Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-11/2008/4
Ljubljana, 09.10.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je na 182. redni seji dne 09.10.2008 sprejela:

- Letno poročilo o poslovanju družbe Rudnik Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. za leto 2007,

ki vam ga pošiljamo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- dr. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor.







mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1




RUDNIK ŽIROVSKI VRH, JAVNO PODJETJE
ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA D.O.O.









LETNO POROČILO O POSLOVANJU
ZA LETO 2007







Todraž, februar 2008 mag. Franc Avberšek, univ. dipl. inž. rud., Direktor




V S E B I N A


Stran
PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA
1
1.0UVOD
3
2.0SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2007
5
3.0IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV
8
3.1Odlagališče Jazbec
8
3.1.1832 - Končna ureditev odlagališča rudniške jalovine Jazbec – SKLOP 1 (ZI-MOP)
8
3.1.2834- Raziskave in verifikacija normativov – ZI
10
3.1.3835 – Izdelava PGD in pridobivanje soglasij za odlagališče Jazbec
10
3.1.4836 – Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)
11
3.1.5839 – Pripravljalna in vzdrževalna dela na odlagališčih in drugih zemljišč - RŽV
11
3.1.6650/1 Črpališče vode in pralna ploščad – ZI
11
3.1.7653/1 Transformatorska postaja TP IV pri P-11 – ZI
12
3.1.8 663/1 Transformatorska postaja – ZI
12
3.1.9665/1- Čistilna naprava za jamsko vodo
12
3.2.Odlagališče Boršt
13
3.2.1801 – Raziskave in verifikacija normativov
13
3.2.2804 – Izdelava PGD in pridobivanje soglasij za odlagališče Boršt – ZI
14
3.2.3817 – Ceste na Boršt – ZI
14
3.2.4821 – Nadzore nad izvajanjem del Boršt (EU + strokovni )
15
3.2.5822 – Izgradnja dolgoročnega monitoringa Boršt
15
3.2.6823 – Pripravljalna in vzdrževalna dela
15
3.2.7814 - Odlagališče Boršt
15
4.0MONITORING IN UPRAVLJANJE
17
5.0ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
18
5.0.1Varstvo pri delu in varovanje zdravja
18
5.0.2Infrastruktura in tehnološki sklopi
18
5.0.3Skupne naloge
19
5.1Rudarske škode in odškodnine
19
5.1.1 Rudarske škode
19
5.1.2Odškodnine
20
5.2Prezaposlovanje
20
5.3Oprema
20
5.4LASTNA REALIZACIJA
20
5.4.1Prihodki lastne dejavnosti
21
5.4.2Stroški lastne realizacije
21
5.4.3Izgradnja gospodarske cone Todraž
21
5.4.4Dezinvestiranje
22
6.0FINANČNI DEL
23
6.1Viri financiranja
23
6.1.1Proračunski viri
23
6.1.2Lastni viri
24
6.2.Celotni stroški
24
6.2.1Stroški izvajanja projekta zapiranja
24
6.2.2Stroški lastne dejavnosti
25
6.3Pokritje stroškov z viri sredstev
26
6.4Računovodski izkazi
27
7.0KORIŠČENJE KREDITA EIB
29
8.0ZAKLJUČEK
30




PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA

Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o. (RŽV) je javno podjetje katerega ustanovitelj in edini lastnik je Republika Slovenija..

Ime firme: Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o.
Skrajšano ime firme: RŽV, d.o.o.
Lastnik: Republika Slovenija
Sedež: Todraž 1, 4224 Gorenja vas
Št. registrskega vložka: 1/00197/00, Okrožno sodišče Kranj
Ustanovitveni kapital: 1.420.431.434,00 SIT
Upravljanje in vodenje javnega podjetja

Skupščina javnega podjetja V vlogi skupščine Vlada Republike Slovenije

Nadzorni svet javnega podjetja : mag. Radovan Tavzes, predsednik
Milan Čadež podpredsednik
mag. Nives Nared, članica
Peter Dolenc, član

Uprava javnega podjetja: mag. Franc Avberšek direktor
Naloge javnega podjetja

Osnovna naloga Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. je izvedba trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh in zavarovanje okolja in ljudi pred posledicami rudarjenja v RUŽV.
Zakonske in programske osnove

- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU-Ur.l.RS, št. 36/92)
- Zakon o spremembah in do
- polnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-A (Ur.l. RS, št. 28/2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005),
- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh uradno prečiščeno besedilo (ZTPIU-UPB1Ur.l.RS, št. 22/06)
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010 «, IBE, 2006, št. proj. UZVI-B103/29B (v nadaljevanju Novelirani program št.2)


Naloge iz 2. člena ZTPIU

Po ZTPIU so naloge RŽV naslednje:

- Javno podjetje izvaja z lastnimi delavci pripravljalna dela za izvedbo zapiranja, zagotavlja ostale pogoje za delo zunanjih izvajalcev in zagotavlja delovanje vseh poslovnih funkcij javnega podjetja.
- Zapiranje jamskih objektov in sanacijo odlagališča rudarske jalovine Jazbec ter odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt izvajata na javnem razpisu izbrana zunanja izvajalca. Sredstva za izvedbo zapiralnih in sanacijskih del se zagotavljajo iz Proračuna Republike Slovenije
- RŽV sofinacira izgradnjo komunalne infrastrukture za GC Todraž, ki dejansko pomeni realizacijo možnosti za nastanek novih delovnih mest, ki jih je lokalna skupnost izgubila z zaprtjem rudnika..

1.0 UVOD

Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. (LP 2007) je izdelano na osnovi določb:
- 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l.RS, št. 36/92), v nadaljnjem besedilu ZTPIU

Navedeni zakon zahteva izdelavo poročila o izvajanju programa za preteklo leto. Programsko osnovo za izdelavo poročila je do leta 2006 predstavljal »Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29 (v nadaljevanju Noveliran program), ki je bil izdelan v aprilu 2001. Vlada RS ga je sprejela, s sklepom št. 310-00/2001-3, dne 31.05.2001. V tem programu je bilo opredeljeno obdobje izvajanja del od leta 2001 do 2005.
Z letom 2005 je bilo zaključeno obdobje izvajanja del po Noveliranem programu, prav tako se je iztekla veljavnost Zakona o zapiranju (ZTPIU)

S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005), je bilo izvajanje sanacijskih del podaljšano v obdobje 2006-2010. ZTPIU-B nalaga tudi izdelavo revizije Noveliranega programa. RŽV jo je izdelal v začetku leta 2006 pod imenom Novelirani program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010, IBE, april 2006, št. proj. UZVI-B103/029B (v nadaljevanju Novelirani program št. 2). Vlada Republike Slovenije, ga je sprejela 23.11.2006, s sklepom št. 36100-17/2006/4. Dejansko je Novelirani program št. 2 vsebinsko nadaljevanje Noveliranega programa s spremenjeno dinamiko izvajanja del in natančnejšo določitvijo vsebine še ne izvedenih del. Novelirani program št. 2 temelji v celoti na izdelani projektni dokumentaciji. Projektna dokumentacija je tudi osnova za vse ponudbe izvajalcev del.

Metodološko je Letno poročilo za 2007 izdelano enako, kot Novelirani program št. 2 in Poslovni načrt RŽV d.o.o. za leto 2007 ( v nadaljevanju PN 2007). Na ta način je omogočena enostavna spremljava realizacije načrtovanih aktivnosti Noveliranega programa št.2 in PN 2007. V skladu z metodologijo planiranja v PN 2007 (po četrtletjih) so tudi stroški prikazani po četrtletjih.

Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana d.o.o, za leto 2007 ( v nadaljevanju LP 2007) vsebuje navedbo vseh izvedenih del in aktivnosti zapiranja v letu 2007. Prikazana je tudi primerjava izvedenih del z načrtovanimi v PN 2007

Pri oceni poslovanja v letu 2007 ugotavljamo, da so se uspešno nadaljevala zapiralna dela iz leta 2006.
Sanacijska dela, ki so se na odlagališču rudarske jalovine Jazbec začela v drugi polovici leta 2005, so se v letu 2007 intenzivno nadaljevala, tako da bodo kot je planirano, v celoti v letu 2008 tudi zaključena..
Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt so se začela intenzivno izvajati sanacijska dela.

Uspešno je potekalo tudi nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture za gospodarsko cono Todraž.

Število zaposlenih je skladno s planom padlo na 13. Trend zmanjševanja pa se še nadaljuje.
Vsi ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje so bili izvedeni skladno s planom. Rezultati monitoringa pa kažejo na nadaljnje zmanjšanje vplivov na okolje, kar je v skladu s predvidevanjem.



2.0 SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2007

Leto 2007 je bilo peto leto, ko se izvajajo zapiralna dela v skladu s predvideno dinamiko. Proračunska sredstva so bila pravočasno zagotovljena. To velja tudi za potrditev poslovnega načrta.

Skladno s programom so se izvajala sanacijska dela na odlagališču rudarske jalovine Jazbec.
Za odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja za izvajanje sanacijskih del, ki so se začela v začetku druge polovice leta.

RŽV je izdelal PN 2007 do konca septembra 2006. Nadzorni svet RŽV ga je prvič obravnaval 12.10.2006 na četrti redni seji (sklep št. 25). Kasneje je bil dopolnjen še na peti redni seji. Vlada RS ga je sprejela na 108. redni seji, 07.02.2007. Za izvajanje zapiralnih in sanacijskih del je bilo odobreno in načrtovano 6.662.247,00 €.
Ker je Vlada RS sprejela PN 2007 v začetku februarja, je bilo financiranje zagotovljeno s sklenitvijo Pogodbe št.2511-07-200078 za leto 2007.

Med letom 2007 je prišlo do:
-. zmanjšanja odobrenih proračunskih sredstev po sprejemu PN 2007
-. spremembe obsega in dinamike del
-. uskladitve nekaterih aktivnosti RŽV

Dejansko razpoložljiva in odobrena proračunska sredstva za leto 2007 so bila 6.002.295,32..Zaradi zmanjšanih sredstev v rebalansu dela niso bila okrnjena, le plačila so bila premaknjena v leto 2008.

