Ad 1)

Ob zaključku je poudarila, da je bil na podlagi sodelovanja strokovnih služb velik del navedenih pripomb ZPS na ustrezen način upoštevan v predlogih za amandmaje Odbora. Za tiste pripombe, ki pa niso bile upoštevane, pa je bila s strani predlagatelja podana obširna utemeljitev razlogov, zaradi katerih jih ni mogoče upoštevati.

V okviru razprave o posameznih členih je bila predlagatelju najprej izrečena pohvala za tako hitro in dobro pripravljen Predlog zakona, s katerim se v slovenski pravni red prenaša prvo direktivo, ki je bila potrjena pod slovenskim predsedstvom, kar ima nedvomno nek simbolen pomen. S to direktivo se namreč popolnoma liberalizira trg poštnih storitev ob hkratni zaščiti pravic uporabnikov teh storitev. V postopku sprejemanja direktive se je namreč iskalo ravnotežje med sprostitvijo trga ter hkratno zagotovitvijo ustrezne pokritosti vseh območjih s poštnimi storitvami. Izraženo je bilo tudi upanje, da so predlogi amandmajev, pripravljeni na podlagi mnenja ZPS, ustrezen kompromis med poslanstvom direktive ter slovenskim pravnim sistemom.

V nadaljevanju pa so člani Odbora in ostali vabljeni največ pozornosti namenili določbam 65. in 77. člena, in sicer zlasti vsebini amandmaja k 77. členu, ki pa je bil še pred sejo umaknjen. Ne glede na to, da je bil amandma umaknjen, je večina razpravljavcev menila, da je o njegovi vsebini treba razpravljati, saj gre za pomembno vprašanje oziroma dilemo. Z amandmajem se je namreč želelo opredeliti, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vse odločbe, ki so bile izdane na podlagi prvega odstavka 30. člena veljavnega zakona. Ta določba je izvajalcem poštnih storitev, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost, pri kateri imajo na trgu prevladujoč položaj, ali imajo izključno ali posebno pravico opravljati neko gospodarsko dejavnost oziroma uporabljati naravno dobrino ali drugo omejeno sredstvo, nalagala, da morajo poštne storitve izvajati v pravno samostojni družbi. V Predlogu zakona pa navedene obveznosti opravljanja teh storitev v pravno samostojni družbi ni več, saj je v 36. členu predvideno zgolj vodenje ločenih računovodskih evidenc izvajalcev univerzalne storitve. S petim odstavkom 36. člena pa se tudi prepoveduje navzkrižne subvencije v smislu, da izvajalec univerzalne storitve z univerzalnimi storitvami ne sme subvencionirati preostalih poštnih storitev in drugih storitev, ki jih izvaja. Dejstvo je, da je APEK na podlagi določbe prvega odstavka 30. člena Pošti Slovenije izdal odločbo ter ji med drugim naložil, da do 1. 7. 2009 zagotovi izvajanje gospodarske dejavnosti poštnih storitev v pravno samostojni osebi. Glede na to, da s sprejetjem predloženega zakona takšne obveze (po opravljanju dejavnosti poštnih storitev v pravno samostojni osebi) ne bo več, se je članom Odbora postavljalo vprašanje, kakšen bo status te odločbe po sprejetju zakona. Gre sicer za pravnomočno odločbo, katere izvršitev pa bi Pošti Slovenije nedvomno prinesla precejšnje stroške ter s tem poslovno škodo.

Za razrešitev tega vprašanja je poslanec mag. Andrej Vizjak podal alternativni predlog, in sicer predlog za amandma Odbora k 65. členu, ki opredeljuje ukrepe, ki jih imata na voljo inšpektor, pristojen za pošto, ali pooblaščena oseba agencije, če ugotovita kršitve zakona oziroma drugega akta, ki ga nadzirata. Predlagal je, da se v ta člen doda nov tretji odstavek, s katerim bi se dalo večja pooblastila pristojnemu inšpektorju oziroma pooblaščeni osebi agencije z namenom bolj učinkovitega urejanja področja poštnih storitev. Pogosto se namreč šele pri izvajanju zakonskih določb ugotovi njihove pomanjkljivosti, mogoče pa celo prenehajo obstajati razlogi za že sprejete odločbe, kot na primer pri obravnavani odločbi APEKA Pošti Slovenije. Njihove izvršba s tem tako postane nesmotrna, ali lahko celo prinese nepotrebno poslovno škodo, kot pri tem primeru. Z dopolnitvijo določbe 65. člena pa bi pooblastili tisti organ, ki je odločbo izdal, da jo sam spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno zaradi učinkovitejše odprave kršitve, oziroma jo prilagodi ter delno ali v celoti odpravi, kadar prenehajo razlogi zanjo. S tako rešitvijo bi se ohranila tudi neodvisnost odločanja, saj bi lahko odločbo spremeni tisti, ki jo je izdal. S tem bi tudi bila dana možnost, da pristojni organ odloča od primera do primera, ne pa kar generalno, kot bi to pomenilo s sprejetjem amandmaja k 77. členu.

