Zbirke Državnega zbora RS - seje delovnih teles



DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za gospodarstvo

Številka: 060-16 / 09 - 0003
Ljubljana, 23.3.2009
Z a p i s n i k


3. seje Odbora za gospodarstvo, ki je bila 19. 3. 2009 ob 12. uri v veliki dvorani v poslopju Državnega zbra Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4.

Seja se je pričela ob 12.05 in se je končala ob 15.24 uri.

Sejo je vodil Vili Rezman, predsednik.

Ostali prisotni člani: Marjan Bezjak, Anton Kampuš, Matevž Frangež, Mirko Brulc, Milan Čadež, Danijel Krivec, mag. Andrej Vizjak, Bogdan Barovič, Franc Bogovič, Milan Gumzar

Prisotni po pooblastilu: Silva Črnugelj (namesto Miroslava Kluna), Dušan Kumer (namesto Matjaža Hana), Aleksander Ravnikar (namesto Antona Colariča), Vito Rožej (namesto Alojza Posedela)



Seji so prisostvovali tudi:
- Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance
- Slaven Mičaič, Ministrstvo za finance
- mag. Darja Radič, Ministrstvo za gospodarstvo
- Alojzij Boh, Ministrstvo za finance
- Vesko Andrič, Ministrstvo za gospodarstvo
- Marko Ocvirk, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
- Boštjan Vasle, UMAR
- Mariča Lah, Trgovinska zbornica Slovenije
- Tatjana Čerin, Gospodarska zbornica Slovenije


Predlagan dnevni red:

1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 (Rb 2009), EPA 223-V

2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, nujni postopek, EPA 224-V 3. Razno.



Predsednik Odbora je predlagal razširitev z naslednjo točko dnevnega reda:


2. a) Pobuda Božidarja Limpla iz Trzina in Boruta Gabrška iz Ljubljane, ki ju zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, za oceno ustavnosti 384., 385., 386., 387. in 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr. in 10/08 - ZGD-1) (U-I-165/08)

Obravnava na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Člani Odbora so sprejeli predlog za ražiritev dnevnega reda.


Sprejet dnevni red:

1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 (Rb 2009), EPA 223-V

2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, nujni postopek, EPA 224-V 3. Pobuda Božidarja Limpla iz Trzina in Boruta Gabrška iz Ljubljane, ki ju zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, za oceno ustavnosti 384., 385., 386., 387. in 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr. in 10/08 - ZGD-1) (U-I-165/08)

Obravnava na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. 4. Razno.


Ad 1)

Odbor je kot zainteresirano delovno telo obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009.

Seji Odbora so poleg predstavnikov Vlade (Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance) prisostvovali še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije.

Članom Odbora je bil posredovan tudi dopis Ministrstva za gospodarstvo z dne 18. 3. 2009, ki vsebuje ključne podatke o turistični dejavnosti v Sloveniji.

Uvodoma je predstavnica Ministrstva za finance Alenka Bratušek predstavila Predlog rebalansa v globalu, pri čemer je najprej predstavila razloge, zaradi katerih ga je Vlada sploh pripravila. Glavni razlogi za pripravo Predloga rebalansa so spremenjene gospodarske razmere in makroekonomske napovedi, premalo načrtovana sredstva v sprejetem proračunu za zagotavljanje večine zakonskih obveznosti, zagotovitev dodatnih sredstev za nove zakonske obveznosti ter za izvajanje ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize. V skladu s spremenjenimi makroekonomskimi razmerami se proračunski prihodki znižujejo, proračunski odhodki pa zaradi Vladnih ukrepov in drugih razlogov zvišujejo. Poudarila je, da bo Vlada v primeru nove makroekonomske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki bo bistveno drugačna od decembrske, pripravila še en Predlog rebalansa, h čemur jo zavezuje tudi Zakon o javnih financah. Predloženi rebalans pa je Vlada pripravila kljub tem pričakovanjem, saj ni mogla dlje čakati, in sicer tako zaradi sprejetih zakonov v letu 2008, za katere sredstva v proračunu niso bila zagotovljena, kot tudi zaradi že sprejetih protikriznih ukrepov Vlade.

Državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo mag. Darja Radič je predstavila tisti del Predloga rebalansa, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo. Poudarila je, da pretežna večina sprememb proračuna RS na tem področju izhaja iz ukrepov za reševanje gospodarske krize. V skladu s tem se proračun Ministrstva za gospodarstvo povečuje za približno 85 milijonov evrov, kar pomeni 33% povečanje v primerjavi z veljavnim proračunom za leto 2009. 65 milijonov je namenjenih ukrepom Vlade za reševanje gospodarske krize, in sicer za ukrepe spodbujanja tehnološkega razvoja, za pomoč malim in srednjim podjetjem ter za razvojno investicijske projekte za velika podjetja. 20 milijonov pa je namenjenih pomoči za reševanje podjetjem v težavah, kar bo mogoče celo premalo. Opozorila je še, da so na ministrstvu upoštevali tudi varčevalne ukrepe, ki jih je sprejela Vlada, ter v skladu s tem zmanjšali tekoče odhodke za 700.000 evrov.

Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle je poudaril, da v Uradu običajno na leto pripravijo dve napovedi makroekonomskih gibanj, in sicer spomladansko in jesensko. Zaradi močno spremenjenih makroekonomskih razmer pa so po zgledu nekaterih drugih mednarodnih institucij lanskega decembra pripravili novo napoved gospodarskih gibanj. V njej so predvidevali, da bodo gospodarska rast in tudi drugi pomembnejši makroekonomski kazalci v letošnjem letu slabši, kot so predvidevali še v jesenski napovedi. Pripravili so tako dva različna scenarija, med katerima je razlika v predpostavki mednarodnega okolja, saj je poslabšanje razmer v mednarodnem okolju ključni razlog za poslabšanje gospodarskih razmer v Sloveniji. Po osnovnem scenariju so v Uradu predvideli, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala 1,1%, in sicer ob predpostavki, da bi bila gospodarska rast v evrskem območju približno ničelna oziroma nekje od 0% do -1%. V alternativnem scenariju pa so predpostavili, da bi se razmere v mednarodnem okolju še nadalje poslabševale in da bi se recesija v evrskem območju poglobila na približno 2%. To se je v začetku letošnjega leta dejansko tudi zgodilo in Evropska komisija je objavila nove napovedi, kjer je potrdila Uradova pesimistična pričakovanja. Glede na to so se odločili, da je pri pripravi Predloga rebalansa treba upoštevati pesimistični scenarij iz ažurirane napovedi gospodarskih gibanj, po katerem naj bi gospodarska rast v letošnjem letu znašala 0,6%.

V razpravi je pretežna večina razpravljavcev menila, da je predloženi rebalans glede na dane možnosti na splošno mogoče oceniti kot relativno dober predlog, saj na dokaj ustrezen način vključuje politike Vlade kot odziv na finančno in gospodarsko krizo. Te ukrepe je nedvomno treba podpreti, želeli pa bi si, da bi bili morebiti bolj ciljno prociklično usmerjeni v spodbujanje gospodarstva, in sicer zlasti v zvezi z energetskim področjem in z ukrepi na področju varstva okolja in narave. Izraženo je bilo tudi mnenje, da se v Predlogu odraža veliko razprav iz Državnega zbora, in sicer tako na področju tehnološkega razvoja, prestrukturiranja podjetij ter okrepljenega spodbujanja razvoja malih in srednjih podjetij. Predlog rebalansa je treba z vidika gospodarske in razvojne politike gledati širše, ne le na del, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, za kar je pristojen Odbor za gospodarstvo. S tega vidika so namreč pomembne tudi na primer politike Ministrstva za finance, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za promet, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi drugih resorjev.

Posebej je bilo poudarjeno, da je treba v zvezi z boljšim koriščenjem sredstev EU začeti razpravo o morebitnih spremembah Načrta razvojnih programov in operativnih programov ter tako prestrukturirati porabo sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Prerazporediti je treba sredstva iz projektov, kjer ni verjetnosti, da bi bili dokončani do konca leta, na projekte, ki bi lahko imeli hitrejšo dinamiko uresničevanja. To Vlada v uvodnem delu Predloga rebalansa sicer obljublja, želeli pa bi si, da bi to tudi dejansko uresničila.