RŽV je izdelal Rebalans poslovnega načrta za leto 2007 (RPN 2007) v juliju 2007. Osnovni cilji PN 2007 oziroma RPN 2007 so bili naslednji:

- Zagotoviti ustrezno varnost in planirane ter predpisane vplive na okolje
- Intenzivno nadaljevati izvajanje sanacijskih del na odlagališču Jazbec.
- Pridobiti soglasje URSJV, pridobiti dovoljenje za izvajanje del in končati postopek javnega razpisa za izvajanje sanacijskih del na odlagališču Boršt ter intenzivno začeti izvajati sanacijska dela..
- Izvajanje vseh poslovnih funkcij podjetja v skladu s predpisi.

Poleg zapiralnih in sanacijskih del je RŽV načrtoval tudi dejavnost, ki se ne nanaša na zapiranje in se ne financira iz proračunskih sredstev v višini 845.018,00 € (tabela 12)

Realizacija RPN 2007

Vsa načrtovana dela iz RPN 2007 so se izvajala po načrtu.
Zagotavljanje pogojev v lastni režiji je ocenjeno kot skladno glede na PN 2007 in tudi glede na Novelirani program št.2.




Dela zunanjih izvajalcev

Zunanji izvajalci so v skladu s pogodbenimi obveznostmi izvajali dela na sanaciji odlagališča rudarske jalovine Jazbec (Cestno podjetje Ljubljana) in na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt (SCT Ljubljana).

Realizacija zunanjih izvajalcev na projektu trajne sanacije odlagališč je znašala 5.491.123,72 €, od tega 2.805.192,22 odlagališče Jazbec in 2.685.931,50 odlagališče Boršt (vključno z DDV). Pri tem je potrebno poudariti, da je bil fizični obseg izvajanja del na odlagališču Jazbec večji za 11% , na odlagališču Boršt pa za 118% od načrtovanega. Predvsem na odlagališču Boršt so se dela zaradi ugodnih vremenskih razmer lahko izvajala tudi v novembru in decembru. Na osnovi pogodbenih določil pa bo plačilo obremenilo sredstva leta 2008 v višini 1.227.821,35 €.. Tudi zaradi tega je pomembno, da bo plan za leto 2008 sprejet pravočasno in v višini, kot je načrtovano v Noveliranem programu št.2

Dela RŽV na zagotavljanju pogojev v lastni režiji

RŽV je z lastnimi delavci zagotavljal pogoje za delo zunanjih izvajalcev, vzdrževanje odlagališča Boršt s pripadajočimi objekti, druga dela, nadzor nad vplivi nad okoljem, varstvo pri delu, fiksne obveznosti, plače, nabava potrebne opreme. Skupaj s podizvajalci pa je poskrbel, da je bila pravočasno pripravljena potrebna projektna in druga potrebna dokumentacija za izvedbo del.

Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV in zunanji izvajalci je prikazana v Prilogi v Tabeli 1 in v spodnjem grafikonu. Pri tem je potrebno poudariti, da bodo dela na odlagališču Boršt, ki so bila izvedena v novembru in decembru 2007 (1.227.821,35 €) na osnovi pogodbenih določil plačana iz proračuna 2008. Zato je tudi realizacija veliko večja od načrtovane.








K podatkom o izvedenih delih in potrebnih sredstvih v letu 2007 je potrebno dodati tudi dejansko porabo sredstev v primerjavi z Noveliranim programom št. 2.


Diagram: Primerjava Noveliranega programa št.2 in realizacije







Iz diagrama je razvidno, da je bilo v letu 2006 porabljeno za 9 % manj sredstev in v letu 2007 za 10 % manj sredstev, kot je bilo načrtovano v NP št.2. Izpad v letih 2006 in 2007 zaenkrat ne ogroža pravočasne izvedbe del, saj je za leto 2008 potrjen proračun enak načrtovanemu v NP št.2, v letu 2009 pa je celo večji in pokriva del izpada v letih 2006 in 2007.
Problem bi nastal, če bi bil kakršni koli del dejansko odobrenih sredstev med letom 2008 ali 2009 odvzet. V tem primeru bi bilo izvajanje del na odlagališču Boršt lahko ogroženo.
Dejanska višina potrebnih sredstev v letu 2010 pa bo znana ob koncu leta 2009. Takrat naj bi bilo že znano, če se bo izvajala v NP št.2 načrtovana 2. faza sanacijskih del na odlagališču Boršt.

3.0 IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV

3.1. Odlagališče Jazbec

Dela so v večjem delu obsegala izvedbo in nadzor glavnih sanacijskih del zunanjih izvajalcev. RŽV je izvajal s svojimi delavci strokovna dela, ter razna pripravljalna in vzdrževalna dela. Zapiralna dela, ki jih je izvajal konzorcij CP-RTH so bila izvedena v skladu s projektom in v načrtovanem obsegu. Vsebina izvedenih del je opisana za posamezno vrsto del v nadaljevanju.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV in zunanji izvajalci (ZI) je prikazana v Prilogi v Tabeli 2

3.1.1. 832 Odlagališče Jazbec

Zunanji izvajalci v prvem četrtletju zaradi vremenskih razmer niso izvajali glavnih sanacijskih del. Na koncu četrtletja so se nadaljevala pripravljalna dela, preoblikovanje odlagališča, dela na sanaciji usada in nadaljevala izgradnja jarka št.1, vendar pridobivanje prekrivnega avtohtonega materiala še ni bilo mogoče. Izvajala so se dela rednega vzdrževanja odlagališča, ki so jih izvajali delavci RŽV.
V drugem in tretjem četrtletju so se sanacijska dela na končni ureditvi postopoma pospešila in dosegla planirane rezultate, vendar ni bilo mogoče nadoknaditi zaostankov iz obdobja neugodnih vremenskih razmer za delo. V obdobju suhega vremena se je intenzivno pridobivalo avtohtone materiale za prekrivko na lokaciji Jaka. Za potrebe pridobivanja avtohtonih materialov je bilo potrebno najprej posekati drevje in odstraniti lesno maso. Odstranjena je bila plast humusa, ki je bila deponirana ob nahajališču. Po izkopu se je zaglinjen grušč presejal. Material ( glina ) za tesnilno plast se je začasno deponiral na nahajališču.
Ob deževnem vremenu, kakor tudi nekaj dni po padavinah, je bilo delo na samem nahajališču onemogočeno, saj zaradi razmočenega materiala sejanja ni bilo mogoče izvajati, prav tako tudi kamionski transporti na brežinah odlagališča niso varni. Šele po preiskavah materiala oz. testiranju parametrov se je material vgrajeval. Iz začasne deponije se je material naložil na kamione in se po lokalni cesti Boršt-Todraž- P-10- prepeljal na mesto vgradnje.
Material se je na deponiji Jazbec razgrnil z buldožerji in s prehodi valjarja utrdil do predpisane zgoščenosti.
Na vsakem polju velikosti 750 m2 je izvajalec del oz. Podizvajalec PMA izmeril potrebne parametre, ki jih je sprotno kontroliral strokovni nadzor DDC oz. njegov pogodbeni laboratorij FGG.
Pridobivanja materiala in tudi vgrajevanja le dela ob deževnem vremenu ni bilo mogoče izvajati, kar s projektno dokumentacijo ni bilo predvideno.
Po potrditvi kvalitete prvega t.j. tesnilnega sloja, ki je bistven pri končni in trajni ureditvi odlagališča jamske jalovine se je lahko pričelo z izgradnjo gabionov ob vznožju berm. Preverjala se je kvaliteta materiala za gabione, ki mora odgovarjati projektnim parametrom, da bi dolgoročno funkcioniralo odvodnjevanje iz zaščitne in prehodne plasti.
Na nahajališču Jaka je izvajalec vzporedno pridobival prepereli karnijski peščenjak za prehodno in zaščitno plast. Po izkopu materiala na mestu samem se je le ta presejal ( zaščitna plast ) in drobil nadzrna ( material za prehodno plast). Šele po preiskavah materiala oz. testiranju in potrditvi parametrov na vsaki deponiji za posamezno plast posebej se ta lahko uporabi za vgradnjo.
Material se je razgrnil z buldožerji in z vnaprej določenimi prehodi valjarja utrdil do predpisane zgoščenosti. Izvajalec je izvajal predpisane meritve, testiranja in kontrole glede ustreznosti na zahtevane parametre. Površine so se po potrditvi s strani DDC prekrila s plastjo humusa in zatravila. Sestavo travne mešanice je določila Biotehnična fakulteta. V tretjem četrtletju se je uporabila mešanice tipa »brežina«, ki je primerna za tovrstno uporabo.
Na odlagališču samem se je na mestu, kjer so se odložile ruševine oz. kontaminiran material po rušenju platoja ob črpališču in objektov 3 in 4 pri čistilni napravi jamske vode izvedlo preoblikovanje odlagališča na projektirani naklon t. j. 200 na brežinah in 40 na zgornjem platoju. Površino je bilo dodatno utrjena z valjanjem. Izvajalec del je nadaljeval z izgradnjo berm in skalometov. Odvodnjavanje na bermah je zagotovljeno preko odvodnih jarkov -kanalet s širino dna 40 cm. Vzdolžni nagib kanalet sledi nagibu berm in znaša 2%.
Na območju berm je za zagotovitev čimboljšega odvodnjavanja predviden tudi ukrep za delno prestrezanje vode, ki pronica skozi zgornje plasti prekrivke. Na nivoju tesnilne plasti prekrivke so ob vznožju posamezne brežine položeni gabioni polnjeni z gramoznim materialom.