V razpravi je bilo opozorjeno na nekaj podobnih primerov, ko se je veljavne zakone spreminjalo, pa novele zakonov niso vzpostavile potrebnega odnosa do veljavnih odločb, sprejetih na podlagi določb zakonov, ki so bile z novelo bistveno spremenjene. Zaradi takih primerov se na primer občine soočajo z dramatičnimi finančnimi posledicami. Ob tem je bilo poudarjeno, da pravna teorija (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan) izrecno poudarja, da mora ob takšnih primerih vprašanje vnaprejšnje veljavnosti izdanih in pravnomočnih pozitivnih odločb zakonodajalec rešiti v novem predpisu, s katerim je na novo uredil pravna razmerja na določenem upravnem področju, ter razveljavil prejšnji predpis, in v prehodnih odločbah novega predpisa določiti način, rok in pogoje, ob katerih jih je mogoče uskladiti z novo pravno ureditvijo.

Predstavnica Vlade je poudarila, da Vlada nasprotuje rešitvi, da bi se v zakonu zapisalo določbo, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka 30. člena veljavnega zakona. Obravnavana odločba je bila izdana 14. 11. 2007. Njen prejemnik je imel na voljo pravna sredstva, ki bi jih lahko uporabil, če bi bila odločba po njegovem mnenju nepravična ali kakorkoli v nasprotju z njegovimi interesi. Pravnih sredstev ni izkoristil, tako da je odločba sedaj pravnomočna. V nasprotju z načeli pravne varnosti in predvidljivosti bi tako bilo z zakonom razveljaviti pravnomočne odločbe, prav tako pa bi bila takšna rešitev sporna z vidika samostojnosti in neodvisnosti nacionalnega regulatornega organa. S sprejetjem takšnega amandmaja bi namreč Državni zbor poskušal opravljati njegovo vlogo. Poleg tega pa morebitni sprejem ustreznega amandmaja k 77. členu zadevne problematike ne bi rešil, saj mora Pošta Slovenije odločbo izpolniti do 1. 7. 2009, ko novi zakon sploh še ne bo veljal.

Svoje stališče je v zvezi z zadevno problematiko predstavil tudi predstavnik Pošte Slovenije, ki je med drugim poudaril, da je ocena Vlade pavšalna, ker v Pošti menijo, da izdana odločba agencije predstavlja kršitev načela sorazmernosti, saj gre za nesorazmeren ukrep oziroma poseg oblastnega organa v svobodno gospodarsko pobudo. Pošta pravnih sredstev na izdano odločbo ni vložila zato, ker ji je bilo ob izdaji odločbe zagotovljeno, da bo sprejet nov zakon, ki bo razrešil to vprašanje. Poleg tega v Pošti menijo, da gre za določbo, ki sploh ne sodi v Zakon o poštnih storitvah, saj takšen strukturni ukrep po vsebini sodi v pristojnost varuha konkurence. V Pošti tako menijo, da sicer res imajo prevladujoč položaj, da pa ga ne zlorabljajo, zato jih ne bi smeli sankcionirati. S tega vidika bi po mnenju Pošte kazalo ustrezno amandmirati 77. člen, saj s spremembo 65. člena nastale situacije z vidika Pošte ne bi razrešili, ker tako sprejeta določba ne bi mogla veljati za nazaj. V nadaljevanju pa je podrobnejše pojasnil, s kakšnimi posledicami bi se Pošta morala soočiti, če amandma ne bo sprejet.

Predstavnica Vlade je opozorila, da je navedena razprava morebiti odveč, saj je po Zakonu o upravnem postopku mogoče uvesti nov upravni postopek po uradni dolžnosti ter izdati novo odločbo, in sicer kadar se po pravnomočnosti odločbe dejanske ali pravne okoliščine spremenijo. To pomeni, da pravno sredstvo za razrešitev navedene problematike že obstaja, tako da dopolnitev 65. člena ni potrebna. Glede na to je mag. Andrej Vizjak umaknil svoj predlog za amandma Odbora.

