmišljanja v tej smeri. Zahvaljujem se za odgovor.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
RUDI MEDVED: Hvala za besedo. Spoštovani gospod poslanec!
Dogovor s sindikati javnega sektorja resnično vrednostno znaša tam okrog 308 milijonov evrov do leta 2021, vključno z letom 2021. Pri tem bi rad ponovno poudaril, da je šlo v tem primeru za reševanje stavkovnih zahtev, da je ta dogovor neposredno privedel do tega, da teh stavk ni bilo. In vemo, kaj bi pomenilo, če bi javni sektor uresničil svoje napovedi in tako množično stavkal, kot je bilo to napovedano, kaj bi potemtakem pomenilo to tudi za gospodarstvo, seveda za vse nas, za celotno družbo. Da je bil ta dogovor mogoč, se je bilo treba tudi nečemu odpovedati. In v dogovoru s sindikati smo mi s težkim srcem pristali na to, da se začetek izplačevanja delovne uspešnosti oziroma sprostitev prestavi zdaj v leto 2020, na 1. 7. leta 2020, ker je dejstvo, da delovne uspešnosti pravzaprav novi zakon sploh ne pozna. Ta delovna uspešnost v tem klasičnem smislu v vseh teh letih ni bila nikoli sproščena. V nekem delu sicer to obstaja tudi zdaj v praksi, ampak gre bolj za povečan obseg dela, torej ne toliko za plačevanje delovno uspešnih kot za plačevanje več dela. Javnofinančna slika je bila pač taka, da je bilo hkrati nemogoče zadovoljiti sindikate, kar zadeva stavkovne zahteve, in hkrati sprostiti tudi izplačevanje delovne uspešnosti.
To bi v resnici pomenilo potem to, kar ste navedli tudi v svojem vprašanju, spoštovani gospod poslanec, to bi seveda potem pomenilo finančno breme 450 milijonov in več že takoj, hipno. Tako so sindikati šli v tem primeru naproti vladni pogajalski skupini, da za ceno odpravljanja anomalij, ki so jih sindikati ves čas v preteklosti poudarjali v okviru tega plačnega sistema, da ta pasovni dvig pomeni hkrati tudi, da prenehamo govoriti o anomalijah in da od tu dalje zdaj lahko štartamo. To te dni pravzaprav tudi počnemo, v četrtek bo Vlada imenovala širšo medresorsko skupino za usklajevanje zakonodaje s področja plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih. Dogovor s sindikati je, da bodo v tem dialogu sodelovali še naprej. Seveda pa je ravno ta zamik izplačevanja delovne uspešnosti morda tudi za nekaj dober. Mi imamo nekaj idej – in jaz upam, da jih bomo uspeli uskladiti tudi z vsemi deležniki – kako z delovno uspešnostjo vplivati na motivacijo in večjo učinkovitost delavcev v javnem sektorju. Da se z nekaterimi popravki, nekaterimi manj, nekaterimi bolj radikalnimi. Tu gre vendarle za 20 % mase plač in z motivacijskega vidika je to kar nekaj sredstev. Seveda pa bo tu precej težak dialog po eni strani spet s sindikati. Tako da več verzij, možnosti obstaja, predvsem pa želimo prenesti v javni sektor ta duh menedžerstva iz realnega sektorja in povečati kompetence vodij organizatorjev, odločevalcev, ki bi potemtakem tudi s spreminjanjem zakonodaje lahko na podlagi sistema delovne uspešnosti, še kakšnih drugih virov tudi ustrezno nagradili in s tem motivirali.
To je nekako ta naš fokus, v katerega se usmerjamo v letu 2019, in je po eni strani tudi neposredna posledica dogovora s sindikati o stavkovnih zahtevah. Zagotovili smo socialni mir za prihodnjih nekaj let, da se lahko zdaj v miru, brez grožnje stavk, brez noža za vratom, če se tako izrazim, dogovarjamo o tem, kako reformirati plačni sistem v javnem sektorju.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Hvala vam, gospod minister, posebej mi je bilo to všeč, kar ste rekli, in to si bom zelo zapomnil – nekako implementirati ta menedžerski duh iz realnega sektorja v javni sektor. Mislim, da je to ključno. Mi razumemo, da oba sektorja, tako realni sektor kot javni sektor, eden brez drugega ne moreta in da gre za neko logično celoto. Večkrat ste omenjali sindikat. Seveda bom kakšno besedo povedal, ki bo morda neprijetna, je pa realistična. Sindikati lahko zavajajo le, dokler domače realnosti ne postavimo v mednarodni kontekst. Če bi v Sloveniji verjeli le besedam gospoda Branimirja Štruklja in drugim glasnogovornikom iz vrst sindikatov javnega sektorja, bi bili prepričani, da smo po njegovi učinkovitosti, javnega sektorja namreč, v svetovni špici, po plačah pa povsem na dnu. Takšen je vtis, če poslušamo. A realnost je seveda povsem drugačna, razkrije pa jo šele pogled čez planke, ki ga pa pri nas pravzaprav pošteno manjka.
Gospod minister, gotovo sva oba zelo slabe volje, ko gledava to lestvico Svetovnega gospodarskega foruma – zadnjo, ki je na razpolago – kjer vidimo, da je recimo po zapravljivosti državnega aparata Slovenija na neslavnem 125. mestu od 135. Zadnje mesto zaseda Libanon. In še, v Sloveniji je število zaposlenih v javnem sektorju glede na zasebnega nad povprečjem OECD. Povprečna plača v javnem sektorju je za približno 360, 370 evrov bruto višja kot v zasebnem sektorju, Slovenija pa sodi med države, kjer je razlika povprečne plače v korist javnega sektorja največja. Nimam težav, da ima javni sektor visoko plačo, naj jo ima, ampak gre za učinkovitost. Tako da rad bi se tu z vami še naprej pogovarjal o rešitvah, kako stimulirati tiste, ki dobro delajo, ki vlečejo.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
RUDI MEDVED: Hvala lepa.
Podatki, ki jih naštevate, kar zadeva uvrstitev na teh lestvicah, nam seveda niso v čast. Obstajajo tudi kakšni drugi podatki, ki niso tako črni, tile so, mislim da, najbolj črni, kar sem jih zasledil doslej. Obstajajo tudi kakšni malo bolj optimistični, tudi kar zadeva javni sektor kot tak, v evropskem okviru ne zaostaja zelo za nekim evropskim povprečjem. Nasprotno. Niti po številu zaposlenih v javnem sektorju v celoti. Je tu nekje v zlati sredini, ti podatki so ves čas približno enaki. Res je, da deloma evropsko povprečje presega zaposlovanje v šolstvu in morda zdravstvu, ampak za takšen standard javnega servisa smo se pač v tej državi dogovorili. To od tega javnega servisa pričakujmo. Po drugi strani je pa vendarle res, da javni sektor 15 % prispeva k bruto domačemu proizvodu, torej je javni servis pomemben, ni samo porabnik.
V tem trenutku je pravzaprav tako v zvezi s to primerjavo med plačami, tu gre za statistiko v javnem sektorju in realnem sektorju, ko govorimo pa o ljudeh z ustreznimi strokovnimi kompetencami, pa vam moram povedati, da ljudje iz javnega sektorja, strokovnjaki, bežijo in prehajajo v realni sektor, ker strokovnjakov z določenimi znanji ta javni sektor ne more plačati. Realni sektor trenutno to zmore. To samo za ilustracijo, da vendarle stvari niso tako črno-bele oziroma tudi ne tako zelo črne. Seveda se pa s povprečjem pač ne smemo zadovoljiti. Stremeti moramo, da smo na teh lestvicah, pa kakorkoli že gledamo na njih, čim višje, čeprav, to je statistika. Kot sem rekel, z organizacijo dela, z motivacijo zaposlenih in s kompetencami, s kompetencami, ki jih morda ljudem manjka, predvsem pa spremeniti miselnost, da si bodo ljudje v javnem sektorju upali nekaj odločiti se. Zato smo na marsikateri tej lestvici tam, kjer pač smo, ker do odločitev enostavno ne prihaja. Saj imamo res birokratske ovire, imamo pa tudi izjemno dolgotrajne postopke, ki morda niso birokratska ovira, vendar se ljudje ne … / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik.
Izkoriščam to poslovniško možnost in predlagam, da Državni svet Lapsus linguae. Državni svet namesto Državni zbor, na kar se v nadaljevanju odzove podpredsednik Jože Tanko. glasuje o mojem predlogu, da na naslednji seji opravimo razpravo o odgovoru ministra.
Minister mi je zdaj pravzaprav dal nek motiv za to, ko je začel že kar sam razmišljati o instrumentih, kako motivirati tiste dobre delavce v javnem sektorju in kaj vse je treba narediti, da bi bil naš javni sektor učinkovit. Z učinkovitostjo – ali pa če zdaj gledam realni sektor, gospodarstvo, tam imamo produktivnost – s tem imamo strahovite težave. Glede produktivnosti smo v gospodarstvu, mislim da, 19 % pod evropskim povprečjem. Tu imamo strahoten problem. Najbrž tudi zaradi neučinkovitega javnega sektorja. Seveda ne gledam jaz samo črnih lestvic, gledam tudi tiste, ki so svetle, in tudi o njih govorim. Ampak ko vse to združim, potem pridem do enega skupnega imenovalca, ki sem ga nekako takole skomponiral: najbolj zelena dežela sveta, Slovenija, z najmanj učinkovitim javnim sektorjem in trgom dela ter neperspektivnostjo za talent. O tem danes niti nismo govorili, veste sami, to je tudi eden od naših problemov, da nam dejansko mlad kader beži, da imamo problem z begom možganov. Jaz sem za kroženje možganov, nisem pa za beg možganov.
Kot rečeno, te lestvice – kakšno tudi vržem v koš, vam kar povem, gospod minister. Ampak ko pa gre za lestvice Svetovnega gospodarskega foruma, pa so to najbrž le neki relevantni podatki in jaz se ne morem sprijazniti, enostavno se me to dotakne, če vidim, da je eno izmed specifičnih področij analize Svetovnega gospodarskega foruma recimo za obdobje 2016–2017 tudi učinkovitost javnega sektorja, o katerem govoriva ves čas, in tam piše: Slovenija je na tem področju dobila oceno 3,1 na sklali od 1 do 7, kar zadostuje za 105. mesto med 136 državami. In še naprej, da so med nami države kot recimo Sierra Leone, Kirgizistan, Gvatemala, Pakistan, Nepal in tako naprej. Ne moremo. Mi imamo vse potenciale, da smo najboljši na svetu, jaz sem trdno prepričan. Najboljše potenciale imamo. Znati bi morali to znanje zadržati doma, učinkovitost nagraditi. Vesel sem, da sva tu na isti strani, pa najbrž celotna ta dvorana, in zato mislim, da bi bilo koristno za Vlado, da poslanci opravimo neko razpravo, kako javni sektor narediti bolj učinkovit, predvsem kar zadeva vaše področje, državno javno upravo. Šolstvo je morda poseben primer, zdravstvo morda tudi … / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Čas je potekel. Gospod poslanec, predlagam, da odloči Državni zbor, ne Državni svet in da odloči jutri v okviru glasovanj.
Naslednji je na vrsti poslanec Tomaž Lisec, ki bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor Juretu Lebnu. Minister je sicer odsoten.
Če želite na naslednji seji ustni odgovor, prosim, da to posebej poveste. Izvolite.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, podpredsednik, za dano besedo.
Tudi sam sem bil obveščen, da ima gospod minister neke zdravstvene težave, in mu ob tej priliki želim čimprejšnje okrevanje. Sem pa gospodu Lebnu kot ministru za okolje želel postaviti nekaj vprašanj v zvezi s stanjem na področju dimnikarstva v Sloveniji. Morda marsikateri nov poslanec ne ve, ampak v letu 2016 smo mukoma sprejeli nov Zakon o dimnikarskih storitvah, ki pa je očitno še veliko slabša rešitev slabega stanja na področju dimnikarskih storitev, kot je bila prejšnja. Prej smo imeli tako imenovani koncesionarski sistem, ki je bil v marsikaterem pogledu in pri marsikateri rešitvi slab, ampak ministrica gospa Irena Majcen je sprejela zakon, ki je po mnenju tako izvajalcev – čeprav smo prešli na licenčni sistem – kot predvsem po mnenju uporabnikov še veliko bolj nedodelan od prejšnjega sistema. Zato, spoštovani podpredsednik, pričakujem na naslednji seji ustni odgovor spoštovanega ministra na nekaj vprašanj.
Zanima me:
Ali je po mnenju ministra za okolje in prostor Zakon o dimnikarskih storitvah optimalen?
Ali so vsi podzakonski akti v obliki uredb in pravilnikov sprejeti, predvsem, ali so ti podzakonski akti operativni in ali morda niso celo v nasprotju eden z drugim?
Predvsem pa me zanimajo naslednje tri zadeve:
Kako je s področjem evidenc na področju dimnikarskih storitev, ali tako imenovana evidenca EviDim 100-odstotno deluje in z njo ni nobenih problemov tako na ravni izvajalcev kot tudi na ravni uporabnikov?
Kakšno je ministrovo mnenje glede cen na tem področju, ali so uporabnikom prijazne in ali so takšne, da lahko izvajalci še vedno upravljajo svoje cene na kvalitetni ravni?
Kako je z nadzorom na tem področju?
Predvsem pa me zanima tudi, in upam, da bo spoštovani minister prebral magnetogram, naslednje:
Kako je z nesrečami na področju dimnikarskih storitev?
Zelo bi me zanimala evidenca števila nesreč in pa števila inšpekcijskih nadzorov za celotno leto 2016 po mesecih, za celotno leto 2017 po mesecih in tudi za celotno leto 2018, kajti verjetno bomo tako najlažje videli, ali je nov zakon v prid uporabnikom, in ne nazadnje, ali so ga pripravljeni izvajalci 100-procentno izvajati kljub slabemu zakonu in kljub slabim podzakonskim aktom.
Skratka, pričakujem ustni odgovor na naslednji seji. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ustni, dobro, potem bo to odgovorjeno na naslednji seji.
Naslednji bo ustno poslansko vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku postavil poslanec Franc Breznik.
Izvoli.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Preden začnem govoriti o utekočinjenem naftnem plinu, vas spomnim, spoštovane kolegice in kolegi, da se je danes ponovno podražilo tako dizelsko gorivo kot bencin, da so množične vrste Štajercev, Korošcev, tudi del Gorenjcev v Avstriji – mislim, da o tem ne rabim več govoriti, da sem o trošarinah, ki so nesorazmerne za tranzitno državo, v dveh mandatih povedal zadosti. Tu sem nekako zaključil. Če nas dobro poslušajo vsi ljudje, vsi državljani, upokojenci in vsi ostali, predvsem tisti na podeželju, ki nimajo možnosti priklopa na tako imenovani mestni plin, tisti, ki se ogrevajo s tako imenovanim utekočinjenim naftnim plinom, vedo, da traja moja saga že več kot leto in pol, odkar sem prvič opozoril tako kolega ministra Počivalška kot nekdanjega ministra za infrastrukturo gospoda Petra Gašperšiča na nenormalne cene utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji.
Preveril sem ravno pred nekaj minutami zadnje cene v Nemčiji. V Nemčiji so cene tako imenovanega utekočinjenega naftnega plina – za ogrevanje govorim – na nemških borzah, seveda različno od dežel, med 0,38 evra po litru do najdražje cene, ki je bila v Nemčiji zabeležena točno na današnji dan, 0,52 evra na liter za utekočinjen naftni plin propan-butan. V Sloveniji je na današnji dan cena utekočinjenega naftnega plina 1,10068 evra, če ga plačate takoj z gotovino, pa je približno točno 1 evro, mogoče 0,99 in nekaj. Saga se je začela, moj boj za mline na veter se je začel pred dobrim letom. Kasneje je stekla tudi na RTV Slovenija oddaja Koda, kjer so še enkrat preverili, opirali so se torej na moje poslansko vprašanje. Šli so do državljana, dobil sem več pisem državljanov, , lahko imenujem gospoda, gospod Tomaž Nartnik se je nekako najbolj trudil, največkrat me je tudi poklical, bil je tudi gost v tej oddaji Koda. Skupaj so ugotavljali, da nekaj v Sloveniji, torej s konkurenco na tem trgu, ne drži.
Zdaj ponovno sprašujem oba ministra, tako za gospodarstvo kot finance:
Ali se zavedate, kaj se dogaja na Agenciji za varstvo konkurence?
Ali je tudi na Vladi stekla kakršnakoli pobuda ali vprašanje Agenciji za varstvo konkurence, da sum tega kartelnega dogovora obeh ponudnikov, ki v Sloveniji obstajata, to sta Geoplin, Butan, nekako razčlenijo in kaznujejo?
Ali imate kakršenkoli odgovor, zakaj imajo v Sloveniji slovenski državljani stoodstotne višje cene za ogrevanje utekočinjenega naftnega plina kot v Avstriji in Nemčiji.
Najlepša hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Bo najprej odgovarjal minister za finance? Bo.
Izvolite.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani poslanec!
Uvodoma poudarjamo, da v Sloveniji država delno regulira le drobnoprodajne cene glavnih dveh naftnih derivatov, neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizla. Drobnoprodajne cene energenta, po katerem sprašujete, utekočinjenega naftnega plina – UPN, prodajalci določajo prosto oziroma se oblikujejo v skladu s ponudbo in povpraševanjem po tem energentu. To vprašanje bi bilo primerno nasloviti na ta naslov. Kot izhaja že iz samega vprašanja, so cene utekočinjenega naftnega plina za pogon avtoplina na trgu nižje kakor cene utekočinjenega naftnega plina za ogrevanje, vendar pa razlika v prodajnih cenah med avtoplinom in utekočinjenim naftnim plinom za ogrevanje ni posledica dajatev iz pristojnosti ministra za finance, trošarin in DDV. DDV za utekočinjeni plin je obremenjen s tremi dajatvami, ki pa prav tako niso v pristojnosti ministra za finance. Le-te so: dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, prispevek za učinkovito rabo energije in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE. Toliko z moje strani.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še minister za gospodarstvo.
Izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci. Spoštovani gospod Breznik, hvala za vprašanje.
Tudi jaz moram najprej pojasniti, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni pristojno za cene avtoplina, kot tudi ni pristojno za cene utekočinjenega plina za ogrevanje v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev na območju Republike Slovenije na podlagi Zakona o kontroli cen, za katerega je sicer pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Trenutno so v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o kontroli cen regulirane le še cene določenih učbenikov ter cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizla, razen na bencinskih servisih avtocest in hitrih cest, kjer se cene teh dveh naftnih derivatov od 9. 11. 2016 oblikujejo prosto na trgu. Glede na vaše navedbe pa oceno, da naj AVK te zadeve prouči, moram povedati, da pričakujem, da bomo tudi na osnovi vašega vprašanja dosegli, da bo AVK preveril te vaše trditve. Ministrstvo in vlada ne določa cen utekočinjenega naftnega plina. Se pa strinjam, da je treba konkurenčnost na tem področju pregledati tudi s strani Agencije za varstvo konkurence. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod podpredsednik.
Po vprašanju, ki je bilo pred enim letom, kot sem povedal danes, je potem stekla tudi oddaja. Ena novinarka je potem začela to vprašanje v oddaja Koda. Bila je na sporedu 22. februarja 2018, torej od te oddaje bo čez mesec dni približno 1 leto. Takrat so šli tudi do Agencije za varstvo konkurence. Pojasnjujejo, da se na področju cen utekočinjenega naftnega plina kažejo določena odstopanja. Spoštovani kolegi, stoodstotno dražji plin! Revežem, katerim pravite, da ste jim za 29 evrov dvignili plače in ki danes plačujejo ogrevanje za enosobno, dvosobno stanovanje po 150 evrov na mesec. Dvojno ceno ogrevanja plačujejo zaradi tega, ker pred nami, pred našimi očmi se dva ponudnika delata norca, se kartelno dogovorita o neki ceni; in državljani plačujejo stoodstotno dražje ogrevanje zaradi dveh ponudnikov. Pristojnosti obeh ministrov nista tisti, o katerih sta govorila, se strinjam v tem delu odgovora, ampak vlada imenuje tudi v svet te agencije svoje člane. Upam, da po enem letu, odkar smo ugotovili, kar bi agencija morala sama ugotoviti, to je njihovo delo, bi morali vsi odstopiti, če bi mene vprašali. Tu gre po mojem mnenju za eno največjih odkritij, kar jih je bilo v samostojni Sloveniji, gre za milijardno krajo, po vsej verjetnosti, denarja državljanom in gre za nepopolno konkurenco, ki se je razvila. Mislim, da gori ne ena rdeča luč, ampak nekaj gorečih luči, če želimo narediti nek preskok in te monopole pa tudi kartelne dogovore na tem področju odpraviti. Spoštovana ministra, upam, da boste na vladi o tem govorili, da boste tudi pritisnili na svet agencije in agencija tudi na direktorja agencije, in da se bodo ti postopki po enem letu v agenciji končno začeli. Najlepša hvala za tisti del odgovora, ki je v vajini prisotnosti.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi kateri od prisotnih ministrov še kaj dodati k tej dodatni zahtevi? Ne.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod podpredsednik.