Izvajalec del je prilagodil vtočni objekt B, tako da so se vode usmerile v novi odvodni jarek 2, ki poteka po zahodnem robu in ne tečejo več v propust pod odlagališčem. Na začetku kanala se je izdelala lovilna skleda obložena s kamnom v betonu, v katero se zlivajo pritekajoče vode. Nabiranje materiala v skledi bo potrebno po nalivih občasno kontrolirati in naplavine po potrebi odstraniti. Širina dna jarka je 60 cm, globina pa znaša od 80 cm do 120 cm.
Pri vtočnem objektu A so se dela zaključila. Jarek 1, ki poteka po južnem in vzhodnem robu odlagališča še ni dokončan, prav tako še ni zaključena izgradnja odvodnjevanja in povezave na odvodnjevanje podkopa P-11.
Izvajalec del je predhodno izvedela vsa predvidena in potrebna pogodbena dela na sanaciji propusta Jazbec, vključno z izgradnjo merilnega mesta- Thompsonovega preliva in vrat iz nerjavečega jekla in sifona za potrebe radonske zapore. Po dokončanju jarka 2 pa je izvedel dela na zapolnjevanju zgornjega dela propusta Jazbec. Predhodno je bilo potrebno zagotoviti osnovne varstvene ukrepe za delo- ustrezno prezračevanje podkopa. Za zgornji del rova, od vhoda (P1) do stacionaže 0,0 + 140,00, je bilo izvedeno zasutje rova s kamnitimi kroglami, ki so obstojne na vsebujejo izcedne vode iz odlagališča jalovine. S tem je zagotovljena dolgoročna stabilnost in funkcionalnost rova tudi v primeru večjih poškodb betonskih sten rova.
Na dnu zasutja se je izvedla zaščitna pregrada v obliki armiranobetonske stene debeline 30 cm, ki bo zadrževala nasuti material, hkrati pa omogočala pretok vode. Zaščitna pregrada je postavljena tudi na zgornjem delu propusta s funkcijo preprečevanja vtoka površinske vode.
in obodnih kanalov št 1 in 2 in. Za izvajanje monitoringa so bile delno izdelane vrtine za piezometre in inklinometre.
Dela je po pogodbi izvajalo Cestno podjetje Ljubljana s svojimi podizvajalci in bodo po aneksu št. 4 končana v oktobru leta 2008, kar je nekoliko kasnilo predvsem zaradi slabega vremena oz. neugodnih razmer za izvajanje komprimiranja prekrivke.
Parametri, ki smo jih že v začetku določili za spremljavo v odstotkih že izvedenih del so:
Leto 2007 pomeni za odlagališče Jazbec intenzivno nadaljevanje sanacijskih del, tako, da je izvedeno približno 60% vseh sanacijskih del. Dela so potekala v skladu z NP št.2.
Na osnovi tu prikazanih odstotkov lahko optimistično trdimo, da se bodo dela tudi resnično končala v oktobru 2008.

3.1.2. 834 Raziskave in verifikacija normativov – ZI

Po opustitvi rudarskih del se je na osnovi Pravilnika o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah izdelal Merski elaborat o opustitvi rudarskih del in dopolnitev elaborata opazovanj deformacij na območju RUŽV za leti 2006-2007 in kontrolna meritev stabilnosti rudniške mreže, kateri bodo posredovani v trajno hranjenje Arhivu Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota v Škofji Loki. Za arhiv se je pripravila in odpeljala naslednja dokumentacija:
- Originali numerične dokumentacije, 2.del
- Dokumentacija o reševalni službi RUŽV
- Arhiv rušenja objektov predelovalnega obrata RUŽV
- Arhiv geoloških raziskav v pridobivalnem prostoru RUŽV z grafično dokumentacijo.
Po izvedbi sanacijskih in rušitvenih delih na platoju 110 (parcele št. 908, 910/1, itd.) je bil izdelan geodetski načrt izvedenih del z vrisanimi parcelnimi mejami in številkami (GeoProfil, oktober 2007).
V zvezi z dolgoročno učinkovito ozelenitev odlagališč Boršt in Jazbec je bil izdelan načrt ozelenitve, ki vsebuje tudi vzdrževanje travne ruše po setvi trave. Načrt ozelenitve je izdelala Biotehnična fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, oktobra 2007.
Prekoračitev stroškov na tej postavki je nastala predvsem zaradi naročila in izdelave načrta ozelenitve, ki ga je izdelala Biotehniška fakulteta.

3.1.3. 835 Izdelava PGD in pridobivanje GD za odlagališče Jazbec

V prvem četrtletju ni bilo potrebno izdelati dodatne dokumentacije za potrebe izvajanja del na odlagališču Jazbec. Po vgradnji posameznih plasti prekrivke na odlagališču je ZVD Ljubljana v zadnjem četrtletju 2006 izvajal kontrolne meritve emanacije radona za potrebe ugotavljanja vplivov na okolje. Opravljene meritve so bile plačane v februarju 2007.
Na podlagi ukrepa rudarske inšpekcije je bila opravljena revizija rudarskega projekta »Monitoring in vzdrževanje površin po opustitvi pridobivanja uranove rude«, Geoinženiring, november 2005, dopolnitev projekta po pripombah revidenta in izdana revizijska klavzula.
Po izvedenih sanacijskih delih na preusmeritvi potoka Jazbec v Brdarčkovo grapo se je izdelal geodetski posnetek stanja, katerega se bo predalo ARAO, kot bodočemu upravljavcu odlagališča Jazbec.
V mesecu maju in juniju (dopolnitve) se je izdelal odmik od rudarskega projekta »Začasno odlaganje kontaminiranih materialov na odlagališču Jazbec – Dodatno odlaganje iz tehnoloških postopkov izkoriščanja uranove rude«, št. proj. ip 173/07, IRGO, maj 2007. Radioaktivni odpadki uranove razpadne vrste iz Rudnika urana Žirovski vrh se nahajajo na Institutu »Jožef Stefan«, oziroma so uskladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. Na oddelku z geologijo Naravoslovnotehniške fakultete pa so vzorci rude in jedra vrtin. Aktivnost za odlaganje omenjenih odpadkov je bila začasno ustavljena.
Skladno z dopisom Uprave republike Slovenije za jedrsko varnost št. 3928-6/2007/2, z dne 11.6.2007 se je dopolnilo tudi Varnostno poročilo odlagališča rudarske jalovine Jazbec. Na dopolnitev varnostnega poročila je bilo izdelano mnenje pooblaščennca za sevalno varnost Enconet z Dunaja.
V zadnjem četrtletju se je izdelal odmik št. 2 od rudarskega projekta za izvedbo rušenja čistilne naprave za jamsko vodo – komandno tehnološki objekt, št. proj. GZL 200703 in UZVRJV-B103/56C, december 2007. S projektno dokumentacijo se je utemeljilo odločitev, da se objekt poruši, ker bi bili stroški nadaljnje sanacije previsoki, poleg tega pa tudi ni mogoča popolna zagotovitev zahtevanih mej sevanja, ker je objekt zgrajen na nasutju iz jamske jalovine. Rušenje bo izvedeno v letu 2008.
Stroški pridobivanja projektne dokumentacije so bili preseženi predvsem zaradi nepredvidene izdelave rudarskega projekta za začasno odlaganje kontaminiranih materialov (odlaganje sodov) in posledično izdelave neodvisnega mnenja s strani Enconet.

3.1.4. 836 Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)

Strokovni nadzor nad izvajanjem del pogodbenih izvajalcev po pogodbi je izvajal DDC. Na rednih koordinacijskih sestankih se je usklajevala tehnologija in dinamika pri pridobivanju avtohtonih materialov in vgradnji na odlagališču samem. Prav tako se je redno kontroliralo in potrjevalo posamezne teste materialov za prekrivko. DDC je izvedel dodatne analize skladno z zahtevami kontrole kvalitete vgradnje po rudarskem projektu. Pridobljeno je poročilo o kontroli kvalitete vgrajenih materialov za leti 2006 in 2007 in primerjalne analize za vsa dela izvedena v 2007 s strani izvajalca del CP in strokovnega nadzora DDC.

3.1.5. 839 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališč in drugih zemljišč – RŽV

Izvajali so se samo kontrolni ogledi stanja po končani ureditvi odlagališča P-9 in P-1 in ostalih saniranih površin. V območju odlagališča Jazbec se je redno čistil in vzdrževal obodni odvodnjevalni kanal med zaprtima podkopoma P-10 in P-11. Delavci so izvedli demontažo opreme in naprav v ukinjenemu laboratoriju in izpraznitev lesene barake, v kateri se je nahajala oprema civilne zaščite in druga manjša neuporabna oprema. Nadalje so se izpraznili trije kontejnerji med laboratorijem in črpališčem pitne in požarne vode, odstranjeno je bilo leseno prekritje s salonitno streho, odstranjeni pa so bili tudi kontejnerji. Prav tako se je podrla in odstranila lesena baraka z ustrezno predhodno odstranitvijo salonitne strehe. Redno se je vzdrževalo tudi travnate površine v območju upravne stavbe in bivšega laboratorija. Stroški so bili v okviru načrtovanih.
Na odlagališču Jazbec se je izvedla večkratna košnja trave na saniranih in končno urejenih brežinah. Košnjo so izvedli delavci RŽV.
Za potrebe izvajanja in kontrolo del na odlagališču Jazbec je Zavod za varstvo pri delu Ljubljana izvajal neodvisne meritve sevanja. Po zaustavitvi obratovanja čistilne naprave za sanitarno vodo je zunanji izvajalec izvedel izpraznitev in čiščenje bazenov fekalnih odplak. Za potrebe pridobivanja avtohtonih materialov pri Jaku pa je pogodbeni izvajalec izvedel posek dreves, oziroma krčenje gozda.