Ker se s Predlogom zakona trg poštnih storitev popolnoma liberalizira, je bilo postavljeno vprašanje, kako je na takšno liberalizacijo trga pripravljena Pošta Slovenije. Tako vprašanje se postavlja tudi v luči dejstva, da se bo trg v Sloveniji popolnoma sprostil najpozneje so 31. 12. 2010, pri čemer bodo nekatere države članice svoj trg poštnih storitev sprostile šele dve leti kasneje. Predstavnica Pošte Slovenije je v zvezi s tem pojasnila, da so v Pošti skupaj s pristojnimi organi in tudi regulatorjem proučili, ali se bo Pošta Slovenije v duhu direktive sposobna soočiti z liberaliziranim trgom že do konca leta 2010. Glede na to, da so v Pošti Slovenije že v preteklosti izvedli številne ukrepe v smislu posodobitve poslovanja in uvajanja novih storitev ter glede na tržno pozicijo, ki jo ima Pošta Slovenije tako v Sloveniji kot tudi v tujini, je bila sprejeta ocena, da je Pošta dovolj dobro pripravljena, ter posledično odločitev, da prehodnega obdobja s protekcionističnimi ukrepi ne potrebuje.

Odbor je v okviru razprave v skladu z osmim odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi z načelom zakonitosti in določanjem vsebinskih okvirov takšnega urejanja. Hkrati je bil ob ponovnem branju Direktive o poštnih storitvah (Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in sveta – v nadaljevanju Direktiva) in sicer petega odstavka člena 3, dodan tudi nov stavek v zvezi z dostavo paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije zaradi jasnosti ureditve in z Direktivo zahtevanih obveznosti. Šesti odstavek pa kaže črtati, ker je dolžnost doslednega upoštevanja predpisov EU obstaja že sicer, zato taka navedba v zakonskem besedilu ni potrebna.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Po zgledu 22. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 13/07, uradno prečiščeno besedilo - ZEKom-UPB1) je dodan stavek, po katerem agencija (o zamenljivosti storitev) lahko pridobi tudi predhodno mnenje organa pristojnega za varstvo konkurence, kar bo doprineslo k večjemu sodelovanju med obema institucijama in k kvaliteti odločanja. Pri tem je treba ponovno poudariti, da Direktiva različno navaja pravice in dolžnosti, ki se lahko vežejo na različne skupine izvajalcev poštnih storitev. Med drugim mora obstajati razlika tudi med izvajalci univerzalne storitve in izvajalci poštnih storitev v naboru univerzalne storitve, pri čemer se za sledenje upošteva tudi 27. uvodna izjava direktive 2008/6/ES. Zaradi pravilne določitve pravic in obveznosti, ki jih imajo ali utegnejo pridobiti izvajalci različnih poštnih storitev, se v 4. členu uvaja pojem zamenljive storitve skladno z navedeno uvodno izjavo, pri čemer so to storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki so zamenljive z univerzalno storitvijo. Predvsem so to storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve (drugi odstavek 3. člena predloga zakona), agencija pa v posamičnih primerih na podlagi meril, ki izhajajo iz že navedene 27. uvodne izjave (in jih člen povzema) in ob upoštevanju pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive storitve (tretji odstavek). S pravili konkurenčnega prava se razume zakon, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence in na njegovi podlagi izdane predpise. Določba predloga hkrati v ničemer ne posega v pristojnosti, ki jih ima Urad za varstvo konkurence, na podlagi že omenjenega zakona (čeprav bi po določbi drugega odstavka 22. člena Direktive državni regulativni organi lahko bili odgovorni tudi za zagotavljanje upoštevanja predpisov o konkurenci na poštnem področju).
Določbe tega člena so povezane tudi s 24. členom predloga zakona, po katerem agencija, če na podlagi obvestila ugotovi, da izvajalec poštnih storitev želi izvajati zamenljive storitve, izda o tem ugotovitveni sklep, v katerem navede tudi bistvene zahteve in obveznosti, ki jih ima tak vlagatelj po tem zakonu. Bistvene zahteve iz tega člena so skladno z Direktivo (1. člen, točka 19) definirane že v prvi točki 2. člena predloga zakona. Sistem splošne avtorizacije za izvajalce poštnih storitev, to pomeni zgolj s predhodnim obvestilom agenciji in brez postavljanja dodatnih pogojev, je skladen z Direktivo (glej 1. člen, točka 14 in prvi odstavek 9. člena). Primerljiva ureditev (na podlagi direktiv s področja elektronskih komunikacij) je tudi v Zakonu o elektronskih komunikacijah (glej člena 4. in 5. tega zakona). Tudi v primeru zamenljivih storitev zadošča ugotovitveni sklep (ugotovitvene sklepe je sicer poznal že obstoječi Zakon o poštnih storitvah - glej drugi odstavek 13. člena), saj se z njim ne odloča o pravicah in obveznostih, te namreč izhajajo že iz samega zakona, v sklepu se zakonske določbe le navede (povzame).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zaradi spoštovanja načela zakonitosti in večje jasnosti ureditve.