Eno od področji, ki bi nedvomno lahko pridobilo s prestrukturiranjem porabe evropskih sredstev, bi bilo področje turizma, ki je multidisciplinarna panoga. V Predlogu rebalansa je v okviru podprograma Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva sicer predvideno povečanje sredstev, vendar so ta sredstva namenjena projektom, ki so bili izbrani na razpisih v lanskem letu in za katerih dokončanje je zmanjkalo sredstev. Vlada se je tako odločila, ker bo hitrejše zaključevanje projektov prispevalo k čimprejšnjemu ustvarjanju delovnih mest in ostalih predvidenih rezultatov. Dejstvo pa je, da za nove projekte na področju turizma, ki so pripravljeni, EU sredstev več ni. Prerazporedili pa bi jih lahko iz tistih področij, kjer projekti niso pripravljeni. Ob tem so nekateri člani Odbora opozarjali, da je bila politika na področju turizma v zadnjem obdobju usmerjena pretežno v razvoj turistične infrastrukture, da pa se je pri tem pozabljalo na druge pomembne faktorje, kot sta na primer kakovost turistične ponudbe ter zlasti razvoj kadrov oziroma konkurenčnost slovenskega turizma na sploh. Temu je treba v prihodnje posvetiti nedvomno več pozornosti. S tega vidika ni razumljivo, zakaj statut Fakultete za turizem iz Murske Sobote na Vladi še ni bil potrjen.

Člani Odbora so veliko pozornosti namenili tudi precejšnjemu zmanjšanju sredstev v okviru podprograma Programi povečanja konkurenčnosti, in sicer zlasti postavk, ki se nanašajo na gospodarsko razvojna logistična središča. Gre za ukrepe, ki so usmerjeni v izgradnjo gospodarsko-razvojno-logističnih središč kot infrastrukture nacionalnega pomena. Prav izgradnja gospodarske infrastrukture pa bi morala biti ena pomembnejših prioritet Vlade. Predstavnica Vlade je pojasnila, da je Predlog rebalansa prilagojen dinamiki izvajanja izbranih projektov, kar pomeni, da gre za realno načrtovanje potrebnih sredstev na tem področju. Člani Odbora so ob tem opozarjali, da morebiti vsi projekti res niso pripravljeni, da pa to ne sme biti izgovor za zastoj na tem področju. Vlada mora v to področje nedvomno usmeriti večje napore, saj gre za projekte nacionalnega pomena. Več mora tako sama postoriti kot tudi spodbuditi napore na regionalnem oziroma lokalnem nivoju. Kako naj Vlada izvaja politiko na tem področju, pa si člani Odbora niso bili v celoti enotni. Nekateri so predlagali, da je treba vsa središča enakopravno in prioritetno obravnavati, drugi pa so opozarjali, da je pri projektih bolj pomembna vsebina, kot pa regionalna nerazvitost. Razvijati je treba namreč take vsebine, ki bodo dolgoročno najpomembnejše za razvoj Slovenije. S tega vidika kaže jasneje opredeliti prioritetne projekte, saj so nekateri bolj v nacionalnem interesu kot drugi.