3.1.6. 650/1 Črpališče vode in pralna ploščad – ZI

Demontažna dela opreme, cevovodov in instalacij so opravili delavci RŽV. Po predpisanih postopkih se je izvedla tudi dekontaminacija opreme in radiološke meritve. Neuporabno opremo se je oddalo kot sekundarno surovino.
Gradbeno rušitev objekta črpališča vode in pralne ploščadi je izvedel izbran zunanji izvajalec Cestno podjetje Ljubljana. Ruševine so bile odložene na odlagališču Jazbec, prekritje pa bo izvedeno v sklopu končne ureditve odlagališča Jazbec. Stroški so bili manjši, ker so demontažna dela opravili delavci RŽV.

3.1.7. 653/1 Transformatorska postaja TP IV pri P-11 – ZI

Demontažo transformatorjev in elektro instalacij so izvedli delavci RŽV. Za vso demontirano opremo se je opravila dekontaminacija in predpisane radiološke meritve.
Objekt je gradbeno porušil izvajalec del Cestno podjetje Ljubljana. Gradbene ruševine so bile odložene na odlagališču Jazbec. Izvajalec je izvedel tudi odstranitev nasutja kontaminirane ceste z jamsko jalovino. Rekultivacija območja tansformatorske postaje in dostopne ceste je bila delno končana. Humusiranje, zatravitev in delna zasaditev z avtohtonimi drevesi pa bo izvedeno v letu 2008 v sklopu končne ureditve odlagališča Jazbec. Stroški so bili manjši, ker so demontažna dela opravili delavci RŽV.


3.1.8 663/1 Transformatorska postaja – ZI

Transformatorska postaja je bila za 20 kV del že predana v upravljanju distribucijskemu podjetju, 6 kV del pa je za potrebe zapiralnih del še v lasti in upravljanju RŽV. 6 KV napetost je v letu 2007 služila le še za napajanje področja odlagališča Jazbec ( RTP –P11).
Skladno s projektno dokumentacijo in dovoljenjem za izvajanje del je bil ob začetku četrtletja preurejena nizkonapetostna razdelilna plošča za sistem TN-C-S. Delavci RŽV so demontirali del NN in VN 6 kV opreme, ki obsega transformatorja 6/0,4 kV moči 630 kVA, 7 celic 6 kV stikališča.
Po inšpekcijskem pregledu je bil nizkonapetostni del RTP predan v upravljanje distribucijskemu podjetju Elektro Ljubljana d.d.
V 3. četrtletju se je izvedel izklop napajanja sistema 6 kV in sicer transformatorja 20/6 kV, moči 6300 kVA, izvedlo se je zavarovanje in ozemljitev sistema, pri čemer je 20 kv sistem obratuje v upravljanju distribucije. Izvedla se je demontaža napajanja priklopjenih transformatorjev, kompenzacije napetosti 6kV in akumulatorjev. V četrtem kvartalu je izbrani izvajalec Elektronabava demontiral in odpeljal opremo transformatorje, kondenzatorje in akumulatorje. Za opremo, ki je vsebovala olja in druge nevarne snovi je bilo izdano potrdilo o uničenju. Delavci RŽV so izvedli demontažo 6 kV bloka in druge signalne instalacije, dekontaminacija objekta pa se bo izvedla na osnovi meritev. Objekt se bo po uspešno opravljenem tehničnem pregledu skladno s podpisanim dogovorom predal v trajno last ali v upravljanje (če bo za prostore določena omejena raba) distribucijskemu podjetju Elektro Ljubljana d.d.. Stroški so bili manjši, ker so demontažna dela opravili delavci RŽV.


3.1.9. 665/1 Čistilna naprava za jamsko vodo –ZI

Delavci RŽV so izvedli predvidena čiščenja in prečrpavanja vode ter blata usedalnih bazenov in povezovalnih kanalov. Demontirani in plamensko razrezani so bili tehnološki cevovodi in neuporabne električne instalacije. Prav tako je bila odstranjena tudi manjša oprema, katere ni demontiral kupec.
Nadaljevala se je izgradnja merilnega mesta za jamsko vodo (na obstoječem izlivnem mestu pred objektom se je skladno z zahtevami standarda izgradilo merilno mesto izliva jamske vode). Gradbena dela, dobavo kovinskih konstrukcij in izvedbo instalacijskih del izvajajo zunanji izvajalci. Pogodbena dela so obsegala sanacijo obstoječega izlivnega mesta, delno rušitev preliva, nadgradnjo le tega, izgradnjo celotne stavbe z izdelavo dveh prostorov za izvedbo meritev in spremljavo monitoringa, ključavničarska dela ( preliv v obliki V po standardu), izdelavo nosilnih zunanjih sten, sanacijo betonske stene bazena in izvedbo krovsko kleparskih del.
V mesecu februarju so se nadaljevala in zaključila krovsko kleparska dela na objektu, izdelale so se predelne notranje stene ter druga zidarska in instalaterska dela.Prav tako so bila izvedena druga manjša gradbena dela na preureditvi odtoka jamske vode v potok Brebovščico, sanacijo dovodne cevi jamske vode (puščanje na in zamakanje pod obstoječo stavbo), dela zunanje ureditve stavbe – dostopno pot in gradbena dela zaradi izvedbe vodoinstalacijskih del.
Nadzor nad izvajanjem gradbenih del je izvajal zunanji nadzor (Adam Berčič, gradbeni inženiring), strokovni nadzor nad izvajanjem demontažnih in dekontaminacijskih del v režiji RŽV pa je izvajal DDC. Izvedena je bila primopredaja objekta. Na merilno mestu je skladno z standardom nameščena instrumentacija za stalno avtomatsko merjenje pretoka jamske vode (v letu 2006 je le ta znašal cca 700.000 m3 ).
V bazen je bila preusmerjena jamska voda, meritve pretoka se že izvajajo. Instrumentacija za motnost iztoka jamske vode še ni nameščena.
Objekt in merilno mesto so si dne 18.4. 2007 ogledali strokovnjaki iz Wismuta in na objekt kakor tudi na potek meritve niso imeli pripomb.
Po potrjeni izvedbeni projektni dokumentaciji so se v sklopu nepotrebnih objektov čistilne naprave za jamsko vodo gradbeno porušili reaktor, usedalnik, črpališče in zgoščevalec blata. Območje porušenih objektov (jame) se je zasulo z inertnim materialom, brežino pa humuziralo in zasejalo s travo. Na delu pred merilnim mestom se je odstranil izvor uhajanja radona iz jamske vode v objekt čistilne naprave.
Delavci RŽV so izvedli demontažo tehnoloških cevovodov in plamenski razrez teh cevi in čiščenje notranjosti objekta čistilne naprave za jamsko vodo.
Dodatna in več dela so nastala predvsem na objektu merilno mesto jamske vode. Zaradi projektantskega popisa del, ki ni predvidel vse potrebne konstrukcije (pravilne teže) po veljavni projektni dokumentaciji.

3.2. Odlagališče HMJ Boršt

Dela na odlagališču HMJ so obsegala strokovna dela, to je pripravo tehnične dokumentacije in izvajanje različnih postopkov za pridobivanje dovoljenja za izvajanje glavnih sanacijskih del. Delavci RŽV pa so izvajali tudi dela na vzdrževanju obstoječega stanja na odlagališču. Za izvedbo del na odlagališču HMJ Boršt je bil na javnem razpisu izbran izvajalec SCT. Skupna realizacija od začetka del do konca leta je bila večja od načrtovane. Razlog je predvsem na hitrejši izgradnji drenažne zavese, skalometne pete in zagotovitve transportnih poti – dostopne ceste na Boršt pred pričetkom izvajanja večjih transportov v letu 2007. Fizično je bilo v letu 2007 izvedeno več del, kot je določal terminski plan izgradnje.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV in zunanji izvajalci (ZI) je prikazana v Prilogi v Tabeli 3

3.2.1. 801 Raziskave in verifikacija normativov Boršt – ZI

V mesecu aprilu je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za geodezijo izvedla redno letno meritev stabilnosti odlagališča Boršt. Meritve so obsegale meritve mreže Navezava, mreže Plaz in mreže vrtine. Rezultati kažejo, da so horizontalni premiki na nestabilnih točkah statično dokazani na vseh točkah na bermah odlagališča in statistično značilni na večini ostalih nestabilnih točkah. Smer horizontalnih premikov na nestabilnih točkah sovpada z generalno smerjo plazu.

3.2.2. 804 Izdelava PGD in pridobitev GD za odlagališče Boršt – ZI

Na osnovi javnega razpisa je zunaji izvajalec del izdelal varnostno poročilo za izvedbo sanacije in končno ureditev odlagališča HMJ Boršt. Pridobljeno je bilo mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost na »Varnostno poročilo za odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt« od Enconet Consulting iz Dunaja, kar je pogoj za pridobitev soglasja k varnostnemu poročilu s strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.. Soglasje URSJV, št. 39202-2/2006/14/24 je bilo izdano 11.4.2007, dovoljenje za izvajanje del št. 361-34/2007-5 pa je izdalo Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, z dne 23.5.2007.
Za potrebe izbora izvajalca del sanacije in končne ureditve odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt smo v 4. kvartalu leta 2006 pričeli z 2. fazo postopka javnega naročila. Povabila za oddajo ponudb so bila poslana na potencialne izvajalce del s priznano sposobnostjo ( konzorcij GIZ Gradis, SCT, Konzorcij CP Ljubljana). Do roka za oddajo ponudb 19. decembra 2006, sta prispeli dve ponudbi, katerih vrednost je bila višja od ocenjene vrednosti projekta. V januarju 2007 je strokovna komisija pregledovala prispele ponudbe. Dne 30. januarja 2007 je strokovna komisija izdelala poročilo o odpiranju in ocenjevanju ponudb. Ponudbe niso bile sprejemljive, ker so presegale ocenjeno vrednost javnega naročila, zato je direktor RŽV dne 30. januarja 2007 poslal obvestilo vsem ponudnikom o zavrnitvi vseh ponudb. Sl Consult je izdelal novo razpisno dokumentacijo za potrebe javnega naročila po postopku s pogajanji. Na dan javnega odpiranja ponudb, dne 23. februarja 2007, do 10. ure, so ponudbo poslali:

Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška ul. 10, 1000 Ljubljana (ponudbena cena brez DDV 9.114.287,38€) in
SCT d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (ponudbena cena brez DDV 8.750.110,35€) pri čemer je vrednost del na osnovi Rudarskega projekta »Sanacija in končna ureditev odlagališča HMJ Boršt«, ki ga je izdelal GZL inženiring in IBE Ljubljana ocenjena na 8.754.000,00€)
Dne 23. februarja 2007 je strokovna komisija izdelala poročilo o odpiranju in ocenjevanju ponudb.
23. februarja 2007 so bili ponudniki obveščeni o oddaji javnega naročila ponudniku SCT d.d.
Gradbena pogodba je bila na Ministrstvu za okolje in prostor podpisana šele 21.maja 2007.
V oktobru 2007 se je izdelal odmik št 1 od rudarskega projekta – zaledna drenažna zavesa (GZL Inženiring in IBE). Odmik od osnovnega projekta je bil izdelan zaradi spremembe načina izkopa in tesnjenja dna drenaže, kar je pogojevalo tudi delno spremembo trase drenažne zavese zaradi zadostnega odmika roba izkopa od brežine v zaledju odlagališča.
Stroški pridobivanja dokumentacije so bistveno presegli načrtovane predvsem zaradi izdelave razpisne dokumentacije za javno naročilo po postopku s pogajanji.