Na podlagi 246. člena Poslovnika Državnega zbora bi naprosil vse kolege in kolegice tukaj, tako na najbolj levi kot zmerno levi pa na sredinskem delu, da mi skupaj daste podporo, da odpremo razpravo na eni od naslednjih sej, ker mislim, da gre za eno največji odkritij, kar se tiče kraje državljanov. Za to odkritje niste krivi vi, mogoče sedanja vlada, ampak gre za neko zelo logično posledico neuspele tranzicije in nekega trga, ki ni uspel postaviti popolne konkurence na tem področju. Upam, da lahko skupaj naredimo nek korak naprej, da državljanom ravno sredi kurilne sezone poslušamo zmanjšati ceno in preko Agencije za varstvo konkurence pritisnemo na ta dva ponudnika ali pa spustimo nove ponudnike tudi iz tujine, da vzpostavimo vsaj del te konkurence. In seveda kazen za oba ponudnika, ki mora biti temu primerna. Spoštovane kolegi in kolegice, jaz vas prosim, naj povem, da so novinarji nekako ugasnili, nekaj državljanov je potem pisalo naprej na RTV Slovenija, po tej oddaji niso več dobili nobenega odgovora, tudi te novinarje so utišali v zadnjih mesecih, tako da se ta zgodba ni nadaljevala. Sam bom to zgodbo nadaljeval, zdaj pa vas prosim, ali me boste jutri na glasovanju podprli, da skupaj pripeljemo to zgodbo do končnega epiloga. Mislim, da se zavedate, da se pri enem evru na liter utekočinjenega naftnega plina za ogrevanje v Nemčiji na današnji dan cene gibljejo, odvisno od dežel, od 0,38 do 0,52 evra na liter. Upam, da se zavedate, da lahko skupaj vsaj državljanom omogočimo skoraj polovico cenejše ogrevanje samo zaradi teh dveh ponudnikov, ki imata, izgleda, dogovorjen dogovor. Mislim, da je ta sum, ki ga ves čas ponavljam, resno utemeljen in agencija v enem letu svojega dela ni opravila. Toliko. Upam, da je slišala ministrica za infrastrukturo. Mogoče je to del vaše pristojnosti. Ministrica, upam, da tudi vi slišite in da boste tudi vašim poslanskim kolegom in kolegicam dali zeleno luč, da nam pomagajo pri razjasnitvi tega problema v Sloveniji, ki je akuten in nenormalen. Mislim, da tudi tisti, ki se ukvarjate specialno bolj z upokojenci in državljani, ki so na robu preživetja, le-tem lahko z enim glasovanjem ali pa z dvema omogočimo neko pot, nek proces, ki bi se preko agencije mogoče lahko zgodili; in s pritiskom na oba ponudnika, da znižata dogovorjene cene. Najlepša vam hvala in vse dobro.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Poslanka mag. Meira Hot bo postavila ustno poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
Izvolite.
MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.
Spoštovana gospa ministrica, problematika priobalnih hitrih cest H6 Jagodje–Lucija in H5 Koper–Dragonja se vleče že vrsto let. Hitra cesta H5 je v prostorskih načrtih in Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030 mišljena kot glavna servisna tranzitna cesta med Koprom in Dragonjo, medtem ko je v istem programu hitra cesta H6 namenjena razbremenitvi prometa ter dokončni povezavi priobalnih mest. Naj spomnim, da je piranski občinski svet leta 2016 soglasno sprejel sklep, s katerim je zahteval ustavitev postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja za hitro cesto H6, ter skupaj s krajani in z vsemi občani močno nasprotuje izgradnji tega odseka. Zakaj je temu tako? Izgradnja hitre ceste H6 bi nedvomno še dodatno bremenila okolje, predvsem pa bi v celoti pomenila devastacijo in uničenje celotne strunjanske doline, ki je dejansko naravna dediščina občine Piran. Še več, cesta H6, takšna, kot je trenutno zamišljena, bi z vsemi viadukti, tuneli in ostalimi spremljevalnimi gradbeni objekti močno uničila in degradirala celotno območje, kjer bi tekla predvidena trasa, še posebej pa širšo dolino Lucije. Ker obstoječi načrti za izgradnjo trase niso vključili ustrezne prometne rešitve ceste proti mejnemu prehodu Sečovlje, temveč se trasa konča v središču naselja, bo to vsekakor povzročilo izjemno obremenitev v prostoru ter gnečo.
Kot nedvomno veste, v času vrhunca poletnih dopustov, ko se večina turistov vali preko teh dveh cest do Hrvaške, prihaja do neznosnih zastojev in kaosa na obalnih cestah. Ne samo da sta povezovalna cesta med Izolo in Sečovljami ter okolje preobremenjeno, tudi domačinom in lokalnemu prebivalstvu je življenje v poletni sezoni močno oteženo. Domačinom je tako skorajda onemogočen dostop do doma in kmetijskih posesti, v kolonah pa čakajo tudi po več ur, čeprav se vozijo iz službe domov. Izgradnja ceste H6 bi poleg teh neznosnih pogojev povzročila še dodatne zastoje in še dodatno otežila življenje domačinov. Zato takšna rešitev ni sprejemljiva in ne rešuje nobenih dosedanjih problemov. Peter Gašperšič, vaš predhodnik, je v podobnem poslanskem vprašanju in na nekaterih srečanjih med predstavniki Občine Piran, Darsa in ministrstva odgovoril, da bo dinamika izvedbe teh dveh cest prilagojena na način, da se najprej izvede povezava Dragonja–Koper, torej H5, in šele nato se bo nadaljevala gradnja hitre ceste Jagodje–Lucija, torej cesta H6.
Na podlagi navedenega vas sprašujem naslednje:
Ali ni smotrno, da se morda v celoti opusti trenutni projekt in gradnja ceste H6 Jagodje–Lucija, vse napore pa se vloži v čimprejšnjo izgradnjo ceste Koper–Dragonja, ki je za razliko od prej omenjene smotrna in bi rešila vprašanje tranzitnega prometa, ki hudo obremenjuje občino Piran?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala.
Spoštovana poslanka, kot ste omenili že sami, Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030 predvidevata izgradnjo obeh omenjenih hitrih cest: Koper–Dragonja in Jagodje–Lucija. Ustrezna pretočnost za daljinski promet proti hrvaški Istri pa tudi za ciljno izvorni promet v Kopru bo zagotovljena z ustrezno cestno povezavo, ki se bo od obstoječe obalne ceste odcepila na območju Bertokov in potekala proti Dragonji. Na tej trasi je zlasti pomembna in prioritetna gradnja obvoznice Šalara, ki bo odpravila čezmerne emisije in zagotovila ustrezne razmere v bivalnem okolju. Hitra cesta proti Luciji pa bo izboljšala neustrezne prometnotehnične in prometnovarnostne razmere na obstoječi cesti, na kateri dnevni obseg prometa presega njene zmogljivosti. Ocenjujem, da je pomembnim turističnim središčem na slovenski obali treba zagotoviti boljšo dostopnost in boljše prometne pogoje. Nikakor pa si ne želim, da bi območje med Koprom in Lucijo še dodatno obremenili s tranzitnim prometom. Upoštevali bomo voljo in zahteve lokalnih skupnosti ter lokalnih prebivalcev s prioritetno izgradnjo cestnih povezav, ki bodo območje med Koprom in Lucijo razbremenili motečega daljinskega prometa. Jasno pa je treba povedati, da je za gradnjo hitre ceste Jagodje–Lucija, že odkupljena večina potrebnih nepremičnin in tudi izdelana projektna dokumentacija. Ker da je bilo lokalno okolje seznanjeno z načrtovanim projektom že v postopku umeščanja cestne trase v prostor, pa je škoda, da se prioritete gradnje niso uskladile pravočasno, da bi se pristopilo k odkupom nepremičnin in pripravi izvedbenih projektov tako, da bi v nadaljevanju lahko tekoče sledile nadaljnje aktivnosti gradnje hitre ceste.
Jasno pa moram povedati, da na cesti G2-111 od Jagodja do Lucije Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo načrtuje za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti naslednje ukrepe: ureditev krožnega križišča Lucija. Dela, katera že izvaja podjetje Grafist, bodo zaključena predvidoma do konca januarja. Pogodbena vrednost del znaša slabih 400 tisoč evrov in na podlagi predhodno podpisanega sporazuma o sofinanciranju jih financirata naša direkcija in občina; direkcija v višini 268 tisoč evrov in občina v višini 130 tisoč evrov. In ureditev krožišča Strunjan: v križišču cest Jagodje–Valeta, Strunjan–Vila Tartini in Strunjan–Kavarije. Dela v vrednosti slabih 561 tisoč evrov izvaja podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o., zaključek del pa je predviden v mesecu aprilu letošnjega leta.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Imate besedo za dopolnitev.
Izvolite.
MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Spoštovana ministrica, zelo me veseli, da boste upoštevali predloge lokalnega okolja in da boste storili vse, da bo trasa Koper–Šmarje–Dragonja prioritetno izpeljana.
Ker smo prej že omenjali, da je okolje zelo preobremenjeno v času poletne sezone, me zanima:
Ali so predvideni še kakšni dodatni ukrepi poleg teh, ki ste jih ravnokar našteli, proti mejnemu prehodu Sečovlje v času poletnih počitnic, da bi ta obremenitev bila karseda najmanjša?
In v tem kontekstu bi imela podvprašanja. V preteklosti so občina in tudi družbene iniciative predlagale, da bi se določena lokalna cesta, ki je v tem trenutku v bistvu namenjena kmetijskim namenom, morda preuredila oziroma da bi se namembnost preuredila in da bi se ta cesta nekako namenila lokalnemu prebivalstvu, ki v času hude poletne sezone in gneče ne more priti do lastnih domov. Oni so tam v kolonah po štiri, pet ur, ker enostavno ni nobenega odseka, da bi prišli do svojih domov.
Ali obstaja kakršnakoli opcija, da bi se ta lokalna cesta, ki je trenutno namenjena za kmetijske namene, namenila lokalnemu prebivalstvu?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Kar se tiče tega dodatnega vprašanja, omenjena dostopna cesta do stanovanjskih objektov je v lokalni pristojnosti, zato v tem trenutku težko govorim, kako in kaj bi se stvari dalo urediti. Če je to pobuda iz vaše strani, bomo preverili, kakšna je možnost, da se te stvari uredijo tako, da bodo lokalni prebivalci čim bolj zadovoljni, ker se zavedamo, da je res v poletnih mesecih malo pred in malo po sezoni obremenitev na tem območju res velika.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
Izvolite.
BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo.
Spoštovani gospod minister, name so se obrnili s Ptuja in okolice starši, ki zaradi nizkih prihodkov iz zaposlitve, brezposelnosti oziroma bolezni in tudi drugih obremenitev prihodkov ne morejo poravnati pogodbenih obveznosti do izbranih vrtcev in šol, ki jih obiskujejo njihovi otroci. Za ilustracijo problematike naj navedem, da imajo ptujski vrtci za 100 tisoč evrov takšnih dolgov. Tako so starši poleg revščine in vsakdanje prikrajšanosti v prizadevanju, da bi svojim otrokom nudili kolikor se le da prijetno in brezskrbno otroštvo, soočeni še s strašanskimi dolgovi in grožnjami izvršbe.
Glede na ta podatek in to, da ste koalicijske stranke v koalicijsko pogodbo zapisale, da bomo zagotovili več sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanje na raven 6 % BDP in da bomo zastavili program brezplačnega vrtca, za kar si prizadevamo tudi v Levici, vas sprašujem naslednje:
Zanima me število družin, ki jim je priznana stoodstotna oprostitev plačila vrtca iz naslova prenizkega dohodka na osebo; in število otrok, ki jim je iz istega naslova priznana polna subvencija za malico?
Kakšna je skupna vsota vseh dolgov na državni ravni, ki jo starši in skrbniki dolgujejo vrtcem in šolam?
Kako nameravate reševati problematiko plačilne nezmožnosti staršev in skrbnikov v primeru zapadlih dolgov do vrtcev in šol glede na to, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb po 56. členu Ustave Republike Slovenije?
Kako in kdaj nameravate uresničiti določilo o programu brezplačnega vrtca iz koalicijske pogodbe?
Rad bi vas spomnil na to, da ste tudi na hearingu dejali sami, da si boste prizadevali za brezplačni vrtec.
Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje, dragi poslanci! Najlepša hvala za to vprašanje.
Mislim, da imamo skupna prizadevanja in to, kar ste opisali, so življenjske situacije, ki so pravzaprav najbolj tragične. Če vam najprej odgovorim na vaše prvo vprašanje, koliko je teh otrok. 3 tisoč 200 otrok je tistih, ki ima popolnoma opravičeno plačilo vrtca. To je, če hočete z odstotkom, okoli 4 % vseh otrok. Drugo, kar ste spraševali, koliko je skupna vsota vseh zapadlih dolgov, moram reči, da te vsote nimamo, ker, kot veste, so vrtci konkretno v pristojnosti občin in občine predvsem zbirajo te podatke. Opisali ste situacijo, torej poslabša se gmotni položaj, ljudje zbolijo, jasno, kot ste sami rekli, za svoje otroke želijo najbolje poskrbeti. Bi jih na nek način pozval, da takoj gredo na center za socialno delo, da se na centru za socialno ugotovi novo stanje, kajti na podlagi novega stanja, ki je in se lahko ugotovi na centru za socialno delo, se potem izdajo povsem drugačne odločbe tudi glede plačila vrtca. Naj ljudje, ki so se znašli v stiski, res ne odlašajo s temi dejanji. Kar pa se vrtcev tiče sistemsko in občin, so pa med tnalom in nakovalom. Eno je tisto, ko nekdo res ne zmore – zaradi bolezni, zaradi gmotnega položaja ali socialnega položaja –, ampak drugo pa je preprosta plačilna nedisciplina, ko bi vendarle nekdo zmogel, pa samo zamuja s plačilom računa za vrtec.
Moram reči, da se ravnatelji v tem vmesnem času niso prav posebej na nas obračali, čeprav imamo redno komunikacijo z njimi; imamo pa neke ankete, ki smo jih delali v preteklih letih in ki nam kažejo, da okrog 21 % staršev zamuja. Govorim o tem, da zamujajo s plačilom. In tu se potem vrtci, ki morajo biti tudi likvidnostno primerni, znajdejo med tnalom in nakovalom, ko na eni strani morajo sami biti likvidnostno operativni, morajo imeti likvidnost, in na drugi strani starši ne morejo ali pa ne plačajo. To je neka taka situacija, ki za nikogar ni prijetna in je ena od tistih situacij, ki si jih najmanj želimo. Potem je v javnih vrtcih in tudi v zasebnih, tistih, ki so vrtci, da niso samo varstvo, kot temu po domače rečemo, torej v vseh tistih, ki imajo vzgojni program, moram reči, da je kvaliteten, kar seveda stane, in to je vedno obremenitev za starše. Za tiste, ki ne zmorejo, obstaja vedno tudi možnost odpisa dolga. Za to se vrtci lahko odločijo, vrtci dajo potem tudi pobudo, potem se daje mnenje centra za socialno delo in temu primerno se staršem, ki tega ne zmorejo zaradi gmotnega položaja, dolg lahko tudi odpiše. In zadnje, kar ste spraševali, kar se tiče brezplačnih vrtcev. Pravilno ste me citirali, res sem rekel, da bomo šli v tej smeri. Mi smo nekaj korakov naredili, ampak razumeti pa morate, da predvsem zaradi finančne zahtevnosti tega koraka ne moremo narediti naenkrat. Zato v tem trenutku načrtujemo, ne znam tega niti lepo slovensko povedati, ampak grdo se temu reče roll-out, torej da bomo postopoma lahko prišli do tega cilja, kar pa je naš skupni, brezplačni vrtec. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Imate besedo za dopolnitev zahteve.
Izvolite.
BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica) Hvala za besedo.
Jaz bi rad samo dopolnil zadevo. Na to so me tudi starši opozorili, da veliko staršev ne upa oziroma jih je sram, ker se bojijo, da bodo stigmatizirani potem še njihovi otroci, in potem ne gredo na center oziroma se ne prijavilo za te vrste pomoči, ki so jim na voljo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Naslednji bo postavil vprašanje poslanec Gregor Perič, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
Izvolite.
GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, gospa ministrica!
Moje vprašanje je povezano na neko okoliščino, vezano na cestni promet. Leta 2016 je prejšnja vlada sprejela Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cesti. Ta pravilnik temelji na spremembah, ki so bile še pred tem sprejete v okviru Zakona o pravilih cestnega prometa in se dotika tudi ene okoliščine v zvezi s križišči, kjer bi bilo možno, torej zakon in pravilnik to možnost dajeta, hipotetično oziroma eksperimentalno, pri rdeči luči v križišču zavijati desno. Ta možnost ni nek unikum. Poznali so jo tudi pri nas v Sloveniji že v preteklosti, potem je bila ukinjena. Poznajo jo še številne druge države po svetu, tudi v Evropi, in ima številne koristne vidike, predvsem z vidika pretočnosti prometa. in so torej pomembne zato, da se zlasti v konicah, zlasti v mestnih jedrih oziroma na vpadnicah, kjerkoli naletimo na tovrstna križišča, pritisk prometnih tokov zmanjša. Seveda je tukaj še dodaten vidik – ekološki. Gre za manj ustavljanja vozil, kar posledično pomeni manj emisij in manj obremenjevanja okolja.
S tem v zvezi imam za vas, spoštovana ministrica, dve kratki vprašanji:
Ali lahko pričakujemo uvedbo takšnega režima tudi pri nas, bodisi testnega bodisi posledično tudi trajnega?
Ali je za uvedbo takega režima treba morda sprejeti še kakšen dodaten podzakonski akt poleg že obstoječega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cesti?
In če da, v kolikšnem časovnem okviru lahko predvidevamo, da bi do takih testnih postavitev lahko prišlo?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala, spoštovani poslanec.
Kot sem se podučila na ministrstvu oziroma kot so me podučili sodelavci, bi bilo za uvedbo prometne ureditve, to je vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, treba v Zakonu o pravilih cestnega prometa predpisati pravila ravnanja udeležencev cestnega prometa ob takšnih situacijah. Potrebna je sprememba zakona in tudi sama podpiram idejo, ki ste jo dali na mizo, če lahko tako rečem. Na Ministrstvu za infrastrukturo smo že začeli s pripravo sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa. Ni to edina stvar, ki bi jo v tem zakonu spremenili, tako da težko zdaj kratkoročno napovem, da bo to rešitev; ampak vsekakor je naš cilj, da bi ta zakon oziroma nekaj sprememb v tem zakonu sprejeli v letošnjem letu. Ali ta predlog stoodstotno v zakonu bo ali ne, bo odvisno samo od analize, ki bo na mizi, predvsem z vidika varnosti. To bo moje vodilo pri spremembah zakona. Stoodstotne zagotovitve, da to bo vključeno v spremembo zakona, vam ne morem dati, dala pa sem vam besedo, da se s tem na ministrstvu ukvarjamo, da jaz osebno takšno rešitev podpiram. Seveda pa želim imeti na mizi argumente za in mogoče tudi proti, preden se za takšno stvar odločimo.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev zahteve.
Izvolite.
GREGOR PERIČ (PS SMC): Najlepša hvala za besedo in tudi za odgovor. Hvala tudi za dodatne okoliščine.
Če sem prav razumel, je treba tudi dopolniti obstoječi zakon, zlasti z vidika varnostne ureditve. Ko sem se nekoliko poglobil v to tematiko, sem opazil, da so tudi naši severni sosedje v Avstriji določili tri križišča v okolici Linza, kjer bodo testno preverili tovrstno rešitev. Morda bi bilo dobro tudi na podlagi njihovih izkušenj in prakse pogledati in primerjati, tudi z vidika urejanja teh varnostnih vidikov v okviru zakona. Če vzamemo prakso iz ZDA, oni imajo recimo to logiko povsem obrnjeno na glavo. Mi bi morali na določenem križišču to izrecno dovoliti, v ZDA je pa to izrecna prepoved. Vsa križišča omogočajo zavijanje desno ob rdeči luči, razen tistih, na katerih je to izrecno prepovedano oziroma ni mogoče. Zagotovo se strinjam, da je varnostni vidik v tem kontekstu zelo pomemben in da niso vsa križišča primerna za uvedbo take ureditve, zlasti ne tista, kjer je preglednost slabša in se potem poslabša tudi varnost šibkejših udeležencev v prometu, torej kolesarjev in pešcev.
Če razpolagate s to informacijo, bi vas vprašal:
Ali imate mogoče kakšne povratne informacije tudi s strani upravljavcev naših cest v tem kontekstu?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: V tem trenutku s tem ne razpolagam, lahko pa vam, če te podatke imamo na ministrstvu, podatke posredujem.
Pa še enkrat bi želela povedati, da bomo to možnost, to je vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, proučili predvsem z vidika varnosti. Ne da je zakon treba spreminjati zaradi varnosti ob tem, ampak proučili bomo to možnost in vse ostale. Kadar bomo spreminjali Zakon o pravilih cestnega prometa, bo vedno prva stvar varnost v cestnem prometu.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Zvonko Černač bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Samu Fakinu.
Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministru za zdravje, na katerega naslavljam vprašanje v zvezi s čakalnimi vrstami oziroma normalno dostopnostjo do zdravstvenih storitev.
Izboljšanje makroekonomskih kazalcev in gospodarska rast v zadnjih petih letih sta pripomogla tudi k temu, da so bistveno porastli prihodki zdravstvene blagajne oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Večina prihodkov se namreč nateče iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se je priliv zaradi večjega števila zaposlenih v zadnjih letih povečeval; v lanskem letu celo za 207 milijonov evrov, tako da so prihodki že skoraj na nivoju 3 milijard evrov. Žal pa tej rasti ni sledila tudi boljša dostopnost do zdravstvenih storitev. Če povečanje prilivov v zdravstveno blagajno v zadnjih letih primerjamo s stroški operacij in posegov, potem bi morali ljudje danes imeti normalno dostopnost do zdravstvenih storitev, in to brez čakalnih vrst. V mandatu Cerarjeve vlade in prejšnje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pa se je zgodilo ravno obratno. Bili smo priča, da je kakovost in dostopnost do zdravstvenih storitev padala, se je poslabševala, čakalne dobe so se enormno povečale. Ljudje so umirali zato, ker niso bili deležni pravočasne zdravstvene oskrbe. Na drugi strani je odličen in predan zdravnik v eni boljših bolnišnic v naši državi umrl zato, ker ga je ustrelil razjarjen pacient, ki bi moral dolgo čakati na operacijo rakavega obolenja. Prejšnja vlada, predvsem pa prejšnja ministrica za zdravje je napačno ocenila stanje in je izhajala iz podmene, da so težave v zdravstvu posledica pomanjkanja denarja. In na tej osnovi si je namesto reforme zdravstvenega sistema, ki bi omogočila boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev vsem, omislila nekaj nepotrebnih, celo neumnih birokratskih rešitev, kot je tista o četrti prioriteti napotnice ter o zagotovitvi dodatnih sredstev, kjer je šlo za neke vrste populističen ukrep, saj ob 3 milijardah sredstev letno nekaj dodatnih milijonov ne more odpraviti temeljnih vzrokov neustreznega stanja v zdravstvenem sistemu. Tako je prejšnja vlada odpravi čakalnih vrst v letu 2016 namenila dodatnih 8 milijonov, leta 2017 še 16 milijonov, 25. 1. 2018 dodatnih 16,6 milijonov, seznam čakajočih pa se je daljšal. 1. 4. lani – 157 tisoč 485 pacientov, od tega dobrih 58 tisoč nad dopustno mejo.