V nadaljnji razpravi so posamezni razpravljavci opozarjali še na nekatere druge točke Predloga rebalansa, v katerih je Predlog po njihovem mnenju pomanjkljiv oziroma ni najboljši. Nekaj pozornosti so ob tem namenili tudi sledečim vprašanjem:
- prav je, da se gospodarstvu iz krize pomaga z dodelitvijo subvencij in drugih oblik pomoči, poskrbeti pa je treba za dober nadzor porabe državnih sredstev, da ne pride do zlorab. Pojasnjeno je bilo, da Vlada razpolaga z dobrimi mehanizmi kontrole, ki so do sedaj svojo funkcijo dobro opravljali, saj je poleg kontrole dokumentov v okviru pristojnih služb resorjev predvidena tudi kontrola na terenu;
- podpreti kaže povečanje sredstev za razvoj širokopasovnih omrežij, je pa na tem področju treba še bolj upoštevati razvoj izven velikih centrov Slovenije, saj so regionalne razlike prevelike. S tega vidika kaže k pospešenem razvoju na lokalnih območjih bolj pritegniti tudi zasebna vlaganja, to pomeni bolj spodbujati javno-zasebno partnerstvo. Ob tem pa je bilo opozorjeno tudi na neprimernost predvidenega prenosa področja elektronskih komunikacij iz Ministrstva za gospodarstvo v Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo;
- v okviru podprograma Mednarodno sodelovanje in udeležba se za 385.000 eurov zmanjšuje postavka Gospodarska predstavništva, kar je popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo. V času gospodarske krize je namreč pospešena politika spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva ter tudi spodbujanja neposrednih tujih naložb v Sloveniji še kako pomembna. Če kje ne smemo varčevati, ne smemo na tem področju. V ozadju takega zmanjšanja sredstev v okviru poračuna Ministrstva za gospodarstvo je mogoče slutiti prenos gospodarske diplomacije v Ministrstvo za zunanje zadeve, kar pa bi bila slaba poteza. Predstavnica Vlade je poudarila, da gre pri tem zmanjšanju le za zmanjšanje stroškov, da pa delo gospodarskih predstavništev ne bo ogroženo. Na ministrstvu v zvezi s tem pripravljajo analizo oziroma oceno uspešnosti dosedanjega dela teh predstavništev, na osnovi katere bodo proučili, katera predstavništva je smiselno ohraniti, kje pa kakšno na novo odpreti;
- podprogram Prestrukturiranje podjetij, ki vključuje postavko Pomoč podjetjem v težavah, se iz 2,3 mio evrov povečuje na 20 mio evrov, kar je relativno veliko. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je že bila vložena kakšna vloga za te pomoči. Pojasnjeno je bilo, da še ne, da pa bo po podatkih ministrstva kar nekaj velikih podjetij zelo verjetno zainteresiranih za tovrstne pomoči, saj so svoje vloge že najavila;
- izraženo je bilo mnenje, da bi bilo smiselno, če bi UMAR v teh izrednih razmerah svoje napovedi pogosteje objavljal, in sicer na primer na dva meseca;
- za pospeševanje razvoja turizma niso pomembne le investicije in politike Ministrstva za gospodarstvo, ampak tudi politike in investicije drugih resorjev, na primer Ministrstva za promet, pa tudi Ministrstva za šolstvo in šport. Za projekt izgradnje Planice je slednje rezerviralo 40 mio evrov iz strukturnih skladov ter 15 mio iz državnega proračuna. Tak projekt nedvomno vpliva tudi na razvoj turizma, nerazumljivo pa je, da državne podpore niso deležni nekateri drugi projekti podobne vsebine, kot na primer projekt Univerzijade. Ta projekt je prav tako nacionalnega pomena, saj gre za projekt, ki nedvomno ima razvojno dimenzijo;
- v okviru podprograma Intervencije in programi na področju proizvodnje in distribucije električne energije je predvidenih nekaj sredstev za pripravo dela in študije za HE - spodnja Sava. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj se zdi, da bo opuščena ideja o izgradnji HE na Muri, in sicer zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Glede na nov podnebno energetski paket ter zaveze za večanje deleža energije iz OVE tega projekta ne bi smeli opustiti, ampak na ustrezen način pristopiti k prepričevanju lokalnega prebivalstva o njegovi koristnosti in potrebnosti;
- izražena je bila podpora ustanovitvi prve družbe tveganega kapitala, ki bo imela svoj sedež v Mariboru;
- v zvezi s tehnološko politiko je bilo izraženo mnenje, da se iz Predloga rebalansa na nek način odraža prenos te politike iz gospodarskega resorja v Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar ni ustrezno. Na tem področju je treba bolj podpirati razvoj gospodarstva, kot pa visokega šolstva, poleg tega pa še lahko pride do zasuka iz policentričnega razvoja v centralistični razvoj, ker bodo visokošolski lobiji iz univerzitetnih centrov ta sredstva preusmerjali v velike centre;
- v zvezi s predvidenimi sredstvi za delno subvencioniranje polnega delovnega časa v višini 230 mio evrov je bilo izraženo mnenje, da so glede na potrebe morebiti planirana previsoko. Postavlja se vprašanje, ali jih je mogoče preusmeriti na druga področje, kjer bo več potreb;
- izraženo je bilo mnenje, da se glede na predloženi proračun Vlada ne zaveda dovolj resnosti situacije, saj bi bili potrebni večji notranji strukturni premiki. Vlada bo tako z večjo resnostjo morala pristopiti k pripravi proračuna za leto 2010.

Ob zaključku razprave je mnenje o Predlogu rebalansa ter zlasti stališča o ukrepih Vlade za preprečitev posledic finančne in gospodarske krize podala tudi predstavnica zainteresirane javnosti, in sicer predstavnica Trgovinske zbornice Slovenije. Pri tem je med drugim omenila željo zbornice, da bi zadnji predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki je še v zakonodajni proceduri, začel veljati čim prej in ne šele 1. 1. 2010. Opozorila je na pobudo zbornice za pripravo programa za postopno razbremenjevanje plač iz naslova prispevkov, ki bi nedvomno lahko prispevala k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pogrešila pa je ukrepe za izboljšanje plačilne discipline ter ukrepe za učinkovitejše pobiranje davkov. V zvezi s predvidenimi prihodki proračuna iz naslova trošarin pa je opozorila na dejstvo, da je v praksi opaziti upad prodaje izdelkov, ki so obremenjeni s trošarino. Ob zaključku je opozorila še na pobudo za uvedbo stimulacije v višini 2.500 evrov po vozilu, kadar gre za primer menjave 10 in več let starega vozila. Želeli bi namreč pridobiti mnenje pristojnih resorjev (za finance, gospodarstvo in okolje) o tem, ali bi bila uvedba takega ukrepa smiselna, da bi se preprečilo padec prodaje .
* * *