3.2.3. 817 Ceste na Boršt – ZI

Izvedena so bila potrebna nujna sanacijska dela na cestah, ki povezujejo dolino Brebovščice z odlagališčem hidrometalurške jalovine Boršt. Izvedena so bila potebna gradbena in asfalterska dela na odsekih Bačenski mlin – Lukec, Todraž–Bačne, Boršt – drenažni rov. Vsa dela so bila izvedena v okviru sanacije cest v Občini Gorenja vas Poljane, ki je lastnik cest in je tudi izvedla izbiro izvajalcev in z njimi tudi sklanila pogodbe, ter vodila vse zakonsko določene postopke.
Vsa potrebna dela na dostopni cesti za Boršt za potrebe izvajanja del na odlagališču so bila končana in so bili izpolnjeni pogoji za pričetek večjih transportov materialov na odlagališče.


3.2.4. 821 Nadzor nad izvajanjem del Boršt (EU + strokovni nadzor)

Izbrani izvajalec strokovnega nadzora DDC je sodeloval pri izboru najugodnejšega izvajalca gradbenih del. Po podpisu pogodbe z izvajalcem del SCT, je strokovni nadzor pričel v mesecu juniju izvajati pogodbene obveznosti nadziranja del.

3.2.5. 822 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa Boršt –ZI

Na podlagi predpisov in Varnostnega poročila za odlagališče Boršt je potrebno izvajati monitoring količine in onesnaženosti podzemnih voda pred odlagališčem in dolvodno pod odlagališčem. Za potrebe monitoriga zahteve sta bili v mesecu juniju izvrtani dve vrtini.

3.2.6. 823 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališča Boršt – RŽV

Izvajala so se redna dela na čiščenju kanalov v območju odlagališča, odstranitev podrtih dreves zaradi novozapadlega snega in potrebna dela za nemoteno obratovanje meteorološke postaje. Za potrebe izvajanja monitoringa so se izvajala redna in izredna vzorčevanja voda v piezometrih in ročne meritve nivojev podtalnice, ki niso opremljeni z avtomatskim merilcem in delno tudi v piezometrih,zgrajenih v letu 2003. Na odlagališču sta se izvedli tudi dve inklinometrski meritvi in sicer ob začetku izvajanja sanacijskih del ter po dveh mesecih.
V marcu se je sanirala okrogla udorina premera cca 60 cm, ki je nastala v kanalu ob dostopni cesti na zgornji plato odlagališča. Lokacija udorine je bila v območju odlomnega roba plazine. Sanacija je bila nujna, da se je preprečil vtok vode v odlagališče in v drsino plaza.

Na bermah in brežinah odlagališča se je ob kanalih izvedla košnja trave in manjša čiščenja kanalov. Večkrat je bila opravljena košnja trave tudi na meteorološki postaji. Zaradi pričetka izvajanja del so se demontirali na nekaterih vrtinah nivometri (oprema vrtin).
V okviru pripravljalnih del je pogodbeni izvajalec izvedel posek dreves na trasi projektirane izgradnje površinskih odvodnjevalnih kanalov do zahodnega potoka odlagališča Boršt.

3.2.7. 814 Odlagališče Boršt

Po pridobitvi vseh dovoljenj in zapoznelemu podpisu pogodbe med izvajalcem del SCT d.d., Ljubljana, investitorjem RŽV, d.o.o. in plačnikom Ministrstva za okolje in prostor so se pričela konec maja 2007 izvajati pripravljalna nato pa tudi projektirana dela na sanaciji in končni ureditvi odlagališča HMJ Boršt. Ob zgornji dostopni cesti na odlagališče je izvajalec postavil gradbiščne kontejnerje in opravil predpisana usposabljanja iz varstva pred IO sevanji.
Fizična izvedba del je obsegala posek dreves na območju skalometne pete severne brežine odlagališča, izkop temeljev za skalometno peto na najbolj zahtevnem odseku severne brežine, vgradnja kamnitih skal v izkop po kampadah, izkop drenažnih reber od izkopa temeljev skalometne pete z vgradnjo kamnitih skal v izkop in izgradnja novega odseka pristopne transportne poti na spodnji zahodni strani odlagališča. Na zahodnem obrobju odlagališča so se izvajala enaka dela kot na severnem obrobju. V okvirju načrtovanih sanacijskih ukrepov se je izdelovala centralna drenažna zavesa in zaledna drenažna zavesa. Izvajalec del je zgradil armirano betonske objekte za zajem drenažnih voda, položil drenažne cevi z navezavo na merilne in povezovalne jaške. Za potrebe geodetskih opazovanj posedanja odlagališča pri izgradnji centralne drenažne zavese so se vgradile posedalne plošče.
V letu 2007 je bil na izvedbi planiranih glavnih sanacijskih ukrepih v primerjavi s projektiranim obsegom del dosežen naslednji obseg fizičnih del:
- izkop in izgradnja severne skalometne pete – 100%
- izkop in izgradnja zahodne skalometne pete – 65%
- izvedba centralne drenažne zavese – 92%
- izvedba zaledne drenažne zavese – 78%
Na odlagališču Boršt se je izvajanje sanacijskih del začelo v juliju in je izvedeno približno 25% vseh del, kar je tudi v skladu z NP št.2.

RŽV je na odlagališču HMJ Boršt opravljal tudi strokovno tehnična dela v lastni izvedbi.Prav tako so delavci RŽV so na odlagališču Boršt izvajali tudi različna vzdrževalna dela, ki preprečujejo poslabšanje stanja odlagališča. To so predvsem ročna dela na urejanju odvodnjevanja in preprečevanja erozije.Plačila za opravljena dela so bila skladno z načrti (izdane situacije).

4.0. MONITORING IN UPRAVLJANJE

Aktivnosti obsegajo nadzor delovnega okolja, emisij posameznih rudniških objektov ter nadzor vpliva rudniških objektov na okolje. Upravljanje odlagališč se v letu 2007 še ni začelo, je pa RŽV s svojimi delavci izvajal naslednja dela in aktivnosti:
- izvajanje vzorčenja tekočih emisij odlagališča ter dela imisij, priprava vzorcev za analize v zunanjih laboratorijih in njihov transport,
- izvajanje meritev sevanja, zagotavljanje delovanja kontinuirno delujočih merilnih naprav ter postaj,
- izvajanje meritev nivojev podtalnice, inklinometrov, pretokov tekočih voda, nadzor stanja že saniranih površin,
- meritve sevanja v delovnem okolju, kontaminiranosti površin, opreme in predmetov,
- košnjo že zatravljenih površin odlagališča Jazbec za okrepitev travne ruše in preprečitev vodne erozije površin.
- zbiranje podatkov in njihova obdelava,
- izdelava predpisani in drugih poročil

Analize tekočih vzorcev so izvajali Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (kemični parametri), ERICo Velenje (uran), Institut Jožef Stefan Ljubljana (radij, ostali potomci urana), Zavod za vastvo pri delu Ljubljana (kontinuirne meritve radona in kontrolne meritve že saniranih površin), nadzor radioaktivnosti v okolju pa Institut Jožef Stefan.

Monitoring in meritve so potekali skladno z varnostnim poročilom za odlagališči Jazbec in Boršt. Monitoring in meritve so bili izvedeni v celoti.
Stroški so bili nižji od načrtovanih zaradi tega, ker so bile nekatere naloge prenesene v leto 2008.



5.0. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV

V Noveliranem programu št.2 so kot zagotavljanje pogojev navedene vse tiste aktivnosti, ki omogočajo nemoteno izvajanje osnovnih izvedbenih projektov in tista dela, ki so potrebna za nemoteno poslovanje javnega podjetja. Teh del ni mogoče načrtovati v sklopu izvajanja posameznih projektov ali organizacijskih enot. Obseg se ne spreminja bistveno z obsegom poslovanja. Stroške opredelimo kot fiksne stroške podjetja.
Kot podpoglavje so tu uvrščene tudi odškodnine, ki se nanašajo na rudarske škode pri izvajanju zapiralnih del in nabava potrebne opreme za javno podjetje.

Zagotavljanje pogojev obsega:
- varstvo pri delu in varstvo pred IO sevanji
- infrastruktura in tehnološki sklopi
- skupne naloge
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV je prikazana v Prilogi v Tabeli 4.