Zanima me:
Kakšno je stanje čakajočih pacientov na dan 31. 12. 2018?
Ali se je to stanje resnično zmanjšalo ali ne?
Koliko je tistih, ki čakajo nad dopustno mejo, na dan 31. 12. 2018?
Ali je zmanjšanje, če je do njega res prišlo, po vašem mnenju posledica teh dodatnih nekaj 10 milijonov evrov, ki so bili namenjeni tem namenom?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Gospod poslanec, hvala lepa za vprašanje.
Na uvodu lahko pojasnim nekaj, kar vsi nekako spregledamo oziroma gledamo vstran. Stroški v zdravstvu nastanejo zaradi stroška delovne sile in zaradi materialnih stroškov. Novi pacienti vedno povzročijo dodatne stroške. Dinamika novih pacientov, ki vstopajo v sistem, je jasna. In tukaj velja eno pravilo, da je treba vsako leto povečati program, drugače pride do čakalnih vrst. Za leto 2019, za katero sem odgovoren, lahko rečem, da smo nastavili nekaj sistemskih mehanizmov, za katere upam, da bodo odpravili čakalne dobe na ambulantni specialistiki. Kupili bomo namreč vse prve preglede, ki jih bojo ambulante naredile. Poleg tega smo naredili en sistemski mehanizem, razmerje prvih in ponovnih, niso več plačani od tako imenovanega negovorečega elementa ali pa premalo govorečega. Kar se tiče lanskega leta, je bilo porabljenih od teh 18 milijonov 88 % denarja. V sistem je prišel prepozno, da bi sistem lahko odreagiral. Skoraj do konca leta niso vedeli, koliko naj naredijo. Letos imajo izrecna navodila, da morajo takoj, prvi, drugi mesec začeti s spremljanjem čakalnih vrst in jih intenzivno krajšati. Rekli ste – 207 milijonov denarja. Kam je ta denar šel? V začetku leta smo se z zdravniškim sindikatom pogajali o povišanih plačah in tam je ta denar. Nepričakovano se je dvignil bolniški stalež, ker se ljudje pozno upokojujejo, tudi bolj hodijo v bolniški stalež. V mojih časih – 2 tisoč čakajočih nad 1 leto v bolniškem staležu, zdaj jih je že 7 tisoč, in to stane. Vsako leto je za 30 milijonov evrov novih zdravil. V letošnjem letu smo si pri skrajševanju čakalnih dob otežili posel s tem, da smo dali za večje plače, ki jih delavci tudi potrebujejo, in skozi se lovi to ravnotežje. Jaz se redno sestajam z direktorji treh največjih bolnišnic, ki pomenijo 70 % programa slovenskih bolnišnic mesečno, prav zato, da smo fokusirani na skrajševanje čakalnih dob. Ja, konec leta 2018 so čakalne dobe bile manjše. To lahko vsak mesec spremljate po izvajalcih, po strokah v brošuri Inštituta za varovanje zdravja. Vendar pa sistem ima neko svojo kapaciteto. Predvsem pa nas moti dejstvo, da govorimo o standardih in normativih. Odločanja, koliko naj ena ambulanta, en specialist naredi, ne prepuščamo niti Zavodu za zdravstveno zavarovanje z vlogo aktivnega kupca niti menedžerju, ki razporeja ljudi na delo. Jaz imam včasih vtis, da se s tem delom, z organizacijo, koliko kdo naredi in koliko bi lahko naredil in na kakšen način, malo manj ukvarjamo v menedžmentu. In ves moj fokus je sedajle posvečen sanaciji slovenskih bolnišnic, to je še drugo poglavje, in dostopnosti, to se pravi zmanjševanju čakalnih dob. Praktično ves. Jaz sem klinični center obiskal že petkrat v štirih mesecih in vedno se pogovarjamo o teh in podobnih problemih; enako je z ostalimi bolnišnicami.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev.
Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Minister, niste mi odgovoril na vprašanje.
Jaz bi vseeno rad iz vaših ust slišal, prvič, številko na 31. 12. 2018 vseh čakajočih in tudi tistih nad dopustno mejo.
In drugič, ali je vaša ocena, da je k zmanjšanju res pripomoglo teh nekaj deset milijonov, ki jih je bilo dodatno namenjenih ob velikem populizmu nekaterih v ta sistem, kjer pa govorimo o 3 milijardah evrov denarja letno? Ali je to res pripomoglo?
Prej nisem tega omenil, sicer tudi še prejšnja vlada v odhajanju, ampak vi ste tudi to požegnali, nova vlada je namenila dodatnih 35 milijonov evrov avgusta oziroma septembra v ta sistem. Izključno za skrajšanje čakalnih vrst, je bilo rečeno v parlamentu. Sedaj beremo, da od tega denarja je bilo porabljenih samo 20 milijonov. Če vas prav razumem, niti to ne – 18,8 milijona. In že vlada ni spoštovala sklepa parlamenta, da gre za skrajšanje, ker je že vlada oktobra 7,5 milijonov evrov namenila drugim potrebam.
Katerim? Kaj se je s tem denarjem zgodilo? In zakaj teh sredstev ob treh milijardah, ki so v tem sistemu, ni bilo mogoče porabiti?
Ker če je sredstev v sistemu 3 milijarde, to pomeni povprečno 200–250 milijonov evrov mesečno. Dva meseca je bilo takrat do konca leta, odkar je bil aneks sklenjen, november, december, to je relativno majhen delež denarja. Če bi sistem zaposloval dovolj veliko število strokovnih kadrov, če bi ti ljudje imeli proste kapacitete, če bi bila organizacija dela dobra, verjetno bi se dalo to narediti. Ampak jaz verjamem, da nič od tega ne deluje, in zaradi tega povem, da imam občutek, da tudi vi kot pristojni minister ponavljate napako svoje predhodnice in menite, da je glavni problem v zdravstvu denar, čeprav ste večkrat trdili nasprotno.
Sedaj bi pa vas kot pristojnega ministra za to področje resnično rad slišal:
Kaj je glavni problem v zdravstvu?
In kaj boste storili, da tega problema več ne bo? Da čakalnih vrst ne bo in da bodo ljudje normalno dostopali v prihodnje do zdravstvenih storitev?
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Na žalost ni enega glavnega problema.
Če pa naj začnem, je glavni problem v upravljanju, kako upravljamo in razporejamo ljudi na delo. To je bilo v zadnjih petih, šestih letih malo v stihiji, prepuščeno. Ob praktično neresnem povečanju obsega dela v slovenskem zdravstvu smo povečali število zaposlenih za 4 tisoč. To se pravi, da je nekdo spregledal, da je treba tem 4 tisočim ljudem nekaj dati za delati, če sem zelo enostaven. Hkrati govorimo o strašnem pomanjkanju odlivov v tujino, pa tega nismo preverili s številkami. Jaz se sedajle borim s sindikati, da pridemo do enakih številk – kaj je res in kaj ni res v slovenskem zdravstvu. Nemalokrat se srečam s tem, da mi rečejo – te vaše številke niso točne; čeprav so vzete iz naravnih statistik.
Glede skrajševanja čakalnih vrst morate nekaj vedeti, da smo pri nekaterih čakalnih vrstah poskrbeli, da plačamo vse, brez omejitve; in to se je še vedno obneslo. Če smo imeli planske operacije za srce, če smo imeli to na planu, smo to že nekaj let dali s plana in plačamo vse, tu čakalnih dob ni. Prav tako se znatno skrajšujejo čakalne dobe za dve ključni preiskavi za postavitev diagnoze – za CT in magnet. Samo to se zgodi v treh letih, ko vzpostaviš sistem – plačal bom vse, kar naredite. Sistem preprosto toliko počasi reagira, če ga posebej ne spodbujaš. Ni bil spodbujan v preteklosti. Izjava – jaz se pa z direktorji ne bom ukvarjal bolnišnic; še kako se je treba ukvarjati. Ključna točka je upravljanje. Ali imamo uprave in menedžment v bolnišnicah, ki delujejo usmerjeno? Imajo pa seveda zavezane roke, ker na drugi strani je pa sindikat, ki pravi – standardi in normativi, če pa hočete, da bomo več delali, pa vse v nadurah. In potem se to ne izide. Ne v nadurah, v podjemnih pogodbah, ki so kar precej drage že postale. Če je redna ura 30, 40 evrov, so ure, ki jih posamezne bolnišnice plačujejo za te dodatne programe, tudi 70, 80, 90 evrov, če sploh hoče kdo delati. Sprememba kulture, koliko je treba narediti za redni delovni čas, pa traja nekaj časa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani minister, zelo lepo govorite, zelo lepo vas je poslušati, kot pravljičar.
Ampak zadeva je resna, zadeva je resna. Eno so številke, drugo so pa dejstva. Ne vem, če ste se decembra kaj sprehajali po zdravstvenih ustanovah pa na marsikaterih vratih sredi decembra videli listek – samo nujni posegi. Recimo rentgen, čisto običajna storitev. Od 10., 15. decembra niso več sprejemali rentgena, razen nujnih posegov. Da ne govorimo o tistih primerih, kjer gre za dvoletne ali triletne čakalne dobe. To stanje ni normalno in mislim, da bi moral Državni zbor o tem opraviti razpravo na podlagi 246. člena Poslovnika. Javno razpravo bi morali opraviti; ne pa tako, kot ste imeli prejšnji petek neko zaprto razpravo s predstavniki posameznih političnih skupin v tem državnem zboru. Javnost mora slišati od vas oceno stanja, se pravi sken, in ukrepe, ki jih boste v letošnjem letu sprejeli, da se bo to stanje izboljšalo. Ti ukrepi morajo biti na mizi javno predstavljeni, z vsemi normativni akti in vsem ostalim, kar je potrebno za sprejetje. Kajti v zadnjih 5, 6 letih je v državno blagajno iz naslova obveznega prispevka, za katerega poslušamo, da ga nameravate še dvigniti, ne vem, čemu, priteklo 790 milijonov evrov več denarja. Oprostite, ta denar ni šel v plače, ne se hecati. Ne se hecati. Kam je šel ta denar? V preplačane storitve na eni strani, zdravstveni mafiji na drugi?
Poleg teh nekaj 10 milijonov, ki sem jih prej omenjal, je poseben zakon leta 2016 namenjal pokritju izgub bolnišnic 135 milijonov evrov. 135 milijonov evrov. In zdaj ugotavljate, če sem tu prav prebral, da ta sanacija, s katero naj bi zadeve uredili, ni bila uspešna in da je bilo teh 135 milijonov evrov, če sem prav razumel, vrženih v prazno, da se nič ni spremenilo na bolje. Na drugi strani pa imamo v isti državi, ob istih zakonih, ob isti regulativi, ob isti količini denarja tudi posamezne zdravstvene ustanove, ki nimajo problemov, ki delajo dobro, ki imajo usposobljen zdravstveni kader, ki skoraj nimajo čakalnih vrst. Kako je to mogoče? Kako je to mogoče? Trenutno ste vi odgovorni za to področje in mislim, da se mora Državni zbor o tem čim prej seznaniti. Zato predlagam, da opravimo razpravo o tem vprašanju, kaj boste storili, da se bo to stanje presekalo, da čakalnih vrst več ne bo, da bodo priložnost v zdravstvu videli mladi zdravniki, ne pa da bodo odhajali v tujino, in da bodo vsi ljudje, ki potrebujejo zdravstvene storitve, deležni pravočasne oskrbe. Mislim, da je to vaša dolžnost in tudi vaša naloga, ker iz tega, kar je bilo do zdaj povedanega, ne vemo niti, ali boste ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje in povečali obvezno; ali boste ohranili dodatno pa še povečali obvezno. Ker izjave, ki smo jih poslušali v zadnjih dneh, so bile nekoliko konfuzne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, spoštovani poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Sedaj ima besedo gospa Maša Kociper, ki bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport.
Gospa poslanka, izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani minister!
Problematika, na katero se nanaša moje vprašanje, vam gotovo ni neznana, in tudi moje vprašanje verjetno ni ne prvo in ne zadnje na to temo. Je pa problematika obremenjenosti osnovnošolcev in posledično tudi njihovih staršev očitno zadnje čase vedno bolj pereča, saj o njej vedno pogosteje poročajo tudi mediji. Tudi sama sem mati dveh osnovnošolskih otrok in tudi name so se v zadnjem času obrnili številni starši, ki so prepričani, da nekaj na tem področju ni v redu. Dejstvo je, da je količina informacij in podatkov, ki jo morajo predelati osnovnošolski otroci, zelo velika. Ker so učni načrti zastavljeni zelo ambiciozno, morajo učitelji z obravnavanjem snovi zelo hiteti in kot tudi sami priznavajo, časa za utrjevanje in ponavljanje snovi v šoli praktično ne ostane. Utrjevanje snovi se tako v celoti preloži na popoldanski čas in posledično na breme domačega okolja in tudi staršev. Starši pa smo po sodobnem tempu življenja tudi sami zelo obremenjeni z vedno zahtevnejšimi službami in tudi vedno manj opremljeni za delo z otroki. Prav tako se zdi, da so učni načrti pogosto premalo usmerjeni v to, da bi se skoznje lahko otroke pripravljalo na življenje v tem hitro spreminjajočem se svetu in se jih spodbujalo k samostojnemu in kreativnemu razmišljanju. Najbolj zaskrbljujoče pa se mi zdi to, da so ti otroci ne samo preobremenjeni in v veliki časovni stiski, ampak zlasti tudi v veliki čustveni stiski, kar priznavajo tudi že številni strokovnjaki. Mnenje mnogih je, da k tej čustveni stiski otrok bolj kot domače naloge in morda premalo utrjevanja v šoli prispeva prav sistem točkovanja, ki otroke že pri enajstih letih, nekateri gredo v šolo nekoliko prej, sili v to, da pazijo na sleherno oceno, ki jo dobijo v šoli, samo zato, da bodo čez dolga tri leta, tega obdobja si nekateri otroci še zamisliti ne morejo, lahko nadaljevali šolanje na šoli, gimnaziji ali kakšni drugi šoli, ki jih veseli. Ne samo da so pod stresom otroci, pod stresom so tudi starši, ki menijo, da morajo tudi s svojim delom prispevati, da bodo njihovi otroci imeli priložnost do neke lepše in boljše prihodnosti, zagotovljene s pravim izobraževanjem. Situacija je še toliko težja, če gre za otroke s posebnimi potrebami, ki pa jih je v našem sistemu toliko več.
Zanima me, spoštovani minister:
Ali ste s to problematiko seznanjeni? Kaj v tej zvezi mislite?
Kakšni so načrti ministrstva?
Ali ste seznanjeni s trinajstimi točkami predloga društva Svet staršev in kaj o njih menite?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospod predsednik, ter hvala gospe poslanki za vaše vprašanje.
Če smem od zadaj začeti, kar ste rekli, seveda smo seznanjeni in tudi že imamo datum za sestanek z društvom Svet staršev. Seznanjeni smo tudi z nekoliko bolj poglobljeno analizo aktiva svetov staršev in seveda še z mnogimi drugimi analizami, ki jih imamo na ministrstvu. Te analize so strokovne in prihajajo tudi od staršev, pogosto pa tudi od drugih deležnikov, torej nevladnih organizacij. Od prvega dne, odkar smo na ministrstvu, vodimo z njimi dialog, tako da smo kar relativno natančno seznanjeni z vsemi temi pobudami. Lahko rečem, da me veseli to družbeno zanimanje za izobraževanje, ker je vsak od nas na tak ali drugačen način v to vpet, in prav je, da družba nenehno diskutira o tem, kaj bi pravzaprav v lastnem izobraževalnem sistemu želela. To, kar pravite, vse, od teže šolskih torbic do obremenjenosti kurikulov, do prevelike birokratizacije samega šolskega dela, govorimo o obremenjevanju učiteljev z birokratskim delom, potem preveč obremenitve glede nalog, osredotočanje na naloge in ne na znanje, osredotočanje na ocene in ne na znanje; da, vse to smo detektirali in vse to bomo tudi naslovili. Ob vseh teh pomislekih, ki so stalni, in moram reči, da me veseli, da so, pa je treba poudariti, da je vendarle naš sistem dober, trden, stabilen; in če ga primerjamo tudi z drugimi izobraževalnimi sistemi, daje zelo dobre rezultate. Strinjam se z vami, da mogoče v psihosocialnem položaju oziroma gledano z psihosocialnega vidika mogoče ni vse v redu, da marsikdo doživlja anksioznost in še kako zadevo. Vse to je treba nasloviti.
Zaradi tega Zavod za šolstvo že danes izvaja raziskavo na 3 tisoč respondentih, ki so jo pripravili psihologi, ki želijo ugotoviti, koliko so naši otroci pravzaprav pod stresom, kar posledično potem je vprašanje glede njihove obremenjenosti. Na začetku, ko smo prišli na ministrstvo, smo zagnali neko drugo analizo, in sicer glede obsega domačih nalog, koliko je domačih nalog v primerjavi z nekimi drugimi državami. Glede ur poučevanja vemo zelo natančno. Če gledamo od tistih, ki imajo najmanj proti največ, Slovenija je v skupini tistih držav nekje v isti ravni kot Avstrija ali Finska, ki ima med manj obremenitvami iz obveznega dela šolskega programa. Če samo gledamo po številu ur, niso naši otroci najbolj obremenjeni, ampak ni to edini podatek in ne smemo se nanašati zgolj in samo na ta podatek. Zaradi tega bomo organizirali, v naslednjih tednih bomo s tem začeli in potem kar en lep del leta, eno široko družbeno debato, kjer bi želeli z vsemi deležniki – stroko, učitelji, nevladnimi organizacijami, to kažejo tudi najnovejši trendi, tudi z otroki –opraviti pogovor, govoriti z njimi, s strokovnjaki in tako naprej. Zakaj? Zato, da pridemo najprej do posnetka sistema, ki ne bo temeljil zgolj na mnenjih, ampak bo zelo jasen in bo vsaj približek objektivnega posnetka sistema, kot ga imamo. In na osnovi tega bomo naredili spremembe, ki so, jaz vedno rečem, nujne, ni treba, da so revolucionarne, morajo pa vedno biti evolucijske. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospa poslanka, izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za vaš odgovor.
Absolutno se strinjam, tudi v Stranki Alenke Bratušek si vedno prizadevamo za javno šolstvo, ki pa mora biti kvalitetno in v skladu s trendi, ki se pojavljajo v svetu, zlasti hiter razvoj na področju tehnike, interneta in ostalih, kar nas sili, da ga moramo kar naprej spreminjati in približevati temu, kar se dogaja okrog nas. Tudi velika uspešnost finskega šolskega sistema se kaže tudi v tem, da so tam odprti za to, da svoj sistem spremenijo, kakor hitro se za to pokažejo potrebe. Prav tako se strinjam z vami, da mora imeti prvo mesto pri teh spremembah stroka.
Kar me skrbi in kar bi želela morda, da mi tudi odgovorite, je:
Ali lahko spet pričakujemo leta in leta razprav, preden se bo karkoli zgodilo, ali pa so morda vsaj nekatere spremembe možne v nekem hitrejšem obdobju? Ali bi lahko neka komisija vsaj pregledala obseg učne snovi in iz njega izluščila tisto, kar je najpomembnejše, in tako v nekem dogovoru zmanjšala obseg snovi?
To bi se mi zdela ena rešitev, ki morda ne potrebuje dolge razprave. In en razmislek o tem točkovalnem sistemu, ki otroke ne glede na to, ali so bolj nadarjeni za matematiko, glasbo ali za kakršnokoli drugo dejavnost, postavlja vse na isti imenovalec in jih ne glede na njihov psihofizični razvoj sili v to, da z vsako posamezno oceno že pridobivajo neko breme za svojo prihodnost; pa bi morda v drugi situaciji naredili sprejemni izpit brez težav in se vpisali na šolo, ki si jo želijo, in tudi opravljali poklic, ki si ga želijo. Lepo prosim za dopolnitev, kaj bi se pa dalo v nekem hitrem času pričakovati.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa tudi za to dopolnilno vprašanje.
Definitivno je neke stvari mogoče narediti hitreje kot druge. Samo za informacijo, pa naj to ne zveni, da bo to trajalo do takrat, ampak našemu ključnemu strateškemu dokumentu, ki ga imamo in ga je sprejel in tudi naslednjega bo sprejel Državni zbor, torej Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, veljavnost poteče 1. januarja 2021. Do takrat mora biti celotna zadeva končana oziroma nova pripravljena in vsa sprememba zakonodaje, če bomo do te spremembe zakonodaje tudi prišli, sprejeta v letu 2020. Ampak tisto, kar se da pa hitreje, so pa recimo spremembe pri učbeniški politiki. Učbeniška politika je ena od tistih, ki obremenjuje težo torbic in ni mogoče toliko interaktivna kot digitalna gradiva in tako naprej. To je nekaj, kar bi lahko dosegli prej. Veliko vprašanje je tudi glede na to, da letos delamo poskus v NPZ-jih, na katere ste aludirali. Kako najbolj optimalno narediti NPZ, za to ne rabimo dolgih, večletnih analiz, ampak to lahko relativno hitro naredimo. Naslednje vprašanje je dejansko vprašanje tudi pri ocenjevanju, ali številske ocene ali opisne ocene, ali sploh ocene pri nekaterih predmetih. Tudi to ne potrebuje nekih dolgih analiz.
So stvari, ki jih je mogoče narediti hitreje; so pa stvari, če govorimo zdaj o neki malo bolj celokupni prenovi. Zakaj? Ker se bomo morali vprašati, kaj so poklici prihodnosti? Vprašati se bomo morali, kaj bomo delali čez 10, 15 let; in to je pravzaprav ključno vprašanje, ki ga imamo pred sabo. Vsak šolski sistem, kot veste, je dolgostezen in preden nekdo vstopi in izstopi iz šolskega sistema, pogosto mine tudi 20 let. In 20 let šolanja, zato je treba neke stvari, neke trende vnaprej anticipirati in sistem temu primerno prilagajati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister. S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na vprašanje gospoda Borisa Doblekarja ministru za notranje zadeve.