Po končani razpravi, v kateri Odbor ni oblikoval nobenega amandmaja k Predlogu rebalansa, je Odbor (11 ZA, 0 PROTI) sprejel naslednji
s k l e p:

Odbor za gospodarstvo se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje.
* * *

Pri obravnavi Predloga rebalansa na seji matičnega delovnega telesa bo kot predstavnik Odbora sodeloval predsednik Odbora Vili Rezman.

Ad 2)

Odbor za gospodarstvo je kot zainteresirano delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada.

Seji Odbora so prisostvovali predstavniki predlagatelja zakona (Ministrstva za finance), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije.

Odbor je bil seznanjen z mnenjem Komisije za nadzor javnih financ z dne 19. 3. 2009.

Uvodoma je predstavnica predlagatelja na kratko predstavila ključne spremembe veljavnega Zakona. Ena ključnih sprememb se nanaša na skrajšanje plačilnih rokov v breme države in občinskih proračunov za investicijske odhodke in investicijske transfere. V 11. členu Predloga zakona se tako sedanji fiksno določni rok 60 dni skrajšuje na 30 do 60 dni. Na seji Komisije za nadzor javnih financ je bilo v zvezi s to določbo izraženo nestrinjanje, in sicer glede pooblastila Ministru za finance (v novem četrtem odstavku 22. člena), da lahko te roke v primeru nevarnosti za likvidnost proračuna tudi podaljša. Predstavnica Vlade je poudarila, da bo Vlada ta pomislek do seje matičnega delovnega telesa proučila, nagiba pa se k temu, da bi se sporno pooblastilo ministru za finance črtalo.

V nadaljevanju je opozorila še na druge spremembe veljavnega Zakona, in sicer na spremembe na področju predplačil, plač v javnem sektorju, določitve višine prispevka za programe RTV Slovenija, povprečnine za občine, povečanja možnega obsega zadolževanja države ter povečanja poroštvene kvote države.

V razpravi je bilo najprej poudarjeno, da gre pri obravnavi Predloga zakona zagotovo tudi za gospodarsko problematiko, zato je obravnava na Odboru za gospodarstvo potrebna. Pomembno je namreč, da sprejmemo tak zakon, ki bo prispeval k boljšemu črpanju evropskih sredstev ter s tem k razvoju Slovenije, in ki bo pripomogel k izhodu slovenskega gospodarstva iz krize. S tega vidika je kar nekaj določb Predloga zakona takih, ki se nanašajo na potrebne "krizne ukrepe", in sicer na primer skrajšanje plačilnih rokov v breme države in občinskih proračunov za investicijske odhodke in investicijske transfere. V nadaljevanju pa so člani Odbora razpravljali o posameznih členih Predloga zakona.

V zvezi z določbo 10. člena, ki se nanaša na spremljanje in spremembe Načrta razvojnih programom (NRP), je bilo opozorjeno na določbo četrtega odstavka 21. člena, s katero se med drugim daje Vladi pooblastilo za ukinitev projektov iz NRP. Takšna rešitev je po mnenju nekaterih razpravljavcev sporna, saj pooblašča Vlado za nekaj, za kar je sicer pristojen Državni zbor. Glede na to bi bilo treba v določbi četrtega odstavka 21. člena črtati besedno zvezo "ukinitev projektov". Predstavnica Vlade je pojasnila, da je bilo to vprašanje do sedaj urejeno v pravilniku o postopkih za izvrševanja proračuna, sedaj pa se to prenaša v zakon, kar je nedvomno primerneje. Poudarila pa je, da to ne pomeni dobesedne ukinitve posameznih projektov, ki so del NRP, temveč le izključitev tistih projektov, ki dejansko ne bodo realizirani. S tem pa Vlada svojih pristojnosti ne more presegati. Če pa se dikcija 10. člena poslancem kljub tem pojasnilom ne zdi dovolj jasno zapisana, jo kaže s strani predlagatelja zakona do seje matičnega delovnega telesa dodatno proučiti ter morebiti jasneje opredeliti, in sicer tako, da se jasno zapiše, da se projekt ukine, če npr. investitor od projekta odstopi. Večina članov Odbora je pritrdila pojasnilom predstavnice predlagatelja, tako da predlog za črtanje besedne zveze "ukinitev projektov" v četrtem odstavku 21. člena ni bil sprejet.

V 11. členu je v besedilu novega četrtega odstavka 22. člena predvideno pooblastilo ministru, pristojnemu za finance, da plačilne roke podaljša, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev likvidnosti proračuna. Opozorjeno je bilo, da je lahko takšno pooblastilo ministru zelo nevarno, saj prinaša določeno negotovost za gospodarstvo, ki se lahko posledično odrazi v tem, da jo bodo izvajalci vkalkulirali v višjo ceno. S tem opozorilom se je strinjala večina razpravljavcev, tako je Odbor sprejel amandma, s katerim je pooblastilo ministru črtal.

V prvem odstavku 11. člena pa se plačilni roki države in občin za investicijske odhodke in investicijske transfere skrajšujejo, in sicer je podeljena diskrecijska pravica proračunskemu uporabniku pri določitvi plačilnega roka med 30. in 60. dnevom. Po mnenju nekaterih razpravljavcev je takšno skrajšanje plačilnih rokov premalo ambiciozno, zlasti glede na krizo, v kateri se nahaja naše gospodarstvo. Z bolj drastičnim skrajšanjem teh rokov bi gospodarstvu gotovo lahko pomagali zlasti glede na to, da so roki za njihova plačila državi krajši. Podan je bil tako predlog za amandma Odbora, s katerimi bi zapisali, da je plačilni rok za obveznosti za investicijske odhodke in investicijske transfere 30. dan. Predstavnica predlagatelja je pojasnila, da so bili plačilni roki namenoma določeni v razponu, ker gre za različne investicijske odhodke in transfere, ter pri nekaterih ne bo možno opraviti vseh potrebnih opravil v roku 30 dni. Določba tako daje diskrecijsko pravico proračunskemu uporabniku, da glede na naravo investicijskega odhodka določi primeren rok v predvidenem okviru. Nesmiselno bi namreč bilo opredeliti 30. dan kot skrajni rok, saj bi zelo verjetno prihajalo do kršitev s strani proračunskih uporabnikov. Večina članov Odbora je pritrdila pojasnilom predstavnice predlagatelja, tako da predlog za amandma ni bil sprejet.

Glede 15. člena je bilo postavljeno vprašanje, zakaj se obseg možnih odpisov dolga do Republike Slovenije tako močno povečuje (od 420.000 na 1.000.000). Pojasnjeno je bilo, da se s Predlogom zakona natančneje določa dolgove, ki se lahko odpišejo. Poleg neposrednih proračunskih uporabnikov so tako vključeni tudi posredni proračunski uporabniki, ki so do sedaj dolgove odpisovali mimo kvote, ki jo določa vsakoletni zakon. Zaradi tega je posledično treba povečati tudi možni obseg odpisa dolgov.

V zvezi z določbo 17. člena, s katero se zvišuje poroštvena kvota države za leto 2009, je bilo izraženo mnenje, da bi Vlada morala svojo strategijo na energetskem področju na novo premisliti (zlasti z vidika na novo sprejetega podnebno-energetskega paketa), preden daje poroštva za kredite za nekatere energetske projekte.

Mnenje o Predlogu zakona ter tudi o ukrepih Vlade za preprečitev posledic finančne in gospodarske krize je podal tudi predstavnik zainteresirane javnosti, in sicer predstavnik Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije. Poudaril je, da v zbornici podpirajo predloge za skrajšanje plačilnih rokov države in občin za investicijske odhodke in investicijske transfere, opozorili pa bi radi na problem neplačil izvajalcev podizvajalcem. Glede ukrepov Vlade v celoti pa v zbornici menijo, da gredo v pravo smer.

Ob zaključku razprave je bila podana še pobuda Ministrstvu za finance v zvezi s plačevanjem davka na dodano vrednost na evropska sredstva, ki se morebiti ne nanaša neposredno na obravnavani Predlog zakona. Član Odbora je namreč predlagal, da se razmisli o rešitvi, na podlagi katere bi bilo treba DDV na evropska sredstva plačati/odvesti šele takrat, ko ta sredstva njihov prejemnik dejansko prejme na svoj račun.
* * *

Po končani razpravi o členih Predloga zakona je Odbor na podlagi 129. in 144. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednji
amandma:

K 11. členu:

V osmem odstavku se v besedilu novega četrtega odstavka 22. člena za besedilom "v krajših rokih" vejica nadomesti s piko, besedilo "prav tako pa lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek, plačilne roke podaljša, kadar je to potrebno za zagotovitev likvidnosti proračuna" pa se črta.



Odbor pa je glasoval tudi o naslednjih predlogih za amandmaje Odbora:

1. K 10. členu:
V četrtem odstavku 21. člena se črta besedilo "ukinitve projektov".

2. K 11. členu:
Odbor navedenih predlogov ni sprejel.


Odbor je sprejel naslednji
s k l e p:

Odbor za gospodarstvo se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, Odboru za finance in monetarno politiko pa predlaga, da amandma Odbora za gospodarstvo sprejme.
* * *

Pri obravnavi Predloga zakona na seji matičnega delovnega telesa bo kot predstavnik Odbora sodeloval predsednik Odbora Vili Rezman.

Ad 3)

Odbor za gospodarstvo je kot matično delovno telo obravnaval navedeno Pobudo, ki jo je Državnemu zboru poslalo Ustavno sodišče.

Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo:
- pobuda z dne 2. 2. 2009,
- mnenje Vlade z dne 27. 2. 2009,
- mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 3. 2009.

Uvodoma je predstavnica Zakonodajno-pravne službe (ZPS) na kratko predstavila vsebino pobude ter zlasti mnenja ZPS.

V razpravi je bilo izraženo mnenje, da se o institutu izključitve manjšinskih delničarjev družbe na ravni EU ni bilo mogoče poenotiti, ker naj bi se upoštevalo nacionalne posebnosti na področju zaščite pravic manjšinskih delničarjev. Glede obravnavane pobude za oceno ustavnosti pa je bilo poudarjeno, da mnenju Vlade in ZPS ne kaže oporekati, pri pripravi bodočih (že napovedanih) novel Zakona o gospodarskih družbah pa temeljito razmisliti o boljši zaščiti manjšinskih delničarjev.

V zvezi z navedeno Pobudo je nato Odbor soglasno sprejel naslednje
mnenje:

Odbor za gospodarstvo se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 3. 2009 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Ad 4)

Člani Odbora so v okviru te točke:

1.) Obravnavali osnutek programa dela Odbora v letu 2009

Predsednik Odbora je članom z dopisom z dne 10. 3. 2009 poslal:
- Osnutek programa dela Odbora v letu 2009
- dopis Matevža Frangeža
- dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter moj odgovor nanj. Predsednik je pojasnil, da je minister za gospodarstvo z osnutkom programa seznanjen in k njemu ni imel pripomb.
Poudaril je, da gre za okvirni program dela, v katerega so vključene:
- zadeve iz normativnega programa Vlade,
- nekatere zadeve, ki so jih izpostavili posamezni člani Odbora,
- nekatere zadeve na podlagi njegove pobude,
- ter nekatere zadeve, s katerimi se Odbor srečuje vsako leto.

Odbor bo seveda obravnaval tudi zadeve, ki v program ne bodo vključene, odvisno pač od različnih dejavnikov.

Odbor je osnutek programa sprejel soglasno (8 ZA, 0 PROTI).

Odbor je sprejel naslednji program dela Odbora v letu 2009:
"I. UVOD

Osnutek programa dela Odbora za gospodarstvo je pripravljen:
- na podlagi Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora, s katerim so opredeljene pristojnosti Odbora, ter
- v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, in sicer zlasti z določbo 32. člena.

Odbor v skladu z Odlokom obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša na:
- ekonomski sistem in razvoj,
- notranji trg ter tehnično zakonodajo in merila,
- varstvo potrošnikov,
- varstvo konkurence,
- ekonomske odnose s tujino,
- razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti,
- pogoje za ustanavljanje in ohranjanje delovnih mest,
- intelektualno lastnino,
- drobno gospodarstvo in turizem,
- energetiko in rudarstvo,
- elektronske komunikacije in pošto,
- industrijske projekte in
- druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo.
Odbor obravnava zadeve EU iz svojega delovnega področja.

Odbor bo svoje delo opravljal na rednih in nujnih sejah.

Po potrebi bo Odbor določene teme interdisciplinarne narave obravnaval na skupnih sejah z drugimi delovnimi telesi.

Z namenom neposredne seznanitve članov Odbora z razmerami na določenem območju ali na posameznem področju pa bo Odbor organiziral eno ali največ dve seji zunaj sedeža Državnega zbora (t. i. terenska seja), če bo Odbor seveda pridobil soglasje predsednika Državnega zbora in soglasje večine vseh članov Odbora.

Po potrebi bo Odbor organiziral tudi javne predstavitve mnenj, da bi tako o najpomembnejših temah pridobil mnenje širše zainteresirane in strokovne javnosti.

Delo Odbora bo prvenstveno usmerjeno v zakonodajni del, pri čemer bo njegov program dela temeljil na normativnem programu dela Vlade. Odbor pa bo seveda obravnaval tudi druge Državnemu zboru predložene predloge zakonov in predloge drugih aktov Vlade ter drugih pooblaščenih predlagateljev. Odbor bo predloge zakonov in drugih aktov obravnaval kot matično delovno telo, nekatere pa tudi kot zainteresirano delovno telo. Kot zainteresirano delovno telo bo obravnaval tiste predloge, ki bodo v največji meri vplivali na gospodarstvo in pri katerih mu bo to dopuščal čas oziroma drugi pogoji dela v Državnem zboru.

Odbor bo na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega zbora opravljal tudi svojo nadzorno funkcijo, saj bo skušal tekoče spremljati stanje na posameznih področjih iz njegove pristojnosti ter z oblikovanjem stališč in predlogov do posameznih vprašanj skušal prispevati k pripravi ustreznih odločitev o politiki na teh področjih. Odbor bo na ta način skušal igrati proaktivno vlogo, in sicer tako, da bo na t. i. tematskih sejah na podlagi lastne pobude, pobud posameznih članov Odbora, Vlade, vladnih resorjev (zlasti Ministrstva za gospodarstvo in Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve), zainteresirane javnosti pa tudi zahtev poslanskih skupin obravnaval najbolj pereča vprašanja. Kako uspešno bo Odbor uspel uresničevati svojo nadzorno funkcijo pa bo seveda odvisno tudi od tega, kako dobro gradivo bo uspel pridobiti, in sicer zlasti od Vlade in pristojnih resorjev (še posebno od Ministrstva za gospodarstvo), pa tudi od članov Odbora kot pobudnikov obravnave posamezne zadeve ter zainteresirane javnosti.

Odbor bo poskušal zadeve EU iz njegovega delovnega področja redno obravnavati,
pod pogojem, da bodo Odboru pravočasno predložene.

Odbor bo na svoje seje redno vabil predstavnike zainteresirane in strokovne javnosti, zlasti združenja s področja gospodarstva (Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno- podjetniško zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije). K obravnavi specifičnih problematik pa predstavnike institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj.

II. PROGRAM

Zakonodajni del:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence
- Predlog zakona o poštnih storitvah
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju na trgu
- Predlog zakona o prostem opravljanju storitev
- Predlog zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti

(Opomba: Navedeni predlogi zakonov so vključeni v Normativni program dela Vlade za leto 2009)

Drugi akti:
- Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009
- Predloga proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011

Tematske obravnave:
- Podjetniški krožki v osnovnih šolah - točka dnevnega reda na redni seji Odbora
- Socialne trgovine - skupna seja z Odborom za delo, družino, socialno politiko in invalide
- Aktualna problematika turizma - terenska seja
- Problematika dela in zaposlovanja na črno - skupna seja z Odborom za delo, družino, socialno politiko in invalide
- Problematika finančne nediscipline
- Problematika malega gospodarstva - seja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (v dogovoru z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije)
- Energetika - spremembe Resolucije o Nacionalnem energetskem programu v luči podnebno energetskega paketa EU
- Izvajanje Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023

Drugo:
- vsakoletni razgovor delegacije Odbora z delegacijo Evropske komisije o izvajanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije
- obravnava Osnutka poročila o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Republiki Slovenije - preden Vlada poročilo pošlje Evropski komisiji. "
2.) Določili predstavnika DZ na medparlamentarnem srečanju v Bruslju

Predsednik je pojasnil, da bo 2. aprila 2009 bo v Bruslju v Evropskem parlamentu poteklo medparlamentarno srečanje na temo "Varstvo potrošnikov na ravni EU". Srečanje Organizira Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Razprava bo tekla tudi o Predlogu direktive o pravicah potrošnikov, ki jo je Odbor obravnaval januarja. Srečanja se lahko udeleži en član Odbora.

Ker ni bil nihče od članov Odbora zainteresiran za udeležbo na tem srečanju, se je poslanka Silva Črnuglej odločila, da se ona udeleži srečanja. Poslanka Črnugelj je namreč na tej seji sodelovala namesto člana Odbora Miroslava Kluna.


Jerneja Bergoč
sekretarka


Zadnja sprememba: 04/08/2009
Zbirke Državnega zbora RS - seje delovnih teles