5.0.1 Varstvo pri delu in varovanje zdravja

Varstvo zaposlenih delavcev je bilo zagotovljeno v potrebnem in predpisanem obsegu. Skupni stroški so bili nižji od načrtovanih. Odstopanja so nastala zaradi dejanskih potreb. Vrednostno pa ne predstavljajo pomembnih razlik.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV je prikazana v Prilogi v Tabeli 5

5.0.2. Infrastruktura in tehnološki sklopi

Infrastruktura in tehnološki sklopi v ožjem smislu zajemata naslednja dela:
- vzdrževanje infrastrukture,
- obratovanje tehnoloških sklopov.

V RPN 2007 je bilo načrtovano obratovanje infrasrtrukture in tehnoloških sklopov za celo leto.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV je prikazana v Prilogi v Tabeli 6

Vzdrževanje infrastrukture

V letu 2007 se je zagotavljalo pogoje za izvajanje del, vzdrževalo infrastrukturne objekte, v katerih obratujejo tehnološki sklopi skupnega pomena in se tam niso izvajala sanacijska dela:
- čistilne naprave za jamsko in za sanitarno vodo,
- transformatorskih postaj,
- drugih naprav in instalacij ter zemljišč
- nujno potrebno vzdrževanje objektov, ki jih uporablja RŽV

Obratovanje tehnoloških sklopov

Obratovanje tehnoloških sklopov je bilo nemoteno in je obsegalo delovanje:
- transformatorskih postaj,
- čistilne naprave za jamsko in za sanitarno vodo.

V celoti so stroški manjši predvsem zaradi mile zime, saj je bilo porabljeno manj energije in tudi stroški za zimsko službo so bili bistveno nižji.

5.0.3. Skupne naloge

Skupne naloge obsegajo:
- vodenje podjetja in organizacijskih enot,
- tehnično pripravo in nadzor za skupne dejavnosti,
- splošno kadrovska in druga splošna dela,
- finančno računovodska dela,
- komercialna dela,
- upravljanje premoženja.

Skupne naloge, ki obsegajo zgoraj navedene aktivnosti, so bile v celoti izvedene z manjšimi stroški od načrtovanih. Celotni stroški so zelo podrobno navedeni. Ker so vrednosti posameznih stroškov majhne, so v nekaterih primerih odstopanja v deležu precejšnja, v vrednostih pa nepomembna. Najpomembnejši del stroškov so stroški za plače delavcev, ki so razporejeni na skupne naloge. V to skupino spadajo delavci jedra, ki zajema vodstvo, skupne službe in nekatere delavce tehničnih dejavnosti. Razlike po posameznih skupinah so zaradi zelo razdrobljenega prikaza nepomembne.
Plače za delavce, ki izvajajo dela na projektih, so obračunane in prikazane skupaj z materialnimi stroških pri projektih in so bili prav tako v okviru načrtovanih.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV je prikazana v Prilogi v Tabeli 7.

5.1. Rudarske škode in odškodnine

Rudarske škode in odškodnine so vsi stroški, ki so posledica uporabe zemljišč, katerih lastnik ni RŽV in zemljišč, katerim je bila namembnost spremenjena zaradi izvajanja rudarske dejavnosti
Finančna realizacija je prikazana v Prilogi v Tabeli 8

5.1.1. Rudarske škode
Za potrebe pridobivanja dovoljenj in izvajanja del na končni ureditvi odlagališča Boršt, je bila v letu 2006 sklenjena najemna pogodba za najem posameznih delov zemljišč (parcel). Projekt končne ureditve posega na privatno zemljišče predvsem z nekaterimi sanacijskimi ukrepi (skalometna peta in ograja na severni strani odlagališča, delno glavni odvodnjevalni odlagališča do zahodnega potoka in obstoječi SDIJ). Lastniku zemljišč se plača odškodnina dvakrat letno.
S pričetkom del na odlagališču Boršt je moral lastnik zemljišča za potrebe izkopa temeljev za skalometno peto na severu in severovzhodnem delu odlagališča posekati del privatnega gozda, za kar mu je bila izplačana odškodnina.
Težki transporti materialov na odlagališče Boršt v dolini Todraščice so povzročili zaradi srečavanja vozil poškodbe zemljišč izven obstoječe ceste, za kar je bila lastnikom izplačana odškodnina.
Na odlagališču Jazbec se je uporabljalo privatna zemljišča za pristope do odlagališča v jugozahodnem delu. Izplačana je bila odškodnina za nastalo manjšo škodo in služnost.
Zaradi rušenja transformatorske postaje na P-11 (polovica objekta je bila na privatnem zemljišču) in rušenja kabelskih jaškov na privatnem travniku je bila izplačana odškodnina lastniku zemljišča. Izplačana je bila tudi zaostala odškodnina (najemnina) za del objekta zgrajenega na privatnem zemljišču do rušitve.
Izvajanja del na odlagališču Boršt in Jazbec je občasno vplivalo na kalnost vodotokov Brebovščice in Todraščice, zato je bila izplačana odškodnina Ribiški družini Visoko, ki upravlja z ribami v obeh prizadetih vodotokih.

5.1.2. Odškodnine

Med odškodnine se šteje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga RŽV plačuje Občini Gorenja vas Poljane. Višina nadomestila je določena s posebnimi predpisi. Nadomestilo se plačuje četrtletno.

5.2. Prezaposlovanje

Število delavcev v delovnem razmerju na dan 01.01.2007 je bilo 20.
V letu 2007 je bilo načrtovanih več kadrovskih sprememb. Načrtovano je bilo 7 presežnih delavcev. Od tega sta bili načrtovani 2 redni upokojitvi, 5 pa trajno presežnih delavcev.

Plan je bil v celoti realiziran, tako da se je med letom število delavcev dejansko zmanjšalo za 7 delavcev iz naslednjih razlogov:
- 2 delavca redna upokojitev
- 5 delavcem je prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi zaposlitve kot trajno presežnim delavcem.

V okviru aktivnosti iskanja možnosti za trajno prezaposlovanje delavcev RŽV je bil izveden javni razpis za odpiranje novih delovnih mest s sofinanciranjem RŽV v višini 21.699,00 €. Razpis je bil objavljen v uradnem listu. Razpis je trajal od aprila do decembra. RŽV je za ta namen rezerviral sredstva iz lastne realizacije v višini 108.496,00 €.
Na razpis so se v letu 2007 prijavili trije delavci, ki so se odločili za samozaposlitev in dva delodajalca, ki sta prezaposlila vsak po enega delavca. Tako je bilo v letu 2007 realiziranih 5 prezaposlitev, kar je enako planu. Med prezaposlenimi je bila tudi delavka invalidka v knjigovodstvu osnovnih sredstev, ki je bilo ukinjeno. Celotni stroški premij so bili plačani iz lastnih sredstev RŽV. Na dan 31.12.2007 je bilo v RŽV zaposlenih še 13 delavcev.
Finančna realizacija je prikazana v Prilogi v Tabeli 9

5.3. Oprema

RŽV je nabavil najnujnejšo računalniško opremo, ki zagotavlja nemoten delovanje računalniške mreže in kompatibilnost z zunanjimi partnerji. Preostala oprema je bila oprema za izvajanje meritev za monitoring.
Finančna realizacija je prikazana v Prilogi v Tabeli 10

5.4. Lastna realizacija

Dejavnosti, ki niso neposredno izvajanje zapiralnih in sanacijskih del, so ločene in se zanje vodi posebna evidenca. Prikazane so kot lastna dejavnost podjetja.
Ta dejavnost na eni strani prinaša prihodke, na drugi strani pa povzroča tudi stroške. V celoti se mora ta dejavnost financirati sama in za to ne smejo biti uporabljena sredstva iz proračuna. Prihodki in stroški lastne dejavnosti so v knjigovodskem evidentiranju ločeni od prihodkov in stroškov, ki se nanašajo na zapiranje.
Razdelitev prihodkov in stroškov je narejena tako, da je razvidno, da je vsaka vrsta materialnih stroškov pokrita z enako vrsto prihodkov. Stroški, ki nimajo materialne osnove pa se pokrivajo z nematerialnimi prihodki in s pozitivno razliko ostalih prihodkov.
Sredstva lastne realizacije, ki presegajo stroške so v skladu z navodili MOP uporabijo za financiranje prezaposlovanja in v skladu z ZTPIU-A odškodnino lokalni skupnosti. Obveza za izgradnjo komunalne infrastrukture za občino Gorenja vas Poljane izhaja iz Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin, sklenjene med MOPE, RŽV in Občino Gorenja vas - Poljane v marcu 2004.

5.4.1. Prihodki lastne dejavnosti

Prihodke lastne realizacije v letu 2007 obsegajo prihodke od izvajanja določenih dejavnosti in prihodke od prodaje nepremičnin. Prihodke od izvajanja dejavnosti prikazujejo SN od 951 do 958. Razvidno je, da so bili prihodki načrtovani v višini 106.410,00 €, realizirani pa v višini 142.906,28 €, kar je več od načrtovanega. Zaradi uspešnega poslovanja Gorenjske banke so bile veliko višje od načrtovanih dividende banke (SN 956). Večji so bili tudi finančni prihodki, ker je RŽV razpolagal z depozitom sredstev lastne realizacije preteklih let, ki je namenjen izgradnji gospodarske cone in prezaposlovanju (957), saj je obveznost zapadla šele ob koncu leta. Največji posamezni prihodek (priliv) predstavlja prodaja nepremičnin (SN 960), čeprav je bila realizirana v manjšem obsegu od načrtovane.
»Lastna sredstva preteklih let«,( SN 960) prikazuje sredstva, ki jih je RŽV pridobil v preteklosti s prodajo storitev in premoženja. Ta sredstva so bila namenjena za izgradnjo komunalne infrastrukture v GC Todraž in za prezaposlovanje delavcev RŽV:
Finančna realizacija je prikazana v Prilogi v Tabeli 12

5.4.2. Stroški lastne dejavnosti

Stroške lastne realizacije obsegajo stroške izvajanja lastnih dejavnosti in stroške izgradnje komunalne infrastrukrture v gospodarski coni Todraž. Stroški lastne dejavnosti so prikazani na SN od 901 do 920 in so znašali 45.153,33 €. V celoti so bili nižji od načrtovanih in pokriti z lastnimi prihodki.
Stroški, ki so nastali v letu 2007 zaradi izpolnjevanja obveze RŽV do Občine Gorenja vas Poljane iz pogodbe o Neodplačnem prenosu nepremičnin so evidentirani na SN 930. Skupno so bili načrtovani v višini 676.431,00 €, realizirani pa v višini 544.139,30 €. Podrobneje je vsebina opisana v nadaljevanju.
Finančna realizacija je prikazana v Prilogi v Tabeli 13

5.4.3. Izgradnja gospodarske cone Todraž

Na osnovi 8. člena Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin na Občino Gorenja vas Poljane je RŽV dolžan iz lastnih sredstev financirati komunalno opremljanje zemljišča, ki je bilo neodplačno preneseno na Občino Gorenja vas Poljane. Financiranje obsega potrebno dokumentacijo in izvedbo del. Vsebina del in obveznosti RŽV za leta 2006 – 2008 je opredeljena v Novelaciji investicijskem programu za Gospodarsko cono Todraž iz decembra 2006, ki jo je potrdil Nadzorni svet RŽV s sklepom št 38 na 7.redni seji, dne 29.05.2006.