Izvolite.
BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani minister za notranje zadeve gospod Poklukar, jaz se bom dotaknil neke teme v poslanskem vprašanju, s katero so se name že večkrat pred časom in tudi še sedaj obrnili državljanke in državljani oziroma, bolje rečeno, občanke in občani, kajti problematika pomanjkanja policistov oziroma kadrovski manko se predvsem pozna po samem terenu, ne toliko v pisarnah po vsej verjetnosti. V občinah, kjer so bila po policijskih postajah opravljena zmanjšanja policistov, kriminalistov, dežurnih policistov in tudi nekje po državi tudi patrulj, nekatere so bile ukinjene, nekatere zmanjšane, tukaj potem občani občutijo to pomanjkanje. Ni vedno to, da bi občani ali pa uporabniki policijskih storitev le kritizirali policijo, ampak je problematika, ker je premalo policistov in enostavno to občutijo tako, da se vodje policijskih okolišev ne ukvarjajo več toliko s samo preventivo, niso toliko v stiku z ljudmi, kot so bili pred tem. O vsem tem stanju, kakršno pač je, bi tudi želel slišati od vas, ki ga verjetno zelo dobro poznate. Zavedam se, da ste neko stanje podedovali kot nov minister in da se trudite, da boste vzpostavili sistem do takšne mere, da bo ustrezal vsem nam v Sloveniji.
Vprašal bi vas:
Kakšno je trenutno stanje v policiji z vašega vidika kot ministra po posameznih policijskih upravah in po posameznih policijskih postajah po Sloveniji?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod minister, izvolite.
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
Spoštovani gospod poslanec, res je, policija se sooča, skoraj tisoč policistov in policistk manjka v slovenski policiji. Na dan 1. 1. 2019 je bilo v policiji zaposlenih 8 tisoč 117 uslužbencev, od tega 6 tisoč 576 na osmih policijskih upravah. V vseh upravah, razen na Policijski upravi Ljubljana in Policijski upravi Murska Sobota, je kadrovska zasedenost glede na sistematizacijo delovnih mest pod 80 odstotki. Na trenutno kadrovsko zasedenost je predvsem vplival varčevalni ukrep v zadnjih devetih letih, tako imenovani ZUJF, kjer se je zaradi ukrepa prepovedi zaposlovanja v celotnem javnem sektorju od leta 2010 do 2015 število zaposlenih v vsem tem obdobju zmanjšalo za okoli tisoč zaposlenih. Policija se je prilagodila z vzpostavitvijo internega kadrovskega načrta po policijskih upravah. Ti temeljijo na številnih kazalcih, predvsem pa na operativni problematiki policijskih postaj. Reševanje te kadrovske problematike je vzpostavljeno glede na prioritete zaposlovanja po policijskih upravah, predvsem pa tudi po policijskih postajah, s poudarkom tam, kjer je najslabša zasedenost; predvsem pa tudi na šengenskih postajah varovanja meje dopolnjujemo v skladu z načrtom, ki ga policija tudi izdela. Glede na trenutno kadrovsko stanje ocenjujem, da je delo na terenu normalno in poteka nemoteno.
Ukinilo se je tudi nekaj dežurstev na policijskih postajah, predvsem tistih, ki imajo tehnično varovanje, in smo ga tudi zagotovili. Predvsem se dežurstvo ukinja tam, kjer ni prostorov za pridržanje. Vse ostalo pa je na ta način pridobljenih policistov 70, število zaposlenih na teh delovnih mest pa 80, tako da smo s tem ukinjanjem dežurstev povečali število patrulj. Na področju varnosti ljudi in premoženja v lokalnih skupnostih se zmanjšuje število policistov, vendar sama varnost zaradi tega po občinah oziroma po policijskih okoliših ni ogrožena. Moram povedati, je Ministrstvo za notranje zadeve skupaj s Policijo pristopilo k aktivni politiki zaposlovanja, to se je že videlo na zadnji Infomativi na Gospodarskem razstavišču, kjer je zelo proaktivno policija nastopila do mladih ljudi, katere želimo zaposliti v policiji, proaktivno tudi nastopamo na šolah, kjer predstavljamo policijski poklic. Pričakujem, da tudi s socialnim sporazumom, ki smo ga podpisali z obema sindikatom in ga bomo tudi udejanjili, izboljšamo status policista tudi na tem materialno-finančnem področju. Kar se tiče kadrovskih težav, jih skušamo ublažiti tudi z mobilno policijsko enoto s prisotnostjo na terenu. Leta 2012 je bila uvedene prva tako imenovana mobilna policijska postaja. V začetku decembra lani smo v operativno uporabo uvedli še drugo mobilno policijsko postajo, ki pa deluje na področju Policijske uprave Novega mesta oziroma v Beli krajini. Ker so aktualne razmere v zvezi s problematiko migrantov v letu 2019 še vedno aktualne, velik del policistov napotujemo tudi na varovanje šengenske meje iz tistih policijskih uprav, ki so manj obremenjene. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, izvolite.
BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa, gospod minister, za kar podrobne odgovore, kar sem jih tudi nekako pričakoval.
Pa kljub temu bi dodatno vprašal oziroma izpostavil neko skrb, če boste mi želeli odgovoriti oziroma če boste vedeli. To ukinjanje dežurstev od petih popoldan do petih zjutraj se predvsem kaže tudi v problemu, da po mnogih policijskih postajah ni več tiste varne točke, ki je bila tudi določena, ko je ta status policijska postaja pridobila. Ponekod po državi so zelo velika območja, kjer se žrtve nimajo kam zateči. To ljudje dejansko pogrešajo. Kadrovske težave, ki so nastale z ZUJF-om, nekako rešujete, nekako se to rešuje, pa kljub temu je še vedno manko tisoč policistov, to je velika številka. Verjamem in vem, ker tudi slišim s samega terena, verjetno se tudi vi zavedate, da so ti policisti, ki so na terenu, močno preobremenjeni. In tudi ta manko vodij policijskih okolišev, ki so se dejansko z ljudmi ukvarjali na terenu, se je zmanjšal za okoli 50 %. In te preventive, ki je bila nekoč, od prometne varnosti do drugih preventiv, ki je bila vzpostavljena, sedaj ni več. Rešuje se težave tudi z rezervnimi policisti, ki imajo dvomesečno izobraževanje, nekakšen šnelkurs, in potem pridobijo tudi pooblastila. Seveda pa sami vsega ne smejo delati. In potem je spet ta policist, ki je s tem dežurnim, prav tako zelo obremenjen. Tudi ta oddaljenost, policisti se vozijo iz Murske Sobote v Koper in tako naprej, se mi zdi zelo problematična. Bi prosil še nekaj odgovorov, malo pojasnil, če lahko.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod minister, beseda je vaša.
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa.
Res je, mnogo policistov se na svoje delovno mesto vozi tudi iz bolj oddaljenih krajev. Taka je tudi realnost in policija ima tudi pri tej mobilnosti prioriteto, da počasi te ljudi vrača tudi v svoje domače okolje v skladu z njihovim načrtom dela v policiji. V zvezi z varnimi točkami, se strinjam, da ukinjanje dežurstev pomeni tudi to. Vendar moramo vedeti, da tam, kjer so policijske pisarne, dosegljivost policistov v nekem določenem času je, to je v skladu z urnikom in načrtom. Jaz sem bil na slovenskem Unicefu na obisku in sem o teh varnih točkah poslušal mnogo dobrih stvari. In tukaj ni samo policija tista, ki bi imela varno točko, ampak je treba vzpostaviti v Sloveniji te varne točke še kje drugje, ne samo na policiji. Vedno ko se bo poklicalo na število 113, mi verjemite, da bo policija ukrepala. Ko smo se pogovarjali tudi o tem, da je manko skoraj tisoč policistk in policistov, res je. Ta številka je velika, jo poskušamo tudi nadoknaditi in na ta način povečati.
Tudi za delovna mesta v policiji so stalni razpisi in se v policiji službo tudi hitro dobi. Mladi ljudje so povabljeni v policijo, vendar moramo vedeti, da poklic policista zahteva šesto stopnjo oziroma višjo šolo oziroma višjo izobrazbeno stopnjo. Poklic nadzornika državne meje pa peto stopnjo izobrazbe. Tukaj gre za še dodatno izobraževanje. Je pa res, da vse te nadzornike državne meje lahko tudi došolamo na Policijski akademiji v Tacnu. Kar se tiče dela policistov v policijskih okoliših, je že lani moja obvezna usmeritev policiji bila, da povečajo delo v lokalni skupnosti, kajti ravno v lokalni skupnosti je policija najbolj učinkovita, ko preprečuje huda kazniva dejanja, kot so na primer zoper premoženje, pa tudi tisto, pri čemer nas vse stisne pri srcu, to so otroci in mladostniki, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj. Hvala lepa.
BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala, minister, še za dodatna pojasnila in odgovore.
Jaz verjamem in tudi z odgovorom sem videl, da stvari dobro poznate in da peljete zadevo v pravo stran, ampak kljub temu nisem dobil čisto vseh podrobnih odgovorov, da bi bil popolnoma z njimi zadovoljen, seveda tudi čas ne dopušča, tudi to je eden od razlogov. Čeprav se trudite in želite izboljšati stanje, da se tudi zaposluje nove policiste, omenil ste sejem, kjer ste promovirali delo policije in nove zaposlitve, kjer se vabi nove kadre, mislim, da bi bilo treba opraviti razpravo o tej dokaj problematični zadevi, ker očitno boste vi kot minister oziroma ministrstvo sami težko rešili, da bi popolnili ta manko približno tisoč policistov pri nas, kar se mi zdi res velika številka in zelo zaskrbljujoča. Mislim, da bi bilo prav, da o tem opravimo neko širšo razpravo in najdemo nek konsenz vsi skupaj, da se zavedamo, da je treba policijske vrste popolniti, še posebej v teh časih, ko vemo, da imamo precej težav z migrantsko problematiko in tudi ostalih. Nekaj indicev prihaja s terena, da se pojavlja več kriminalnih dejanj s strani raznih kršiteljev. Ljudje opazijo, da je premalo policistov na terenu, tudi pomanjkanje policistov v civilu, ki so prej bili v civilu in so nekako lažje opravljali svoje poslanstvo, za katerega so zaposleni, sedaj pa morajo obleči uniforme in so seveda tudi takoj prepoznavni. Tudi tukaj ljudje zaznavajo, da se pojavljajo neke težave.
Še enkrat se vam bom zahvalil za odgovore in pojasnila. Bi pa res predlagal, da opravimo neko širšo razpravo o tej zelo pereči problematiki. Predlagam, da se po 246. členu Poslovnika Državnega zbora na naslednji seji opravi širša razprava o tej problematiki, če bo ta predlog v Državnem zboru dobil zadostno podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vaš predlog, o katerem glasujemo jutri v okviru glasovanj.
S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na poslansko vprašanje gospoda Primoža Siterja za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Gospa ministrica, kolegice in kolegi, lep pozdrav z moje strani!
Družinsko nasilje predstavlja zajeten del kazenskih statistik v Sloveniji, žrtve družinskega nasilja pa so prepogosto ženske in otroci. Prijave družinskega nasilja pristojnim institucijam so v primerjavi z absolutnim številom preredke. Obravnavani primeri terjajo urgentno akcijo ter strokoven postopek obravnave s strani socialnih služb. Center za socialno delo je med poglavitne cilje lanskoletne reorganizacije uvrstil tudi izboljšanje učinkovitosti delovnega procesa in dvig ravni strokovnosti svojih terenskih služb. Delo strokovnih služb CSD na terenu mora sloneti na strokovnosti, na ažurnosti, na hitri odzivnosti, ker v nekaterih primerih rešuje življenja; na drugi strani pa vedno služi kot izhodišče za dobro diagnozo stanja, ki narekuje potem nadaljevanje ukrepanja pristojnih služb.
V zvezi s tem vas, ministrica, sprašujem:
Ker s terena prihajajo informacije, da pa le operativa šepa, vas sprašujem, na kakšen način je organizirano delo socialnih delavk in delavcev na terenu?
Na kakšen način in kje je geografsko na voljo 24-urna služba?
Kolikšno je število socialnih delavk in delavcev, ki spremljajo stanje na terenu in potem obravnavajo primere situacij v družinah?
Na kakšen način centri za socialno delo potem izvajajo ta follow-up program?
Ali je lansko preoblikovanje centrov za socialno delo predvidelo tudi reševanje težave kadrovskega manka terenskih socialnih delavk in delavcev?
Kako je delovni urnik socialnih delavk in delavcev v povprečju razporejen med delom v pisarni na eni strani in delom na terenu?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospa ministrica, beseda je vaša.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za besedo in hvala za vprašanje.
Poudarila bi, da strokovne delavke in strokovni delavci še vedno opravljajo delo na enotah centrov za socialno delo in ostajajo v lokalnem okolju, kjer njihovi uporabniki pomoč tudi potrebujejo. Ključno je ljudem omogočiti čim večjo dostopnost do socialnovarstvenih storitev ter druge vrste pomoči. Strokovni delavci svoje delo opravljajo v rednem, 8-urnem delovnem času. V primeru nujnih primerov pa delujejo v okviru interventne službe tudi izven svojega delovnega časa. Pred izvedeno reorganizacijo centrov za socialno delo je bilo organiziranih 12 regijskih služb. V posamezni regijski službi je delovala tudi interventna služba, ki pa je pokrivala območje več centrov za socialno delo. Za samo reorganizacijo centrov za socialno delo na način, da imamo sedaj le 16 pravnih subjektov, je pri vsakem javnem zavodu oblikovana skupna strokovna služba. Del te strokovne službe pa je tudi interventna služba. Le-te niso več ustanovljene za območje delovanja več centrov za socialno delo. Interventna služba izvaja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, kadar gre za mladoletnega otroka, ki je ogrožen, v stanju brez staršev, žrtev nasilja v družini, ki jo je treba namestiti v varno okolje, osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali je nad njo podaljšana roditeljska pravica in ostane brez varstva ter oskrbe, ter starejšo osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi stiski. Interventna služba mora skrbeti za vsa nujna opravila, ki zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja. V okviru interventne službe se osebam nudi prva socialna pomoč, osebna pomoč in namestitev v varno okolje, če se to izkaže za potrebno v konkretnem primeru. Interventno službo izvajajo strokovni delavci, zaposleni na centru za socialno delo, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje storitve prve socialne pomoči ter izvajanje nujnih ukrepov za varovanje koristi, po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Interventna služba se izvaja izven poslovnega časa centra za socialno delo. Interventna služba je torej nova naloga centrov za socialno delo in izvaja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, v primerih zaznanega nasilja v družini, ogroženosti otroka, kadar oseba, ki nima popolne poslovne sposobnosti, ostane brez varstva in oskrbe, ali gre za starejšo osebo, ki je pri svojcu in se znajde v hudi stiski.
Glede števila socialnih delavk in delavcev, ki spremljajo stanje na terenu, uvodoma želim omeniti, da je na centrih za socialno delo skupno zaposlenih tisoč 900 ljudi, od tega je tisoč 300 zaposlitev financiranih iz državnega proračuna za opravljanje redne dejavnosti centrov za socialno delo. Od teh strokovno delo opravlja tisoč 30 zaposlenih, preostali opravljajo administrativno-tehnična opravila. V tem sklopu so zajeti strokovni delavci, ki opravljajo socialnovarstvene storitve, izvajajo javna pooblastila ter druge naloge. Sem sodijo strokovnjaki s področja obravnave otrok in družine, nasilja v družini, odločanja o pravicah iz javnih sredstev ter naloge iz drugih področnih predpisov. Glede vprašanja, ali je lansko preoblikovanje centrov predvidevalo tudi reševanje kadrovskega manka terenskih socialnih delavcev – ravno zaradi zavedanja kadrovske podhranjenosti centrov za socialno delo smo na ministrstvu pristopili k reševanju te situacije na način, da se je že v letu 2017 in 2018 te javne zavode kadrovsko okrepilo za približno 11 %, kadrovska krepitev pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu z dodatnimi 73 zaposlitvami. Novi kadri so bili dodeljeni za strokovne in tudi administrativne naloge, saj smo pri vsakem centru za socialno delo izhajali iz njegove konkretne kadrovske situacije. Strokovni delavci opravljajo naloge v skladu s predpisanimi standardi in normativi, ki so določeni za posamezne vrste nalog; svoje naloge opravljajo v pisarnah in tudi na terenu, na primer z obiski na domu, kakšni razdelitvi, kot je konkretni primer zahtevka.
Glede vprašanja, v kolikšni meri se je izboljšala učinkovitost terenskih služb –, o konkretnih rezultatih reorganizacije bi v tem trenutku še težko govorili, ker je pretekel le kratek čas po izvedeni reorganizaciji. Poudariti pa želim, da je bistveno to, da so sedaj interventne službe organizirane pri vsakem od 16 centrov za socialno delo in se posameznim centrom za socialno delo v tem delu ni treba regijsko združevati. Na vsakem novoustanovljenem centru za socialno delo deluje tudi mobilni timi, ki združujejo največje strokovnjake v celotni regiji z različnih področjih, kot so psihologi, pravniki, klinični psihologi in drugi profili. V posebno zahtevnih primerih ti strokovnjaki nudijo podporo vsaki enoti na način zagotavljanja poleg dobrega strokovnega pristopa tudi enotno prakso v območju. Kar se tiče kadrovskega bazena usposobljenih socialnih delavk in delavcev, želim poudariti, da na področju socialnega varstva delajo različni strokovni profili, strokovni delavci na področju socialnega varstva, ki so končali Fakulteto za socialno delo, tudi psihologi, pedagogi, ki imajo končano upravno-pravno smer, sociološke in teološke smeri, biopsihologi. Vsi opravljajo različne socialnovarstvene storitve tudi na centrih za socialno delo … / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa ministrica. Občutek je, da boste še imeli besedo.
Gospod poslanec, izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Hvala za te podatke in pozdravljam namero, da se izboljšajo; in bomo sodili o uspehu čez čas. Pa vseeno, poročila s terena v praksi izgledajo tako, da dela, ki bi jih sicer morale opravljati neke interventne službe, okrepljene s strokovnimi socialnimi delavci, včasih opravljajo tudi ljudje, ki so prvič na terenu; ali pa družinski zdravniki poročajo o tem, da izvajajo ta follow-up.
Moje dodatno vprašanje:
Če se po nekem recimo testnem obdobju, ko bomo preverili, ali ta reorganizacija funkcionira ali ne, pokaže, da pa bi le bilo treba kadrovsko še okrepiti ta nabor kvalificiranih socialnih delavcev na terenu, kakšno rešitev predlagate?
Na kakšen način bi pristopili k temu, da na eni strani ne bomo dodatno obremenjevali kadra, ki sedaj trdo dela, kot pravi teren, in na drugi strani, da bo stvar s povečanim obsegom kadrovskega nabora živela in funkcionirala?
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospa ministrica, izvolite.
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala za dodatno vprašanje.
Učinke reorganizacije bomo merili mesečno. Dogovorjeni smo tudi, da bi končni dokument uspešnosti reorganizacije in to, ali so doseženi želeni cilji, nekako pripravili v mesecu juniju. Tudi s sindikatom smo tako dogovorjeni. Takrat bi tudi videli, približno kakšen je izplen same reorganizacije in tudi informatizacije. Kot veste, informativni izračun je bil uveljavljen 1. decembra. S 1. 3. tudi prehajamo na sistem Krpan. Računamo, da bo vse to pomenilo dodatne razbremenitve, administrativne razbremenitve socialnih delavcev na način, da se bodo lahko več posvečali strokovnemu delu. Na ta način bomo na koncu naredili to evalvacijo, ugotovili, kakšni so učinki; in če bo treba, tudi kje dodatno krepiti službe, ki se ukvarjajo s strokovnim delom.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa ministrica.
Gospod poslanec, izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa in tudi hvala lepa za odgovor.
Bi še posebej v luči iskanja priložnosti za izboljšanje – v končni fazi le govorimo o otrocih in o najbolj ranljivi skupini, o nekih priložnostih za kadrovske okrepitve ali pa za izboljšanje delovnih pogojev timov socialnih delavk in delavcev, ki se trudijo, ki so na terenu in delajo –, in da ne bomo sedaj s prstom kazali na kogarkoli, bi želel in kličem v Državnem zboru po opravljanju širše razprave na to temo. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za predlog.
O vašem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.
Prehajamo na vprašanje mag. Marka Pogačnika ministru za finance.
Izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister za finance!
V nadaljevanju vam bi rad zastavil vprašanje v zvezi z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. Ustanovitev demografskega rezervnega sklada predvideva Zakon o Slovenskem državnem holdingu, in sicer da bi se demografski rezervni sklad ustanovil s preoblikovanjem Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice najkasneje do 31. 12. 2015, ponavljam 31. 12. 2015. Danes smo v začetku leta 2019. Dejstvo je, da prejšnji koaliciji ni uspelo ustanoviti demografskega rezervnega sklada. Dejstvo je, da je bila verjetno koalicija na različnih bregovih. Sedanja vlada, vi ste novi minister za finance.
Zanima me:
Kdaj bo ustanovljen demografski rezervni sklad, ki bi moral biti ustanovljen po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu že najkasneje do 31. 12. 2015?
Vsi vemo, da je namen demografskega sklada zagotoviti alternativno financiranje pokojninske blagajne in s tem zmanjšati vpliv ali pa obremenitev državnega proračuna.
Zanima me:
Kje ste na Ministrstvu za finance z ustanovitvijo tega sklada, predvsem pa tudi, kakšna politika bo zastavljena?
Ali nameravate demografski sklad oblikovati kot portfeljski, naložbeni sklad, ali boste v njega potem prenesli tudi vse ostale strateške naložbe?
Ker je bil tudi s strani Ministrstva za finance dan jasen signal, da se bo na novo oblikovala tudi strategija upravljanja državnega premoženja, je moje osebno mnenje, da bi bilo verjetno smiselno, da bi se ta zadeva delala v paketu. Dejstvo je, da stanje, kakršno je danes na področju upravljanja državnega premoženja, verjetno ni najbolj optimalno. O tem verjetno tudi govori zadnje dejstvo, in sicer da je več upravljavcev državnega premoženja oddalo ponudbo za nakupe Istrabenzovih hotelov na Obali.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod minister, beseda je vaša.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Poslanec, hvala za vprašanje.