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zaradi spoštovanja načela zakonitosti ter večje jasnosti in transparentnosti ureditve. Glede na dikcijo prvega odstavka tega člena pa dosedanji peti odstavek tudi ni potreben.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve s spremembami k 7. členu.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora predvsem zaradi večje jasnosti ureditve.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zaradi večje jasnosti ureditve. Hkrati pa je bilo treba zagotoviti in ohraniti tudi skladnost z Direktivo (tretji odstavek 7. člena Direktive in uvodna izjava 26 direktive 2008/6/ES) saj je potrebno, da se presodi v posamičnih primerih in po izračunu neto stroškov, če ti predstavljajo tudi nepravično breme. Ta strokovni termin, ki ga Direktiva uporablja in zahteva, ga posebej ne definira niti ne daje meril za takšno zahtevano in obvezno presojo. Nasprotno, vsako vnaprejšnje omejevanje pristojnega organa s strogo določenimi merili, bi lahko bilo sporno, saj ta pri odločanju mora imeti določeno diskrecijo. Tudi Direktive na področju elektronskih komunikacij poznajo podobno ureditev, zato prav tako tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (člen 16. tega zakona).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Glej tudi obrazložitev k prejšnjemu členu.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ustanovitelj agencije (APEK) je namreč Vlada RS. Takšna določba na tem mestu pa tudi ni potrebna, saj določba prvega odstavka 56. člena glede delovanja APEK napotuje na uporabo zakona, ki ureja elektronske komunikacije. Zakon o elektronskih komunikacijah pa v tretjem odstavku 122. člena že določa, da mora agencija vsako leto pripraviti poročilo o delu in poslovno poročilo. Na obe poročili je treba pridobiti soglasje vlade in z njima seznaniti Državni zbor.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in sicer njegove pripombe k 29. členu glede uporabe primernejšega termina (preklic veljavnosti odločbe namesto razveljavitve). Navedena dikcijo je bilo zaradi sprejetja pripomb k 29. členu treba popraviti in uskladiti tudi pri 28. členu.

1. imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona,
2. je imetnik v postopku izbire navajal neresnične podatke in je to vplivalo na njegovo imenovanje;
3. imetnik odločbe ne začne izvajati storitev iz odločbe, v enem letu po njeni izdaji, razen če ni v odločbi drugače določeno;
4. imetnik odločbe kljub večkratnemu opozorilu agenciji ni poravnal svojih obveznosti;
5. ob hujših kršitvah iz 68. člena tega zakona ali ponavljajočih se kršitvah ugotovljenih v postopku nadzora pri izpolnjevanju v odločbi navedenih obveznosti, če te kršitve niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora;
6. imetnik odločbe kljub opozorilu ne vzpostavi ustreznega sistema za preprečevanje posegov v zaupnost poštnih pošiljk.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zlasti glede uporabe primernejših terminov, kot tudi dopolnitve z vidika večje jasnosti ureditve.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede uporabe primernejših terminov, kot tudi dopolnitve z vidika večje jasnosti ureditve. Glede pripombe povezane s pravnimi sredstvi zoper odločbo je potrebno dodatno pojasniti, da so odločbe agencije (APEK) dokončne, zoper njih je možno sodno varstvo v upravnem sporu, ki je spor polne jurisdikcije. Takšno ureditev je poznal že obstoječi Zakon o poštnih storitvah, razen glede odločb izdanih v postopku nadzora, kar se v tem zakonu tudi spreminja in poenoti z izključno možnostjo vlaganja upravnega spora v vseh primerih. Zgolj upravni spor zoper odločbe APEK pozna tudi obstoječi Zakon o elektronskih komunikacijah. Razlog za takšno specialno ureditev (glede na Zakon o javnih agencijah) je v ustreznih direktivah. Na obeh področjih tako pošta kot elektronske komunikacije, je namreč zahtevana neodvisnost delovanja nacionalnega regulativnega organa z vidika izvajalcev poštnih storitev, kar je še posebej pomembno v primerih, ko država ohrani lastništvo ali kontrolo nad izvajalci poštnih storitev (glej tudi novi člen 22 Direktive). Iz navedenega razloga, bi bilo vsako pritožbeno odločanje s strani resornega ministrstva lahko sporno (ministrstvo bi s tem lahko tudi samo postalo nacionalni regulativni organ). Ob tem je tudi Zakon o javnih agencijah v prehodnih določbah v 50. členu za takrat obstoječo Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (ki je bila pravna prednica APEK) navedel in omogočil, da se uporabljajo določbe posebnih zakonov ter zgolj v 50. členu navedene določbe Zakona o javnih agencijah. Med členi navedenimi v tej prehodni ureditvi, pa ni določb o pravnih sredstvih zoper odločbo agencije niti določb o proračunskem financiranju agencije.

Obrazložitev:
Amandma je redakcijske narave. Potreben je tudi zaradi uskladitve z amandmaji k členom 29 in 30, kjer je bilo že upoštevano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi z rabo boljše terminologije.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k temu členu in tudi k 58. členu, saj je primernejše ureditvi združiti. Predlog je namreč enako kot obstoječi Zakon o poštni storitvah (14. člen in 40. člen) navedeno tematiko reševal na dveh mestih in sicer posebej način izračuna plačil, ki ga predpiše minister in posebej samo višino plačil, ki jo določi agencija s tarifo, ki je splošni akt agencije. Nova določba prinaša tudi izboljšave z vidika jasnosti in določnosti. Skladno z možnostmi, ki jih nudijo direktive (na obeh področjih, ki jih ureja agencija, tako elektronske komunikacije kot pošta), kot doslej na poštnem področju še naprej uporablja direktno izvenproračunsko financiranje agencije s strani določenih izvajalcev poštnih storitev (subjekti so v predlogu zakona določeni skladno z Direktivo). Ne gre pa za enako tematiko, kot jo ureja 22. člen predloga zakona. Tam namreč sploh ne gre za financiranje agencije temveč za kompenzacijski sklad, ki se ustanovi za izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne storitve izvajalcu univerzalne storitve, če mu obveznost izvajanja univerzalne storitve povzroča neto stroške in pomeni nepravično breme (glede obeh obveznosti glej tudi drugi odstavek člena 9 Direktive).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora predvsem zaradi večje jasnosti ureditve.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora predvsem zaradi večje jasnosti ureditve.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hkrati je bilo ugotovljeno, da sedaj črtane določbe tudi niso potrebne, saj APEK po sedanji ureditvi 2. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 41/07 UPB3 in 126/07) kot nosilec javnega pooblastila, ki se ne financira iz proračunskih sredstev, ni upravičen zaračunavati upravnih taks v upravnih postopkih, ki jih vodi. Glede na navedeno torej tudi izjeme od plačila upravnih taks v korist uporabnikov niso potrebne.

Obrazložitev:
Direktiva pri urejanju univerzalne storitve med drugim določa, da se od dostave na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe, lahko odstopa pod pogoji, ki jih določi nacionalni regulativni organ, z dostavo na ustrezno mesto (tretji odstavek 3. člena Direktive). Zato že 5. člen predloga zakona v skladu z Direktivo vsebuje ustrezno pooblastilo agenciji (APEK), kot nacionalnemu regulativnem organu, da izda takšen splošni akt. Omenjeno »ustrezno mesto« je lahko tudi izpostavljeni predalčnik, kar je Zakon o poštnih storitvah doslej urejal v 36. členu, vendar na splošno za vse poštne storitve in ne samo za univerzalne. Logično je način dostave, ki je sprejemljiv za univerzalno storitev, sprejemljiv in zadosten tudi za vse ostale poštne storitve, kar pa iz dikcije 41. in 42. člena predloga zakona doslej ni bilo jasno. Ker se v praksi istočasno lahko dostavljajo (glede na definicijo dostave ta vključuje tudi vročanje, kot posebno obliko dostave) tako navadne poštne pošiljke kot tudi tiste, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, je tudi primerno, da je ureditev enotna, torej takšna, kot to predpiše agencija v splošnem aktu iz četrtega odstavka 5. člena, kar je predmet urejanja tega amandmaja k 42. členu. Ob tem pa je seveda treba poskrbeti tudi za ustrezno predhodno ureditev do izdaje tega splošnega akta (glej tudi amandma k 72. členu ter njegovo obrazložitev).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zaradi večje jasnosti. Hkrati se pojasnjuje, da je izvajalec univerzalne storitve lahko določen z odločbo agencije in gre torej za »de jure« izvajalce. V primeru pa, da agencija presodi, da takšna določitev izvajalca za kakovostno izvajanje univerzalne storitve ni potrebna (glej prvi odstavek 7. člena in obrazložitev k temu členu), ker se lahko zagotovi na trgu preko izvajalca/ev zamenljivih storitev, gre v tem primeru za »de facto« izvajalca/e univerzalne storitve. Direktiva namreč ne zahteva določitev izvajalca univerzalne storitve. Zahteva le, da mora država zagotoviti izvajanje univerzalne storitve (lahko na trgu).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z vidika večje jasnosti in določnosti določbe.

K 56. členu:

V drugem stavku četrtega odstavka se pred piko doda besedi »davčnih obveznosti«.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Spremenjena določba je bila sicer povzeta po obstoječem Zakonu o poštnih storitvah, vendar je bila potrebna njena izboljšava v smislu načela zakonitosti. Spremenjena dikcija je povzeta po primerljivi določbi Zakona o elektronskih komunikacijah (četrti odstavek 117. člena).

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Glej tudi obrazložitev k 34. členu.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hkrati je treba v zvezi z določbami poglavja o reševanju sporov (člena 62 in 63), ki se nanašata tudi na reševanje sporov med izvajalci poštnih storitev in uporabniki, pojasniti, da je navedena ureditev pogojena z Direktivo (člen 19. Direktive). Reševanje takšnih sporov pozna sicer že obstoječi Zakon o poštnih storitvah (glej člen 43), vendar so bile potrebne izboljšave. Podobno ureditev poznajo tudi direktive s področja elektronskih komunikacij ter posledično tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (glej člena 129 in 130 tega zakona), pa kateri se predlog tega zakona zgleduje. Glede pravnih sredstev (le sodno varstvo v upravnem sporu) gre za razloge, ki so navedeni že v obrazložitvi k 30. členu.

Obrazložitev:
Amandma je potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Določba je bila sicer povzeta po določbah obstoječega Zakona o poštnih storitvah (glej člen 56), vendar je predlagani amandma potreben z vidika večje jasnosti ureditve. Glede pravnih sredstev zoper odločbo izdano v postopku nadzora s strani APEK, je takšna ureditev potrebna iz razlogov navedenih pri 30. členu, kar je vse v povezavi z določbo novega člena 22 Direktive, ki se nanaša na nacionalne regulativne organe ter njihovo neodvisnost, vse tudi ob upoštevanju obstoječega lastništva Pošte Slovenije d.o.o. s strani države. Hkrati na področju elektronskih komunikacij takšno ureditev iz primerljivih razlogov že obstaja (glej prvi odstavek 146. člena Zakona o elektronskih komunikacijah).

Obrazložitev:
Amandma je glede prvega odstavka potreben zaradi uskladitve z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Dodani nov tretji odstavek pa služi odpravi naknadno ugotovljene pomanjkljivosti predlagane zakonske ureditve, ki ni urejala prehodne ureditve do izdaje splošnega akta v iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, za katerega je pristojna agencija (APEK) kot nacionalni regulativni organ skladno s tretjim odstavkom 3. člena Direktive. Doslej so bile namreč izjeme za vročanje na dom urejene v obstoječem zakonu v 36. členu (izpostavljeni predalčnik). Zato je bilo treba z novim tretjim odstavkom poskrbeti za ustrezno prehodno ureditev do izdaje navedenega splošnega akta in sicer z uporabo 36. člena Zakona o poštnih storitvah za nameščanje in dostavo preko izpostavljenih predalčnikov (dostava je namreč tudi dikcija, ki jo pozna Direktiva, ta pa po definiciji zakona zajema tudi vročanje, kot posebno obliko dostave).