RŽV je s soglasjem NS sklenil z Občino Dogovor o donaciji za izgradnjo komunalne infrastrukture št.3, po katerem je bil dolžan v GC Todraž financirati izgradnjo sanitarnega in požarnega vodovoda, kanalizacije, odpadnih voda, električno napeljavo, toplovodni razvod, investicijsko dokumentacijo in nadzor.
Vse postopke je izvajala Občina Gorenja vas Poljane
Vrednost donacije po navedenem sporazumu znaša 667.670,00 €. Ker dela niso bila v celoti zaključena je bilo v letu 2007 realizacija 544.139,30 € (81 %). Razlika bo prenesena v leto 2008.

5.4.4. Dezinvestiranje

V RPN 2007 je bilo načrtovano dezinvestiranje v obliki prodaje nepremičnin in premičnin. Pridobljena sredstva so bila kot sredstva lastne realizacije namenjena realizaciji prezaposlovanja in izgradnje gospodarske cone Todraž.

Prodaja premičnin

V RPN 2007 je bila načrtovana prodaja nekaj še preostale manjše opreme, ki je RŽV ne potrebuje več. Glede na starost in vrsto uporabe je bilo pričakovati, da prodaja ne bo pomembna. Deli opreme, ki je ni bilo mogoče prodati in tudi ni bilo mogoče pričakovati prodaje v prihodnosti, je bil razrezan in prodan kot odpadni material.
Celotna vrednost prodane opreme je znašala 2.328.53 €.

Prodaja nepremičnin

Prodaja nepremičnin je bila vezana na potrebna sredstva za izgradnjo GC Todraž. Ker so bili tam stroški nižji od načrtovanih, je bila izvedena prodaja dveh stanovanj v Škofji Loki. Stanovanja so bila prodana z objavo javne prodaje in pred tem uradno ocenjena.
Nepremičnina
Ocenjena vred.
Dosežena cena
Škofja Loka
69.207,00 €
70.700,00 €
Škofja Loka
70.532,10 €
80.600,00 €
Skupaj
139.739,10 €
151.300,00 €



6.0. FINANČNI DEL

Finančni del obsega naslednjo vsebino poslovanja javnega podjetja:
- navedba virov financiranja,
- prikaza celotnih stroškov izvajanja projekta zapiranja v letu 2007,
- prikaza pokritja stroškov z viri sredstev,
- prikaza poslovnega izida ter bilance stanja.


6.1. Viri financiranja

Za pokrivanje stroškov poslovanja RŽV in izvajanje programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude ter preprečevanje posledic rudarjenja v letu 2007 predstavljajo osnovni vir sredstva proračuna RS. Za ostalo dejavnost pa je vir lastna dejavnost in prodaja premoženja.
Celotni razpoložljivi viri v letu 2007 za izvedbo vseh aktivnosti javnega podjetja so bili naslednji:
VIR
VREDNOST
    Proračunski viri
6.002.295,32 €
    Lastni viri
668.947,20 €
    SKUPAJ
6.671.242,52 €

6.1.1. Proračunski viri

RŽV je izdelal PN 2007 do konca septembra 2006. Nadzorni svet RŽV ga je prvič obravnaval 12.10.2006 na četrti redni seji (sklep št. 25). Kasneje je bil dopolnjen še na peti redni seji. Vlada RS ga je sprejela na 108. redni seji, 07.02.2007. Za izvajanje zapiralnih in sanacijskih del je bilo odobreno in načrtovano 6.662.247,00 €.
Med letom 2007 je prišlo do:
-. zmanjšanja odobrenih proračunskih sredstev po sprejemu PN 2007
-. spremembe obsega in dinamike del
-. uskladitve nekateri aktivnosti RŽV

Dejansko razpoložljiva in odobrena proračunska sredstva za leto 2007 so bila 6.002.295,32..
RŽV je izdelal Rebalans poslovnega načrta za leto 2007 (RPN 2007) v juliju 2007. Nadzorni svet RŽV ga je obravnaval 30.07.2007 na osmi redni seji (sklep št. 43). Vlada RS ga je sprejela na 137. redni seji dne 27.09.2007.

Podlage za izdelavo RPN 2007 so bile:
- Na osnovi sklepa Vlade RS št.33100-1/2007/6 z dne 26.04.2007 so bila zmanjšana že
odobrena proračunska sredstva za 74.976,00 EUR. Zaradi tega smo uskladili sedaj
razpoložljiva sredstva in sicer smo za to vrednost zmanjšali obseg del na odlagališču Jazbec.
- Zaradi spremembe obsega in dinamike del je bilo iz proračunske postavke 2999 Rudnik
Žirovski vrh na MOP preneseno 584.975,68 €. Zmanjšana sredstva niso vplivala na izvajanje
del v letu 2007 oziroma na podaljšanje končne izvedbe zaključka del
- Zaradi spremenjenih potreb je bilo na dejavnosti RŽV potrebno narediti uskladitve nekaterih aktivnosti. To so bile le manjše uskladitve, ki niso spreminjale višine stroškov RŽV.

Osnovni vir financiranja javnega podjetja je v letu 2007 predstavljal razpoložljiv obseg sredstev proračuna RS za namen financiranja projekta zapiranja rudnika. Sprejeta proračunska postavka in njena višina:

1503 Upravljanje z radioaktivnimi odpadki
15032501 Nadzor in kontrola sevanj
2999 Rudnik Žirovski vrh
402 drugi operativni odhodki 1.274,71 €
410 subvencije 2.284.873,31 €
431 investicije 3.716.147,30
Skupaj 6.002.295,32 €


6.1.2. Lastni viri

Lastni viri izhajajo iz lastne realizacije na trgu, najemnin, obresti, prodaje premičnin in nepremičnin ter ostalih virov neproračunskega izvora. Načrtovani viri za pokrivanje lastnih dejavnosti so bile:
- prilivi iz lastne dejavnosti 668.947,20 €

Lastni viri so namenjeni za pokrivanje:
- stroškov, ki izhajajo iz izvajanja lastne dejavnosti na trgu in se ne pokrivajo iz sredstev republiškega proračuna,
- stroškov prezaposlovanja po kadrovsko-socialnem programu, razen stroškov odpravnin ,
- stroškov financiranja izgradnje komunalne infrastrukture v GC Todraž v
- drugih stroškov, ki se ne financirajo iz republiškega proračuna.

6.2. Celotni stroški

Celotni stroški podjetja so glede na namen porabe razdeljeni na dve vsebini:
- stroške za izvajanje projekta zapiranja,
- stroške lastne dejavnosti.

6.2.1. Stroški izvajanja projekta zapiranja

Proračunska sredstva so se uporabljala za kritje vseh predvidenih stroškov po naslednjih aktivnostih:
- odlagališča,
- zagotavljanje pogojev,
- monitoring, upravljanje,
- rudarske škode in odškodnine,
- nabava opreme.

V spodnji tabeli so prikazani stroški za posamezne aktivnosti po vsebini, ločeno za RŽV in za zunanje izvajalce.


Vrsta del
RŽV
Zunanji izvajalci
Skupaj
Delež
ODLAGALIŠČE JAZBEC
347.192,31
2.805.192,22
3.152.384,53
43,53
ODLAGALIŠČE BORŠT
429.900,89
2.685.931,50
3.115.832,39
43,03
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
495.764,47
0,00
495.764,47
6,85
MONITORING, UPRAVLJANJE
337.796,77
0,00
337.796,77
4,66
ODŠKODNINE
129.969,46
0,00
129.969,46
1,79
NABAVA OPREME
10.059,86
0,00
10.059,86
0,14
Skupaj
1.750.683,76
5.491.123,72
7.241.807,48
100,00


Diagram: Stroški za posamezne aktivnosti po vsebini






6.2.2. Stroški lastne dejavnosti

Stroški lastne dejavnosti nastajajo zaradi dejavnosti same, s presežkom prihodkov nad stroški pa se pokrivajo ostali stroški, za katere ni načrtovano financiranje iz državnega proračuna.Stroški so prikazani v Prilogi 1 v tabeli 13.

Lastna dejavnost pokriva naslednje stroške:
- stroške lastne dejavnosti,
- stroške prezaposlovanja delavcev RŽV, ki jih je RŽV dolžan financirati iz lastnih sredstev (razen odpravnin po zakonu)
- stroški izgradnje komunalne infrastrukture v Gospodarski coni Todraž.