Res je, ta zadeva se vleče že zelo dolgo. S tem so se ukvarjale že tri predhodne vlade in niso uspele. 79. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu jasno določa, da se Kad najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Strinjam se, od tega so pretekla že tri leta. Z moje strani lahko samo povem, da smo takoj po nastopu mandata oblikovali delovno skupino, pristopili k izdelavi strokovnih podlag. Pred kratkim se je pridružil še četrti državni sekretar, pristojen za državno premoženje, in ta bo imel dve ključni nalogi, ki ste jih ravno tako omenili. Prva je priprava strategije upravljanja državnih naložb in druga je delovanje na aktivnostih za preoblikovanje Kada v tako imenovani neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad. Glede koncepta Ministrstva za finance naj povem, da je naš cilj oblikovanje mednarodno primerljivega demografskega rezervnega sklada, ki temelji na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja naložb, kar je ključno za izpolnjevanje njegovega poslanstva, ki je zagotavljanje dodatnega stabilnega vira financiranja javnega dela pokojninskega sistema. Zato ga potrebujemo. Glede ureditve se je treba ozreti v mednarodno okolje. Jaz se z vami strinjam. Mednarodna praksa je, da so demografski skladi praviloma portfeljski oziroma investicijski skladi, ki delujejo v skladu z načeli, tri načela so: varnost, razpršenost, donosnost. Lahko vzamemo za primer tudi francoski ali norveški sklad. Skratka, aktivnosti so v teku. Mislim, da bomo strokovne podlage, kar želimo še preveriti, imeli v kratkem. Potem bo pa sledilo usklajevanje, ki bo na tem področju kar zahtevno, to nas uči pretekla praksa. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala še enkrat za dano besedo.
Dejstvo je, da se na podlagi izrečenih besed verjetno zavedate čevljev, v katere ste stopili; in da je verjetno ključna ovira pri ustanovitvi demografskega rezervnega sklada neusklajenost med koalicijski partnerji, to so verjetno različni pogledi na stranki Desus, ne pa na stranki Socialnih demokratov. Moje mnenje je, da tukaj ne gre toliko za ustanovitev demografskega rezervnega sklada, ampak da se boste tukaj verjetno predvsem ukvarjali s tem, kdo bo upravljal z državnim premoženjem, kdo bo imel moč, kdo bo imel možnost imenovati člane nadzornega sveta in s tem direktno vpliv na imenovanje uprav.
Spoštovani minister, če ste si že naredili neki koncept, kolikor sem vas razumel, oblikovana je delovna skupina, me zanima:
Ali imate mogoče neko oceno, kakšen priliv bi moral letno recimo demografski sklad zagotavljati kot alternativni vir prihodka pokojninske blagajne?
Za kakšen koncept se zavzemate vi, kot minister za finance, ki ga naj bi imel demografski rezervni sklad – ali kot portfeljski upravljavec ali kot upravljavec pomembnih strateških naložb?
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod minister, izvolite.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Moram reči, da je o dokončnem konceptu mogoče še preuranjeno govoriti.
Sam osebno se nagibam k temu, kar je poznano kot mednarodni koncept za tovrstne sklade; in praviloma, to sem že odgovoril, so ti portfeljski. Poznamo, kakšen je priliv iz Kada v blagajno, saj ta del poznamo. Kakšen pa bo pričakovani, pa mislim, da je predvsem odvisno od končne sestave, ki jo bomo dosegli v tem delu. Naša usmeritev pri tem usklajevanju je, da se bomo trudili, da bo ta koncept sklada portfeljski.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.
Bom izkoristil to poslovniško možnost, da se opravi javna razprava v zvezi s tem vprašanjem. Pa na začetku nisem nameraval, vendar tukaj se mi zdi, da minister ni odgovoril v tej smeri; in se mi zdi, da ga bodo ponovno ti koalicijski partnerji peljali vsak v svojo smer. Dejstvo je, da po zakonu o kapitalski družbi Kad približno lahko zagotavlja do 50 milijonov leto za pokojninsko blagajno. To je kaplja v morje glede na sredstva, ki jih pokojninska blagajna letno uporablja. In tukaj se mi zdi, če se že boste odločili za oblikovanje demografskega rezervnega sklada, da bi morali tukaj razmišljati o bistveno višjih številkah, ki bi bile kot alternativa pri polnjenju pokojninske blagajne. V drugem primeru bo pa verjetno tukaj šlo zgolj samo za boj med koalicijskimi strankami, tukaj predvsem med Socialnimi demokrati in Desusom, kdo bo imel vpliv na Telekom, kdo bo imel vpliv na Zavarovalnico Triglav, kdo bo postavljal člane nadzornega sveta in katera imena bodo potem prišla v uprave, ki jih bodo oblikovali ti člani nadzornih svetov, ki jih bodo stranke imenovale. Jaz sem prepričan, da je ta koncept slab, in dejstvo je, spoštovani minister, da bi bilo smotrno razmisliti, da ta demografski rezervni sklad in strategijo upravljanja državnega premoženja predstavite širši javnosti in parlamentu v celoti. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za proceduralni predlog, o katerem glasujemo jutri.
Sedaj bo gospod Željko Cigler postavil vprašanje ministru za zdravje.
Izvolite.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice, kolegi!
Več razpravljavcev, sedem nas je bilo, ki danes izražamo skrb, en odnos do zdravstvenega sistema v Sloveniji. Upam, da bomo podobno, kot je prej opozoril tudi minister, pokazali družbeno odgovornost tudi takrat, ko bomo o teh zadevah odločali. Odločali o tem, da je treba državljankam in državljanom v Republiki Sloveniji zagotavljati kvaliteten, javno dostopen zdravstveni sistem. Pri tem bi opozoril še na tole. Ustavno sodišče Republike Slovenije je 15. 11. 2018 z odločbo odločilo, da določba v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, da se mora presežek prihodkov nad odhodki vračati zdravstveno dejavnost, velja samo za javni sektor, ne velja za zasebnike oziroma za koncesionarje. S tem je Ustavno sodišče pretehtalo, da je svoboda gospodarske pobude višja in velja več kot pa javni interes v korist javnega zdravja in dostopnosti zdravstvenega sistema državljank in državljanov Republike Slovenije. Ta odločitev zdaj omogoča svobodno razpolaganje koncesionarjev s presežki, ki jih ustvarjajo na račun javnih sredstev, za katere govorimo, da jih rabimo več, ker pomeni, da se javna zdravstvena mreža dodatno odpira profitnemu motivu in logiki trga ter da se dodatno distancira od solidarnostne osnove, na kateri bi morala temeljiti. Iluzije o tem, da so koncesionarji v zdravstvu dobrodelci ali pa integralni del javnega zdravstva, s to odločitvijo Ustavnega sodišča in posledicami, ki jim bodo sledile, sigurno odpadejo. Prav tako se mi zdi tudi jasno, da se tisti, ki trdijo, da so koncesionarji del javnega zdravstva in da razlik med njimi in javnimi zavodi ni, globoko motijo. Ob tem se zastavlja vprašanje o temeljnih in ključnih usmeritvah zdravstvene politike v Republiki Sloveniji.
Spoštovani gospod minister, zanima me:
Kako boste kot minister oziroma Ministrstvo za zdravje ubranili javni, univerzalni zdravstveni sistem, ko vse večji del javnih sredstev namenjamo za dobičke, administrativne stroške in rezervacije privatnih zavarovalnic, ki so vključene v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Ugotavlja se, da je najmanj 60 milijonov evrov letno dobička, da ne govorim o izjemno visokih administrativnih stroških v primerjavi z javno zavarovalnico, ki ste jo nekoč vi vodili kot direktor, ki ima v bistvu nižje stroške. Naprej, dobičkom iz naslova koncesij, ki jih je sedaj omogočilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tretjič, zloglasni sedmi odstavek 53.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omogoča upravam javnih zdravstvenih ustanov, bolnišnicam in zdravstvenim domovom, da praktično skoraj brez roka, ni napisanega pravila, storitve, ki jih financira zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji, prenašajo zasebnim izvajalcem brez koncesije. In četrtič, bi rad rekel … / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, lažje se bo slišalo, če počakate na nadaljevanje obrazložitve. Hvala.
Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Hvala lepa.
Vidim, da je moj komentar, da se bo treba začeti pogovarjati o višji prispevni stopnji, če želimo vse to uresničiti, naletel že na prvo burno debato. Jaz se čedalje bolj osebno zavzemam, da ne bi nič veliko parlamentiral, pa bi kar predlagal, da se poviša prispevno stopnjo, pa da vidimo, kam bomo prišli v tej debati, ker s to debato odlašamo že nekaj časa. Kar se dopolnilnega tiče, vemo, da je treba pripeljati dodatne davke. In tej debati se tudi tukaj notri izogibamo, če se le da; ampak na aktualnega ministra kažemo, naj tole naredi. Potem pa pride z neko idejo pa se ta ali ona skupina seveda s tem ne strinja, čeprav so modeli v svetu že popolnoma jasni, kako se to naredi. Lahko se tudi ta državni zbor odloči, da prispevke spremenimo v davke, imamo državno zdravstvo, kot ga imajo v Angliji, na Švedskem, Norveškem in še kje; in bo te debate v trenutku konec. Kar se tiče privatizacije in dobičkov, tudi jaz sem bil razočaran nad mnenjem Ustavnega sodišča, ker gre konec koncev le za javni denar. Zdaj bo treba pač zaostriti pogoje, pod katerimi bodo koncesionarji ta denar dobivali, da bodo približno enaki pogojem javnega zdravstva. Kar se tiče večje učinkovitosti javnega zdravstva, je treba bolnišnice spremeniti v neko obliko gospodarskih družb, kjer se nagrajuje delo in kaznuje nedelo. Tako namreč funkcionira boljše zdravstvo, ki zagotavlja boljše pogoje. Kar pomeni, da bomo zopet imeli na tapeti, ali so zdravniki oziroma zdravstvo javni uslužbenci. Kajti, če so, imamo to, kar je zdaj. Če pa hočemo večjo učinkovitost, je pa treba zamenjati njihovo plačo za nek pavšal, za število storitev, ki jih naredijo. To, mimogrede, pa dobro funkcionira v zasebnem zdravstvu pri koncesionarjih, kjer če nimajo pacientov, ne dobijo denarja. To se v javnem zdravstvu ne dogaja.
Toliko do tukaj, pa mogoče vprašanje še naprej.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, izvolite.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Želel sem samo izpostaviti to dejstvo, da vseskozi ugotavljamo ob razpravah o zdravstvu, da primanjkuje sredstev za izvajanje javnega zdravstvenega sistema, vse bolj pa se krepijo določeni ukrepi in ugotovitve, kaj se dogaja v sistemu, da vedno večji del javnih sredstev odhaja med dobičke. Potem ko to človek sešteva, ugotovi, spoštovani gospod minister, lahko se pa to na ministrstvu izračuna, če vse te dobičke oziroma tisto, kar odhaja javnemu sektorju iz javnih sredstev, če to seštejemo, lahko pokrijemo potrebe Zakona o dolgotrajni oskrbi. Upam si to trditi, če nimam prav, prosim, dajte mi izračun, da nimam prav.
Pa še tole bi rekel. Hotel sem še to povedati, da zdravstveni delavci, zdravniki, ki po svoji redni službi v javnih zavodih odhajajo na delo, seveda z dovoljenjem delodajalca, k zasebnikom, so tudi priča dejstvu – to, kar je direktor Kliničnega centra v Ljubljani povedal –, da ima dve tretjini zdravnikov dovoljenje, da delajo pri zasebnikih, ob tem da tu ni konkurenčne klavzule.
Tretje. 60-, 70-odstotno ali še manj je izkoriščena infrastruktura ali operacijske dvorane, čakalne vrste nastajajo, hkrati pa se mi postavlja vprašanje:
Ali obstaja normativ, koliko določenega dela morajo zdravniki opraviti na svojem delovnem mestu?
Vem, da je mnogo zdravnikov obremenjeno do skrajnosti, ampak postavljam pa to vprašanje – ali obstaja ta normativ?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Seveda ta normativ obstaja, reče se mu 6 ur in pol dela po kolektivni pogodbi in takrat mora pregledati določeno število pacientov, narediti določeno število operacij, vendar pa se to bolj slabo preverja pri nekaterih bolnišnicah ali pa sploh ne. To pa je problem in ta problem sem zdaj začel reševati z zahtevo bolnišnicam, koliko posamezni zdravnik v resnici naredi v bolnišnicah. Na primarnem zdravstvenem varstvu in ambulantni specialistiki so ti podatki zelo točni in jih imamo in jih lahko v vsakem trenutku pogledamo in lahko rečem, da so vsi zdravniki primerno obremenjeni. V bolnišnicah so pa odstopanja in to je ena izmed tistih rezerv, če se spomnite, ko sem govoril, če bomo enakomerno organizirali in sprostili delo, bomo skrajšali čakalne dobe. Vendar vsi od nas želimo veliko zaslužiti in ljudi vleče tja, kjer lahko veliko zaslužijo, in dokler tega v javnem sektorju, plačila po delu, ne bomo omogočili z ustreznimi kontrolnimi mehanizmi v obliki direktorjev, nadzornih svetov, ki bodo spremljali učinkovitost izvajanja take uredbe, tega ne bo. To je pa drugo dejstvo. Danes imate lahko mladega specializanta, ki je od starejšega specializanta za isto storitev plačan deset razredov manj. Je zakonito, vendar tega bo vleklo v zasebništvo, dokler bo temu tako, in potem je pod vprašanjem cel plačni sistem v javnem sektorju, za katerega smo kar nekaj časa se pogajali in ga gradili.
Odločitev verjetno še v tem mandatu bo, ali se orientiramo po plačilu po delu, kar je za zasebnike popolnoma običajno, v javnem sektorju so pa določena odstopanja. To je ključni element, ki ga je treba narediti. Vendar smo v preteklih letih pozabili na direktorje javnih zavodov, nekako smo jih odrivali, bili so nebodigatreba, bili so ministri, ki so rekli, da tega pravzaprav ne rabimo. Potem smo pa način kadrovanja, ki ga pač imamo, imenovanje skozi vlado, nadzornih svetov skozi vlado, vlada je v bistvu nek nadrejen upravljavski organ vsem bolnišnicam, dosegli negativno kadrovsko selekcijo – takšno, kot pač smo.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
S tem prehajamo na vprašanje gospe Anje Bah Žibert ministru za notranje zadeve. Pripravi pa se gospod Samo Bevk.
Izvolite.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Dober večer, predsedujoči predsednik. Spoštovani prisotni!
Od takrat, ko smo v Sloveniji – pa dobro, tudi širše – deležni teh migracijskih valov, od takrat naprej tudi pogosteje govorimo o tihotapcih z ljudmi. Če na nek način stvari pojmujemo s pravim imenom, potem je ta beseda tihotapci gotovo premila in moramo kar lepo reči: kriminalci. Ali gre za posameznike? Največkrat gre za kriminalne združbe.
Minister, vi ste lepo povedali pred dnevi, da nočete živeti v državi, kjer policija ne more ukrepati proti organiziranemu kriminalu. Mislim, da se pod to podpišemo praktično vsi državljanke in državljani, mene pa zanima, kako je to v realnosti. Namreč, moje poslansko vprašanje gre k temu, da na primer v Sloveniji smo nekako v zadnjem letu ujeli okoli 218 oseb, ki so nezakonito tihotapile ljudi, kriminalce se pravi, medtem ko sosedje Hrvatje so nekako kazensko ovadili okoli 478 ljudi. Pri njih se je to povečalo v primerjavi s prejšnjim letom za okoli 60 odstotkov. Tudi v Sloveniji gre nekako verjetno za iste odstotke.
Me pa zanima glede na primerjavo s Hrvaško, ki daje ogromno denarja v zadnjem času za dodatno opremo za te obmejne policiste, pa tudi širše, ko gre za varovanje meje, kako je to urejeno v Sloveniji. Se pravi:
Ali policisti dobivajo novo opremo?
Na kakšen način opravite selekcijo?
Kaj je tisto, čemur dajete prioriteto?
Hvala, za začetek.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Gospod minister, beseda je vaša.
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka!
Vesel sem, da se strinjate z mojo oceno, da si vsi želimo živeti v državi, kjer bo policija imela pooblastila, da bo lahko preganjala organiziran kriminal. Mislim, da ni enega Slovenca in Slovenke, ki bi drugače mislil. Kot sem v tem intervjuju tudi povedal; res je, razlika med migracijami iz leta 2015 in 2016 je v tem, da posamezniki in organizirane kriminalne združbe vodijo tihotapske kanale preko Slovenije in pravzaprav na področju policijskih uprav Novo mesto in Koper so policisti in policistke najbolj učinkoviti z različnimi operativnimi metodami. Moram povedati, da je policija prilagodila tako taktiko kot metodiko svojega dela. Tukaj lahko povem, da je pravzaprav uspešna.
Moram povedati tudi, tako kot vedno, da slovenska policija obvladuje razmere na meji z Republiko Hrvaško na tako imenovani schengenski meji in pravzaprav deluje v skladu s standardom, ki ga policija ima ob varovanju schengenske meje. Kar nekaj tehničnih sredstev uporablja pri temu, pa ne želim pravzaprav o teh stvareh toliko na glas govoriti, ker verjamem, da bomo tudi na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb te stvari še toliko bolj pojasnili za tistimi štirimi stenami, ker smo to pravzaprav tudi dolžni narediti.
Moram povedati tukaj, da še vedno na slovenski južni meji sodeluje poleg slovenske policije tudi Slovenska vojska, kjer je v skupnem nadzoru nad državno mejo v teh nalogah še vedno zraven. Moram se tudi spet s tega mesta zahvaliti Ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski za te opravljene naloge, ki jih počnejo na južni meji.
Moram tudi povedati, da pomanjkanje policistov, ki ga imamo, zaradi obsega nalog rešuje policija na ta način, da iz tistih uprav, ki so manj izpostavljene, daje na naloge varovanja meje svoje policistke in policiste, predvsem pa je Vlada prepoznala, da ob zaključku, ob podpisu stavkovnega sporazuma, ko smo končali stavko, tudi ureja denarna sredstva oziroma sredstva, ki so namenjena za poseben projekt varovanja schengenske meje. Tudi tukaj gre potem za boljše pogoje za delo policistov, ne nazadnje tudi za njihovo finančno vrednotenje.
Že prej sem govoril, da manjka skoraj tisoč policistov zaradi različnih razlogov, tudi nevlaganja v sistem notranje varnosti in si tukaj želim, da nadaljujemo z opremljanjem policije v skladu z resolucijo do leta 2025, kjer so stvari jasno zapisane, kaj in na kakšen način je treba policijska sredstva tudi kupiti. Mislim, da je še eno pomembno vprašanje, ki je pred nami, to, da bomo se morali ravno v Državnem zboru, v tej dvorani pogovoriti o tem, kakšna pooblastila lahko policija ima, posebej na področju preiskovanja komunikacijskih kanalov, sodobnih komunikacijskih kanalov, digitalnih komunikacijskih kanalov, kajti sedanja zakonodaja tega ne dovoljuje, zato je treba iskati dokaze tam, kjer je pravzaprav pristojnost policije dovoljena in kjer so pravila jasno zapisana. Hvala lepa.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa.
Mogoče sva se razumela, ampak vendar v tem odgovoru se mi zdi, da greste vi v drugo smer kot jaz. Kar se tiče omenjenih pooblastil, ki ste jih zdaj na koncu izpostavili, tukaj verjetno ne bova prišla skupaj oziroma je zelo pomembno, kdo ima ta pooblastila in zakaj jih ima. Namreč, v nekaterih zadevah, če samo izpostavim Sovo, vam lahko zagotovimo, da bi marsikaj lahko že delali danes na tem področju, pa se veliko bolj ukvarjajo z lastnimi državljani, kar pa je zelo narobe.
Ko sem govorila o sredstvih, ste povedal tudi o tem, da so policisti pridobili te zneske in tako naprej, ampak po drugi strani pa verjetno vi dobro veste, ampak pomembno je pa tudi za širšo javnost, da so s tem zapadli v višji dohodkovni razred in s tem bodo marsikaj od tega, kar ste dobili, praktično izgubili. Tako ta rešitev ni bila najbolj posrečena in upam, da boste tokom časa to tudi ustrezno odpravili, popravili, kajti na nek način dajemo, po drugi strani pa zopet jemljemo. Ampak tukaj ne gre toliko za vas.
Mene dejansko zanima finančno gledano – nočem katera oprema, absolutno je to nekaj, kar verjetno ni za širšo javnost, pa vendar. Poglejte, sosedje so opremili avtomobile, posamezne policiste z dodatno opremo. Jaz sem seznanjena, da vas tudi na primer Interpol obvesti o tem, da pride do posameznih novih oblik orožja, v sosednji Hrvaški so takšno obliko našli in Interpol je sporočil to vsem državam. Ne vem, če so Slovenci kdaj kaj takega našli, ampak:
Ali so našli policisti dovolj zavarovani, ko govorimo o tem, da se soočajo s hudim organiziranim kriminalom, ki očitno uporablja vedno in vedno nove prijeme?
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa za to razmišljanje.
Varnost je krhka dobrina in pravzaprav, ko sem govoril o pooblastilih preiskav komunikacijskih sredstev, sem mislil Zakon o kazenskem postopku, katerega bo treba novelirati in v Državnem zboru opraviti resno razpravo, ne samo kakšna policijska pooblastila slovenska policija potrebuje, temveč tudi o mehanizmih nadzora, ki jih je treba tukaj tudi vzpostaviti ravno v Državnem zboru.
Tako verjamem, da bomo tudi na ta način, tako na operativni ravni kot na strateški ravni, kot na mednarodni ravni policijskega sodelovanja organizirane kriminalne združbe in tudi posameznike s tem načinom dela in s tem bojem proti tako imenovani trgovini ljudi, kajti tukaj so zaslužki tihotapcev res visoki, preprečevali, da se bodo ta kazniva dejanja izvajala tudi na ozemlju Republike Slovenije.
Moram pa povedati, da je sodelovanje z Republiko Hrvaško, z notranjim ministrstvom, posebej pa na ravni policij tako na operativni ravni kot na strateški državni ravni korektno in pravzaprav tukaj imata tako Republika Hrvaška kot Republika Slovenija podobne težave. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospa poslanka, izvolite.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Minister, mislim, da me boste gotovo podprli pri tem, da bi v Državnem zboru pa vendarle o tem opravili širšo razpravo. Tudi o tem, da se da policiji za to področje več sredstev in da se dodatno ustrezno opremlja. Se pravi, da se lahko tudi sproti odziva na nove pojave različnih oblik orožja, kot ste pravilno povedali. In res je, gre za tihotapljenje, ki prinaša izredne, ne bom rekla dobičke, ampak dobesedno zaslužkarje.
Ne nazadnje je prav, da državljani vedo, da ti, ki prihajajo in o katerih velikokrat slišimo besedo begunci – jaz uporabljam migranti –, morajo plačati, da prečkajo slovensko mejo, tudi do 10 tisoč evrov. Se pravi, verjetno tukaj ne gre za begunce, ampak gre za migrante, kajti 10 tisoč evrov v žepu – ne vem, kateri državljan Republike Slovenije jih danes ima. Tako bi v bistvu bila vesela, da tudi vi podprete mojo pobudo, da naredimo širšo razpravo o tem in pomagamo slovenskim policistom.
Ne nazadnje; povedali ste, da pomaga tudi Slovenska vojska – sicer vemo, da je bolj brezzobi tiger. Morda razmislite tudi o aktivaciji 37.a člena, predvsem pa to, da tudi Slovenska vojska dobi, tam, kjer pomaga, ustrezno opremo in da s lahko vsi ustrezno in kakovostno odzivajo. Zagotovo bo na ta način tudi vaše ministrstvo uspešnejše in ni samo en del tisti, ki je problem ta trenutek, ampak tudi ta del, o katerem sem govorila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospoda poslanka.
O vašem predlogu glasujemo jutri.
Sedaj dajem besedo gospodu Samu Bevku, ki sprašuje ministra za okolje in prostor, pripravite pa se gospa Monika Gregorčič.
Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Posočje in njegovo širšo okolico je v zadnjih 41 letih prizadelo kar nekaj naravnih nesreč, med njimi kar trije potresi; zadnji 12. julija 2004. Takrat je bilo poškodovanih okoli tisoč 800 objektov, v program popotresne obnove pa je bilo vključenih 685 objektov. Letos bo minilo 15 let od potresa, sanacija poškodovanih objektov pa še ni v celoti zaključena.
Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi sklepa Vlade v mesecu septembru 2009 javnosti posredovalo seznam objektov, ki so bili poškodovani v potresu 2004, istočasno pa se je lastnike nepremičnin, ki so imeli poškodovani objekt v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, pozvalo, da v kolikor njihovega objekta ni na seznamu in menijo, da so upravičeni do sredstev državnega proračuna, naj podajo pisno vlogo za uvrstitev objekta v program popotresne obnove.
Na javni poziv ministrstva za okolje in prostor je takrat prišlo več kot 100 vlog. Strokovnjaki so pregledali 93 objektov, od tega 43 stanovanjskih, 20 poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektov, 18 gospodarskih objektov, 5 sakralnih objektov in 7 objektov lokalne infrastrukture.
Kot rečeno, letos bo minilo 15 let od potresa, zato ministra za okolje in prostor, mag. Jureta Lebna sprašujem:
Koliko sredstev je zagotovljenih za obnovo v rebalansu državnega proračuna za leto 2019?
Ali bo Vladi Republike Slovenije uspelo v letošnjem letu dokončati obnovo njegovih posledic? Nekateri župani s tega območja so namreč glede tega skeptični
Kakšna je bila usoda objektov, ki naj bi bili na poziv Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2009 dodatno uvrščeni v program sanacije?
Ali bo letos zaključila z delom Državna tehnična pisarna ter kako bo poskrbljeno za njen bogat arhiv in dokumentacijo?
Ministru mag. Lebnu se že vnaprej zahvaljujem za njegov odgovor, seveda na prvi naslednji seji, ko bo prisoten. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
V skladu z 247. členom Poslovnika ste zahtevali ustni odgovor na naslednji seji in ga boste tudi dobili.
S tem predajam besedo gospe Moniki Gregorčič. Ima vprašanje za ministra za finance. Pripravite pa se gospod Andrej Rajh.
Izvolite.
MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo. Spoštovani prisotni, spoštovani minister za finance!
Moje vprašanje bo vezano na upravljanje državnega premoženja. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je Državni zbor sprejel julija 2015 in predstavlja prvi temeljni akt, ki daje Vladi oziroma Ministrstvu za finance natančne usmeritve, kako naj upravlja državno premoženje, to je skupno premoženje vseh državljanov Republike Slovenije, ki je skupno vredno okrog 11 milijard evrov.
Zaključna določba veljavne strategije navaja, da bo Vlada v roku enega leta po njeni uveljavitvi opravila revizijo akta in v primeru spremenjenih okoliščin predlagala ustrezne spremembe. Kot vemo, se to v preteklem mandatu ni zgodilo. Očitno je prevladala ocena, da so gospodarske okoliščine bile dovolj stabilne oziroma pozitivne, obenem pa tudi političnega konsenza v tedanji koaliciji najverjetneje ne bi bilo lahko doseči.
Pa vendar so danes, po skoraj štirih letih ekonomske razmere bistveno drugačne in najverjetneje terjajo spremembo strategije. Ena od ekonomsko najbolj logičnih in strokovno utemeljenih sprememb bi bila gotovo tudi odprava omejitev koncentracije lastništva za pomembne naložbe. Že v praksi se je pokazalo, da ravno zahteva po razpršenosti lastništva lahko onemogoči zasledovanje strateških in ekonomskih ciljev, kar se nam je zgodilo na primer pri prodaji NLB.
Naj spomnim, zaradi te izrecne določbe smo morali prodati banko po tako imenovani metodi IPO, metodi prve javne ponudbe delnic. Banka zato ni dobila strateškega lastnika, ki bi plačal dodatno prevzemno premijo in iztržili smo zato tudi sorazmerno nižjo kupnino. Po drugi strani smo v medijih že lahko zasledili tudi objave o možni krepitvi tako imenovane politike nacionalnega interesa, torej ohranjanja družb oziroma njihovih lastniških deležev v domači lastni, ne glede na ekonomska merila.
Spoštovani minister, zanima me:
Ali namerava vaše ministrstvo v tem mandatu pristopiti k pripravi sprememb Strategije upravljanja kapitalskih naložb države?
Kakšna bo predvidevana časovnica in v katero smer naj bi šle načrtovane spremembe?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Gospod minister, imate možnost odgovoriti.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovana poslanka, hvala za vaše vprašanje.
Res je, Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da strategije ni mogoče spreminjati, ampak se lahko sprejme le novo strategijo. Drži tudi, kar ste navedli, da je strategija, sprejeta leta 2015, v končni določbi predpisuje, da vlada v enem letu od sprejema te strategije opravi njeno revizijo. To je bilo storjeno dvakrat, v letu 2016 in letu 2017, in pretekla vlada je pri tem odločila, da strategije, upoštevaje pozitivne učinke rezultatov upravljanja kapitalskih naložb države, bistveno nespremenjene gospodarske razmere in pričakovana makroekonomska gibanja, ni treba spreminjati.
Seveda je za sprejetje tako pomembnega strateškega dokumenta v Državnem zboru potrebno širše politično soglasje, za uresničitev katerega bo pa potreben napor celotne koalicije in tudi ostalih parlamentarnih strank. S tega vidika še ne morem napovedati konkretnih rešitev nove strategije niti komentirati medijskih objav v tem hipu. Delamo na pripravi te strategije. Mislim, da gre za zelo zahtevno zadevo, kjer bo treba zelo temeljito usklajevati, torej v tem delu. Imamo pripravljene že določene strokovne podlage, ki jih bo treba uskladiti. V tem delu vidim to dodatno zahtevnost in pričakujem, da bomo do konca tega leta lahko te strokovne podlage nekje uskladili in prišli s predlogom naprej.
Vsekakor ne pričakujem, da bo to potekalo hitro, ampak bomo potrebovali kar precej časa, da se uskladimo.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Besedo predajam mag. Andreju Rajhu, ki ima vprašanje za ministra za zdravje. Pripravi pa naj se gospod Jani Prednik.
Izvolite.
MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister!
Moje vprašanje se nanaša na zatečeno stanje, ki ste ga podedovali od prejšnjih vlad. Vemo, da v številnih slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih nimajo urejenega ustreznega sistema hlajenja. Lani smo bili priča urgentnemu pozivu vodstva Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru po zagotovitvi ustreznih bivanjskih in delovnih razmerah. V nekaterih sobah in operacijskih dvoranah so namreč temperature dosegle 30 stopinj in več. Po podatkih UKC Maribor naj bi bilo takih prostorov samo v tej bolnišnici med 30 in 40 odstotki. Zadeve so pa šle tako daleč, da so donacije za zbiranje ustreznih klimatskih naprav začeli zbirati državljani.
Vemo, da so eni od ključnih projektov, ki jih je treba sanirati, kirurška stolpnica, ginekologija, infekcijska klinika. Zato me zanima:
V kakšni fazi so ti projekti?
Ali se kaj odvija?
Hkrati pa zadeve vidim tudi malo širše. Pa me zanima:
Ali imajo bolnišnice pripravljene projekte energetskih sanacij?
Ali se prijavljajo tudi na razpise, tako kot lokalne skupnosti za potrebe energetskih sanacij vrtcev in šol?
Ali bo ministrstvo kot ustanovitelj teh zavodov pripravilo prioritete, torej vrstni red, potrebnih ukrepov?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, izvolite.
SAMO FAKIN: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Kar se tiče Maribora, smo preverili in na ministrstvu ni investicijske dokumentacije, ki bi odgovorila na vaše vprašanje. Celo več, leta 2015, ko smo pozvali Maribor k pristopu k energetski sanaciji, ki je bila takrat vodena centralno, se Maribor ni prijavil na to energetsko sanacijo – vsaj tako so mi napisali, lahko da je kaj narobe.
Imamo pa seveda v letu 2017 in 2018 celo vrsto projektov energetske sanacije po slovenskih bolnišnicah, ki so vodena tako, kot je potrebno. Trbovlje zaključuje v letu 2019, Novo mesto energetska sanacija dveh stavb je v teku, energetska sanacija Splošne bolnišnice Celje in Jesenice, vlogi za sofinanciranje projektov sta bili oddani novembra 2018, tako da je predvidena realizacija 2019–2020.
Odprli ste problem, ki se mu reče starost slovenskih bolnišnic. Mariborska stolpnica, tako kot je meni znano, in seveda tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana nista bila grajena s centralno klimatizacijsko napravo in sta potrebna zaradi tega celovite obnove. Tu sva pa že pri stotih milijonih evrih za eno ali drugo bolnišnico, da se to zagotovi. Na razpolago imamo na leto 50 milijonov evrov. Investicije potekajo po predvidenem planu, po prioritetah, vendar je prioritet še več. Kot že rečeno, veselim se debate o povišani prispevni stopnji.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gremo naprej. Gospod Jani Prednik bo postavil vprašanje ministru za zdravje Samu Fakinu.
Izvolite.
JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani minister in spoštovana preostala ministra, dober večer!
V zadnjem času sem se sam nekoliko poglobil v sistem zagotavljanja zdravljenja redkih bolezni v Sloveniji. Ko sem se poglobil v ta sistem, sem naletel na številna odprta vprašanja in ogromno nejasnosti. Naj povem, da je v Evropi redka bolezen definira kot bolezen, ki se pojavlja pri manj kot enemu na 2 tisoč prebivalcev. Ko sem pogledal ta sistem, me je pretreslo dejstvo, da nihče ne ve, koliko je teh bolnikov z redkimi boleznimi v Sloveniji, saj se ti podatki za zdaj sistematično ne zbirajo. Bolj kot je neka bolezen redka, večje težave ima bolnik že takoj na začetku zdravljenja. Težava je namreč, ker pogosto tudi zdravniki ne vedo, za kakšno obolenje gre, in takega bolnika pošiljajo od enega specialista do drugega, običajno pa to traja dolgo, predolgo in posledično pride bolnik do pozne diagnoze, če do diagnoze sploh pride. Če k temu dodamo še pomanjkanje strokovnjakov posameznih medicinskih področij in pomanjkanje diagnostičnih postopkov, potem se neredko ti bolniki znajdejo v situaciji, ko so prepuščeni sami sebi, saj nimajo dovolj informacij o tem, kje bodo dobili najboljšo in celovito oskrbo.
Gospod minister, preseneča me tudi dejstvo, kljub temu da je na Evropski agenciji za zdravila posamezno zdravilo že odobreno za klinično uporabo, se dogaja, da takšno zdravilo v Republiki Sloveniji ni dostopno. V tem primeru bolnikom ne preostane nič drugega, kot da sami kupijo zdravilo v tujini. Dejstvo je, da redke bolezni v našem zdravstvenem sistemu nimajo posebnega mesta. Pri redkih boleznih je to še posebej opazno, ker je bolnikov malo in ni takšnega javnega pritiska, vemo pa, da – izgleda – v tej državi samo preko javnega pritiska pridemo do realizacije. Zato vas sprašujem:
Koliko je po vaših podatkih pri nas redkih bolezni in bolnikov glede na dejstvo, da še nimamo nacionalnega registra redkih bolezni?
Med leti 2012 in 2013 so bili poskusi po ureditvi tega področja s pripravo pravilnika o sistemski ureditvi redkih bolezni pri nas. Pravilnik naj bi celo že obravnavali člani in članice Zdravstvenega sveta. Zanima me:
V kakšni fazi se ta sedaj nahaja?
Kako bo sistemsko urejeno to področje, da bodo taki bolniki celostno obravnavani in ustrezno zdravljeni preko zdravstvenega sistema in ne z zbiranjem finančnih sredstev na dobrodelnih koncertih?
Dejstvo je, da nekatera zdravila niso dostopna v Sloveniji:
Kako boste uredili sistem, da bi se zdravila za zdravljenje redkih bolezni razvrstila na listi zdravil pri ZZZS?
Kdaj lahko pričakujemo ureditev sistema redkih bolezni v Republiki Sloveniji?
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
SAMO FAKIN: Glede na to, da ste rekli »redke bolezni« – tak sistem na enem mestu je težko urediti. Vsaka bolezen pač spada v specialnost, v kateri je; hematološki posebej, teh je največ, pulmologija, redki raki, metabolne bolezni in bolezni mišic in živčevja. Natančno vemo, da zdravila za te bolezni, ki so dostopna, pomenijo 966 zavarovancev, ki prejemajo zdravila. Teh je žal samo 5 procentov, ker večina redkih bolezni se nanaša na genetske motnje, za katerih pa zdravil trenutno ni, so pa zdravila za lajšanje simptomov pri genetskih motnjah. Genetsko motnjo se zaenkrat še ne da popravljati. Zagotovili so mi, da je zdravilo, če pride v Slovenijo, da je v najkrajšem možnem času uvrščeno na listo. Tako da nekega velikega odstopanja ni.
Tukaj bi me zanimalo, za katero zdravilo konkretno govorite, da znam ukrepati. Je pa res nekaj drugega, da bi lahko bil ta register redkih bolezni večji, ampak je razmetan po stroki. Večina pacientov se pa koncentrira v Pediatrični kliniki, ker jih tam tudi največ seveda odkrijemo in tam je sedež tega.
Dejstvo je, da imamo zdravila zgolj za 5 procentov redkih bolezni, financirajo se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, smo pa lansko leto za okus, da boste videli, za ta zdravila namenili 7 procentov stroškov za zdravila, kar je veliko. To je ena izmed dilem sodobnega zdravljenja. Čedalje več znamo pozdraviti, ampak to seveda čedalje več stane, pa smo pri tistem, o čemer smo prej tukaj debatirali.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.
JANI PREDNIK (PS SD): Poglejte, spoštovani minister, jaz se na to področje ne spoznam, navsezadnje sem ekonomist. Moram pa reči, da v zadnjem času sem bil na kar nekaj teh dobrodelnih koncertih, kjer zbiramo denar. Predvsem na Koroškem je sedaj tak razvpit primer enoletnega dečka, kjer zbiramo denar, da potem lahko njegova družina kupi zdravila in država za to ne poskrbi. V bistvu, saj smo navajeni vedno teh izgovorov: se tega ne da, se tistega ne da. Prosim vas, ali pa zahtevam, da se poglobite v to in da se taki primeri v Sloveniji ne smejo dogajati. To verjetno ni samo moje mnenje, ampak mnenje vseh. Za državo, kot je Slovenija, je nesprejemljivo, da moramo na dobrodelnih koncertih zbirati sredstva za enoletnega otroka, da lahko starši kupujejo zdravila. Verjetno se tu vsi strinjamo.
Prosim, da se poglobite v ta sistem in da v roku pol leta, enega leta predstavite rešitve.
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
SAMO FAKIN: Mogoče vljudno vabljeni na konferenco o redkih boleznih, ki bo 28. februarja 2019, kjer se bodo ta … Organizira to konferenco Ministrstvo za zdravje, kjer se bo razpravljalo točno o redkih boleznih. To je že 5. konferenca, tako da se s tem intenzivno ukvarjamo.
Sedež vseh teh redkih bolezni je pa na Kliničnem centru; kot rečeno, je razpršen, ker se ne da pod eno kapo vsega narediti.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Gremo naprej po vrsti.
Mateja Udovč bo postavila vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite.
MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Spoštovana ministrica, verjamem, da se obe zelo dobro zavedava cestne problematike na območju Mestne občine Kranj. V Kranju se že vrsto let soočamo s prometnim kolapsom, ki pa ni posledica obnove Savskega mostu, temveč predvsem je posledica povečanja prometa in nepretočnosti križišč. Kot za primer nepretočnosti imamo krožišče na Primskovem. Že kar nekaj časa je minilo od županskih volitev in ker so se kranjski kandidati v svojih programih zavzemali tudi za izgradnjo cestne infrastrukture oziroma so se v času soočanj pogosto soočali z vprašanji izgradnje štiripasovnice na relaciji Kranj–Šenčur in podobno, mene osebno in občanke, občane Kranja in večino Gorenjcev, ki uporabljajo cestno infrastrukturo v Kranju in njegovi okolici, zelo zanima, kdaj se bodo rešili problemi, kot so zastoji v konicah, slaba pretočnost križišč. Na primer križišče v zgornjih Bitnjah, kjer prehajamo na cesto Kranj–Škofja Loka in kjer je med tednom tako gost promet, je vključevanje brez izsiljevanja kot misija nemogoče. Ozka grla, ki so povezana s povečanjem cestnega prometa in dotrajano, neustrezno cestno infrastrukturo na območju Kranja, so v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo.
Zato vas sprašujem:
Kakšne so časovnice obnove oziroma izgradnje cestne infrastrukture v Mestni občini Kranj?
Zanima me predvsem začetek gradnje, dinamika in zaključek, in sicer za krožišča v Zgornjih Bitnjah, ki je na Škofjeloški cesti in cesti na relaciji Kranj–Škofja Loka, krožišče na Primskovem, izgradnja štiripasovnic na relaciji Kranj–Šenčur in ceste Kranj–Škofja Loka.
Hkrati me zanima:
Kateri cestni objekti so zajeti v rekonstrukcijo ceste Kranj–Škofja Loka, kot na primer pločnik, kolesarske steze, semaforizacija in podobno?
Ali bo prišlo pri izgradnji krožišča v Zgornjih Bitnjah na Škofjeloški cesti do kakršnekoli zapore?
Kje bodo potekali obvozi in kako bo v času gradnje poskrbljeno za ustrezno pretočnost prometa?
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala.
Bom rekla, zdaj je že kar tradicionalno tudi o kranjski infrastrukturi. Tudi probleme, s katerimi se tam srečujemo, dobro poznam, ker se prav po teh navedenih cestah tudi sama vozim tako rekoč vsakodnevno, ampak gremo kar po vrsti.
Najprej krožišče v Bitnjah. Naša direkcija, se pravi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, je objavila razpis za izvajalca gradbenih del, razpis je v teku in pričakuje se, da bo izvajalec izbran v kratkem, z deli pa naj bi pričeli že spomladi leta 2019. Končanje del na krožišču in pripadajočih ureditvah je načrtovan konec leta 2019. V teku gradnje bo promet urejen v skladu s prometnim elaboratom, vendar ker gre za gradbeni poseg, ki se bo izvajal pod prometom, bo promet urejen izmenično enosmerno po gradbišču. Tukaj lahko povem, da smo zaradi problema, ki je nastal ob obnovi Savskega mostu, začeli pripravljati protokol, kjer bo jasno zapisano, kako, na kakšen način, kdaj, koliko časa prej bodo tudi ljudje obveščeni, kaj in koliko časa se bo na tem odseku dogajalo. Tako da nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo ob Savskem mostu, ko pravzaprav nihče ni bil obveščen – niti jaz kot ministrica niti kot uporabnica tiste ceste nisem bila obveščena –, se naj ne bi ponovilo.
Kar se tiče ceste Škofja Loka–Kranj, je v letošnjem letu predvidena preplastitev v dolžini 2,6 kilometra.
Kar se tiče krožišča Primskovo, tudi na tem projektu je na Direkciji v teku razpis za izvajalca gradbenih del in tudi za to krožišče je načrtovano, da bo izbrani izvajalec z deli lahko začel spomladi letos in končal konec letošnjega leta. Tudi to krožišče se bo obnavljalo, kot rečemo, pod prometom, zato bo tudi tukaj potrebno zelo jasno komuniciranje, koliko časa bo tukaj promet oviran, tako ali drugače, popolne zapore pa seveda naj ne bi bilo.
Delavski most v Kranju. Po podatkih Direkcije se dela v tem trenutku že izvajajo na delih mostu izven voziščne konstrukcije. Na voziščni konstrukciji pa se bodo nadaljevala, ko bo sproščen promet po mostu čez kanal Save. Se pravi, zaključek del oziroma odprtje ceste čez kanal, most čez kanal Save, je predvideno za 8. marec 2019, ta rok ob ugodnih vremenskih razmerah še vedno ostaja, kar pomeni, da se dela na tistem gradbišču izvajajo povsem v skladu s terminskim načrtom. In kot sem rekla, ko se končajo tukaj, se bodo začela na Delavskem mostu.
Kar pa se tiče ceste Kranj–Šenčur, ta štiripasovnica med avtocestnim priključkom pri Šenčurju in krožiščem na Primskovem. Treba je povedati, da je investitor tega projekta naša direkcija, se pravi, ministrstvo, in da je v tem trenutku izdelan idejni projekt v več variantah in najboljša rešitev se išče oziroma usklajuje z Darsom, ki pa je odgovoren za ta avtocestni priključek.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa za dokaj jasne odgovore.
Me pa samo zanima, ali sem vas prav razumela, da za štiripasovnico časovnice zaenkrat še nimamo.
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospa ministrica, izvolite. Ja, ste že. Okej. Hvala lepa.
Prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Prvi ima besedo Jani Ivanuša, ki bo postavil vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju.
Izvolite.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober večer vsem skupaj, gospodu ministru, gospodu podpredsedniku, pa nam, dvanajstim poslancem in poslankam – več nas ni.
Moje poslansko vprašanje. V imenu Nacionalne stranke pa tudi v osebnem sprašujem gospoda ministra za finance glede te opevane minimalne plače, ki je bila sprejeta lani. Slovenska nacionalna stranka je tudi podprla ta predlog; seveda, kdo bi bil proti dvigu minimalne plače, čeprav smo potem ugotovili, da tudi mi – kot tudi Levica – več kot mesec dni vnaprej nismo vedeli, kaj se bo zgodilo s to minimalno plačo. Minimalna plača, mesečni bruto prejemek od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 znaša 886,63 bruto, lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2019 se pa ni spremenila. To pomeni, da prejemniki minimalne plače in regresa ne bodo deležni, upravičeni najvišjih davčnih olajšav v letu 2019. V tem primeru bo največ seveda pridobil proračun Republike Slovenije.
Ker so se dohodninski razredi iz leta 2018 ohranili tudi v letu 2019, me zanima:
Koliko dodatnih prilivov iz naslova dohodnine načrtuje Ministrstvo za finance v letu 2019?
Koliko dodatnih prilivov iz naslova prispevkov za socialno varnosti, ki jih bodo plačevali delodajalci, načrtuje Ministrstvo za finance v tem letu 2019?
Prosil bi za številke, kajti od vse te opevane zgodbe o dvigu minimalne plače bodo imeli plus samo števci prihodkov državnega proračuna.
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje.
Minimalna plača je seveda instrument ekonomske politike, ki uravnava tudi vidik primernega plačila za delo. Ocenjujemo, da bi dvig minimalne plače v letu 2019 pomenil za okoli 7,8 milijona evrov dodatnih javnih sredstev, po izločitvi dodatkov in delovne uspešnosti pa 35 milijonov evrov v letu 2020 za javna sredstva. To seveda pomeni na strani prihodkov več dohodnine in prispevkov za socialno varstvo, kot ste navedli.
Učinkov vpliva na prihodke iz naslova dohodnine ne moremo natančno oceniti, saj nimamo ocene gibanja števila zaposlenih z minimalno plačo niti ocene vpliva minimalne plače na povprečno plačo. Poleg tega je obveznost odvisna predvsem od uveljavljenja vseh davčnih olajšav vsakega posameznika. Tako ocenjujemo, da bi dvig minimalne plače, kot je že rečeno, v 2019 pomenil cirka 8, v 2020 pa cirka 35 milijonov evrov za javna sredstva. Zavedamo pa se, da se z zviševanjem minimalne plače in ob upoštevanju dodanih dogodkov – primeroma regresa – oddaljujemo od tega, da so prejemniki le-teh še vedno upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave. Ravno zaradi teh težav, katerih rezultat je bil na koncu predvsem v nižjem neto dohodku, pa smo v preteklem letu uvedli linearno splošno olajšavo.
Ne glede na višje prihodke iz naslova dohodnine pa predstavlja višja minimalna plača tudi vpliv na strošek dela, in sicer ima največji vpliv predvsem pri podjetjih in delovno intenzivnih panogah, kjer je največji delež zaposlenih z minimalno plačo.
Skupno pa lahko rečemo, da bi dvig stroškov dela za delodajalce zaradi minimalne osnove za plačilo prispevkov, ki se trenutno odmerijo od višjega zneska kot z minimalno plačo, lahko pomenilo, da bi se ti povečali za približno 3, 4 odstotke. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa.
Kakorkoli, številke so nekje navedene, točno ravni ni. Pravite sami, da ne veste … Vsaj pri tistem prvem vprašanju.
Mene samo zanima, če je Vlada namenoma pozabila uskladiti te dohodninske olajšave pri socialnih transferjih, ali je to …
Zakaj Vlada ni opozorila na to, da se bo to moralo popraviti?
Na to mi niste še mogoče odgovorili. Vi ste govorili sedaj o neki linearni olajšavi. Tega nisem najbolj razumel, in to lahko malo bolj podrobno poveste. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Verjamem, da je predlagatelj zakona proučil tudi druge učinke, ki jih ima ta zakon. Za kakršnokoli dodatno pojasnilo, če bo potrebno, pa seveda v posameznih primerih lahko pripravimo izračun.
Poglejte, pri vsakem posamezniku so različne olajšave, ki jih ta uveljavlja. Tako pri vsakem pride iz tega naslova seveda tudi drugačen izračun. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Seveda! Ker je tema zanimiva, bi vseeno predlagal, da se po našem 246. členu opravi splošna razprava v Državnem zboru. Pa da vidimo. Mogoče bomo še kaj več izvedeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 29. januarja 2019, v okviru glasovanj.
Besedo ima gospod Žan Mahnič, ki bo postavil vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Gospa ministrica, normalno je, da se v parlamentarni demokraciji v Državnem zboru nekako delimo na koalicijo in opozicijo, vendar pa sam menim, da obstajajo teme, kjer moramo najti skupni jezik, ne glede na to, iz katere stranke kdo je. Zame osebno so ena od takih tem zagotovo projekti v lokalnem okolju. Poslanec, ki živi, ki diha, ki je v dobrem odnosu s svojimi volivci, ki spoštuje zaveze, ki jih je dal volivcem, ki je tudi v dobrem odnosu z županom, zagotovo skuša uresničevati projekte na občinski in na lokalni ravni, pri katerih, če tako rečemo, ima prste zraven tudi država.
Iz volilnega okraja, od koder sam prihajam, Škofja Loka 2, ki vključuje občine Gorenja vas, Poljane, Železniki in Žiri, lahko rečem, da smo v prejšnjem mandatu praktično vse projekte zaradi odličnega sodelovanja z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem in zaradi odličnega sodelovanja z ministrico za okolje in prostor gospo Ireno Majcen uvrstili v financiranje s strani državnega proračuna. Projekti so v teku, projekti se izvajajo, nekateri že zaključujejo, nekateri se bodo še začeli. Kot sem sam rekel, ko pride do projektov na lokalni ravni, jaz politiko odmislim in vem, da moram z ministri sodelovati, posebno še z ministri, ki so zadolženi za infrastrukturo in za okolje in prostor, ker verjetno je vsem nam v skupnem cilju, da se nekaj za ljudi naredi. Prejšnji mandat, kadarkoli smo z župani zaprosili nekako za termin na ministrstvu, vedno je bil hiter odgovor kdaj, kako – mogoče ne takoj, vendar pa konkretno za Ministrstvo za infrastrukturo ne vem, če sem kdaj čakal več kot dva tedna.
Zakaj postavljam to vprašanje? 17. januarja sem klical na vaše ministrstvo, gospa Bratušek, dobil neko gospo iz vašega kabineta in sem zaprosil za sestanek z vami na temo četrte razvojne osi in projektov, ki potekajo v občini Gorenja vas - Poljane. Tja bi prišla skupaj z županom Milanom Čadežem. Gospa je rekla, pošljite na mail. Poslal sem na mail, čakal do preteklega petka, to je 9 dni, 8 dni – odgovora ni bilo. Niti ni bilo odgovora, da je trenutno ministrica zasedena, vam bomo sporočili naknadno. Zato sem pač poklical, komaj dobil kabinet, ker se je že sekretarka javila oziroma ali je varnostna služba in je kar rekla, da je ministrica na sestanku – ne more receptorka vedeti, ali ste na sestanku ali ne, to je pač neka usmeritev. Potem je gospa rekla, da je ministrica zasedena do konca februarja. Poglejte, gospa ministrica, ne verjamem, da ste zasedeni do konca februarja, verjamem pa, da bi lahko poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, ne glede na to, iz katere stranke prihaja, če gre za konkretne zadeve, dobil pri vas termin.
Zanima me:
Zakaj ni bilo termina?
Oziroma kar je še huje:
Zakaj niti ni bilo odgovora, da termina ni moč … / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala.
Spoštovani poslanec, mislim, da sem prva ministrica, ki sem na obisk na ministrstvo povabila vse poslanske skupine koalicije in opozicije – to je prva stvar – in ponudila roko sodelovanja. Druga stvar. 17. januarja, ja, ste pisali e-mail in do 24. januarja, ko je bilo vloženo poslansko vprašanje, je točno 7 dni.
Jaz sem pač ministrica vseh Slovenk in Slovencev, vseh občin in v naši državi je 212 občin in 90 poslancev. Če bi vsi želeli takojšen sestanek, verjetno si predstavljate, da lahko samo sestankujem in bolj malo naredim. Absolutno so vrata na našem ministrstvu odprta in tudi vi, ko pridete na vrsto, z vašim županom, boste dobili termin, ker se z veseljem pogovarjam, še bolj sem pa vesela, če se lahko za kakšno rešitev problema tudi dogovorim. Sestanek zaradi sestanka – mislim, da se oba strinjava, da niso najbolj produktivni.
V prejšnjem tednu pa, če ste malo spremljali medije, ste lahko ugotovili, da je bil velik projekt na mizi, to je projekt Divača–Koper, kjer smo uspeli z investicijskim programom narediti piko, in pač, res preprosto ni bilo časa. Kot sem povedala, ko pridete na vrsto za kar nekaj poslanci in kar nekaj župani, si bom tudi za probleme iz vašega lokalnega okolja z veseljem vzela čas. Verjamem pa, da se strinjate z mano: ne koalicija, opozicija, ampak nek vrstni red pa verjetno moram tudi sama upoštevati.
Kot sem pa že rekla, mislim, da je to bilo zelo zelo na začetku mojega mandata – sestanek z vsemi vodji poslanskih skupin, vodji in namestniki in smo se dogovorili za konstruktivno sodelovanje. Mislim, da v takšnem duhu sama tudi opravljam delo ministrice.
Koliko si je minister iz prejšnje sestave vzel časa za sestanke, ne vem, meni pa je v prvem planu, da to, kar smo si zadali, tudi realiziramo.
To, kar sem zdaj povedala, ni zavrnitev predloga sestanka, boste termin dobili, na žalost sem pa v mesecu februarju res kar nekaj dni tudi odsotna.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Očitno se nisva razumela. Povedal sem, da v 7, 8 dneh niti odgovora ni bilo. Bil bi čisto zadovoljen, če bi sekretarka – ne vem, kakšno funkcijo ima gospa – napisala, da je ministrica trenutno odstotna oziroma preveč zasedena, ko bo termin prost, vam sporočimo. Ampak niti odgovora ni! Če meni nekdo piše z ministrstva, odgovorim. Konkretno dobro sodelovanje: prejšnji teden sem bil na sestanku pri ministrici za kmetijstvo. Gospa je vsem poslancem, ker je bila odsotna, ni mogla odgovarjati na poslanska vprašanja, poslala e-mail, da nas vabi na ministrstvo, da se o temi, o kateri smo postavljali poslanska vprašanja, pogovorimo. Danes sva bila z županom Čadežem na sestanku pri gospodu Zajcu na MOP glede Rudnika urana Žirovski vrh. Skratka, se da. Ne pričakujem, da bo to jutri, verjamem, da tudi ni pisalo vseh 90 poslancev in 212 županov.
Kar je najbolj pomembno, gospa ministrica – to, kar sem napisal – denar za projekte je zagotovljen, gre izključno samo za operativne zadeve, kar pomeni, da to ne bi bil sestanek zaradi sestanka, ampak bi konkretne stvari določili. Lahko rečem, da z vašim ministrstvom, kar je bilo do zdaj – odlično sodelovanje. Tudi z gospodom Topolkom, gospodom Wilenpartom, gospodom Kordinom odlično sodelujemo. Lahko rečem samo, da me je zmotilo … In sekretarki sem dejal, da naj mi samo odpišejo, sicer bom pač postavil ustno poslansko vprašanje. Da me zanima, kaj je res problem, da niti na e-maile ne odgovarjate To popravite, ne, da ko ljudje kličejo na recepcijo, da že receptorka reče, da ima ministrica sestanek. Ne more vedeti nekdo, ki spodaj dviguje telefone, kaj poteka v petem ali šestem nadstropju. Ne more. To pa vem, da je nek priročen izgovor. Tako računam – in to je zdaj moj apel –, mail imajo od 17. januarja, da mi vsaj odgovorijo, da ko bo termin prost, boste dobili termin, računate pa lahko takrat in takrat. Ne samo arogantno zavrniti, češ, bomo že odgovorili, ko bomo. Vsaj odgovorite, pa recite, da trenutno ni časa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Saj pravzaprav sploh ne vem, kaj naj še k temu dodam. Gospod Mahnič, še enkrat; ste eden od 90 poslancev in vaš župan je eden od 212 županov in jaz jih z veseljem sprejemam. Če vam to zadošča, da vam pošljemo mail, da boste prišli na vrsto enkrat v prihodnosti, bomo to jutri zjutraj tudi naredili. Naš način pač je, da ko lahko sestanek organiziramo, ga organiziramo. Verjetno pa ne pričakujete, da ste prvi, edini, s katerim bomo stvari reševali.
Res je bilo v prejšnjem tednu cel kup dela s projektom, ki sem vam ga prej povedala. In sem vesela, ne glede na to, da smo mogoče pozabili ali pa izpustili ta vaš mail, da smo uspeli tako pomemben projekt, kot je Divača–Koper zagnati, da smo naredili piko, da smo lahko izvajalca, ki je čakal – mislim da, od decembra 2017 na uvedbo del za dostopne ceste –, da je to bilo lahko narejeno. In še in še bi lahko naštevala.
Tako še enkrat, bo sestanek organiziran, ko bomo obdelali tudi še kar nekaj drugih poslancev in županov, ki so željo po sestanku izrazili tudi pred vami. Potem pa z veseljem.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo naprej. Gospod Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju ter ministru za obrambo Karlu Erjavcu.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Najlepša hvala, predsedujoči. Kolegice in kolegi, spoštovana ministra!
Že vrsto let je problem politično nekorektna in nehigienična drža države Republike Slovenije, ko se v protiustavnih kontekstih, uradni funkciji aktivno udeležuje verskih obredov Rimskokatoliške cerkve. Tako imenovana maša za domovino, recimo, je cerkveni obred, ki se sklicuje na državne praznike, s čimer si RKC prilašča status neke državne cerkve. Predstavniki oblasti in državni organi pa ji seveda s svojo udeležbo dajejo to legitimiteto.
21. decembra se je zgodila ena taka maša v ljubljanski stolnici, katere so se udeležili predsednik Državnega sveta, minister za zunanje zadeve in tako naprej in tako naprej. Na tej maši je celo oseba v uniformi Slovenske vojske sodelovala v bogoslužju, brala je na prižnici. 21. junija – podoben scenarij, prav tako pri verskem obredu so sodelovali predstavniki Enote za protokol Slovenske vojske ter kvintet trobil Orkestra Slovenske vojske, pa isti politični vrh na čelu, celo s predsednikom republike Borutom Pahorjem. No na drugi strani pa imamo potem primere, ko se predstavniki Rimskokatoliške cerkve vključujejo v državne prireditve, so del državnega protokola. Decembra lani, recimo, ob dnevu državnosti na slavnostni seji Državnega zbora, pa na proslavah v Cankarjevem domu in tako naprej, kjer pa v protokolu – zelo zanimivo – ne vidimo predstavnikov drugih verskih skupnosti. Potem pa je tukaj še politični vrh in Vatikan, redna srečanja s papežem oziroma s papeži. Miro Cerar se je dvakrat že z njim srečal, tudi gospa Alenka Bratušek in tako naprej in tako naprej.
Videti je, da gre za eno tako pogosto kršenje ustavnega načela s strani vladajoče politike. 7. člen Ustave določa, da so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti pa v očeh države enakopravne. Zdaj pa v zvezi s tem vprašam:
V čigavem imenu se cerkvenih obredov udeležujejo predstavniki političnega vrha?
Kdo je odredil sodelovanje pripadnikov policije in vojske pri cerkvenem bogoslužju?
Po kakšnem ključu so v državni protokol vključeni predstavniki verskih skupnosti in zakaj je očiten dominat Rimskokatoliške cerkve, ko pa imamo 57 verskih skupnosti?
Na kakšen način Slovenija uresničuje ustavno določbo ločenosti cerkve in države?
Zakaj država ne spoštuje z Ustavo zapovedane ločenosti cerkve in države?
Na kakšen način država sankcionira tovrstno neustavno delovanje?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospoda ministra, imata odgovor. Časa za odgovor je pet minut, oba skupaj.
KARL (VIKTOR) ERJAVEC: Hvala lepa, podpredsednik Državnega zbora. Spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje.
Najprej bi zelo jasno rad povedal, kar se tiče Slovenske vojske. Mi strogo spoštujemo ustavno odločbo o ločenosti države in verskih skupnosti. Naj spomnim, da 22. člen Zakona o verski svobodi daje zakonsko podlago za versko oskrbo v vojski in tudi 52. člen Zakona o obrambi.
Zakaj to govorim? Zato, ker ti členi so bili tudi ustavno presojeni, in sicer v letu 2010 je Ustavno sodišče zelo izčrpno se opredelilo do teh vprašanj, ki ste jih tudi vi odprli. Vprašali ste, na podlagi česa lahko visoki predstavniki in tudi predstavniki Slovenske vojske sodelujejo pri obredih verskih skupnosti. Moram reči, da je to pravica, ki jo imajo kot posamezniki, in kar se tiče Slovenske vojske, da določa način sodelovanja glede protokolarnih nalog Slovenske vojske Direktiva o izvajanju gardnih in protokolarnih nalog. Ustavna razsodba oziroma odločba, ki sem jo omenil, tudi določa, da veljavna ureditev o spoštovanju ustavnih središč na ustrezen način omogoča uresničevanje verske svobode v smislu duhovne oskrbe v Slovenski vojski, in sicer enakovredno za vse pripadnike vseh registriranih verskih skupnosti. To pomeni, da tukaj ni nobenega razlikovanja med Katoliško cerkvijo in ostalimi verskimi skupnostmi, če so seveda tudi ustrezno registrirane. Vojaški vikariat je tisti, ki je zadolžen, da organizira in vodi bogoslužne obrede tudi glede drugih veroizpovedi in tukaj se po navadi potem vabi ustrezne duhovnike ustrezne veroizpovedi. Tudi ko gre za protokolarne dogodke, kot je na primer ob državnih praznikih, so vabljeni ponavadi vsi predstavniki teh verskih skupnosti, ki so registrirane, tako da tukaj ne gre za neko izjemo, da bi bili samo vabljeni predstavniki ene od verskih skupnosti.
Kar se pa tiče vprašanja, ki ste ga načeli, obiski pri Svetem sedežu oziroma Vatikanu. Treba je vedeti, da ima status države in da gre za državniške obiske, ko obišče Sveti sedež predsednik Vlade, predsednik države ali kakšen drug visoki funkcionar, kot je predsednik Državnega zbora oziroma minister za zunanje zadeve. Prepričani smo, da vprašanja, ki ste jih zastavili, ne posegajo v vprašanje nespoštovanja ločenosti države in verskih skupnosti.
Glede policije pa predlagam ministru za …
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod Poklukar, boste še vi? Izvolite.
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec!
Podobno je urejeno tudi na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma v policiji v skladu s 23. členu Zakona o verski svobodi policistkam in policistom, ki to želijo, država zagotovi versko in duhovno oskrbo v okoliščinah, kjer je uresničevanje verske svobode oteženo. Sprejet je tudi Pravilnik o organizaciji in načinu verske oskrbe v policiji, predvsem pa slovenska policija sodeluje pri verskih obredih, ko so podani pogoji iz prvega odstavka 85. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, in sicer kadar policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti za policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, ob predpostavki, da na željo svojcev pogrebna slovesnost oziroma pokop umrlega opravi tudi z verskim obredom. Iz enakega namena policija sodeluje pri glavnem verskem obredu tako imenovani maši za policiste, kjer se policistom, ki so izgubili življenje pri opravljanju svojega dela, izraža spomin na umrle in pieteta.
Pri teh oblikah sodelovanja policija sodeluje s policisti v policijskih uniformah. Moram še enkrat povedati, da so pravila v slovenski policiji oziroma na Ministrstvu za notranje zadeve o teh stvareh jasne. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovani minister, to je vse okej. Ne govorim o nespoštovanju osebne svobode pri izbiri veroizpovedi ali prakticiranju katerekoli veroizpovedi. Ne govorimo o verski oskrbi, ne govorimo o veroizpovedi posameznih pripadnikov Slovenske vojske ali kogarkoli. Govorimo o protokolu. Govorimo o vključevanju slovenskega političnega vrha in vojske v verski protokol in vklapljanju predstavnikov Rimskokatoliške cerkve na eni strani v državni protokol. Tu smo imeli človeka, ki je stal na prižnici in bral berilo v uniformi Slovenske vojske s činom Slovenske vojske. To je skregano z načelom sekularnosti države. Pa to ni edina stvar!
Imam še cel seznam stvari. Tudi v Državnem zboru. Predsednik Državnega zbora je 8. januarja, sedaj pred nekaj dnevi sprejel kolednike Misijonskega središča Slovenije, pa potem ta betlehemska luč, ki so jo sprejeli Borut Pahor, Vlasta Nussdorfer, Marjan Šarec, Branko Simonovič, Boštjan Poklukar, prav tako na Ministrstvu za okolje in prostor in tako naprej. Predsednik države je obiskal muzej jaslic in obljubil, da bo v svoji predsedniški palači postavil svoje jaslice. In potem imamo tukaj štiri leta molitvenih zajtrkov v Državnem zboru, ki niso nič drugega kot neka ekshibicija Rimskokatoliške cerkve. Še enkrat:
Ali lahko država zagotovi sekularnost, za katero vsi razumemo, da je gonilo civilizacijskega napredka in je očitno v Sloveniji na tej točki resno ogrožena?
Ali je izobešanje tuje zastave, vatikanske, v skladu z zakonodajo na cerkvenih površinah?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Ministra, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Gospod Erjavec, izvolite.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala lepa za vaša vprašanja.
Žal kot minister za obrambo res nisem pristojen, da bi odgovarjal na določena vprašanja, ki ste mi jih postavili glede predsednika države, predsednika parlamenta. To je zunaj moje pristojnosti. Jaz lahko kot minister za obrambo samo zagotovim, da strogo v Slovenski vojski spoštujemo pravila ločenosti države in verskih skupnosti. Če se pa srečuje Slovenska vojska z verskimi skupnostmi, pa to počne na podlagi Zakona o verski svobodi, 22. člen, potem imamo 52. člen Zakona o obrambi in potem imamo tudi različne pravilnike in seveda vikariat pa skrbi za te odnose med Slovensko vojsko in posamezno versko skupnostjo. Zelo jasno sem povedal, da tukaj ne gre samo za sodelovanje z eno versko skupnostjo, ampak smo dolžni po ustavi, po zakonodaji zagotoviti ustrezno sodelovanje z vsemi verskimi skupnostmi, ki so registrirane.
Kar se pa tiče samega protokola in ko se dotikamo Slovenske vojske, pa moram reči, da ni nobenega zakona oziroma predpisa, ki bi prepovedoval takšna protokolarna dejanja; še celo več. Iz ustavne odločbe, ki sem jo omenil, iz leta 2010 izhaja, da pač je to v duhu te ustavne odločbe.
Morda bi se strinjal, da na zakonodajni ravni, da kar se tiče protokolarnih obveznosti, da mogoče vse situacije niso zadosti natančno opredeljene. Vendar smatram, kar se tiče aktivnosti Slovenske vojske na tem področju, da jih izvajamo v skladu z ustavo in zakoni, kar je tudi na nek način potrdila ustavna odločba iz leta 2010.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, gospod minister.
Boste še vi? Izvolite. / oglašanje iz dvorane/
BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa.
Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma v policiji je situacija zelo podobna, s tem da je za versko oskrbo v policiji zadolžen policijski vikar, ki je koordinator verske oskrbe. Je na delovnem mestu policijski svetnik, policijski vikar. To je sistematizirano delovno mesto v policiji. Izbiro vikarja opravi Slovenska škofovska konferenca in policijski vikar opravlja različne naloge, ki vključujejo skrb za versko duhovno oskrbo v slovenski policiji. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog za Državni zbor, da na naslednji seji opravi razpravo. Odgovor.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa. Še enkrat poudarim, ne govorimo o duhovni oskrbi ali – bog ne daj –, če ostanemo v terminologiji, kratenju posameznikovih pravic do svobode veroizpovedi.
Je pa tako, naštel sem nekaj primerov kršenja ustave, jasnega, in zakonodaje v prid ene privilegirane skupine ljudi, ene privilegirane verske institucije. Slovenija je in mora ostati sekularna država. Zdaj polagam na dušo in kličem k enemu takemu takojšnjemu in doslednemu spoštovanju ustave in zakonodaje. Nihče ne dvomi v podtalno moč – politično, gospodarsko pa še kakšno moč – Rimskokatoliške cerkve pri nas ali kjerkoli, a je ravno ločenost države in cerkve tista, ki družbo rine naprej k razvoju.
Verjamem, da ima slovenski politični vrh toliko hrbtenice, da bo to dojel in živel. Seveda v skladu s poslovnikom kličem po širši razpravi v Državnem zboru na to temo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 29. januarja 2019, v okviru glasovanj.
Besedo ima Željko Cigler, ki bo postavil vprašanje ministru za zdravje Samu Fakinu. Izvolite.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani gospod predsednik, minister, kolegice in kolegi še enkrat dober večer!
Po zadnjih podatkih, objavljenih leta 2018, je leta 2015 v Sloveniji za rakom zbolelo 14 tisoč 329 ljudi, istega leta pa je za to boleznijo, za rakom, umrlo 6 tisoč 216 ljudi. Skratka, število obolelih se vsako leto povečuje. Ocenjuje se, da je leta 2018 za rakom zbolelo več kot 15 tisoč prebivalcev Slovenije. V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja rada večata. Epidemiološki kazalci pa kažejo, da je rak v Sloveniji veliko javno zdravstveno breme in da je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem pri ženskah.
Stroka med dejavniki tveganja obolelosti za rakom najpogosteje navaja dejstva, da gre za posledico slabih življenjskih navad. Vso škodo in težo bolezni se tako poskuša naprtiti posamezniku, ki neprimerno živi, pri tem pa se močno zanemarja faktorje okolja kot dejavnik resnega tveganja, to je vpliva onesnaženosti zraka, vode, zemlje. Na ta dejstva, ne glede na to, kaj mi tukaj govorimo ali pa katerikoli sedanji minister ali pa preteklih vlad, opozarjajo javni mediji vsak dan s konkretnimi žrtvami in opozorili, kje se to dogaja. Spoštovani gospod minister:
Kako Ministrstvo za zdravje odgovarja na podatek, da se število obolelih za rakom in število umrlih zaradi raka vsako leto še vedno povečuje?
Kako boste pri vrednotenju zdravstvenih podatkov in načrtovanju ukrepov upoštevali tveganje zaradi dejavnikov zunanjega okolja, kot so onesnaženost zraka, zemlje, vode, in posledično tudi hrane z različnimi rakotvornimi snovmi?
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
SAMO FAKIN: Kot ste pravilno ugotovili, 6 tisoč smrti. To pomeni približno 25 odstotkov vse smrtnosti v Sloveniji – 18 tisoč, 20 tisoč Slovencev letno umre. Ugotovil ste tudi, da je rak – multifaktorski vzrok in eden izmed teh je seveda način življenja, ki ga imamo.
Če bi podrobneje pogledali, v kateri starostni dobi se te smeri zgodijo, to je krepko nad 75, pretežna večina, in v pretežni večini najdemo en vzrok v ozadju, ki se je pa vlekel 20, 30, 40 let. Se pravi, tisto, kar je bilo, se bo končalo, ko bomo nehali z onesnaževanjem zemlje, zraka, okolja in podobnih zadevščin. Ukrepi na področju okolja se bodo videli šele čez naslednjih 30, 40 let, prej ne. Ker zdaj imajo tisti rakave bolezni zaradi teh vzrokov, ki so bili v onesnaženem okolju pred leti. Sam sem iz Zasavja, ki je bilo zelo grobo onesnaženo, pa sem to od blizu spremljal.
Da se to seveda ne bi več ponavljalo je Slovenija poleg okoljske zakonodaje – za področje zdravstva lahko govorim – uvedla enoten register raka, že 50 let je star, tako da spremljamo, kaj se na področju raka dogaja in v katerem okolju. Na podlagi tega smo rekli, kaj lahko preprečimo. Imamo zelo dobre rezultate na področju raka materničnega ustja, v zadnjem času raka na dojkah in prav zdaj smo že v četrtem ciklusu presejalnega raka na debelem črevesju in tu se pa takoj kažejo učinki, ker rak najdemo v zelo zgodnjih fazah. Pa vendar, za zmanjšanje smrtnosti bo moralo miniti še 10, 15 let, da bomo lahko govorili o uspešnosti ali neuspešnosti teh programov.
Naj kljub temu rečem, vzeti raka ven, pa zanemariti dejstvo, da smo do pred desetimi leti v glavnem umirali zaradi cerebrovaskularnih bolezni, ki jih zdaj uspešno krotimo – tudi ta program je trajal 20 let: holesterol, pritisk kot dva glavna elementa za infarkt ali pa kap, potem to traja 20 let, da se kaj pozna.
Imamo program promocije zdravja na delovnem mestu, promocije zdravja, skrb za javno zdravje in podobne stvari, to se pravi, vse javnozdravstvene politike so usmerjene v zmanjševanje vplivov okolja.
Zdaj bom zopet odprl eno temo. Tudi povečanje trošarin na nezdrav način življenja bi k temu pripomoglo, s tem da bi zmanjšal dostop do alkohola, cigaret, sladkih in mastnih stvari, to je en ukrep, na drugi strani pa bi lahko dvignili presejalne teste, kajti zdaj vsi ostali raki so tako malo incidenčni, da so presejalni testi izjemno dragi, tako da se za določene redke vrste oblike raka ne odločamo. Še.
Je pa res, da je na pohodu genetika, ki bo lahko določila, za kakšnim tipom raka bo kdo zbolel. To pa smo zopet pri zgodbi, koliko vložiti v slovensko zdravstvo.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovanje do slovenskega zdravstva, kako tu ukrepa, kako uspešno zdravi, je uspešno zdravljenje, tudi preventivni programi, ki ste jih prej omenili DORA, ZORA ali pa SVIT pa še nekaj zraven ste rekli – vse lepo in prav, vendar, jaz sem povedal podatek: število obolelih za rakom in število umrlih za rakom v Sloveniji kljub tem uspehom močno narašča.
Zelo visoka so opozorila, da na širjenje te bolezni, na tveganje za rakom vpliva onesnaženost okolja. Sprašujem pa to:
Zakaj ministrstvo za zdravje ni informacijo, ki ste jo prejeli, ki sem jo prej povedal, da smo v Sloveniji prvi po umrljivosti za rakom, informiralo o tem javnosti in ni podalo uradnega stališče glede objavljenega podatka Eurostata, po katerih je Slovenija po deležu smrti raka na prvem mestu?
Takšna informacija bi namreč vplivala tudi na dejavnost političnih faktorjev tega parlamenta in ministrov, ki sedijo v tej vladi, vas, predvsem pa mogoče na gospoda Lebna in predsednika Vlade, da se na tem področju storijo konkretni ukrepi. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
SAMO FAKIN: Ja, sem insider, pa mislim, da so ti podatki v dnevnem časopisju povzeti. Vsekakor so bili verjetno tudi na spletni strani Ministrstva za zdravje. Prav gotovo pa za vse tiste, ki to želite podrobneje vedeti, obstaja brošura Zdravstveni statistični podatki, ki jo zbira OECD, in so vsak dan dostopni komurkoli. Je pa res mogoče, se strinjam s tem, da je pa poudarka in debate o tem, kaj narediti in kako, pa premalo. Je pa res, onesnaženost gre skupaj z industrijo in z našim nivojem in standardom življenja, kar mogoče malo včasih zanemarjamo na račun zdravja.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani!
Odgovorov, ki mi jih je dal minister, ga popolnoma razumem, vendar predlagam, da se razprava ,skladno s poslovnikom, opravi, če bo izglasovano, na seji Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 29. januarja 2019, v okviru glasovanj.
Besedo ima mag. Andrej Rajh, ki bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor Juretu Lebnu. Izvolite.
MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani minister!
V mesecu januarju ste na primeru nadomestnega ukrepanja države odstranitve potopljenih plovil v Jernejevem kanalu pokazali odločnost in pokazali tudi, kaj je treba narediti, ko se drugi sprenevedajo. Vemo, kako dolgo so potopljena in zapuščena plovila kazila podobo tega kanala. Zdaj je konec januarja, zato me zanima:
Ali so bila vaša pričakovanja glede odstranitve izpolnjena?
Hkrati pa bi v tej luči rad izpostavil še eno stvar. Občutek imam, da v Sloveniji povzročiteljev nedovoljenih posegov v prostor ne znamo ustrezno in učinkovito sankcionirati. Številni povzročitelji odločb ne izvršujejo prostovoljno, zato mora ukrepati država, nekateri grejo celo v stečaj. Zato me zanima:
Ali obstaja ocena stroškov nadomestnega ukrepanja države?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prihajamo na zadnjo razpravljavko. Mojca Žnidarič bo postavila vprašanje ministrici za infrastrukturo, mag. Alenki Bratušek.
Izvolite.
MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Spoštovana ministrica za infrastrukturo!
Sprašujem vas, kako potekajo dela in aktivnosti za nadaljevanje gradnje glavne ceste G1-2 Hajdina–Ormož . Prebivalci Spodnjega Podravja si za to cestno povezavo prizadevamo že več kot 20 let. Ja, prav ste slišali, več kot 20 let! Delno enotno dovoljenje za prvi odsek te ceste Ormož–Gorišnica, ki je cesta z elementi hitre ceste, je bilo izdano 22. februarja leta 2007. Gradbena dela so se na tem prvem odseku dvakrat že začela in obakrat končala s stečajem gradbenih podjetij. Najprej je bil to Vegrad in nato še Primorje. Investitor te ceste je Dars. Zaradi gradnje te ceste, ki bi morala biti zaključena že leta 2013, se ob rekonstrukciji železniške proge Pragersko–Hodoš v kraju Mihovci, to je na sedanji glavni cesti Ormož–Ptuj, ni naredilo zunajnivojskega križanja, kar je sedaj v nasprotju z zakonodajo. Lansko leto je bil ponovno izveden razpis za dokončanje gradnje premostitvenega objekta viadukta Sejanca in jeseni lani se je ta gradnja ponovno pričela. Celotna cestna povezava Ormož–Hajdina je dolga cirka 22 kilometrov in je razdeljena v tri odseke. Za prvi odsek Ormož–Gorišnica je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 2007, ki je še veljavno. Za drugi del Gorišnica–Markovci naj bi bilo gradbeno dovoljenje v fazi pridobivanja. Več kot pet hiš na tem območju so porušili in družine preselili že pred več kot 10 leti. Tretji odsek Markovci–Hajdina pa je treba še umestiti v prostor. Tukaj je za vse prebivalce Ptuja in okolice sprejemljiva le ena od južnih variant okrog Ptuja. Na to temo vsak mesec potekajo sestanki na občini Markovci. Moja vprašanja se glasijo:
Kako potekajo gradbena dela na viaduktu Sejanca?
Kdaj bo zaključen?
Kdaj bo razpis za gradnjo prvega odseka ceste Ormož–Gorišnica? Obljubljen nam je bil namreč za konec leta 2018.
Kdaj bo pridobljeno gradbeno dovoljenja za drugi del, to je Gorišnica–Markovci?
Kako potekajo aktivnosti glede umestitve tretjega dela, Markovci–Ptuj?
Ali so v letu 2019 zagotovljena sredstva za prvi odsek te cestne povezave?
Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Tudi spoštovani poslanki.
Kar nekaj cestnih odsekov smo danes oddelali, pa bomo tudi končali s temi cestnimi odseki. Je pa logično, da je velik interes, ker vsi prihajamo iz lokalnega okolja in ceste so položene oziroma potekajo vedno po lokalnem okolju, drugače se ne da.
Takoj na začetku naj povem, ste govorili o dvajsetih letih, da je res v zadnjih, v času krize je bila cestna infrastruktura res preveč zanemarjena, v zadnjih dveh letih mandata prejšnje vlade so se sredstva za infrastrukturo, tako cestno kot železniško infrastrukturo, povečala. Tudi v rebalansu za letošnje leto je predvideno, da bo ostal nivo takšen, kot je; se pravi, bomo lahko s pospešeno dinamiko obnove in gradnje cest in železnic nadaljevali, kar smo vsi skupaj lahko veseli.
Kar pa se tiče vaših konkretnih vprašanj, bodo pa tudi moji odgovori, upam, dovolj konkretni. Najprej: dela na viaduktu Sejanca, potekajo v skladu s terminskim načrtom in Dars ocenjuje, da bodo končana v desetih mesecih, kot to predvideva podpisana pogodba, in sicer do 20. julija 2019.
Kar se tiče ceste Markovci–Gorišnica. Razpis je bil dejansko obljubljen za konec leta 2018, vendar je Dars 30. 11. 2018 prejel sklep z Ministrstva za okolje in prostor oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje, da je treba za odsek glavne ceste Markovci–Gorišnica izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To bo vsekakor upočasnilo pridobivanje gradbenega dovoljenja na tem odseku. Ker gre pri odsekih Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož za zaključeno celoto, bo Dars objavil razpis za oba odseka hkrati. Odseka Gorišnica–Ormož ni mogoče navezati na obstoječe omrežje na način, kot je to predvideno v Markovcih. Kot sem že omenila, po informacijah Darsa se bo pridobivanje gradbenega dovoljenja zaradi izvedbe presoje vplivov na okolje in pridobivanje okoljevarstvenega soglasja zagotovo podaljšalo. Za koliko, težko rečem, verjamem pa, da bo minister Leben, ki je minister nekaj mesecev, znal tukaj določene stvari pospešiti, ker je pred tem bil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in pozna problem. Tako si želim, da se začnejo stvari na okoljskem ministrstvu, povezane z infrastrukturnimi projekti, odvijati hitreje, kot so se odvijale do zdaj.
Kar se tiče tretjega dela, to je Markovci–Ptuj. V tem trenutku Dars pridobiva ponudbe za izdelovalca dopolnitve študije variant in okoljskega poročila. Oba razpisa sta bila objavljena sredi decembra 2018 in rok za oddajo ponudb se izteka ob koncu tega meseca. Po pravnomočnosti izbire izvajalca se prične z izdelovanjem dopolnitve študije variant in okoljskega poročila. Zaradi vpletenosti problematike pa bo v postopek večkrat vključena tudi javnost oziroma zainteresirane skupine. Prav zaradi zelo občutljivega območja umeščanja v prostor Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor še posebej temeljito sodelujeta, o vsem pa obveščamo tudi lokalne skupnosti na rednih koordinacijah na Občini Markovci, kar sem tudi sama že omenila.
Kar se tiče glede zadnjega vprašanja – glede na vse opisane postopke, ki jih mora investitor izvesti v letošnjem letu, je po podatkih Darsa realno pričakovati, da bo razpis za gradnjo obeh odsekov – se pravi, govorim o zgornjem vprašanju – hkrati objavljen v letu 2020.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Spoštovana ministrica, res vas pozivam, ali apeliram, ali prosim, kako naj rečem, da se naj razpis objavi za prvi odsek posebej.
Gradnja se je dvakrat začela in vedno je bil razpis oziroma gradnja za ta prvi odsek. Tukaj velja gradbeno, torej gradbeno dovoljenje in ta odsek od Ormoža do Gorišnice je najdaljši, 10 kilometrov je dolg. Verjamem, da se tukaj gradnja lahko začne in se vzporedno rešujejo te zadeve, torej to. Kolikor je meni znano, ta presoja vplivov na okolje, okoljevarstveno soglasje, to bo res minilo leto, preden se to pridobi, in teh 10 kilometrov, kot pa je dolga ta trasa, torej od Ormoža do Gorišnice, za katero velja gradbeno dovoljenje in nam je bilo obljubljeno, da bo že konec lanskega leta šel razpis ven, da bi se torej dela neprekinjeno nadaljevala, ker se julija, kot ste sami rekli, zaključi ta viadukt, prva gradbena faza, da se bodo lahko tudi gradbeni stroji čez vozili, da bi lahko trase delale.
Tako vas res lepo prosim, sami ste rekli in tudi v prejšnjem odgovoru omenili, da imate v četrtek koordinacijo z gospodom Lebnom. Gospod Leben je res, kot ste sami rekli, bil prej državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nam je pri tem, da smo sploh ta projekt po dolgih letih obudili, res veliko pomagal in vem, da pozna vse podrobnosti. Res vaju oba lepo prosim, da ne ustavljamo gradnje, ker julija 2019, letos julija, se bo torej viadukt zaključil, potem pa bo spet vse skupaj ustavljeno.
Bojim se, da pač ne bomo več mogli, tudi ne naših prebivalcev ustavljati, ki želijo narediti cestno zaporo na tem problematičnem križanju železniške proge in ceste. Takrat je bilo to s strani občine in prebivalcev podpisano, da tega podvoza, nadvoza v Mihovcih ne rabi biti, če bo potem ta cesta postala glavna cesta, zdaj so se malo pomirili, ko se je gradnja tega viadukta začela, ampak bojim, če se bo vse skupaj julija potem ustavilo, da ni prav. Po 20-ih letih ni prav in vas jaz …./ izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Besedo vam dam, da bomo z Darsom še enkrat preverili, kaj se da, ker kot sem povedala, njihov argument je, da se tega ne da ločeno delati, ker se tistega odseka potem ne da navezati na obstoječe omrežje, tako kot bi bilo treba. Da začnemo nekje in ne vemo, kam bomo prišli, ob tem da nimamo dovoljenja za prvi ali kakorkoli vi rečete, drugi del, si pa preprosto ne upam obljubiti.
Kot rečeno, še enkrat bom preverila pri Darsu, ali obstaja možnost, da za del, ki že ima gradbeno dovoljenje, se ga začne izvajati prej – brez obljube, to je obljuba, da preverim. In ja, tudi tako, še enkrat apel ministru za okolje, da to presojo izpeljemo čim prej. Ni pa to edini projekt tudi z vašega konca, kjer imamo probleme – ali kakorkoli rečemo – s to presojo na okolje. Tudi na železniški infrastrukturi imamo en pomemben projekt, kjer smo v bistvu skoraj naknadno ugotovili, da ob manjši spremembi želijo ponovno presojo na okolje.
Verjamem, da bova z ministrom našla skupni jezik in bomo to lahko izpeljali, kakor hitro se da.
Kar se pa tiče odgovora Darsa, se pa zavežem, da vam bom pisno zagotovila odgovor. Še enkrat, ker pa nisem človek, ki bi dajala prazne obljube, vam ne morem obljubiti, da lahko s tistim delom, ki ima gradbeno dovoljenje, gremo naprej. Obljuba je, da se bom maksimalno potrudila in z Darsom preverila, ali ta možnost obstaja. In če obstaja, absolutno podpiram to, da gremo naprej.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
S tem smo zaključili seznam prijavljenih za vprašanja. Predsedniku Vlade, ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.
S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 29. januarja 2019, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 4. sejo Državnega zbora, ki jo bom nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. JANUARJA. 2019 OB 20.40.)