6.3. Pokritje stroškov z viri sredstev

Celotni stroški poslovanja so bili pokriti z ustreznimi viri.
- Stroški RŽV za izvajanje zapiralnih del in aktivnosti so bili plačani s proračunskimi sredstvi, ki jih je RŽV prejel na osnovi izstavljenih mesečnih situacij. Iz proračuna za leto 2007 so bili zaradi zamika obračuna stroškov plačani stroški RŽV za november in december 2006 in januar-november 2007.
- Stroški za izvajanje zapiralnih del, ki jih izvajajo zunanji izvajalci na osnovi posebnih pogodb z MOP, so bili plačani z direktnimi plačili MOP izvajalcem.
- Del stroškov za izvajanje sanacijskih del na odlagališču Boršt v novembru in decembru bo plačanih iz proračuna za leto 2008
- Stroški lastne realizacije so bili v celoti pokriti iz prihodkov lastne realizacije.
- Stroški prezaposlovanja so bili pokriti iz sredstev lastne realizacije.

Koriščenje proračunskih sredstev

Proračunska sredstva so bila porabljena izključno za izvajanje del v skladu z Noveliranim programom št.2. Poraba RŽV obsega stroške RŽV za zagotavljanje pogojev za delo zunanjih izvajalcev v lastni režiji in stroške RŽV za dela, ki jih RŽV naroča pri zunanjih izvajalcih. Poraba zunanjih izvajalcev pa se nanaša na pogodbena dela na obratu za pridobivanje rude in odlagališču Jazbec.

Koriščenje proračunskih sredstev je bilo zagotovljeno s podpisom naslednjih dokumentov:
RŽV
- Pogodba št. 2511-07-200078 z dne 16.03.2007 1.808.963,00 €
- Aneks št.1 k Pogodbi št. 2511-07-200078, z dne 15.11.2007
(spremenjena dinamika plačil).
- Skupaj RŽV 1.808.963,00 €

Zunanji izvajalci
ANEKS št.4 k gradbeni pogodbi št. 2511-05-200068 (CPL05/346) 2.524.673,00 €
Z dne 08.11.2007
dinamika plačil 2007:
Gradbena pogodba (2.sklop odlagališče hidrometalurške jalovine 1.238.224,00 €
Boršt) št.2511-07-200114 z dne 21.05.2007
Skupaj zunanji izvajalci 3.762.897,00 €
Skupaj pogodbe RŽV in zunanji izvajalci 5.571.860,00 €

Prikaz koriščenja sredstev, odobrenih po proračunu RS je prikazan v tabeli in diagramu.

Odobrena proračunska sredstva
6.002.295,22
PORABA RŽV
2.278.205,46
stroški 2006
655.396,03
stroški 2007
1.622.809,43
PORABA ZUNANJI IZVAJALCI
3.714.179,78
Odlagališče Jazbec
2.524.672,99
Odlagališče Boršt
1.189.506,79
NEPORABLJENO
9.909,98





Pokritje stroškov z viri sredstev

Celotni stroški izvajanja sanacijskih del v letu 2007 so bili zagotovljeni iz proračunskih sredstev za leti 2007 in 2008. Iz proračunskih sredstev leta 2007 so bili plačani stroški RŽV iz novembra in decembra 2006 in stroški januar – november 2007. Stroški decembra 2007 bodo plačani iz proračuna za leto 2008.
Stroški zunanjih izvajalcev so bili za obdobje januar oktober 2007 plačani v skladu s pogodbenimi določili v višini 90 % v letu 2007, razlika 10 % pa je bila prenesena na leto zaključka del. Stroški zunanjih izvajalcev iz novembra in decembra bodo v višini 90 % plačani iz proračuna za leto 2008, razlika 10 % pa je bila prenesena na leto zaključka del. Prikaz pokritja stroškov z viri je prikazan v naslednji tabeli:
Pokritje stroškov z viri sredstev
Porabnik
stroški
2007
2008
RŽV 2006
655.396,03
RŽV
1.750.683,76
1.622.809,43
129.149,04
ZUNANJI IZVAJALEC - JAZBEC
2.805.192,22
2.524.672,99
280.519,23
ZUNANJI IZVAJALEC - BORŠT
2.685.931,50
1.189.506,79
1.496.424,71
Skupaj
7.241.807,48
5.992.385,24
1.906.092,98


6.4. Računovodski izkazi

Rezultati poslovanja so predstavljeni v Izkazu poslovnega izida (SRS 25, različica I) in v Bilanci stanja (SRS 24) Bilanci sta razvidni iz priloge 2 in priloge 3.

RŽV v svojih poslovnih knjigah evidentira in prikazuje v rezultatih poslovanja tiste poslovne dogodke, katere sam naroča in plačuje.
V poslovnih knjigah in v rezultatu poslovanja pa niso zajeti poslovni dogodki zapiralnih del zunanjih izvajalcev, ki prejemajo plačila direktno od MOP. Ti poslovni dogodki se v RŽV evidentirajo le za potrebe spremljanja izvajanja plana in za kontrolo.

Iz Izkaza poslovnega izida je razvidno, da se je obseg dejavnosti RŽV zmanjšal tudi v letu 2007. Zmanjšale so se vse postavke, razen drugih poslovnih odhodkov. V to postavko so vključeni odhodki za izgradnjo GC Todraž, v kateri se je v letu 2007 izvajala izgradnja komunalne infrastrukture v večjem obsegu, kot prejšnje leto.
Prikazano poslovanje v izkazu poslovnega izida kaže izgubo v višini 482.536,54 €. Vzrok izgube so: obračunana amortizacija, odpisi, ter financiranje komunalne infrastrukture GC Todraž.

Višina premoženja in njegova struktura je razvidna iz bilance stanja. Stalna sredstva so se v celoti zmanjšala. Pri tem so se zmanjšala opredmetena osnovna sredstva zaradi prodaje stanovanj. Nekoliko pa so se povečale dolgoročne finančne naložbe zaradi prejema obveznic SOD po končanem denacionalizacijskem postopku za eno stanovanje. Zmanjšala so se tudi kratkoročna sredstva predvsem zaradi tega, ker je bila terjatev do MOP bistveno manjša kot prejšnje leto.
Kot je razvidno iz poročila in iz vseh prilog o prikazanih stroških in prihodkih, poteka celotno poslovanje v okviru zagotovljenih sredstev. Podjetje pokriva vse svoje obveznosti tekoče, je likvidna in nima zapadlih neporavnanih obveznosti.

Poleg lastnega premoženja ima RŽV v upravljanju tudi zemljišča, ki so po veljavnih predpisih lahko le v lasti države. To so zemljišča državne infrastrukture, ki sestavljajo odlagališči Jazbec in Boršt. Ta zemljišča so vodena v RŽV v izvenbilančni evidenci.


7.0. KORIŠČENJE KREDITA EIB

Republika Slovenija je v letu 2003 za izvajanje sanacijskih del pri EIB najela posojilo v višini 20 mio EUR. Po ratifikaciji finančne pogodbe je bil v novembru 2003 med EIB, MOP in RŽV podpisan Protokol o dejavnostih v zvezi s koriščenjem posojila EIB za financiranje ekološke sanacije Rudnika Žirovski vrh. V njem je bilo določeno, da se s posojilom lahko financira samo izvajanja zapiralnih del, ne pa tudi stroškov ostalih del (nadzora nad vplivi na okolje, zagotavljanje pogojev, fiksne obveznosti….) in DDV. Določeno je bilo tudi, da je 15. september 2006 končni rok za črpanje sredstev.
Vse aktivnosti v zvezi s črpanjem posojila je izvajalo Ministrstvo za finance- sektor za upravljanje z javnim dolgom. RŽV je bil dolžan pripravljati poročila o porabi sredstev za vsakih šest mesecev.

Višina črpanja posojila po letih je bila naslednja:

Leto Višina črpanja SIT
20041.518.038.645,94
20051.887.251.781,22
20061.387.760.329,95

Poraba sredstev posojila po vsebini pa je bila naslednja:
Vrsta porabeVišina črpanja v €
Obrat za pridobivanje rude
10.500.745,36
Odlagališče Jazbec
2.562.426,26
Odlagališče Boršt
336.731,44
RŽV
6.600.096,94
Skupaj
20.000.000,00


Na osnovi Protokola je bil zadnji rok za koriščenje posojila september 2006. RŽV do takrat še ni izvedel del v vrednosti posojila, to je 20 mio €. Zato sta EIB in MF dogovorila, da se sredstva lahko črpajo v celoti, dela pa bodo delno izvedena v letu 2007.
V letu 2007 je bilo tako izvedeno še za 1.742.898,94 € del, ki so spadala v vrsto del, za katera se je črpalo posojilo.
RŽV je v juniju 2007 izdelal končno poročilo in ga poslal Ministrstvu za finance. S tem je bila vsa aktivnost v zvezi s posojilom s strani RŽV zaključena.



8.0. ZAKLJUČEK

V letu 2007 so se zapiralna dela in ostale aktivnosti v RŽV izvajale v skladu z Noveliranim programom št.2 , ki ga je sprejela vlada sredi leta 2006. Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2007 in kasneje njegovih sprememb je bilo za vse aktivnosti zagotovljenih 6.087.159,00 €. Na osnovi tako odobrenih sredstev je bil izdelan Poslovni načrt za leto 2007 in kasneje še RPN 2007.

V skladu z RPN 2007 so bila izvedena vsa dela, ki so jih izvajali zunanji izvajalci (Cestno podjetje Ljubljana in SCT).

Na odlagališčih Jazbec so se intenzivno nadaljevala sanacijska dela.Izvajati so se začela sanacijska dela na odlagališču Boršt.

Vsa ostala dela in aktivnosti za zagotavljanje pogojev in poslovanju podjetja so se izvajala v skladu z načrtovanjem.




PRILOGA – TABELE STROŠKOV


Tabela 1




Tabela 2


Tabela 3



Tabela 4


Tabela 5



Tabela 6



Tabela 7



Tabela 8



Tabela 9



Tabela 10



Tabela 11
Tabela 12
Tabela 13














Zadnja sprememba: 10/15/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov