Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-1/2008/5
Ljubljana, 14.02.2008




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 158. redni seji dne 14.02.2008 sprejela:

- LETNO POROČILO RUDNIKA SENOVO V ZAPIRANJU, D.O.O. ZA LETO 2006,

ki vam ga pošiljamo na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica (Uradni list RS št. 1/95).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Tomaž Jeršič, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Brane Matjašec, generalni direktor, Ministrstvo za gospodarstvo.





mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1





RUDNIK SENOVO V ZAPIRANJU d.o.o.







LETNO POROČILO
2006






Senovo, oktober 2007 Direktor:
Marjan Simončič univ.dipl.inž




PREDSTAVITEV DRUŽBE


Družba je vpisana v sodni register s sklepom Srg 220/95 z dne 14.12.1995 pod številko vložka 1/03773/00.

Firma družbe je: Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. Titova 106, 8281 Senovo, Slovenija

Lastništvo družbe: Republika Slovenija, Gregorčičeva 20 Ljubljana, vložek 90.748.000,00 SIT. S sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Srg 2002/00851 je pod isti vložek dne 18.03.2003 vpisana sprememba osnovnega kapitala družbe, ki se z novim vložkom Republike Slovenije zastopane po Vladi Republike Slovenije v znesku 14.912.487,92 SIT povečuje na 105.660.487,92 SIT.

Pravno organizacijska oblika družbe: Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti družbe:
Družba je registrirana za več dejavnosti, najpomembnejša dejavnost družbe je :
- 1020 pridobivanje rjavega premoga in lignita
V letu 1999 je sodišče s sklepom Srg 99/00007 dopolnilo dejavnosti s sledečimi:
- 1411 pridobivanje kamnin za gradbene namene
- 1412 pridobivanje apnenca, sadre in krede
- 1598 proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač
- 4100 zbiranje, čiščenje in distribucija vode

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. se zapira v skladu z Zakonom o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica /Ur.l.RS št.1/95).

Organi upravljanja družbe so nadzorni svet in uprava:

Člani nadzornega sveta družbe so:

Ribič Jože Predsednik od 11.11. 2004
Hribar Jože Član od 11.11.2004
Radovanovič Dejan Član od 11.11.2004
Šubic Maja Član od 11.11.2004
Bračun Anton Član od 15.9.2003
Ašič Rihard Član Od 15.9.2003


Upravo sestavljajo:

Marjan Simončič univ.dipl.inž.str. - direktor od 6.6.2005 dalje, imenovan s sklepom Vlade RS z dne 26.5.2005 št. 119-122/2005.

Ostali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Jože Kržan univ.dipl.inž. rud. - tehnični direktor-tehnični vodja jame, namestnik
direktorja, od 15.8.2005 dalje
Drago Klanšček univ.dipl.inž.rud. - vodja službe varstva pri delu in namestnik tehničnega
direktorja od 15.8.2005 dalje
Zorka Vodlan ekon. - vodja gospodarskega področja
Milan Šribar - vodja investicij in komerciale od 1.12.2005 dalje


Poslovno leto je enako koledarskemu letu.



Velikost družbe: Glede na novost ZGD-1, da se družba razvršča na mikro, majhno, srednjo in veliko na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanje, je Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. z izračunano velikostjo v dveh zaporednih letih po stanju na dan 31.12.2005 in 31.12.2006 razvrščen med majhne družbe.

Matična številka družbe: 5919924


Davčna številka družbe: 32739460


Podrazred dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti, v katero je razvrščena družba je: Pridobivanje rjavega premoga in lignita, s šifro podrazreda 10.200.


Številka transakcijskega računa: Družba ima transakcijski račun pri SKB Banki d.d. Ljubljana PE Krško št: 03155 – 1000001057

Družba nima v lasti nobene odvisne družbe in nima pridruženih družb.


Podatki o zaposlenih:
Na dan 31.12.2006 je v podjetju zaposlenih 39 delavcev od tega 35 na delu, 4 delavci na čakanju. Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju 1.1.-31.12.2005 je znašalo 41,95.

Izjava o upravljanju družbe:

V zvezi z upravljanjem družbe izjavljamo, da družba nima oziroma pri svojem poslovanju ne uporablja nobenega kodeksa.


Letno poročilo po 60.členu ZGD-1 obsega poslovno poročilo in računovodsko poročilo.





POSLOVNO POROČILO

POROČILO
O NAMENSKI PORABI PRORAČUNSKIH SREDSTEV IN OPRAVLJENEM DELU ZA LETO 2006





1. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU

1.1. IZVAJANJE ZAPIRALNIH DEL V JAMI

V obdobju januar-december 2006 je bilo za namene izvajanja zapiralnih del v jami iz proračuna črpanih 368.299.550,00 SIT. Za izvedbo del je bilo porabljenih za 29.055.844,00 SIT več sredstev, obračunani odhodki in odlivi sredstev so znašali 398.951.902,00 SIT.

Dela so se izvajala v lastni režiji in s zunanjimi izvajalci. Pri odhodkih obračunanih pri delih opravljenih z zaposlenimi, je realizacija v primerjavi s planom manjša samo pri postavki drugi poslovni prihodki, pri porabljenem materialu, stroških dela in storitvah pa je višja od planirane.

V letu 2006 sta pri izvajanju zapiralnih sodelovala Minerva d.o.o. Ljubljana (dokončanje del na povezavi črpališča z rezervoarjem pitne vode v jami, Zavod za zdravstveno varstvo z dezinfekcijo vodnega rezervoarja in RGP d.o.o. Velenje. RGP d.o.o. Velenje je bil prisoten pri izdelavi »zračilne proge na k.272« in pri »izdelavi betonskih čepov na k.52, 102 in 132«. Dela na zračilni progi so se izvajala po pogodbi št. P10/2006 , sodelovanje s strokovno usposobljenimi KV rudarji pri izdelavi čepov pa je potekalo po pogodbi P11/2006 . Zaradi nepredvidenih del (ugotovitev daljše dolžine zračilne proge od projektne, nastanek zruška zaradi poslabšanih geoloških razmer, povečana potreba po podpiranju proge z mikroarmiranim brizganim betonom in dodatne jamomersko geodetske storitve v času izgradnje proge) se je obseg dela povečal, kar je zahtevalo dodaten angažma zunanjega izvajalca s sklenitvijo aneksov k obema pogodbama v septembru in oktobru 2006. Dodatna dela povečujejo planirana sredstva (65,00 mio SIT) za 6.408.574,00 SIT.

Dinamika del je odstopala od planirane, saj je bilo potrebno pri izvajanju dosledno upoštevati zahteve strokovnjakov v rudarskih projektih in se s tem izogniti morebitnim nevšečnostim.

1.1.1. PREGLED DELA V LASTNI REŽIJI PO AKTIVNOSTIH

10. Izdelava betonske bariere na k.45

V vzglavju vpadnika k.52/39 je bila izdelana betonska bariera, ki naj bi preprečila mešanje vode iz starih del in s tem zaščitila vodonosnik.

11. Likvidacija obzorne proge na k.52

Pod navedeno aktivnostjo so se izvajala dela na demontaži natezalne naprave od bivšega gumi transporterja k.52/102. Poleg same demontaže kovinske obtežbe je bilo potrebno očistiti dostop do nje. Ostala dela se niso izvajala zaradi spremembe koncepta vrstnega reda del, kar je razvidno v rudarskem projektu (Odmik št.1): Izvedba dodatnih ukrepov za zaščito vodonosnika v Rudniku Senovo do k. 132, ki zahteva , da je potrebno izdelati vse bariere (tudi na vzhodnem delu k.132) in šele po opravljenem delu pričeti z dokončno demontažo in potapljanjem jame.

12. Likvidacija transportnega vpadnika 102/52

Pod navedeno aktivnostjo so se opravila demontažna dela železno-lesenega objekta, ki je v preteklosti služil za skladiščenje različnih strojnih delov in se je nahajal v razširjenem delu vpadnika. Ostale aktivnosti se niso izvajale, zaradi že navedenega razloga v točki 11.

14. Likvidacija črpališča k.52

Zaradi zabitja povezave-ventila med vodno progo in črpalno komoro je bilo potrebno le-to ročno očistiti in odstraniti iz jame cca 403 materiala. Le na takšen način smo lahko omogočili varno črpanje nepitne vode iz k.52.

16. Izdelava treh izolacijskih betonskih čepov na k.52

Na k.52 so bile izdelane tri betonske bariere in sicer:

· v prečniku 1 pred bivšo sipko 1 k.102/52
· v prečniku 2 pred bivšo sipko 2 k.102/52
· v vzglavju sipke 3 k.52/0.

17. Likvidacija obzorne proge na k.102

V dolžini cca 110 metrov smo očistili-odstranili les, železne konstrukcije (enotirno visečo progo, ločno podporje, mreže) in elektro-strojne inštalacije.

18. Likvidacija zračilnega nadopa k.102/134

Sama demontažna dela v zračilnem nadkopu 102/134 se niso izvajala, ampak so se izvajala obsežna pripravljalna dela, ki so obsegala naslednje aktivnosti:

· preusmeritev črpanja-cevovodov nepitne vode iz zračilnega nadkopa v izvozni vpadnik k.102/274,
· polaganje kompresnega voda (alkaten), kajti bivši bo služil za črpanje nepitne vode.
Aktivnosti so evidentirane v šifri aktivnosti 51.

19. Likvidacija transportnega vpadnika k.102/134

Dela se niso izvajala zaradi povečanega obsega del na ostalih aktivnostih.

20. Izdelava treh izolacijskih betonskih čepov na k.102

Na k.102 so bili izdelani trije betonski čepi in sicer:

· v prečniku 1 pred vzglavjem sipke 1 k.102/52
· v povezovalni progi med črpališčem in vodno progo
· v oblomni progi, ki je bila izgrajena za potrebe Scharf lokomotive

35. Izdelava dveh izolacijskih betonskih čepov na k.132

Novonastali betonski čep je zgrajen na sečišču smerne proge in dostopne proge k sipki 1 k.132/102. Pri izdelavi poslovnega načrta ni bilo poznano stanje lokacije bariere, ker je bilo zaprto z začasno pregrado. Po odpiranju začasne pregrade je bilo ugotovljeno, da ni primerna lokacija, ampak se je bilo potrebno umakniti, kar je pocenilo samo gradnjo in še vedno zadovoljilo zahteve v projektu.

40. Izdelava povezave vodovodnega omrežja na k.272

Pod to aktivnostjo so se izvajala še manjša dela v zvezi z dokončno povezavo cevovodov in vodnega zbiralnika (vodohrana) v jami za pitno vodo in sicer:

· usposobitev krmiljenja in signalizacije
· razkuževanje vodohrana

42. Izdelava zračilne proge na k.274

Za potrebe pretočnega zračenja črpalne komore za litavsko vodo na k.274 je bila izgrajena zračilna proga. Delavci rudnika so sodelovali v tej aktivnosti v obliki pripravljalnih in pomožnih del kot so:

· položitev strojnih inštalacij: voda, komprimiran zrak
· položitev talnega tira
· demontaža neustrezne (za tujega izvajalca, drugačna napetost opreme) elektro opreme in sodelovanje pri montaži ustrezne(6 kV,1kV)
· odvoz izkopnine izven zračilne proge

51 - Pomožna dela

Na tej aktivnosti opravljajo delo vsi tisti, ki po mesečnih razporeditvah niso razporejeni na zgoraj navedene zapiralne aktivnosti in sicer: delo v svetilkarni, delo v reševalni postaji, razni pregledi in vzdrževalna dela v jami in na površini. Planirani odhodki so stroški dela, stroški povračil delavcem, storitve zdravstvenih pregledov idr.. Aktivnost »pomožna dela« pa obremenjujejo tudi vsi tisti materialni stroški, ki so povezani z jamo, vendar z njimi ne moremo neposredno obremeniti določene aktivnosti (npr. storitve odvoza jalovine, odvoza smeti, stroški tekočega vzdrževanja opreme v delavnici, stroški nadomestnih delov idr.)V lastni režiji so se izvajajo tudi vzdrževalna dela na že saniranih površinah (čiščenje kanalet, sečnja podrastja, košnja,…)

52 - Vodenje rudnika v zapiranju

Na to aktivnost so mesečno razporejeni: nadzorno tehnično osebje rudnika: tehnični vodja rudnika in jame (1), nadzornika jame (2), nadzorno tehnično osebje elektro-strojne službe (4), vodja investicij in komerciale (1), direktor, vodja službe varstva pri delu (1),vodja gospodarskega področja (1) in ostali zaposleni v posameznih službah kadrovsko-splošnega in gospodarskega ter komercialnega področja (7) Odhodki na tej aktivnosti so planirani stroški dela (plače z dajatvami, (drugi osebni prejemki), materialni stroški in storitve predvidene za izvajanje aktivnosti (pisarniški material, zdravstvene storitve, stroški seminarjev,..)




***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***


1.1.2. PREGLED DELA ZUNANJIH IZVAJALCEV PO AKTIVNOSTIH

40. Izdelava povezave vodovodnega omrežja na k.272

Zunanji izvajalec Minerva d.o.o. Ljubljana je določene storitve povezane z montažo PE cevi za povezavo med črpališčem in rezervoarjem pitne vode v jami, izvajal tudi v marcu 2006. Prav tako je bila s strani zunanjega izvajalca opravljena dezinfekcija vodnega rezervoarja. Vsa dela opravljena na aktivnosti 12040 z evidentiranjem med opredmetena osnovna sredstva povečujejo premoženje družbe (vlaganje v objekte vovooskrbe).

42. Izdelava zračilne proge na k.274

Zaradi prevelikega obsega del, premajhnega števila ustrezno kvalificiranih delavce so na sami izgradnji proge delali tuji izvajalci. Izgradnja je potekala brez bistvenih težav. Zračilna proga je objekt, ki evidentiran v evidenci opredmetenih osnovnih sredstev povečuje premoženje družbe.

Sodelovanje pri izdelavi betonskih čepov na k.45, k.52, k.,102 in jk.132

Da smo lahko izdelali omenjene betonske čepe smo morali zaradi že omenjenih razlogov poiskati pomoč na trgu, v smislu delavcev z ustrezno kvalifikacijsko strukturo.

1.2. EKOLOŠKO PROSTORSKA SANACIJA POVRŠINE

V obdobju januar-december 2006 je bilo za namene sanacije površine iz proračuna črpanih 58.200.000,00 SIT, obračunani odhodki in odlivi za izgradnjo vrtin in odkup degradiranih zemljišč pa so znašali 59.514.763,00 SIT.

1.2.1. PREGLED DELA PO POSAMEZNIH AKTIVNOSTIH

55. Izdelava dveh piezometrov SP-3 in SP-6:

Za potrebe hidrološkega monitoringa sta bila izdelana dva piezometra SP-3 ( na območju Šedma - pri Kinku ) in SP-6 (na območju Reštanja - v bližini domačije Moškon). Navedena piezometra bosta pripomogla k bolj jasni napovedi dvigovanja podtalnice po prenehanju črpanja vode in tudi za odvzem vzorcev vode za potrebe kemičnih in mikrobioloških analiz.Prav tako je bilo potrebno urediti dostop do omenjenih piezometrov in do projektiranega piezometra SP-5, ki bo izdelan v letu 2007. Vrtini SP-3 in SP-6 sta bili aktivirani ob koncu leta in kot kot jamska objekta povečujeta premoženje družbe. Vrtina SP-5 še ni dokončana in je z računovodskega vidika v postopku pridobivanja.

63. Likvidacija opuščenih rudarskih objektov:

Zaradi pritokov vode iz območja Reštanja (iz drenažnega rova , iz platoja in bivšega jezera ) v lasti rudnika, je prihajalo ob deževnih dneh do uničevanja struge Belskega potoka.

Prav tako je grozila nevarnost plazenja bivšega odlagališča jalovine ob strugi potoka in s tem ogrožanje stanovanjskih objektov. Sanacijska dela zajemajo ureditev prepustov in stabiliziranje brežin z kamnitimi drčami in kamnitimi talnimi pragovi. S sanacijskimi deli se bo nadaljevalo še v letu 2007.

67. Izvajanje kontrolnih meritev:

Izvedene so bile naslednje meritve in opazovanja:

-Izvajane geodetskih meritev na Zakovu in Reštanju:
Izvedena je bila ena meritev v mesecu decembru. Rezultati meritev ne kažejo večjih deformacij površine zaradi rudarskih del v preteklosti.

- Spremljava deformacij na stanovanjskih hišah Reštanj-Šedem:
Na območju Reštanj- Šedem se štiri stanovanjske hiše nahajajo v vplivnem območju odkopavanja. V letu 2004 smo pri Gradbenem inštitutu ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane naročili detaljni strokovni pregled le-teh s periodičnim enoletnim spremljanjem stanja. V okviru kontrolnega pregleda se je ugotovilo, da se stanje od zadnjega pregleda pred enim letom oziroma od začetka opazovanja leta 2004 pri treh hišah ni bistveno spremenilo. Povsem drugače je pri hiši Šedem 16, kjer so se že prej evidentirane razpoke izrazito razširile, nastalo pa je tudi nekaj novih. Na podlagi tega poročila lahko ocenimo, da je lahko nosilnost in stabilnost najbolj razpokanih zidov ob dodatnih obremenitvah iz okolja vprašljiva. Na rudniku se išče skupaj s prizadeto stranko najugodnejša rešitev.

- Meritev deformacij v inklinometrih v Šedmu in Reštanju:
Meritve v petih inklinometrih so bile izvedene dvakrat letno in sicer v mesecu juniju in decembru. Dosedanji rezultati meritev ne potrjujejo neposrednega vpliva jamskih del na stabilnostne razmere tega območja.

- Izdelava poročila o meritvah na piezometrih SP-1 in SP-2:
Koncem leta 2003 smo na rudniku pričeli samostojno izvajati meritve višine nivoja vode na omenjenih piezometrih, ki so locirani na območju Reštanja. Zaradi strokovnosti in verodostojnosti je poročilo s komentarjem o opravljenih meritvah za leto 2005 izdelala usposobljena inštitucija.

99. Nasutje jaška Zakov in izdelava betonske plošče:

V letu 1994 so se izvedla likvidacijska dela, ki so zajemala zasutje jaška Zakov in porušitev površinskega objekta –izvoznega stolpa in strojnico izvoznega stroja.Zaradi posedanja materiala v samem jašku in zaradi neustrezne betonske plošče (neustrezna armatura) je bilo na podlagi Zapisnika komisijskega ogleda z dne 28.6.2005 potrebno porušiti obstoječo ploščo, dosuti gramoz v cev jaška in

izdelati novo AB ploščo.

1.2.2. ODKUPI DEGRADIRANIH ZEMLJIŠČ

V letu 2006 je bilo zaradi degradiranosti zemljišč kot posledice rudarjenja skupno odkupljenih

2 ha 07 a 28 m2 površin (gozdov, travnikov in njiv) v katarski občini Šedem. Z odkupom zemljišča se je premoženje družbe v okviru postavke »degradirana zemljišča« povečalo za 3.310.152,00 SIT. Nabavno vrednost zemljišča pa predstavlja kupnina plačana fizičnim osebam lastnikom prodanih zemljišč, plačan davek na promet nepremičnin in vsi stroški prenosa lastninske pravice na Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o.

1.3. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

Za izdelavo projektne dokumentacije je bilo v letu 2006 iz proračuna črpano 6.816.064,00 SIT, obračunani odhodki znašajo 9.610.721,00 SIT. Stroški presegajo planirane zaradi izdelave projekta izvedbenih del po rudarskem projektu »Likvidacija opuščenih rudarskih objektov na RRP Senovo-I. faza«. Pogodba za izdelavo projekta je bila podpisana že v letu 2005 (P24/2005), ko je izdelovalec projekta večji del tudi obračunal. Projekt pa je bil dokončno izdelan šele letos v juniju , zaradi dodatnih del ki jih je bilo potrebno napraviti na aktivnosti 99 – zasutje jaška Zakov in izdelava AB plošče. Prav tako ni bila planirana izdelava RP izvedenih del za Reštanjski vodnjak in izdelava projekta za montažni objekt AKU Postaja . Poleg zgoraj navedenih,realizacija obsega tudi izdelavo sledečih projektov:

· RP Likvidacija začasnih črpališč na VII. obzorju-zahodni del
· Odmik od RP »Izvedba dodatnih ukrepov za zaščito vodonosnika v Rudniku Senovo do k.132«
· Odmik od RP »Likvidacija V. obzorja




1.4. KADROVSKO SOCIALNI PROGRAM

V Rudniku Senovo v zapiranju d.o.o. je bilo na dan 01.01.2006 še 42 zaposlenih, kar je razvidno iz spodnje tabele:

ZAPŠT.IZOBRAZBADELOVNO MESTO- STATUS
1.univ.dipl.inž.str.Direktor
Tehnično področje
2.univ.dipl.inž.rud.Tehnični direktor in tehnični vodja jame
3.univ.dipl.inž.rud.Vodja SVD
OBRAT JAMA
4. rud.teh; Nadzornik rudarski 3
5.dipl.upr.org.,RT Nadzornik rudarski 3
6.KV rud, avto.Odgovorni rudar na OPV
7.ekon. tehnikAdministrator – inv. II.kat.
STROJNA DEJAVNOST
8.inž. strojništ.Teh. vodja stroj. službe
9. KV avtomeh.Kovinar 3- jama
10. NK 8 raz.OŠPomožni delavec- zunaj 1
11.KV str.ključ.Kovinar 3- zunaj2
12.KV ključ.Kovinar 3- jama
13.ekon. tehnikKovinar 3- jama
14. KV zidarPomožni delavec- zunaj 3-inv.III.kat.
15.KV ključ.Kovinar 3- zunaj 2
16.KV ključ.Kovinar 3- jama
ELEKTRO DEJAVNOST
17. elektro tehnikTehn. Vodja elektro službe
18.elektro tehnikNadzornik elektro- jama
19.elektro tehnikNadzornik elektro-jama
20.KVelekt.energ.Elektrikar- specialist
21.KV obr. elekt.Elektrikar 3- jama
22.elek.tehn.ener. Elektrikar 3- jama
23. KV elekt.ener. Elektrikar 3- jama
24. Elektro tehnikElektrikar 3- jama
25. KVobrat.elekt.Elektrikar 3- jama 2- inv.III.kat.
Gospodarsko področje
26.VŠ ekonomistVodja gospod. področja
27.ekon. tehnikRef. plač. prom. dob.in druž. daj.
28. ekon. tehnikKoordinator OD
29.VŠ ekonomistSam.ref.fin.kom.in invest.del
30.ekon. tehnikKnjig.osnovnih sred.in drob.inv.
Služba investicij in komerciale
31.univ.dipl.ekon.Vodja kom. in investicij- inv.III.kat.
32.VŠ ekonomistReferent prodaje in nabave- inv.II kat.
33. KV kmetov.Skladiščnik IV
Splošno kadrovsko področje
34Dipl. ekon.Vodja SKP
35Ekon.tehnikReferent za kadrovska opravila
Invalidi na čakanju
36NK 8.r. OŠInvalidi III. kateg. na čakanju
37NK 8.r. OŠInvalidi III. kateg. na čakanju
38NK 6.r. OŠInvalidi III. kateg. na čakanju
39NK 7.r. OŠInvalidi III. kateg. na čakanju
40KV natakarInvalidi III. kateg. na čakanju
41KV mizarInvalidi III. kateg. na čakanju
42Strojni delovodjaInvalidi III. kateg. na začasnem čakanju

Od skupaj 42 delavcev v staležu, kot je iz tabele razvidno, je bilo:

-aktivnih še 36 delavcev, od tega tudi 5 invalidov: 2 invalidki II.kategorije invalidnosti, ki delata le polovičen delovni čas in 3 invalidi III.kategorije invalidnosti , ki delajo poln delovni čas
- imeli pa smo tudi 1 invalida III. kat. na začasnem čakanju in pa
-6 invalidov III. kat. na trajnem čakanju. Njihova delovna mesta so bila v procesu zapiranja Rudnika ukinjena in zanje ni več dela. Zaradi slednjih je stekel tudi postopek pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdalo za vseh 6 pozitivna mnenja, ki smo jih prejeli 04.10.2006. Tako smo delavcem lahko izdali redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki so jih prejeli 12.10.2006. Glede na trajanje njihove zaposlitve pri Rudniku Senovo v zapiranju d.o.o., so imeli 3 delavci odpovedni rok 75 dni, delovno razmerje je vsem trem prenehalo 26.12.2006. Trem delavcem z odpovednim rokom 150 dni pa se je delovno razmerje prekinilo 11.03.2007.

V družbi smo se tudi trudili poiskati delodajalce, ki bi prezaposlili presežne delavce.. Vlada RS je namreč s potrditvijo poslovnega načrta za leto 2006 odobrila državno pomoč za vsako novo delovno mesto 5.200.000,00 SIT subvencije oz. skupaj 15.600.000,00 SIT. Žal smo bili pri tem neuspešni.. Neizkoriščena državna pomoč je bila porabljena za izvajanje zapiralnih aktivnosti.

Ker v tem letu ni bilo druge fluktuacije kadra, razen prenehanja zaradi izteka odpovednega roka trem invalidom, smo leto 2006 zaključili z 39 delavci v staležu (42-3= 39).


Tako je stanje zaposlenih na dan 31.12. bilo 39 delavcev (35 aktivnih in 4 pasivni):

A- AKTIVNI DELAVCI- 35 delavcev

ZAP

ŠT.

IZOBRAZBADELOVNO MESTO- STATUS
1.univ.dipl.inž.str.Direktor
2.univ.dipl.inž.rud.Tehnični direktor in tehnični vodja jame
3.univ.dipl.inž.rud.Vodja SVD
4. rud.teh; Nadzornik rudarski 3
5.dipl.upr.org.,RT Nadzornik rudarski 3
6.KV rud, avto.Odgovorni rudar na OPV
7.ekon. tehnikAdministrator – inv. II.kat.
8.inž. strojništ.Teh. vodja stroj. službe
9. KV avtomeh.Kovinar 3- jama
10. NK 8 raz.OŠPomožni delavec- zunaj 1
11.KV str.ključ.Kovinar 3- zunaj2
12.KV ključ.Kovinar 3- jama
13.ekon. tehnikKovinar 3- jama
14. KV zidarPomožni delavec- zunaj 3-inv.III.kat.
15.KV ključ.Kovinar 3- zunaj 2
16.KV ključ.Kovinar 3- jama
17. elektro tehnikTehn. Vodja elektro službe
18.elektro tehnikNadzornik elektro- jama
19.elektro tehnikNadzornik elektro-jama
20.KV elekt.energ.Elektrikar- specialist
21.KV obr. elekt.Elektrikar 3- jama
22.elek.tehn.ener. Elektrikar 3- jama
23. KV elekt.ener. Elektrikar 3- jama
24. Elektro tehnikElektrikar 3- jama
25. KVobrat.elekt.Elektrikar 3- jama 2- inv.III.kat.
26.VŠ ekonomistVodja gospod. področja
27.ekon. tehnikRef. plač. prom. dob.in druž. daj.
28. ekon. tehnikKoordinator OD
29.VŠ ekonomistSam.ref.fin.kom.in invest.del
30.ekon. tehnikKnjig.osnovnih sred.in drob.inv.
31.univ.dipl.ekon.Vodja kom. in investicij- inv.III.kat.
32.VŠ ekonomistReferent prodaje in nabave- inv.II kat.
33. KV kmetov.Skladiščnik IV
34.dipl.ekonomistVodja splošno kadrovskega področja
35.ekon. tehnikReferent za tajniška in kadrovska opravila

B- PASIVNI DELAVCI (1+3= 4), ki so:

- invalid na začasnem čakanju za katerega se predvideva odpust v letu 2007, ker naj bi postal trajni presežek (prejema 100 % nadomestilo plače)

ZAPŠT.IZOBRAZBADELOVNO MESTO- STATUS
1.strojni delov.Kovinar 3- zunaj 2-inv.III.kat- zač.čakanje

- invalidi na trajnem čakanju predvideni kot trajni viški iz poslovnih razlogov v letu 2006, ki jim bo delovno razmerje po že pravnomočnih odločbah prenehalo zaradi 150 dnevnega odpovednega roka 11.03.2007 (prejemajo 70% nadomestila plače) so torej:

Zap.štev.Kat.inv.Končana šolaNa čakanju od
1III.NK- 6 raz. OŠ06.01.1997
2III.NK- 8 raz. OŠ20.05.1996
3III.KV- natakar29.04.1996

Delavci, ki so imeli v letu 2006 individualne pogodbe o delu so bili:

- Simončič Marjan, univ.dipl.inž.str., direktor

- Kržan Jože, univ. dipl.inž.rud., tehnični direktor in tehnični vodja jame, ki je tudi
namestnik direktorja
- Klanšček Drago, univ.dipl.inž.rud., vodja SVD (službe varstva pri delu)
- Šribar Milan, univ.dipl.ekon, vodja investicij in komerciale
- Vodlan Zorka, ekon., vodja gospodarskega področja.

Izobrazbeno strukturo vseh zaposlenih po dejanskih stopnjah šolske izobrazbe na dan 31.12.2006 izkazuje naslednja tabela:
NK- I.PK- II./III.KV- IV.VK/SS- V.VŠ- VI.VS- VII.SKUPAJ
3 (7,7%)0 (0%)13 (33,3%)13 (33,3%)4 (10,3%)6 (15,4%)39 (100%)

Komentar k tabeli: iz tabeleje tudi razvidno, da je v Rudniku Senovo v zapiranju d.o.o. dejanska izobrazbena struktura zelo dobra, saj proizvodnje- odkopa premoga več ni in gre pri zapiranju za zahtevne naloge, ki jih opravljajo zaposleni in ki zahtevajo tudi širok krog znanja. Zato najbrž ni potrebno posebej poudariti, da delavci na čakanju izhajajo predvsem iz nižjih izobrazbenih struktur (NK- 2 delavca in KV- 2 delavca), vsi pa so invalidi in zanje več dela ni.
Je pa potrebno poudariti, da ima Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. izmed vseh aktivno zaposlenih še 5 invalidov na delu, ki so:

Tako lahko ugotovimo, da je v delovnem razmerju pri staležu 39 (100%) delavcev kar 9 invalidov (23 %). Od tega sta samo 1 invalid iz dela pri Rudniku, ostali pa so invalidi zaradi posledic bolezni.


IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. posveča pozornost tudi izobraževanju in usposabljanju kadrov.
Izobraževanje temelji predvsem na dejstvu, da bodo delavci lažje dobili drugo delo po zaprtju Rudnika oziroma ko bodo postali viški, usposabljanje pa pomeni poleg istega cilja tudi tekoče izpopolnjevanje znanja tudi še za potrebe Rudnika.
Tako sta dva delavca v letu 2006 zaključila izpite na višji šoli- smer komunala v Novem mestu in pišeta diplomo, prav tako pa en delavec s že pridobljeno izobrazbo dipl.upr.organizator (v času službovanja v družbi) zaključuje šolanje na univerzitetni stopnji.
Precej zaposlenih pa se je udeležilo posameznih seminarjev in tečajev, da so ob spremembi zakonodaje in predpisov spremljali in pridobili tudi ta znanja za tekoče opravljanje dela.

V obdobju januar-december 2006 je bilo za financiranje kadrovsko-socialnega programa iz proračunskih sredstev črpanih 42.739.600,00 SIT, obračunani odhodki pa so zaradi neporabljene subvencije v namene prezaposlitve manjši in znašajo 28.166.387,00 SIT.


KADROVSKO SOCIALNI PROGRAM
Vrsta odhodka
jan.06
feb.06
mar.06
apr.06
maj.06
jun.06
jul.06
avg.06
sep.06
okt.
nov.
dec
Skupaj:
2.Storitve
320.000
160.000
160.000
160.000
250.000
160.000
0
0
0
0
0
0
1.210.000
realizacija
0
160.000
79.360
66.603
180.000
0
0
0
88.320
28.754
28.754
0
631.791
šolnine-bonitete
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
realiazacija
0
0
0
0
0
0
0
0
0
28.754
28.754
0
57.508
šolnine-v interesu
160.000
0
0
0
90.000
0
0
0
0
0
0
0
250.000
realiazacija
0
0
0
0
180.000
0
0
0
0
0
0
0
180.000
prevoz-izobraž.
160.000
160.000
160.000
160.000
160.000
160.000
0
0
0
0
0
0
960.000
realiazacija
0
160.000
79.360
66.603
0
0
0
0
88.320
0
0
0
394.283
3.Stroški dela
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
26.010.800
41.529.600
realizacija
1.597.209
1.469.822
3.023.216
1.422.814
1.957.732
1.533.829
1.536.882
1.595.252
1.546.359
1.694.335
2.516.321
7.640.825
27.534.596
plače, nadomestila in
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
16.929.600
realiazacija
1.597.209
1.469.822
3.023.216
1.422.814
1.957.732
1.533.829
1.536.882
1.595.252
1.546.359
1.694.335
2.516.321
1.396.229
21.290.000
dr.str.dela čakajočih
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
realiazacija
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
odpravnine
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
9.000.000
9.000.000
realiazacija
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6.244.596
6.244.596
subvenicije-novi pr.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
15.600.000
15.600.000
realiazacija
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Plan.pror.poraba
1.730.800
1.570.800
1.570.800
1.570.800
1.660.800
1.570.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
1.410.800
26.010.800
42.739.600
Obrač.odhodki
1.597.209
1.629.822
3.102.576
1.489.417
2.137.732
1.533.829
1.536.882
1.595.252
1.634.679
1.723.089
2.545.075
7.640.825
28.166.387
Razlika
133.591
-59.022
-1.531.776
81.383
-476.932
36.971
-126.082
-184.452
-223.879
-312.289
-1.134.275
18.369.975
14.573.213

1.5. POSREDNI STROŠKI ZAPIRANJA

V obdobju januar-december 2006 je bilo za financiranje posrednih stroškov izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo iz proračunskih sredstev črpanih 175.614.736,00 SIT , porabljenih je bilo za 14.067.551,00 SIT manj sredstev, obračunani posredni stroški za navedeno obdobje znašajo 161.946.884,00 SIT.

Pri stroških materiala je največje odstopanje v primerjavi s planom pri porabi električne energije in pogonskega goriva (stroški so višji od planiranih za 7,67 mio SIT, delno zaradi povišanja cen energije, delno pa tudi zaradi izvajanja dejavnosti najemnika v prostorih delavnice. Najemniku je bila poraba električne energije zaračunana, tako da se skozi prihodek pokrije za 4,75 mio SIT stroškov ). V primerjavi s planom so prekoračene tudi storitve – za 3,13 mio SIT, med njimi so z prenizkim mesečnim planom 0,80 mio SIT, na letnem nivoju precej prekoračene zlasti intelektualne storitve- za 10,90 mio SIT (odvetniške, revizijske storitve, storitve cenilcev, svetovanja in jamskega nadzora, storitve svetovanja na področju zemljiško-knjižne problematike idr.), prihranek pa je na postavki »druge storitve« (prihranek 10,40 mio SIT).

Realizacija stroškov dela (v okviru posrednih stroškov so evidentirane le zavarovalne premije-bonitete) je v obdobju januar-december 2006 višja zaradi dviga zneska za kolektivno nezgodno zavarovanje s 1.1.2006 – za režijske delavce in delavce na čakanju 1.080,00 SIT (I nevarnostni razred) in za vse ostale delavce 2.300,00 SIT (II. nevarnostni razred).

Z manj stroški smo uspeli realizirati tudi tožbene zahtevke za rudarsko škodo , saj smo s sklenitvijo sodnih poravnav samo pri golih odškodninah 57,20 mio SIT (brez pravdnih stroškov) prihranili 27,95 mio SIT, pri tožbenem zahtevku za izplačilo odpravnine, solidarnostne pomoči, jubilejne nagrade smo s sodno poravnavo prihranili 0,13 mio SIT, pri tožbenem zahtevku delavca za prejemke iz delovnega razmerja pa s sodno poravnavo nismo uspeli, tako da izplačilo bremeni stroške zapiranja v višini 4,67 mio SIT.

1.6. ODLIVI SREDSTEV ZA NAKUP OPREME, REKONSTRUKCIJO UPRAVNE STAVBE IN VZDRŽEVALNA DELA

1.6.1. ODLIVI ZA NAKUP OPREME

Za nakup opreme je bilo v letu 2006 iz proračuna črpanih 9.950.983,00 SIT. Za potrebe izvajanja programa zapiranja je znašal odliv sredstev za nakup potrebne opreme 7.864.845,00 SIT.

1.6.2. ODLIVI ZA REKONSTRUKCIJO UPRAVNE STAVBE

Z rekonstrukcijo podstrešnega dela upravne stavbe (bivše stanovanje hišnika) smo začeli že v letu 2005. V poslovnem načrtu za leto 2006 je bilo za namene preureditve planiranih 3.500.000,00 SIT z virom financiranja v lastnih prihodkih. Za preureditev stanovanja v poslovni prostor je bilo porabljenih 4.793.258,00 SIT, rekonstrukcijska dela so bila zaključena v juliju 2006.

1.6.3. IZDATKI ZA NUJNA VZDRŽEVALNA DELA V UPRAVI IN NJENI OKOLICI

Nadzorni svet družbe je na svoji 9. seji 21.07.2006 podprl predlog direktorja za izvedbo nujnih adaptacijskih del v upravni stavbi in oddajo poslovno nepotrebnih prostorov v pritličju upravne stavbe

v najem. Potrebna sredstva za adaptacijo so bila ocenjena na 10.000.000,00 SIT z virom financiranja v lastnih prihodkih. Vzdrževalna dela so obsegala zamenjavo dotrajane elektro in vodovodne inštalacije, zamenjavo vrat, ureditev sten in stropov ter tal.

V okviru vzdrževalnih del je bil narejen priključek upravne stavbe na hidrantno omrežje (protipožarna zaščita) in čistilno napravo ter urejeno meteorno odvodnjavanje, ki ga upravna stavba do danes ni imela. Skupni stroški obračunani v zvezi z vzdrževalnimi deli v upravi in njeni okolici so znašali 9.115.197,00 SIT.

1.6.4. ODLIVI ZA NAKUP DELNIC ZAVAROVALNICE TRIGLAV

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. je na podlagi pravnomočne odločbe št. Z/04-70/15-LP pridobil terjatev na izročitev 242 delnic Zavarovalnice Triglav d.d. skladno z 2. odstavkom 29.čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Ur.l.RS št. 44/2002). Za delnice, stroške financiranja in stroške izvajanja skrbniških pooblastil smo Slovenski odškodninski družbi kot skrbniku delnic plačali 6.094.699,00 SIT. Delnice so v poslovnih knjigah evidentirane kot dolgoročna finančna naložba. Delnice ne kotirajo na borzi, odkupujejo pa jih borzno posredniške hiše. Njihova cena raste, zato bodo ob priliki ugodne cene prodane, iztržek pa bo uporabljen za izvajanje zapiralnih del.

Poročilo o namenski porabi sredstev in opravljenem delu za obdobje januar-december 2006 s primerjavo planirane in dejanske proračunske porabe sredstev za izvajanje programa zapiranja v letu 2006 je pripravljeno v skladu s 5.čl. Dodatka k Pogodbi o financiranju programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju za leto 2006 št. Senovo-8195-MŠ.

Iz tabele izhaja da je bilo za izvajanje programa zapiranja v letu 2006 obračunanih za skupno 686.058.596,00 SIT odhodkov oz. odlivov. Upoštevajoč zmanjšanje odhodkov (4.421.162,00 SIT) za obračunane in neplačane prispevke za obvezno pokojninsko invalidsko zavarovanje od plač invalidov , ki jih zaposlujemo nad predpisano kvoto in katerih invalidnosti ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je bilo v letu 2006 potrebno zagotoviti skupno 681.637.434,00 sredstev za financiranje programa zapiranja.

Iz proračunskih sredstev je bilo financiranih 642.000.000,00 SIT iz lastnih denarnih prejemkov pa 39.637.434 ,00 SIT. Dejanski pritok sredstev iz obračunanih prihodkov za leto 2006 je znašal 40.860.424,76 SIT.




RAČUNOVODSKO POROČILO

RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA LETO 2006
Z RAZKRITJI IN POJASNILI




V S E B I N A
1.Uvodna pojasnila
35
2.Splošna razkritja računovodskih izkazov
35
3.Predstavitev računovodskih izkazov
36
BILANCA STANJA
37
4.Razkritja postavk v bilanci stanja
41
4.1.Pojasnila k bilanci stanja
41
4.2.Podrobnejša razkritja postavk bilance stanja
44
Dolgoročna sredstva
Neopredmetena sredstva
44
Opredmetena osnovna sredstva
44
- preglednica
45
- zemljišča
46
- zgradbe
47
- druge naprave in oprema ter drobni inventar
49
- opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
50
- predujmi
51
Naložbene nepremičnine
51
Dolgoročne finančne naložbe
53
Kratkoročna sredstva
53
Sredstva za prodajo
53
Zaloge materiala
53
Kratkoročne poslovne terjatve
54
- poslovne terjatve do kupcev
54
- poslovne terjatve do drugih
56
Denarna sredstva
56
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
57
Kapital
57
Kapitalske rezerve
57
Zakonske rezerve
58
Preneseni čisti dobiček
58
Čisti dobiček poslovnega leta
58
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
58
Dolgoročne poslovne obveznosti
59
Kratkoročne obveznosti
59
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobavitelejev
59
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
60
Zabilančne postavke
60
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
63
5.Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida
66
5.1.Pojasnila k izkazu poslovnega izida
66
5.2.Podrobnejša razkritja postavk poslovnega izida
67
Prihodki v letu 2006
67
- prihodki od prodaje storitev in najemnine
68
- usredstvene lastne storitve
68
- subvencije in drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki
69
- drugi poslovni prihodki
70
- finančni prihodki
71
- drugi prihodki
71
Odhodki v letu 2006
72
-odhodki po stroškovnih mestih
72
Poslovni izid
79
- celotni dobiček
79
- davek iz dobička
79
- čisti dobiček obračunskega obdobja
79
6.Druga razkritja
80
6.1.Podatki o skupinah oseb
80
- Prejemki članov uprave
80
- Prejemki članov nadzornega sveta
81
6.2.Druga razkritja
81
- Dogodki po datumu bilance
81
7.Kazalniki
81




1. UVODNA POJASNILA

Za leto 2006 je bila družbam za pripravo računovodskih izkazov prvič omogočena izbira med dvema računovodskima okviroma. Odločale so se lahko o uporabi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) ali pa so še naprej uporabljaje slovenske računovodske standarde (SRS), ki novi nadgrajeni veljajo od 1.januarja 2006.
Od maja 2006 velja tudi prenovljeni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter s tem prenovljene določbe o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila.

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. je pri računovodenju in letnem poročanju za leto 2006 upošteval določbe spremenjenega Zakona o gospodarskih družbah, (osmo poglavje prvega dela ZGD-1) in prenovljene in nadgrajene določbe SRS 2006.. Računovodski izkazi Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. so v skladu z vsemi zahtevami vseh ustreznih standardov ter z vsemi ustreznimi stališči in pojasnili.


2. SPLOŠNA RAZKRITJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Pri pripravi letnega poročila smo sledili osnovni zakonski zahtevi ZGD-1, da mora biti poročilo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti podjetja, njegovega finančnega položaja ter poslovnega izida in, da mora letno poročilo jasno in pregledno ter resnično in pošteno prikazovati naše poslovanje.
Računovodski izkazi vključujejo le tista sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na poslovanje družbe. Sestavljeni so z upoštevanjem dveh temeljnih računovodskih predpostavk: poslovni dogodki so pripoznani, ko se pojavijo in ne šele ob plačilu in druge predpostavke- časovne neomejenosti poslovanja , kot da bo podjetje poslovanje nadaljevalo. Gospodarske kategorije so ovrednotene po splošnih SRS in ne tako kot, če bi podjetje poslovanje opustilo (posebni SRS).

Pri pripravi pa so bile upoštevane tudi druge kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, ki jih SRS predpisujejo v uvodu. Potrudili smo se, da je pripravljeno razumljivo, zanesljivo brez pomembnih napak, z upoštevanjem vsebine pred obliko.
Zadoščeno je tudi zahtevi, da so podatki s prerazvrstitvijo določenih postavk v skladu s SRS primerljivi z letom 2005.

Upoštevajoč »Pojasnilo 1 k uvodu SRS 2006« so vsa knjiženja, zaključna bilanca stanja in drugi računovodski izkazi za leto 2006, pa tudi letno poročilo za leto 2006 v slovenskih tolarjih (SIT), uradni valuti v Sloveniji do konca leta 2006.
Obveznosti, nominirane v tuji valuti, so bile preračunane v slovenske tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan opravljene storitve.

Družba je bila v letu 2006 izpostavljena plačilno sposobnostnemu, obrestnemu in kreditnemu tveganju.
Za obvladovanje plačilno sposobnostnega tveganje je družba s pomočjo načrtovanja in spremljanja denarnih tokov uravnavala potrebe po denarnih sredstvih. V primeru presežnih sredstev, je le- te deponirala na banki.

Družba je bila izpostavljena obrestnemu tveganju pri prejetih posojilih. Ker pa je tendenca padanja tržnih obrestnih mer je bila izpostavljenost tveganju obvladljiva in je mogoč učinek na računovodske izkaze nepomemben.
Za obvladovanje kreditnega tveganja smo preverjali boniteto partnerjev pred sklenitvijo posla, spremljali plačila in odprte terjatve po kupcih ter izvajali različne ukrepe za izterjavo zamudnikov.
Tveganja na področju sredstev (strojelom in delovne nesreče) družba obvladuje z zavarovanjem le-teh proti požaru in strojelomu in z zavarovanjem splošne odgovornosti. Tveganje na področju poškodb zaposlenih obvladujemo z izobraževanjem zaposlenih in zaščitnimi sredstvi. Tveganje na področju novo zgrajenih objektov v jami za črpanje pitne vode obvladujemo z požarnim zavarovanjem objektov proti možni eksploziji, z izgradnjo ustreznih barier , ki preprečujejo oneznaženje pitne vode in z ustrezno opremo v vrtinah , s katerimi spremljamo nivo vode.

Družba obvezno razkriva vsebino postavk računovodskih izkazov v letnem poročilu v kolikor je posamezna postavka pomembna. Za pomembno postavko se šteje sredstvo ali vir sredstva, v kolikor njegova knjigovodska vrednost presega 2 % sredstev družbe oziroma prihodek ali odhodek družbe, v kolikor njegova vrednost presega 1 % prihodkov družbe.

Spremembe računovodskih usmeritev

V kolikor pripoznanje rezervacij za jubilejne nagrade s hkratnim zmanjšanjem prenesenega poslovnega izida in prerazvrstitev naložbenih nepremičnin iz opredmetenih osnovnih sredstev v drugo vrsto sredstev obravnavamo kot računovodsko usmeritev, ki je posledica novosti oz. sprememb v SRS 2006, se družba za prostovoljne spremembe računovodskih usmeritev v letu 2006 ni odločila.




3. PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA LETO 2006


Računovodski izkazi vsebujejo:

Bilanca stanja je prikazana v skladu s 24. slovenskim računovodskim standardom. Izkaz poslovnega izida je izdelan v skladu s 25. slovenskim računovodskim standardom in je sestavljen po različici (I).




4. RAZKRITJA POSTAVK V BILANCI STANJA


4.1. Pojasnila k bilanci stanja


NEOPREDMETENA SREDSTVA

Ob prehodu na nove SRS 2006 smo neopredmetena sredstva pripoznali kot sredstva s končnimi dobami koristnosti. Za njihovo merjenje je bil izbran model nabavne vrednosti, kot izvirne nabavne vrednosti teh sredstev so bile uporabljene vrednosti po stanju na dan 31.12.2005, kar pomeni da ji zaradi prehoda na nove SRS nismo na novo preračunavali.

Neopredmetena dolgoročna sredstva se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Metoda amortiziranja, ki jo je družba določila je enakomerno časovno amortiziranje. Amortizacija se obračunava posamično. Družba ima v okviru te skupine evidentirane računalniške programe za vodenje poslovnih knjig.
Družba je uporabila stopnjo amortiziranja v višini 33,33%.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Osnovna sredstva, pridobljena pred 1.1.2002 so bila vrednotena na podlagi izvirnih vrednosti, revaloriziranih z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, do datuma bilance stanja. Popravki vrednosti osnovnih sredstev so bili prav tako revalorizirani, pri čemer so bili uporabljeni isti indeksi.

Od 1.1.2002 so se opredmetena osnovna sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja v začetku pripoznala, če so izpolnjevala pogoje za pripoznanje. Ob začetnem pripoznanju so se ovrednotila po nabavni vrednosti, ki so jo sestavljale nakupna cena, uvozne in nevračljive
nakupne dajatve in stroški, ki jih je bilo mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo.

V skladu s SRS 2001 in Pravilnikom Rudnika Senovo v zapiranju o računovodstvu, smo k ugotavljanju primernosti izkazanih knjigovodskih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev (opreme, zgradb in drugih objektov) pristopili že v letu 2002. Zemljišča smo prevrednotili v letu 2004 in 2005.

Opredmetena osnovna sredstva pridobljena z državno podporo se izkazujejo po nabavni vrednosti med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. Za strošek amortizacije se razmejitve zmanjšujejo v dobro prihodkov.

Na dan 1.1.2006 smo v skladu s 15. točko uvoda v SRS 2006, uporabili na dan 31.12.2005 tako prevrednotene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev kot izvirne nabavne vrednosti teh sredstev, kar pomeni da ji zaradi prehoda na nove SRS nismo na novo preračunavali.
V Rudniku Senovo v zapiranju v preteklih letih nismo razvidovali opredmetenih osnovnih sredstev po sestavnih delih in tudi pri prehodu na nove SRS 2006 te računovodske rešitve nismo uporabili.

Pri prodaji se razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.

Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi:
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju

prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.
Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Uporabljena metoda amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi od opredmetenega osnovnega sredstva.

Amortizacija osnovnih sredstev se obračunava posamično in časovno enakomerno v času ocenjene dobe uporabe posameznega poslovnega in neposlovnega opredmetenega osnovnega sredstva. Družba amortizacijskih stopenj ni spreminjala, saj je s preverjanjem dobe koristnosti ugotovila, da le-ta bistveno ne odstopa od določene in, da pričakovanja glede dobe koristnosti niso bistveno drugačna od prejšnjih ocen.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan v naslednjem mesecu po tistem, ko je razpoložljivo za uporabo torej usposobljeno za opravljanje dejavnosti (sredstvo je na mestu in v stanju v katerem bo lahko delovalo na predviden način).
Uporabljene letne amortizacijske stopnje so za:


objekti za opravljanje dejavnosti rudnikov
6%
kabelski vodi SN in NN napetosti
4%
ceste nakategorizirane z asfaltnim voziščem
3%
upravne stavbe iz kamna, opeke in betona
1,30%
oprema
20%
računalniki
33,33%
drobni inventar
25%


NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Družba je ločeno od opredmetenih osnovnih sredstev v skladu s 15. točko uvoda k SRS 2006 kot naložbeno nepremičnino priznala lastniško zgradbo s pripadajočim zemljiščem na obratu v Ravnah, ki ju je predhodno uporabljala za svojo dejavnost, v letu 2005 pa jih je oddala v poslovni najem. Družba je lastniško uporabljene nepremičnine v preteklih letih razvrščala, merila, prevrednotovala po metodi nabavne vrednostne , zato je tudi pri prenosu med naložbene nepremičnine izbrala model nabavne vrednosti . Kot izvirne vrednosti na dan 1.1.2006 je uporabila nabavne vrednosti zemljišča in zgradbe ter popravek vrednosti zgradbe po stanju na dan 31.12.2005. Glede na izbrani model je naložbeno nepremičnino ves čas uporabe obračunavala v skladu s SRS 1, torej kot opredmetena osnovna sredstva, amortizacijo zgradbe pa izkazovala na kontih skupine75.

V letu 2006 pa je družba oddajala v poslovni najem tudi del pisarniških prostorov v upravni stavbi.

Ta del predstavlja v letu 2006 v primerjavi s površino, ki jo je družba uporabljala za svoje pisarniške prostore manjši del, zato je zgradba po stanju na dan 31.12.2006 še vedno razvrščena v okviru opredmetenih osnovnih sredstev in ne kot naložbena nepremičnina.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Delnice Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana so bile ob pridobitvi izmerjene po nabavni vrednosti povečani za stroške nakupa finančne naložb. Ob koncu leta so bile kot finančne naložbe v delniško družbo, katerih delnice ne kotirajo na borzi prenesene na dolgoročne finančne naložbe. Prejete dividende so povečevale finančne prihodke.

NEKRATKOROČNA SREDSTVA ZA PRODAJO

Družba je iz opredmetenih osnovnih sredstev prerazporedila med nekratkoročna sredstva za prodajo zemljišča vrednotena po modelu nabavne vrednosti , ki jih ne uporablja več in jih namerava v roku 12 mesecev prodati.

ZALOGE

Zaloge so vrsta sredstev v obliki stvari in so namenjene izvajanju dejavnosti. Količinska enota zalog materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.Poraba materiala je obračunana po drsečih povprečnih cenah.

POSLOVNE TERJATVE

Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se v začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Po stanju 31.12.2006 smo v skladu s 95. člena Pravilnika o računovodstvu preverili ustreznost izkazanih velikosti posameznih terjatev. Terjatve so izkazane v poplačljivih zneskih, zato niso bile oslabljene oziroma za njih niso bili izkazani popravki vrednosti

DENARNA SREDSTVA

Knjigovodska vrednot denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške po računih. Izdatke za storitve mo razmejili, da bi zagotovili enakomernost obremenitve poslovanja s stroškom.

KAPITAL

Kapital je ostanek sredstev podjetja po odštetju vseh njegovih delov. Celotni kapital je torej lastniško financiranje podjetja in obveznost podjetja do lastnika -Republike Slovenije. Opredeljen je z zneskom, ki ga je vložil lastnik- Republika Slovenija. Znesek izhaja iz statuta družbe in je registriran na sodišču.
Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital (osnovni kapital), kapitalske rezerve (splošni prevrednotovalni popravek kapitala), rezerve iz dobička (zakonske rezerve), preneseni čisti dobiček in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v slovenskih tolarjih (SIT).


REZERVACIJE in DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov. V skladu z 9. točko uvoda SRS 2006 smo rezervacije oblikovali za jubilejne nagrade zaposlencev in sicer v breme prenesenega poslovnega izida. Rezervacije za pokojnine nismo oblikovali ker gre za nepomembne zneske (predvidena je upokojitev enega delavca).

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so oblikovane za zneske proračunskih sredstev prejetih za osnovna sredstva. Iz njih smo v letu 2006 v breme poslovnih prihodkov črpali amortizacijo osnovnih sredstev, ki smo jih nabavljali s proračunskimi sredstvi.


DOLGOVI (OBVEZNOSTI)

Dolgovi so lahko dolgoročni in kratkoročni, finančni in poslovni. Na dan 31.12.2006 izkazujemo druge dolgoročne poslovne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročni dolgovi se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o nastanku dolga.
Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju.


4.2. Podrobnejša razkritja postavk bilance stanja


DOLGOROČNA SREDSTVA

NEOPREDMETENA SREDSTVA

V okviru neodpredmetenih sredstev, katerih sedanja vrednost na dan 31.12.2006 znaša 1.238.085,04 SIT so evidentirani nakupi računalniških programov za vodenje poslovnih knjig Nabavna vrednost na dan 31.12.2006 znaša 2.582.265,41 SIT, obračunan popravek vrednosti 1.344.180,37 SIT. Programi so narejeni v windows okolju, zamenjava starih programov z novimi pa je bila opravljena ob instaliranju nove strojne opreme.


Preglednica neopredmetenih osnovnih sredstev:

V SIT
Dolgoročne Skupaj
prem.pravice
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2005 2.582.265 2.582.265
Povečanja
Zmanjšanja
Premiki
Stanje 31.12.2006 2.582.265 2.582.265
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2005 483.511 483.511
Amortizacija 2006 860.669 860.669
Povečanja
Zmanjšanja
Premiki
Stanje 31.12.2006 1.344.180 1.344.180
Neodpisana vrednost
Stanje 31.12.2005 2.098.754 2.098.754
Stanje 31.12.2006 1.238.085 1.238.085



OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Priloga: Preglednica OS

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o.
PREGLEDNICA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA LETO 2006
SIT
Zemljišča
Zermljišča
Zgradbe
Zgradbe
Nepremičnine
Oprema
Drobni
Oprema
SKUPAJ
nepr.naložbe nepr.naložbev pridobivanju
inventar
v pridobivanju
NABAVNA VREDNOST
Začetno stanje
OS-SL
234.315.447,22
122.057,08
1.176.343.590,98
52.529.559,62
247.616.122,38
492.861.780,63
94.187,50
3.110.880,28
2.206.993.625,69
Poveč. med letom
3.330.275,04
0,00
352.318.401,04
0,00
119.772.834,54
14.614.385,89
41.287,84
3.001.070,18
493.078.254,53
Zmanjš.med letom
5.280.375,68
0,00
6.497.184,60
0,00
355.628.553,12
35.614.593,08
0,00
6.111.950,46
409.132.656,94
Končno stanje
OS-SL
232.365.346,58
122.057,08
1.522.164.807,42
52.529.559,62
11.760.403,80
471.861.573,44
135.475,34
0,00
2.290.939.223,28
POPRAVKI VREDNOSTI
Začetno stanje
OS-SL
0,00
0,00
1.002.841.768,36
27.476.701,10
0,00
466.246.558,27
41.019,76
0,00
1.496.606.047,49
Zmanjš.med letom
0,00
0,00
6.497.184,60
0,00
0,00
35.457.241,64
0,00
0,00
41.954.426,24
Amort.+am.SL
0,00
0,00
10.058.790,89
1.313.239,06
0,00
9.558.160,94
23.064,36
0,00
20.953.255,25
Končno stanje
OS-SL
0,00
0,00
1.006.403.374,65
28.789.940,16
0,00
440.347.477,57
64.084,12
0,00
1.475.604.876,50
NEODPISANA VREDNOST
Začetno stanje
OS-SL
234.315.447,22
122.057,08
173.501.822,62
25.052.858,52
247.616.122,38
26.615.222,36
53.167,74
3.110.880,28
710.387.578,20
Stanje konec obd.
232.365.346,58
122.057,08
515.761.432,77
23.739.619,46
11.760.403,80
31.514.095,87
71.391,22
0,00
815.334.346,78
OS-SL


Pojasnila:


ZEMLJIŠČA


Ob prehodu na nove SRS 2006 so bile nabavne vrednosti zemljišč po stanju na dan 31.12.2005 prepoznane kot izvirne vrednosti. Za njihovo merjenje je bil izbran model nabavne vrednosti. Na dan 1.januarja 2006 so bile pri zemljiščih ohranjene vse oslabljene vrednosti za katere so bili v preteklosti oblikovani prevrednotovalni odhodki . V skladu s 15. točko uvoda k SRS 2006 so bila med naložbene nepremičnine prenesena zemljišča, ki so po SRS 6 izpolnjevala pogoje za prerazvrstitev.
Knjigovodska vrednost zemljišč na dan 31.12.2006 znaša 232.365.346,58 SIT .

Po stanju na dan 31.12.2006 so v poslovnih knjigah Rudnika Senovo v zapiranju, zemljišča izkazana v skupni površini 180 h 32 a 42,5 m2 . Po posameznih inventarnih številkah je stanje slede sledeče:



Inven. Številka Naziv stroškovnega mesta Površina v m2
00001 Zemljišča (ostalo) 169 32 75
00002 Odkupljena degradirana zemljišče 10 63 05
00004 Pridobljena zemljišča Curnovec 35 24,5
(območje Rudnika Globoko)
00005 Obrtna cona separacija 1 38
SKUPAJ: 180 32 42,5

Knjigovodsko stanje po katastrskih občinah (k.o.) je sledeče:






Po posameznih k.o. in vrstah zemljišč so v letu 2006 evidentirane naslednje knjigovodske spremembe:

VrstaZemljiščeObrtnaOdkupRudnikKnjigovodska
K.o.conadegrad.zemGlobokovrednost
BRESTANICA 1.1.2006
2.197.542,32
2.197.542,32
zmanjšanje JD Občina
12.337,33
12.337,33
Stanje 31.12.2006
2.185.204,99
0,00
0,00
0,00
2.185.204,99
0,00
REŠTANJ 1.1.2006
187.887.089,15
867.009,75
188.754.098,90
zmanjš.- pren. na naložb. zemlj.
122.057,08
122.057,08
poveč.-odkup degr.površin
3.310.152,08
Stanje 31.12.2006
187.765.032,07
4.177.161,83
191.942.193,90
0,00
MALI KAMEN 1.1. 2006
335.957,29
335.957,29
Stanje 31.12.2006
335.957,29
335.957,29
0,00
SENOVO 1.1.2006
21.574.921,79
732.533,30
22.307.455,09
zmanjšanje JD Občina
479.487,44
479.487,44
zmanjšanje prodaja
345.475,04
345.475,04
zmanjšanje -skupina za prodajo
4.359.469,60
4.359.469,60
Stanje 31.12.2006
16.390.489,71
732.533,30
0,00
0,00
17.123.023,01
0,00
DOVŠKO 1.1.2006
8.897.956,35
-0,51
8.897.955,84
zmanjšanje JD Občina
45.500,82
45.500,82
zmanjšanje -skupina za prodajo
17.982,49
17.982,49
Stanje 31.12.2006
8.834.473,04
0,00
0,00
0,00
8.834.473,04
0,00
STOLOVNIK 1.1.2006
2.358.363,57
2.358.363,57
Stanje 31.12.2006
2.358.363,57
2.358.363,57
0,00
DOBROVA 1.1.2006
174.203,47
174.203,47
Stanje 31.12.2006
174.203,47
174.203,47
ŠEDEM 1.1.2006
2.742.143,34
6.502.017,77
9.244.161,11
Stanje 31.12.2006
2.742.143,34
6.502.017,77
9.244.161,11
0,00
CURNOVEC 1.1.2006
167.766,20
167.766,20
Stanje 31.12.2006
167.766,20
167.766,20
0,00
Skupaj 1.1.2006
226.168.177,28
732.533,30
7.369.027,52
167.766,20
234.437.504,30
Skupaj 31.12.2006
220.785.867,48
732.533,30
10.679.179,60
167.766,20
232.365.346,58

Opomba: vključene so tudi naložbene nepremičnine



ZGRADBE

Enako kot pri zemljiščih, so bile ob prehodu na nove SRS 2006 nabavne vrednosti zgradb po stanju na dan 31.12.2005 prepoznane kot izvirne vrednosti na dan 1.1.2006. Za njihovo merjenje je bil izbran model nabavne vrednosti. Tudi pri zgradbah so bile na dan 1.januarja 2006 ohranjene vse oslabljene vrednosti za katere so bili v preteklosti oblikovani prevrednotovalni odhodki .
Po stanju na dan 31.12.2005 je bila knjigovodska vrednost zgradb (poslovne-zgradbe in objekti vodnega gospodarstva in neposlovne-počitniški dom v Vrsarju) 198.554.681,14 SIT.

Spremembe med letom ponazarja spodnja tabela:




Pojasnila:

NABAVNA VREDNOST ZGRADB IN OBJEKTOV VODNEGA GOSPODARSTVA

Povečanje nabavne vrednosti v znesku 352.318.401,04 SIT se nanaša na:

-aktiviranje investicijskih vlaganj v desnem delu 1. nadstropja upravne stavbe, Poslovni prostor
se je že nekaj časa uporabljal, vendar ni bil aktiviran zaradi pritožbe na uporabno dovoljenje
leta 2004. Tudi do konca leta 2005 na pritožbo ni bilo odgovora. Upoštevajoč standarde in
potrjeno inventurno poročilo za leto 2005 so se vlaganja aktivirala, za njihovo vrednost
12.231.506,00 SIT pa se je povečala nabavna vrednost osnovnega sredstva »glavna pisarna
Rudnika Senovo«.

-aktiviranje investicijskih vlaganj v 2. nadstropju upravne stavbe v znesku 4.951.852,43 SIT.
Z deli, ki so se izvajala v lastni režiji in s tujimi izvajalci so se adaptirali podstrešni prostori v
katerih je bilo v preteklosti stanovanje hišnika. Pričetek adaptacije v letu 2005 je podprl tudi
nadzorni svet družbe na seji 9.11.2005.

-aktiviranje investicijskih vlaganj v zvezi s predelavo bunkerja rovnega premoga (inventarna št.
06253) v vodni zbiralnik (vodohran). Dela na aktivnosti 12040 so se pričela v oktobru 1998,
izvajala pa so se v lastni režiji in s tujimi izvajalci. Vrednost vlaganj s katerimi se povečuje
nabavna vrednost omenjene inventarne številke preimenovane v »vodni zbiralnik na koti 272«
znaša 24.852.863,46 SIT. Nabavna vrednost je ob aktiviranju povečana tudi za stroške
projektne dokumentacije »Projektna dokumentacija za vodooskrbo« v znesku 1.1581.360,00
SIT.
- aktiviranje investicijskih vlaganj v objekte grajene za potrebe oskrbe s pitno vodo v skupni
vrednosti 209.572.127,41 SIT.

Z izgradnjo objektov za oskrbo s pitno vodo se je pričelo v oktobru 1998 z izjemo vlaganj na
aktivnosti 12039 »Preureditev Ravne obzorja«, ki so se začela v 2001. Dela so potekala na
jamskih aktivnostih opredeljenih že v krovnem programu ali na kasneje s sklepi nadzornega
sveta in skupščine odobrenih delih. Izvajala so se v lastni režiji in z zunanjimi izvajalci. Ob
aktiviranju del so bile posamezne aktivnosti s sodelovanje strokovnega kadra s področja
rudarstva združene z namenom lažjega razumevanja in bodočega spremljanja zgradb (primer:
aktivnost št. 12027-izdelava povezovalne proge na k.272 od ustja vodnjaka do obstoječih
jamskih objektov-V obzorje in aktivnost 12036-izdelava trajne podgradnje drenažnega prekopa
na k.275 –V. obzorje sta bili združeni v objekt »Dostopna proga do vodnjaka Reštanj« z
inventarno številko 07232).

- aktiviranje vlaganj v izgradnjo dveh vrtin SP-3 in SP-6 za spremljanje nivoja vode, v znesku
24.027.663,92 SIT. V nabavno vrednost so všteti stroški izdelave dostopnih poti, stroški
upravnih taks za lokacijske informacije za parcele, ki omogočajo dostop do vrtin oz.
piezometrov, stroški izgradnje vrtin in strokovnega nadzora izgradnje.

- aktiviranje vlaganj v izgradnjo zračilne proge na koti 274 v znesku 75.101.027,82 SIT.
Objekt je postal razpoložljiv za uporabo v decembru 2006 na podlagi zapisnika o internem
tehničnem pregledu. Izgradnja se je začela v aprilu 2006, dela pa so se izvajala v lastni režiji in
z zunanjimi izvajalci.

Zmanjšanje nabavne vrednosti zgradb v znesku 6.497.184,60 SIT se nanaša na izločitev uničenih in neuporabnih zgradb iz evidence opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ugotovitev inventurne komisije.

OSLABITEV ZGRADB

Zmanjšanje nabavne vrednosti zgradbe zaradi oslabitve v višini 30.970.102,22 SIT:

Zgradbe so bile oslabljene po stanju na dan 31.12.2002. Vrednost zgradb, ki so na ta dan izkazovale knjigovodsko vrednost je bila zmanjšana za 30.970.102,22 SIT.
V evidenci osnovnih sredstev družbe se vodi analitična evidenca zgradb, ki jim je bila ob prevrednotenju zmanjšana knjigovodska vrednost.

POPRAVEK VREDNOSTI ZGRADB IN OBJEKTOV VODNEGA GOSPODARSTVA

Povečanje popravkov vrednosti zgradb v znesku 10.863.931,52 SIT se nanaša na obračunano amortizacijo zgradb in objektov vodnega gospodarstva v letu 2006. Zmanjšanje popravkov v znesku 6.497.184,60 SIT pa se nanaša izločitev uničenih in neuporabnih zgradb iz evidence opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ugotovitev inventurne komisije. Izločena osnovna sredstva so bila odpisana zato ob izločitvah ne prihaja do pozitivnih oz. negativnih razlik.

OSLABITEV POPRAVKA VREDNOSTI

Povečanje oslabljenih popravkov vrednosti v znesku 805.140,64 se nanaša na amortizacijo obračunano od zgradb, ki so bile oslabljene.


DRUGE NAPRAVE IN OPREMA TER DROBNI INVENTAR


Ob prehodu na nove SRS 2006 je bila vsa oprema in tudi drobni inventar prepoznana kot opredmeteno osnovni sredstvo . Družba ni sprejela usmeritve evidentiranja drobnega inventarja do vrednosti 500 € med material. Za merjenje vrednosti opreme in drobnega inventarja je bil izbran model nabavne vrednosti. Na dan 1.januarja 2006 so bile pri opremi in drobnem inventarju ohranjene tudi oslabljene vrednosti za katere so bili v preteklosti oblikovani prevrednotovalni odhodki .

Oprema in drobni inventar – OPREMA je bila po stanju 31.12.2002 oslabljena. Upoštevajoč prevrednotenje nabavne vrednosti in popravkov vrednosti opreme je knjigovodska vrednost opreme na dan 1.1.2006 - 26.615.222,36 SIT, knjigovodska vrednost drobnega inventarja pa 53.167,74 SIT oz. skupaj 26.668.390,10 SIT.
Knjigovodska vrednost opreme se je v obdobju od 1.1.2006 do 31.12.2006 povečala za 4.898.873,51 SIT. Povečanje je rezultat:
Nabavna vrednost:
a) povečanja nabavne vrednost opreme za 14.436.621,13 SIT (prenos opreme v uporabo)
b) zmanjšanja oslabljene nabavne vrednost opreme za 177.764,76 SIT (zaradi inventurnih
izločitev v preteklih letih)
c) zmanjšanja nabavne vrednosti za 35.614.593,08 SIT zaradi inventurnih izločitev uničene
opreme in prodaje za rudnik neuporabne opreme
Učinek povečanja in zmanjšanja nabavne vrednost (a+b-c)= -21.000.207,19 SIT
Popravki vrednosti:
b) zmanjšanje popravkov vrednosti za 35.580.003,40 SIT zaradi inventurnih izločitev in prodaje
a) povečanje popravkov vrednosti iz naslova obračunane amortizacije za 9.558.160,94 SIT in odprave oslabitve 122.761,76 (zaradi inventurnih izločitev v preteklih letih)
Učinek povečanja in zmanjšanja popravka vrednosti (a-b)= 25.899.080,70 SIT
Knjigovodska vrednost opreme 31.12.2006: 31.514.095,87 SIT

Knjigovodska vrednost DROBNEGA INVENTARJA, pa se je v letu 2006 povečala za 18.223,48 SIT in znaša 31.12.2006- 71.391,22 SIT. Povečanje je rezultat povečanja nabavne vrednosti za 41.287,84 SIT, in povečanja popravka vrednosti za 23.064,36 SIT.


OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V GRADNJI IN IZDELAVI


Knjigovodska vrednost osnovnih sredstev ki se pridobivajo (zunanja gradbena dela, jamska gradbena dela in oprema) je bila 1.1.2006: 250.727.002,66 SIT (zunanja: 14.295.071,95 SIT, jamska 233.321.050,43 SIT in opreme: 3.110.880,28 SIT)

GRADBENA DELA

- zunanja gradbena dela so se v letu 2006 povečala za 5.336.746,48 SIT. Povečanje se nanaša na vlaganje v II. nadstropje upravne zgradbe (4.469.646,48 SIT) in na izdelavo izvedbenih načrtov za montažni objekt za akumulatorsko polnilnico v Ravnah (867.100,00 SIT) ter zmanjšala za 18.764.718,43 SIT. Zmanjšanje se nanaša na (aktiviranje vlaganj v desnem delu I. nadstropja upravne zgradbe (12.231.506,00 SIT), pričetek uporabe projekta (1.581.360,00 SIT) , aktiviranje vlaganj v II. nadstropju 4.951.852,43 SIT (vlaganja iz leta 2006 in 2005) . Upoštevajoč navedeno je vrednost gradbenih del, ki še niso prenesena v uporabo Ob koncu leta 2006 je vrednost odprtih zunanjih investicij 867.100,00 SIT (vrednost projekta za izgradnjo montažnega objekta na Ravnah).

- jamska gradbena dela so se povečala za 111.116.355,98 SIT. Povečanje je v povezavi s deli na predelavi bunkerja rovnega premoga (inventarna št. 06253) v vodni zbiralnik (vodohran) – 1.103.940,44 SIT in deli na izdelavi zračilne proge na koti 274 – 75.101.027,82 SIT in deli na dveh vrtinah SP-3, SP-5 in SP-6 v skupni vrednosti 34.911.387,72 SIT. Zmanjšanje vrednosti se nanaša na osnovna sredstva usposobljena za uporabo in njihov prenos med zgradbe (aktiviranje gradbenih del na bunkerju rovnega premoga v skupni vrednosti 24.852.863,46 SIT, prenos zračilne proge v uporabo-75.101.027,82 SIT , prenos ostalih objektov grajenih za namen vodooskrbe doline s pitno vodo v uporabo v skupni vrednosti 209.572.127,41 SIT ter prenos vrtin SP-3 in SP-6 v uporabo 24.027.663,92 SIT. Ob koncu leta 2006 je vrednost odprtih jamskih investicij 10.883.723,80 SIT (pripravljalna dela za vrtino SP-5).

ZEMLJIŠČA

- zemljišča so se povečala za 3.319.732,08 SIT. Povečanje se nanaša na odkup degradiranih zemljišč od fizičnih oseb in plačilo vseh zemljiško knjižnih stroškov in 2% davka na promet nepremičnin, zmanjšanje 3.310.152,08 SIT pa se nanaša na prenos odkupljenih degradiranih oz. rudarjenja uničenih površin med opredmetena osnovna sredstva skupaj s stroški. Odprto stanje 9.850,00 SIT so stroški urejanja lastništva v k.o. Reštanj parc.številka 30/8. Zemljišče, je bilo od fizične osebe odkupljeno že leta 1989, vendar odkup ni bil zemljiško knjižno urejen pa tudi ne evidentiran v poslovnih knjigah pravnega predhodnika Rudnika Senovo v zapiranju. Površina Reštanj je trenutno v postopku ocenjevanja, s čimer bo znana tudi tržna cena te površine. Cenitev bo tudi podlaga za evidentiranje tega zemljišča skupaj s stroški 9.850,00 SIT med nepremičninami in zaprtje te skupine sredstev.

OPREMA

-Povečanje opreme za 11.367.028,60 SIT se nanaša na novo nabavljeno opremo potrebno za izvajanje zapiralnih del v jami in na površini (vrtine), ter za potrebe uprave (pohištvo,računalniška oprema). Vsa novo nabavljena oprema, kakor tudi črpalka v vrednosti 2.270.007,75 (nabava v 2004) in kabel v vrednosti 840.872,53 (nabava v 2005) je bila v letu 2006 usposobljena za uporabo, tako, da oprema v pridobivanju na dan 31.12.2006 nima stanja.

PREDUJMI ZA PRIDOBITEV OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

Med predujmi v znesku 1.436.355,00 SIT so po stanju na dan 31.12.2006 še vedno izkazana nakazila po predpogodbah fizičnim osebam (Bohorč Albin, Štefanija Šedem-Senovo, Harapin Franc Šedem-Senovo in Grilc Jurij-Dovško-Senovo za odkupljena degradirana zemljišča 17700 m2 (vpliv rudarjenja).

Po predpogodbah sklenjenih 9.12.1999 je bil odkupljen le del zemljišč oz. površina, ki smo jo potrebovali za delno sanacijo Zakova. Sanacija ni bila zaključena zaradi problemov z lokalno skupnostjo, ki nam je nadaljevanje sanacije preprečila in od nas zahtevala aktivnosti, katere nismo mogli izvesti. Glede na to, da so bila zemljišča degradirana tudi na območju, ki ni bil predmet sklenjenih »Predpogodb in dogovora o odškodnini« smo se odločili, da odkupimo tudi preostali del in s tem povečamo varnost sedanjih lastnikov. Zato smo prekinili z izdelavo parcelacije, saj bi s tem samo podražili postopek.

V letu 2003 (8.10.2003) smo pridobili cenitev preostalih delov parcel, vendar aktivnosti nismo realizirali predvsem zaradi dveh vzrokov:

-lastniki se niso strinjali z cenitvijo,

-ni bilo razpoložljivih sredstev za nakup.

V septembru 2006 je bila s strani cenilca kmetijske stroke izdelana revalorizacija cenitve preostalega zemljišča, vendar se glede dokončnega odkupa ni bilo mogoče dogovoriti predvsem zaradi previsoko postavljenih odškodninskih zahtevkov lastnikov. Odkup zemljišč je vključen v Poslovni načrt za leto 2007, družba pa poskušala s sodnimi poravnavami doseči, razpoložljivim sredstvom za zapiranje, primerno višino odškodnine.


NALOŽBENE NEPREMIČNINE

V skladu s 15. točko uvoda k SRS 2006 so bila med naložbene nepremičnine po stanju na dan 1.1.2006 prenesene zgradbe, ki so upoštevajoč SRS 1, SRS 6 in MRS 40.59, izpolnjevale pogoje za prerazvrstitev.



Inventarna številkaNaziv osnovnega sredstva
01228

00001 k.o. Reštanj

Objekt: Zgradba nadomestne remontne delavnice Ravne

Zemljišče: Parcelna številka 103/12 delno-900 m2

Površina stavbe: 789 m2 in 111 m2 (ocena) pripadajočega funkcionalnega zemljišča

Zgradba nadomestne remontne delavnice Ravne je bila v skladu s pogodbo oddana v poslovni najem že v letu 2005. Oddaja v najem prinaša najemnino, zato so bili ob prehodu na nove SRS izpolnjeni pogoji za prerazvrstitev v naložbene nepremičnine. Skupaj z zgradbo je bilo preneseno tudi pripadajoče zemljišče. Ker sta bila zgradba in zemljišče po SRS 2001 vrednotena po nabavni vrednosti smo se ob prerazvrstitvi med naložbene nepremičnine odločili, da jih bomo vrednotili po modelu nabavne vrednosti.

Ob prenosu se torej knjigovodska vrednost zgradbe in pripadajočega zemljišča ni spremenila. V preteklosti je bila »zgradba nadomestne remontne delavnice Ravne« oslabljena, tako da se po SRS 6 prenašata med naložbene nepremičnine tudi oslabljena nabavna vrednost in oslabljen popravek vrednosti. Zemljišče ni bilo oslabljeno.

ZGRADBA

97.774.705,90 SIT (nabavna vrednost) 51.143.134,10 SIT (popravek vrednosti)

45.245.146,28 SIT (oslabljena NV) 23.666.433,00 SIT (oslabljen popravek vrednosti

52.529.559,62 SIT 27.476.701,10 SIT

Knjigovodska vrednost 1.1.2006: (52.529.559,62-27476.701,10=25.052.858,52 SIT)

ZEMLJIŠČE

Knjigovodska vrednost 1.1.2006: 122.057,08

Skupna knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin na dan 1.1.2006 je 25.174.915,60 SIT.

Knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin se je v obdobju os 1.1.2006 do 31.12.2006 zmanjšala za 1.313.239,07 SIT zaradi nabrane amortizacije zgradbe z upoštevanjem nabrane izgube zaradi oslabitve. Po stanju na dan 31.12.2006 znaša 23.861.676,53 SIT.
V novembru 2006 je cenilec (Lojze Boh- stalni sodni izvedenec in cenilec za gradbeno stroko in cenilec neprtemičnin s certifikatom Agencije RS za privatizacijo) opravil cenitev naložbene nepremičnine. Poštena vrednost zgradbe z zemljiščem, upoštevajoč tudi vlaganja nejemnika je ocenjena na 34.299.912,84 SIT.

V letu 2006 je bilo v zvezi z naložbeno nepremičnino obračunanih za 9.173.665,00 SIT prihodkov in sicer 4.973.665,00 SIT iz naslova zaračunane porabe električne energije in souporabe opreme v najetih prostorih delavnice ter 4.200.000,00 SIT iz naslova najemnine za delavnico Ravne. V poslovnem izidu so pripoznani tudi odhodki v zvezi z obračunano amortizacijo objekta »Zgradba nadomestne remontne delavnice Ravne« v znesku 1.313.239,08 SIT ter stroški porabljene električne energije v zaračunanih zneskih.


DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Finančne naložbe so finančna sredstva, ki smo jih pridobili na podlagi Odločbe št. Z/04-70/15-LP izdane od Slovenske odškodninske družbe d.d. Ljubljana, kot upravičenec v postopku določitve delnic izdanih za nenominiran kapital Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana. Z odločbo nam je bila priznana pravica do odplačnega prevzema 78 osnovnih in 164 dokapitalizacijskih delnic. Prenos delnic in koristi nastalih z upravljanjem delnic ter plačilo stroškov upravljanja teh delnic smo dogovorili s Pogodbo o prenosu delnic Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana.

Za delnice smo plačali skupno 6.047.523,04 SIT kupnine in 47.175,48 SIT stroškov upravljanja. Delnice niso bile pridobljene z namenom doseganja dobička iz trgovanja z njo, zato so se v celotnem obdobju pripoznavanja izkazovale po nabavni vrednosti povečani za stroške posla. Delnice niso uvrščene na borzni trg. Na dan bilance stanja niso obstajali dokazi, o morebitni oslabljenosti finančne naložbe in s tem potrebe po oslabitvi njihove nabavna vrednosti.

Knjigovodska vrednost dolgoročne finančne naložbe na dan 31.12.2006 znaša 6.094.698,52 SIT.


KRATKOROČNA SREDSTVA

SREDSTVA ZA PRODAJO

V skupino za odtujitev smo ob koncu leta prerazvrstili zemljišča, ki so po Poslovnem načrtu za leto 2007 predvidena za prodajo Občini Krško (32140 m2 v k.o. Senovo) in dvema fizičnima osebama (132 m2 v k.o. Dovško). Zemljišča so vrednotena po modelu nabavne vrednosti. Ob prenosu v skupino za odtujitev so bila izmerjena po knjigovodski vrednosti, ki je manjša od poštene vrednosti. Cenitev zemljišča na pošteno vrednost je opravil Lojze Boh, univ.dipl.inž. stalni sodni izvedenec in cenilec za gradbeno stroko ter cenilec nepremičnin z certifikatom Agencije RS za privatizacijo. Za zemljišča, ki bodo prodani Občini Krško je bila cenitev opravljena 17.1.2007 za zemljišča v k.o. Dovško pa 30.9.2005.

Knjigovodska vrednost zemljišča v k.o. Senovo po stanju 31.12.2006: 4.359.469,60 SIT

po ceni 134,64 SIT/ m2

Povprečna poštena vrednost zemljišča v k.o. Senovo (cenitev 17.1.2007): 95.659.207,63 SIT -nezazidano zemljišče 3.115,32 SIT/m2 (13,00 €)

mestno zelenje: 2.492,25 SIT/m2 (10,40 €)

Knjigovodska vrednost zemljišča v k.o. Dovško 30.11.2006: 17.982,49 SIT

po ceni 136,231 SIT/m2

Poštena vrednost zemljišča v k.o. Dovško (cenitev 30.9.2005): 218.912,00 SIT -nezazidano stavbno zemljišče 1.526,40 oz. 1.855,20 SIT/ m2


ZALOGE MATERIALA

V saldu zalog materiala na dan 31.12.2006- 3.648.425,53 SIT so izkazane zaloge jamskega lesa (295.610,40 SIT), zaloge rezervnih delov (342.764,16 SIT), zaloge metalurgijskega material (675.307,71SIT), zaloge elektro materiala (8.374,90 SIT), zaloge gradbenega materiala (1.631.142,26 SIT), zaloge kemikalij (3.409,81 SIT),zaloga usnja, gume (252.356,40 SIT) zaloga goriva in maziva (233.066,23 SIT) , zaloga pomožnega materiala (60.684,59 SIT) in zaloga zaščitnih sredstev (105.161,89 SIT).

Z inventurnim popisom na dan 31.12.2006 v zalogah niso bili ugotovljeni presežki oz. primanjkljaji.

Na koncu poslovnega leta družba zalog zaradi oslabitve ni prevrednotila. S preverjanjem je ugotovila, da je knjigovodska vrednost zalog vključno s tistimi po zadnjih nabavnih cenah ne presega tržne vrednosti.

KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE

Pregled poslovnih terjatev s stanjem leta 2005 in 2006
Vrsta terjatveStanje 31.12.2006Stanje 31.12.2005
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
5.121.452,87
17.645.722,00
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.115.247,00 1.562.473,00
SKUPAJ:
6.236.699,87
19.208.195,00

KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE DO KUPCEV

Pojasnila:

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev so na dan 31.12.2006 izkazane v znesku 5.121.452,87 SIT. 80,85% (4.140.989,47 SIT) terjatev zapade v plačilo 15.1.2007; 13,01% (666.802,60 SIT) pa 31.01.2007. Terjatve do treh poslovnih partnerjev v skupnem znesku 313.660,80 SIT pa so po stanju na dan 31.12.2006 že zapadle v plačilo. Ker pri njih ni obstajal dvom, da ne bi bile poravnane, jih po stanju na dan 31.12.2006 niso oslabili. Odprto stanje terjatev je bilo usklajeno v višini 5.111.452,87 SIT, kar pomeni, da so ga potrdili vsi kupci z izjemo enega. Razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo:
Št.
Št.
Naziv
Datum
Datum zap.
Znesek
Skupaj
partn.
dokum.
partneja
terjatve
v plačilo
v SIT
69
121
METALNA SENOVO
31.12.06
15.01.07
18.000,00
122
31.12.06
15.01.07
648.720,00
123
31.12.06
15.01.07
350.000,00
1.016.720,00
125
120
KOSTAK d.d. KRŠKO
31.12.06
30.01.07
619.274,60
619.274,60
128
12010
Četrtič Jožica Mojca, Miroslav
31.12.06
15.01.07
-3.000.000,00
126
31.12.06
15.01.07
6.112.800,00
3.112.800,00
3093
117
OMW Slovenija, d.o.o.
31.12.06
15.01.07
1.469,47
1.469,47
9388
118
PD "BOHOR" Senovo
31.12.06
15.01.07
10.000,00
10.000,00
9430
103
BRIN d.o.o. Brestanica
10.11.06
10.12.06
44.308,80
44.308,80
9450
116
SUROVINA d.d. Maribor
15.12.06
30.12.06
258.480,00
258.480,00
9479
82
ZORKO CIRIL Podsreda
21.09.06
29.09.06
10.872,00
10.872,00
9482
125
Zavod za gozdove Brežice
31.12.06
30.01.07
47.528,00
47.528,00
S K U P A J
5.121.452,87

Terjatev v znesku 3.112.800,00 SIT za prodano zemljišče par.št.140/2 k.o. Senovo je bila zavarovana z dogovorom o obročnem plačilu kupnine št. 1390/ 06 z dne 28.12.2006. Zadnji obrok zapade v plačilo 15.11.2007. Terjatve za najemnino za »delavnico Ravne« (na dan 31.12.2006 izkazana v znesku 350.000,00 SIT) je zavarovana z bančno garancijo št..5004/0007234-00 Karntner Sparkasse ag, Celovec. V stanju na dan 31.12.2006 niso izkazane terjatve do članov uprave in nadzornega sveta.

Ob koncu leta 2006 niso več izkazane sporne in dvomljive terjatve, kakor tudi ne njuni popravki Družba ALEA d.o.o. je del dolga 111.266,64 SIT poravnala že v marcu 2006, dokončno pa je terjatev zaprla z nakazilom 2.500.000,00 SIT v decembru 2006, pri čemer je delno poravnala tudi dolg iz naslova obresti.

Pri družbi INOP d.o.o. je bil zaključen stečajni postopek. Za skupno terjatev 3.268.447,44 SIT je bil v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov obratnih sredstev, popravek oblikovan že v letu 2004 (za 1.391.350,62 SIT) in v letu 2005 (za 1.877.096,82 SIT), zato odpis terjatve ne bremeni poslovnega rezultata v letu 2006.

KRATKOROČNE TERJATVE POVEZANE S FINANČNIMI PRIHODKI

Kratkoročne terjatve za obresti so evidentirane kot posebna vrsta terjatve in niso pripisane k obstoječi terjatvi. Inventurna komisija je po stanju na dan 31.12.2006 popisala sledeče stanje obresti:
Št.
Št.
Naziv
Datum
Datum zap.
Znesek
partn
dokum
partneja
terjatve
v plačilo
v SIT
4079
2
HPG BREŽICE
30.09.02
10.10.02
1.379,50
3
31.12.02
31.12.02
914,30
9
06.10.03
14.10.03
3.264,40
6
31.12.03
11.02.04
1.535,10
4
31.12.04
31.12.04
4.463,00
S K U P A J
11.556,30

Zaradi dvoma v plačilo so bile terjatve iz naslova obresti popravljene že v letu 2004. Družba HPG d.o.o. je potrdila stanje obresti na dan 31.12.2006.

Kratkoročne terjatve za dividende od delnic Zavarovalnice Triglav d.d.

Te terjatve po stanju na dan 31.12.2006 ne izkazujejo stanja, vendar razkrivamo, da so bile evidentirane na podlagi ugotovitev v Pogodbi o prenosu delnic Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana. Za delnice, je Zavarovalnica v letih 2003, 2004 in 2005 izplačala dividende. V skladu z omenjeno pogodbo smo bili upravičeni do revalorizirane višine dividend z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin od dneva izplačila dividende do dneva ko nam je po pogodbi zapadla v plačilo kupnina za 242 delnic. Na osnovi navedenega je bila evidentirana terjatev za dividende v višini 52.509,40 SIT. Del terjatve (za leti 2003 in 2004 -28.309,40 SIT) je bilo v oktobru 2006 kompenzirano z delom obveznosti za plačilo stroškov upravljanja delnic, dividenda za leto 2005 v znesku 24.240,00 SIT pa nam je bila nakazana.

KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE DO DRUGIH

Po stanju na dan 31.12.2006 so terjatve do drugih izkazane v znesku 1.115.247,00 SIT. Terjatve so odprte iz sledečih naslovov:
Terjat.za vstopni DDV, ki še niso priznane-20%
84.337,54
Terjat.za vstopni DDV, ki še niso priznane-8,5%
485,39
Terjatve za vračilo razlike med VDDV in obrač.DDV za obdobje
402.126,00
Kratkoročne terjatve do PIZ
623.142,65
Predujmi za še neopravljene storitve
5.155,42
Skupaj:
1.115.247,00

Pojasnila :

-Terjatve do PIZ (623.142,65 SIT) - vrednost terjatev iz naslova refundacij plač.

-Predujmi za še neopravljene storitve (5.155,42 SIT)- preveč zaračunana električna energija za počitniški dom v Vrsarju .

-Terjatve za vračilo razlike med VDDV in obračunanim DDV za davčno obdobje (402.126,00 SIT). Na osnovi pridobljenega pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka v zadevi INOP d.o.o., smo pri oddaji obrazca DDV-O za mesec oktober 2006 davčno osnovo zmanjšali za 2.723.706,00 SIT in obračunani DDV za 544.741,00 SIT. Terjatev v znesku 402.126,00 SIT predstavlja razliko med tekočo davčno obveznostjo 142.615,00 SIT in terjatvijo do države iz naslova plačanega VDDV.


DENARNA SREDSTVA


VrstaZnesek v SIT
Gotovina v blagajni0,00
Tolarska sredstva v banki13.463.132,06
Tolarski depozit na odpoklic72.227.362,44
Skupaj:85.690.494,50

Pojasnila:

Zadnji zahtevek za financiranje iz proračuna št.10/2006 v znesku 122.063.953,00 SIT, je bil iz proračuna nakazan 15.12.2006 za financiranje zapiralnih aktivnosti obračunanih za november in december 2006. Tudi stroški dela in nujni materialni stroški za januar 2007 so bili izplačani iz te kvote sredstev.


KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Postavka na dan 31.12.2006 izkazuje stanje 237.570,41 SIT na dveh kontih:

konto 1900

Partnerja
Naziv partnerja
Saldo na dan 31.12.2006 v SIT
20
Verlag Dashofer založba, d.o.o.
10.935,95
311
Časnik FINANCE d.o.o. Ljubljana
33.427,55
672
Zveza rač., finanč. Ljubljana
47.852,91
S K U P A J
92.216,41

Stanje se nanaša na naročnino na strokovno literaturo za leto 2007, zaračunano v letu 2006.

Stanje na kontu 1901 v znesku 145.354,00 SIT se nanaša na reprezentančna darila, nabavljena ob 210. letnici rudarjenja na Senovem, ki niso bila podarjena (3 kosi steklena piramida, 1 kos reliefna rudarska svetilka in 13 kosov knjig: »Rudniki in premogovniki v Sloveniji«)

KAPITAL

Izraža lastninsko financiranje družbe z denarjem ali drugimi sredstvi.

VPOKLICANI KAPITAL

OSNOVNI KAPITAL

Osnovni kapital je vpisan v sodni register v višini 105.660.487,92 SIT.

KAPITALSKE REZERVE

Na podlagi določb ZGD-1 je med kapitalskimi rezervami izkazan znesek odpravljenega splošne prevrednotovalnega popravka kapitala - 105.030.338,67 SIT, ki se je v prejšnjih letih izkazoval kot posebna samostojna kategorija v okviru kapitala.




REZERVE IZ DOBIČKA

ZAKONSKE REZERVE

Zakonske rezerve so bile oblikovane na podlagi 60.člena ZGD že po stanju 31.12.2002 v višini 10% osnovnega kapitala na dan 31.12.2002. V letu 2003 se je osnovni kapital družbe zaradi novega vložka Republike Slovenije povečal, rezerve pa so ostale nespremenjene do vključno 31.12.2006 v višini 9.074.800,00 SIT in predstavljajo 8,6% osnovnega kapitala.


PRENESENI ČISTI DOBIČEK

V otvoritvenem stanju 1.1.2006 je bil izkazan v znesku 488.487.015,53 SIT. V skladu z 9.točko uvoda SRS 2006 so bile v breme poslovnega izida po stanju na dan 1.1.2006 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v znesku 1.330.090,00 SIT. Upoštevajoč navedeno je stanje prenesenega čistega dobička 1.1.2006- 487.156.925,53 SIT.


ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

Družba je poslovno leto 2006 zaključila z dobičkom v znesku 17.856.294,86 SIT.

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Slovenski računovodski standardi 2006 so tudi na to področje prinesli kar nekaj sprememb. Prejšnji standard je namreč obravnaval samo dolgoročne rezervacije, sedanji pa obravnava tudi dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

V breme poslovnega izida smo ob prehodu iz SRS 2001 na SRS 2006 smo oblikovali rezervacije za dolgoročne zaslužke in sicer za jubilejne nagrade v znesku 1.330.090,00 SIT. V letu 2006 je bilo obračunanih 590.090,00 SIT, stanje rezervacij ob koncu leta 2006 pa je 740.000,00 SIT. Pri tej rezervaciji tveganje, da tovrstni izdatki ne bi nastali ne obstaja.

Pri pokojninah ne gre za pomembne zneske (le ena upokojitev do konca leta 2008, ko je predvideno prenehanje izvajanja dejavnosti Rudnika Senovo v zapiranju), zato se za oblikovanje rezervacij iz naslova pokojnin nismo odločili (upoštevajoč tudi pojasnilo 4 k uvodu v SRS-Slovenskega inštituta za revizijo).

Odpravnine zaposlenim bodo ob predvidenem zaključku vseh zapiralnih del in likvidaciji družbe pokrite iz državnega proračuna, zato jih v skladu s SRS 10.13 nismo oblikovali.

Med dolgoročne pasivne časovne razmejitve sodijo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju daljšem od leta dni pokrili predvidene odhodke. V okviru te postavke je izkazan del subvencije 99.737.289,57 SIT (državne podpore) pridobljen v letu 2006 za nakup opredmetenih osnovnih sredstev . Med letom se je iz rezervacij črpala amortizacija osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena s proračunsko subvencijo (3.946.446,12 SIT). Stanje državnih podpor ob koncu leta je 103.359.783,80 SIT. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami pa izkazujemo tudi odložene prihodke na podlagi odstopljenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje invalidov , zbranih od prejemkov zaposlenih invalidov, ki v našem podjetju presegajo predpisani kvoto zaposlenih invalidov po Zakonu o zaposlovanju o zaposlovanju in zaposlitveni rehabitalizaciji invalidov (Ur.l.RS 100/05) in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Plačila prispevkov smo bili oproščeni na podlagi izdanih odločb Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov št. N-06/0781 z dne 5.4.06 in N-06/1626 z dne 23.10.2006. Odstopljena sredstva zbrana v letu 2006 znašajo 5.613.336,56 SIT. V letu 2006 so bila porabljena za izobraževanje in sicer v skupnem znesku

1.192.174,20 SIT, ob nastanku stroškov za izobraževanje pa so bili odloženi prihodki preneseni v poslovni izid. Stanje zbranih oz. odstopljenih prispevkov ob koncu leta 2006 pa je 4.421.162,36 SIT.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

Na kontu 9890- dolgoročne poslovne obveznosti-Valvazorjeva knjižnica Krško je na dan bilance 31.12.2006 izkazano vlaganje Občine Krško v pritličje in desni del I. nadstropja upravne zgradbe Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. v znesku 17.856.294,86 SIT . Vlaganje se je izvajalo v skladu s Pogodbo št. 361-02-16/2002 O703 o prenosu nepremičnine v najem z investicijskim vložkom z dne 24.3.2005. V letu 2004 sta bila k pogodbi podpisana še dva aneksa. Vlada RS je soglasje k vlaganjem dala s sklepom sprejetim na seji 30.9.2004. Začetno stanje vlaganj 18.739.281,06 SIT je bilo med letom 2006 zmanjšano za 882.986,20 SIT ( najemnina za najeti prostor, ki ga uporablja knjižnica).


KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
Vrsta obveznostiStanje31.12.2005Stanje31.12.2006
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobavit.20.591.086,5240.068.297,57
Kratkoročne finančne obveznosti do bank45.000.000,000,00
Druge kratkoročne finanč. in poslov.obvez.29.916.063,9333.774.867,81
Skupaj:95.507.150,4573.843.165,38

Po stanju na dan 31.12.2006 so kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izkazane v znesku 73.843.165,38 SIT. Izkazujejo se kot odprte obveznosti do:

VrstaZnesek v SIT
Dobavitelji za osnovna sredstva
3.917.630,00
Dobavitelji za obratna sredstva
36.147.626,29
Obresti
3.041,28
Skupaj:
40.068.297,57

Obveznosti do dobaviteljev so se tekoče poravnavale, odprte so obveznosti obračunane za mesec november in december 2006 z rokom plačila v januarju in februarju 2007. Z najvišjim zneskom (13.274.114,00 SIT) je izkazana obveznost za gradbena dela »Urejanje Belskega potoka na območju Reštanja«


DRUGE KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

Po stanju na dan 31.12.2006 so druge kratkoročne poslovne obveznosti izkazane v znesku 33.774.867,81 SIT. Izkazujejo se kot odprte obveznosti do:
Vrsta
Znesek v SIT/31.12.2006
Obveznosti do zaposlencev
22.381.983,79
Obvez.do državnih in drugih institucij
10.349.909,53
Druge kratkoročne obveznosti
1.042.974,49
Skupaj:
33.774.867,81

Pojasnila:

Obveznosti do zaposlencev (delavcev) v znesku 22.381.983,79 SIT so odprte obveznosti obračunane za mesec december 2006 za: čiste plače, prispevke iz kosmatih plač, davek od plač in druge obveznosti do delavcev: malice, prevoz na delo in z dela, obveznost do delavca iz naslova neizplačane premije za dodatno pokojninsko invalidsko zavarovanje in obveznosti za odpravnine. Največja obveznost (6.244.596,08 SIT) je izkazana za odpravnine invalidom.

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij v znesku 10.349.909,53 SIT, so odprte obveznosti iz naslova obračunanih obveznosti za december 2006: obveznost za plačilo razlike med obračunanim in vstopnim DDV (1.151.201,00 SIT), delodajalčevi prispevki na plače (2.296.073,94 SIT), delodajalčevi prispevki –invalidi nad kvoto , prispevek delodajalca za dobo s povečanjem, prispevek za prostovoljno DPIZ , premije DPIZ , davek na plače (593.385,88 SIT), obveznosti v zvezi s pogodbenim delom , taksa za obremenjevanje vode, obveznost do Ministrstva za finance iz naslova vrnjene subvencije za prezaposlitev 4.360.830,30 SIT.

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v znesku 1.042.974,49 SIT, so obveznosti obračunane za december 2006 iz naslova odtegljajev iz plač, pogodbenega dela in sejnin članom nadzornega sveta.

ZABILANČNE OBVEZNOSTI

Zabilančne postavke so izkazane na strani sredstev in obveznosti. V njih so evidentirane prejete menice in akceptni nalogi ter dolžniki- delodajalci, ki so prezaposlili delavce in za izpolnitev svoje obveznosti (zaposlitev za 4 leta) izročili vrednostni papir v višini prejete subvencije.

Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. je tožena stranka v več sodnih postopkih, katerih izidov ni mogoče predvideti. V zvezi z naštetim v računovodskih izkazih družbe niso bile vzpostavljene rezervacije za kritje kakršnih koli obveznosti, ki bi lahko nastale iz tega.

Možne obveznosti, ki jih razkrivamo v nadaljevanju so izkazane izvenbilančno.

Pojasnila:

V spodaj navedenih odprtih zadevah nas kot toženo stranko zastopajo odvetniki: Primož Cegnar , Dušan Dornik in Drago Šribar.

Omeniti velja, da je zaradi uporabe pravnih sredstev, tako tožnika kot tudi toženca, zelo težko napovedati izide, prav tako pa tudi stroške v zvezi s tem.

TOŽNIK - ZADEVA
ZNESEK v SIT
OPOMBA
Gospodarski spor

Bonpet d.o.o.- gospodar. spor

( Odvetnik: Primož Cegnar)

VIII Pg 273/2001

788.661.000,00 Izdana je bila vmesna sodba za omenjeni znesek, nanjo je odv. P. Cegnar vložil pritožbo (leta 2004). Višje sodišče v Ljubljani je 24.5. 2006 izdalo sodbo s katero je naši pritožbi ugodilo in družbi Bonpet naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 1,27 mio SIT. Bonpet je vložil revizijo postopka. Dne 19.10.2006 smo po odvetniku vložili odgovor na revizijo. Glede na odločbo ustavnega sodišča, da obresti ne smejo presegati glavnice , je v celotni tožbi je sporen zlasti znesek (preko 800 mio SIT z zamudnimi obrestmi). Glavnica je bila namreč nekaj več kot 20 mio SIT.
Zemljiško knjižne zadeve:

14 zadev v k.o. Curnovec in k.o. Dečno selo, ki niso evidentirane v evidenci zemljišč Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o.

(Odvetnik: Dušan Dornik)

10 bivših prodajalcev od katerih je Rudnik Senovo na območju Globokega kupil zemljišče v letih 1984 in v 1985 je podpisalo zemljiškoknjižna dovolila in je pripravljeno z nami sodelovati pri vpisu teh parcel v ZK.

4. prodajalci podpis ZK dovolil odklanjajo, proti njim bo rudnik vložil tožbo.

Delovno-pravne zadeve:

-Černelič EdvinPd 184/2001 izvensodna poravnava in plačilo razlike plač (Dornik)

- Kozole Jože-Pd 232/2002 razveljavitev izvensodne poravnave in plačila razlike plač (Odvetnik: Dušan Dornik)

-Sajevec Anton-Pd 253/2002 razveljavitev izvensodne poravnave in plačila razlike plač (Odvetnik: Dušan Dornik)

- Kink Jože-Pd109/2000

(Odvetnik: Drago Šribar)

- Nerešene delovno-pravdne

zadeve po tožbah zaradi razveljavitve izvensodne poravnave in plačila razlike plač tožnikov: 64 tožnikov

(Odvetnik: Dušan Dornik)

Ostalo: Ciglar Franc in Ana - odškodnina zaradi posledic rudarjenja (Odvetnik: Dušan Dornik)

Tožeča stranka mora Rudniku Senovo v zapiranju povrniti stroške postopka. Tožeča stranka zahtevala revizijo.

Zadeva ni izvenbilančno evidentirana, saj tožniki pri razveljavitvah izvensodnih poravnav s tožbami niso uspeli /judikat sodišča/

Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo s stroškovno posledico. Vložena pritožba , zadeva v reševanju pri Višjem delovnem sodišču v Ljubljani.Zadeva ni izvenbilančno evidentirana, saj tožniki pri razveljavitvah izvensodnih poravnav s tožbami niso uspeli /judikat sodišča/

Odškodnina za poškodbo. V postopku tožena tudi Zavarovalnica Triglav in Rudnik Trbovlje Hrastnik. Sodišče 2.stopnje zavrnila tožbeni zahtevek v celoti. Zavrnjena renta, čaka se postopek zaključen

Po izvensodnih poravnavah je vseh 64 tožnikov prejelo odškodnino iz naslova premalo izplačanih plač v obdobju 90/91. Tožniki so vložili tožbe za razveljavitev izvensodnih poravnav, vendar s tožbami nismo uspeli. V postopkih bo izid sodbe takšen, da bodo morali Rudniku Senovo povrniti vse pravdne stroške postopkov.

Zadeva v postopku, nerešeni odkupi zemljišča, nedorečena višina odškodnine.

Predlagan predlog poravnave.

-Okrožno državno tožilstvo v

Ljubljani – Gospodarski prestopek po Zakonu o prometu eksplozivnih snovi (tožba tudi proti ostalim Rudnikom (Odvetnik: Drago Šribar)

SKUPAJ:

823.683.544,60

Opravljena je bila ena glavna obravnava, ki je bila preložena za nedoločen čas.



5. RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

5.1. Pojasnila k izkazu poslovnega izida

PRIHODKI

Prihodke razčlenjujemo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni in finančni prihodki so redni prihodki.
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanega materiala, storitev (najemnin in drugih storitev). Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah. Prihodki od prodaje izločenih osnovnih sredstev imajo podlago v cenitvah premičnin in nepremičnin.
Drugi poslovni prihodki so subvencije iz republiškega proračuna v okviru programa zapiranja rudnikov rjavega premoga (proračunska postavka 8195). Med drugimi poslovnimi prihodki se izkazujejo tudi prihodki od odprave rezervacij in prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki smo jih naredili za svoje potrebe in jih usredstvili med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja, ki se pojavljajo v zvezi z naložbami pa tudi v zvezi s poslovnimi terjatvami (prejete dividende, bančne obresti, pozitivne tečajne razlike, izterjane odpisane terjatve). Finančni prihodki so se pripoznali že ob nastanku, saj dvoma glede plačljivosti ni bilo.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in drugi prihodki ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid. Izredni prihodki se pripoznajo v dejansko nastalih zneskih, ko so izpolnjeni pogoji zanje.

ODHODKI

Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki.
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko so storitve opravljene. Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje. Pojavljajo se v zvezi s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev.
Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Po stanju na dan 31.12.2006 smo obračunali le finančne odhodke za obresti, negativne tečajne razlike in druge finančne odhodke.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.

V zvezi z razkritjem stroškov po funkcionalnih skupinah pojasnjujemo, da zaradi narave dejavnosti, ki jo izvajamo, nimamo stroškov proizvedenih količin in stroškov prodanega blaga. Stroški prodajanja in splošnih dejavnosti pa so vsi ostali obračunani stroški.

Odhodkov za odloženi davek ne oblikujemo zaradi nebistvenosti.


5.2. Podrobnejša razkritja postavk izkaza poslovnega izida

PRIHODKI V LETU 2006

K uvodnim pojasnilom o vrstah prihodkov (poslovni,, finančni in drugi) v tem delu podrobneje razkrivamo posamezne vrste obračunanih prihodkov:


Za lastnika pa je pomembnejši podatek o denarnih prejemkih od prodaje storitev, odpadnega materiala, poslovno nepotrebnih sredstev, obresti, dividend in drugo, ki ob proračunskih sredstvih predstavljajo dodatni vir za izvajanje programa zapiranja Rudnika Senovo.

Pregled denarnih prejemkov:


Pojasnila:

PRIHODKI OD PRODAJE STORITEV IN PRIHODKI OD NAJEMNIN

Obračunani so v zvezi z:

-oddajo poslovnega prostora »Zgradba remontne delavnice Ravne« v najem družbi Metalna d.o.o. Senovo, zaračunanih obratovalnih stroškov (električne energije) najemniku prostora ter zaračunane souporabe opreme v najetem prostoru (konto 7601 in delno konto 7602);

-oddajo poslovnih prostorov v pritličju upravne zgradbe Rudnika Senovo v zapiranju v najem: Valvazorjevi knjižnici Krško in Zavodu za gozdove RS-Območna enota Brežice) in v kleti Planinskemu društvu Senovo (konto 7602);

-prodajo razpisne dokumentacije za »izdelava zračilne proge na k.274« (konto 7601);

-zaračunano nadomestilo za mestno zemljišče Društvu upokojencev Senovo in družbi Kostak d.d. Krško. Obe pravni osebi sta zemljišči kupili že v letu 2005, vendar so bila prodana zemljišča še vedno upoštevana v odločbi, ki jo je za plačilo mestnega zemljišča prejel Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. (konto 7601);

-prodajo odpadnega jekla, lesa iz lastnega gozda, načrpane pitne vode (konto 7620).

Vsi obračunani prihodki v skupnem znesku 19.631.514,38 SIT so tudi denarni prejemki upoštevani kot lastna sredstva za izvajanje programa zapiranja Rudnika Senovo.

USREDSTVENE LASTNE STORITVE

Usredstvene lastne storitve so storitve, ki smo jih opravili sami in jih nato zajeli med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Dela v lastni režiji so se izvajala na sledečih aktivnostih:

Šifra aktivnosti-opis
Znesek v SIT
12040 –Predelava bunkerja rovnega premoga v rezervoar pitne vode na koti 272
1.103.940,44
12042 – Izdelava zračilne proge na koti 274
26.766.584,19
15071- Upravna stavba stanovanjski del (podstrešje)
212.317,09
Skupaj:
28.082.841,82

Stroški storitev, materiala in stroški dela so bili preko konta 7900 - prihodki iz dela v lastni režiji usredstveni oz. se je za njihovo vrednost povečala vrednost nepremičnin v gradnji oz. izdelavi-jamska gradbena dela –konto 02710 in vrednost nepremičnin v gradnji oz. izdelavi-zunanja gradbena dela-konto 02700.

Prihodki od dela v lastni režiji ne predstavljajo denarnega prejemka in niso upoštevani kot lastni vir za izvajanje programa zapiranja .

SUBVENCIJE IN DRUGI PRIHODKI POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI

-subvencije so prihodki evidentirani na osnovi zahtevkov za financiranje iz proračuna Republike Slovenije. Za izvajanje programa zapiranja je bilo v letu 2006 izstavljenih 10 zahtevkov po sklenjeni Pogodbi o financiranju programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. za leto 2006 št. Senovo-06-8195 in Dodatku št.1 k omenjeni pogodbi. Skupna pogodbena vrednost subvencij je znašala 642.000.000,00 SIT. Obračunani prihodki iz proračunskih sredstev (542.262.710,43 SIT) so v skladu s SRS 1.10. zmanjšani za znesek nabavljenih opredmetenih osnovnih sredstev (99.737.289,57 SIT brez odkupa zemljišča), ki je kot državna podpora za nakup osnovnih sredstev izkazana med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. Le-te so se mesečno zmanjševale za znesek amortizacije nabavljenih OS (3.946.446,12 SIT), ki pa je hkrati povečeval prihodek- prihodki od odprave rezervacij.

Prihodki od odprave rezervacij ne predstavljajo denarnega prejemka in niso upoštevani kot lastni vir za izvajanje programa zapiranja .

-prihodki od odprave rezervacij-prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje invalidov nad kvoto so izkazani v zvezi s porabo omenjenih prispevkov zbranih na kontih dolgoročnih časovnih razmejitev. Kot odstopljena sredstva so bili prispevki porabljeni za izobraževanje zaposlenih (1.192.174,20 SIT) Stroški izobraževanja so bili ob nastanku črpani iz rezervacij in izkazani v prihodki od odprave rezervacij.

-prihodki –nagrada za zaposlovanje invalidov-prihodki predstavljajo denarne prejemke nakazane iz Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Po izdani odločbi št. N-06/0781 z dne 5.4.2006 smo bili od februarja do julija 2006 za 8 invalidov mesečno upravičeni do nagrade , po izdani odločbi št. N-06/1626 z dne 23.10.2006 pa za ponovnih 6 mesecev in to od 1.8.2006 do vključno januarja 2007 s tem, da za 4 mesece za 8 invalidov in 2 meseca za 6 invalidov). Skupaj nakazana nagrada za preseganje kvote zaposlenih invalidov znaša v letu 2006 1.777.209,60 SIT.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

-prevrednotovalni poslovni prihodki so dobički od prodaje premičnega in opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišča in opreme) ter prihodki iz naslova odprave oslabitev. Za lažje razumevanje obračunane prihodke na kontu 7690 pojasnjujemo na spodnji tabeli:

Pojasnila:

*1 ob izločitvah dveh mobilnih aparatov v septembru 2003 (pokvarjena in neuporabna) , treh verižnih dvigal ob inventuri 2003 ter enega mobilnega aparata ob koncu leta 2005 (prav tako pokvarjeno in neuporabno) ni bila upoštevana njihova oslabitev v letu 2002 (oslabljene nabavne vrednost: 177.764,76 SIT – oslabljeni popravki vrednosti 122.761,76 SIT=55.003,00)

*2 V zvezi z neodplačnim prenosom zemljišč v javno dobro (podpis pogodbe z Občino Krško se je na podlagi obvestilo GU RS ugotovilo, da je parcelna številka 470/6 nastala iz parcelnih številk 470/2 in 470/4, katerih zemljišče je bilo v oktobru 2004 oslabljeno. Znesek 20.122,96 SIT se torej nanaša na odpravo oslabitve zaradi izločitve.

-prodaja poslovno nepotrebne opreme (stroj za krivljenje pločevine). Stroj ob izločitvi ni imel več sedanje vrednosti , obračunan prihodek v znesku 291.667,00 SIT je enak denarnemu prejemku za prodani stroj.

-Prihodek od prodaje zemljišč: 5.199.814,92 SIT. Prodaja zemljišča v k.o. Senovo je bila realizirana na osnovi sklenjene prodajne pogodbe 1390/06 z dne 28.12.2006 , v k.o. Dovško pa na osnovi prodajne pogodbe št. 1284/06 z dne 29.11.2006. Zemljišče po obeh pogodbah je bilo prodano s soglasjem nadzornega sveta družbe. V prvem primeru je šlo za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je bil v skladu z ZDDV obračunan 20% davek na dodano vrednost, zemljišče v Dovškem pa je predstavljajo nezazidljivo površino in smo bili kot prodajalec po izdani odločbi DURS zavezani k plačilu davka na promet nepremičnin. Obveznost plačila le-tega pa je po pogodbi prevzel kupec. Oba kupca sta lastništvo že tudi zemljiško knjižno uredila.

V zvezi s prodajo zemljišča po pogodbi 1284/06 -par.št. 454/11-307m2 v Dovškem razkrivamo, da je bilo zemljišče iz evidence izknjiženo že v letu 2005 in sicer kot del zemljišča na osnovi uskladitvene pogodbe z družbo RUDAR d.o.o. Senovo. Pri prodaji omenjene parcele pa se je ugotovilo, da je bila parcela razdeljena na tri 454/11 (307 m2, 454/21 (188 m2 ) in 454/22 (27 m2 ) in da je bila le parcela št. 454/11 predmet prenosa. Navedeno je bilo zapisano tudi v Aneksu št.1 k uskladitveni pogodbi z dne 28.11.2006. V poslovnih knjigah omenjena parcela ni bila ponovno vknjižena in ob prodaji ni bila ponovno razknjižena oz. pri obračunu prihodka navedeno ni bilo upoštevano.

Denarni prejemek v zvezi s prodajo zemljišč znaša 5.545.290,00 SIT.

FINANČNI PRIHODKI

Finančni prihodki so izkazani v skupnem znesku 3.956287,08 SIT. Obračunani so v zvezi :

- s terjatvijo do Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana iz naslova delnic v skladu s Pogodbo o prenosu delnic Zavarovalnice Triglav d.d..- dividenda v znesku 52.509,40 SIT;

- iz naslova plačila obveznosti za električno energijo hrvaškemu distributerju HEP Pula (počitniški dom v Vrsarju)-pozitivne tečajne razlike -43,47 SIT;

-iz naslova parskih izravnav med obračunanimi in plačanimi zneski -25,63 SIT;

- z bančnimi obrestmi na sredstva transakcijskega računa – 4.935,08 SIT in obresti od vezanih sredstev v znesku 1.287.506,86 SIT na osnovi pogodbe o medsebojnem sodelovanju s SKB Banko d.d. Ljubljana.

-iz naslova odpisanih terjatev v znesku 2.611.266,64 SIT- prihodek se nanaša na nakazila družbe ALEA d.o.o. Senovo. Terjatve so bile že po stanju na dan 31.12.2003 popravljene in iz naslova terjatev za najemnino, zaradi izredno slabega likvidnostnega stanja družbe ALEA, prejemkov nismo več pričakovali. Vendar je družba vsa ta leta, sicer z nakazili v minimalnih zneskih, počasi zapirala svojo terjatev. V letu 2006 je nakazala zgoraj navedeni znesek, pri čemer je bilo v samo v decembru plačanih 2.500.000,00 SIT. S tem nakazilom je namreč bilo družbi ALEA od Rudnika Senovo dano zemljiško knjižno dovolilo za vpis lastništva za kupljeni objekt »glavno skladišče Rudnika Senovo« v oktobru 2004 .

Prihodki v skupnem znesku 3.956.261,75 SIT: 52.509,40 (dividenda), 43,47 (pozitivne tečajne razlike), 1.292.441,94 (obresti) in 2.611.266,64 (odpisane terjatve) predstavljajo denarni prejemek.

DRUGI PRIHODKI

-obresti DURS v znesku 7.620.933,50 SIT so izkazane v zvezi z nakazilom Davčne uprave RS na podlagi odločbe DURS št. DT-4291-102/2006-1 (03013-00) z dne 17.02.2006. Na podlagi odločbe DURS-a Brežice, šifra 48000-192/03-1-03-94/94 z dne 7.10.2003 smo od odmerjenih davčnih obveznosti (prispevki za PIZ, prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, prispevki za zaposlovanje, prispevki za starševsko varstvo in akontacija dohodnine) plačali zamudne obresti za čas od poteka predpisanega roka za plačilo le-teh do izvršljivosti navedene odločbe. Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23.9.2004 smo plačali zamudne obresti, ki jih nismo bili dolžni plačati, zato nam jih Davčna uprava 21.3.2006 tudi vrnila. V okviru teh prihodkov je knjižena tudi parska izravnava 1,80 SIT.

-prihodek iz naslova drugih neobičajnih postavk (2.635.420,73 SIT) se nanaša na vrnjene pravdne stroške v tožbenih zahtevkih »za razveljavitev izvensodnih poravnav in plačilo dejanskih razlik v plačah v obdobju 1.9.1990 do 1.1.1993«. Na podlagi izdanih sodb s katerimi so bili razveljavljeni tožbeni zahtevki, so bile tožeče stranke (delavci) dolžni povrniti Rudniku Senovo celotne stroške postopka z zakonitimi obrestmi tekočimi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila , v 8 dneh pod izvršbo.

-drugi neobičajni prihodki – vračilo DDV -544.741,00 SIT, prihodek je izkazan v zvezi s popravkom obračunanega davka na dodano vrednost na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 9.3.2006 o zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom INOP Krško d.o.o.

Prihodki v skupnem znesku 10.658.482,03 (obresti DURS, prihodek iz neobičajnih postavk in znesek 402.126 (razlika me vstopnim DDV za 10/06 in izstopnim DDV za 10/06 vključno s popravkom 544.741,00) predstavljajo denarne prejemke.

ODHODKI V LETU 2006

V prvem delu poročila »Poslovno poročilo- Poročilo o namenski porabi proračunskih sredstev in opravljenem delu za obdobje januar-december 2006« so odhodki prikazani v primerjavi s planiranimi postavkami in način, ki ustreza Ministrstvu za gospodarstvo . V tem delu pa so odhodki razkriti oz. pojasnjeni po posameznih stroškovnih mestih (podprogramih programa zapiranja), katerih skupni rezultat je poslovni izid družbe.

Pojasnila:

- stroški porabljenega materiala (38.126.727,29 SIT) – v Poslovnem poročilu so prikazani v zvezi z delom »lastne režije« Najvišji strošek je izkazan pri pomožnem materialu 20.593.627,00 SIT, v letu 2006 je bilo za izvajanje likvidacijskih del porabljenega ogromno gradbenega materiala (cement, mivka, pesek, betonski zidaki). Pri stroških sledijo nadomestni deli za opremo 6.764.527,00 SIT- rezervni deli za lokomotivo Scharf, deli za naglavne svetilke in rezervni deli za flygt črpalko.

-stroški storitev (61.579.172,63 SIT) so v Poslovnem poročilu prikazani najprej v okviru dela »lastne režije« z zneskom 12.631. 802,00 SIT (transportne storitve, tekoče vzdrževanje, najemnine, povračila stroškov zaposlenim, zdravstvene in druge storitve). Del stroškov drugih storitev pa je tabelarično posebej prikazan: dela pri izdelavi betonskih čepov na kotah: 45, 52, 102 in 103 v znesku 25.335.609,00 SIT, storitve dveh zunanjih izvajalcev (Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Minerva Žalec) pri predelavi bunkerja v vodni zbiralnik v znesku 537.632,00 SIT (aktivnost 12040) ter storitve zunanjega izvajalca pri izdelavi zračilne proge na koti 274 (aktivnost 12042) v znesku 23.074.129,00 SIT. Vrednost opravljenih del na aktivnosti 12040 in 12042 sta ob zaključku septembra 2006 preko »prihodkov od usredstvenih lastnih storitev-konto 7900 povečala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev družbe.

Za izdelavo betonskih čepov na aktivnostih 12010,12016,12020,12035 (kote 45, 52, 102 in 103 ) nismo imeli dovolj strokovno usposobljenih ljudi, zato je bilo potrebno poiskati tudi zunanjega izvajalca. Storitve so bile najprej pokrite z naročilnici kasneje je bilo opravljeno javno naročilo v skladu s 125 čl. ZJN (Url.l.RS 36/2004) in Navodili za oddajo naročil male vrednosti Rudnika Senovo v zapiranju. Za izvedbo rudarsko gradbenih del je bil kot najugodnejši ponudnik izbran RGP d.o.o. Velenje (Pogodba št. P11/2006 in Aneks št.1 k Pogodbi št. P11/2006). Družba je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana tudi za izdelavo zračilne proge na koti 274 (Pogodba št. P10/2006 in Aneks št.1 k pogodbi št.P10/2006.

-stroški dela (250.564.170,65 SIT) so plače in nadomestila plač (172.724.130,25) delavcev razporejenih na delo na sledečih aktivnostih: 12010,12011,12012,12014,12016,12017,12020,12035,12040,12042,12051 in 12052. Skupno je bilo v letu 2006 opravljenih 57.764 ur oz. 7.220,5 delavnikov. Stroški dela so tudi stroški pokojninskih zavarovanj (25.202.513,10), ki predstavljajo plačilo delodajalca za pokojninsko invalidsko zavarovanje delavcev in sicer: za obvezno PIZ (8,85% ), obvezno dodatno pokojninsko invalidsko zavarovanje in prispevek za dobo s povečanjem. V skupino stroškov dela štejemo tudi stroške drugih zavarovanj (12.598.351,54) ki ji delodajalec plačuje v obliki prispevkov, v skupino drugih stroškov dela (40.039.175,76) pa stroške prostovoljnega dodatnega PIZ, prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, stroške regresa, jubilejnih nagrad in davka na plače. Posebna oblika stimulacije, ki jo v skladu z 217. členom KP Rudnika Senovo v zapiranju prejmejo delavci ob rudarskem prazniku »3. julij« in ob novem letu je evidentiran med plačami.

-drugi poslovni odhodki (92.228,00 SIT)-obračunana je članarina plačana za našega delavca Društvu tehničnih vodij, Ljubljana v znesku 11.000,00 SIT. Strošek ni bil v interesu družbe, zato je bil delavcu pri plači za september 2006 obračunan kot boniteta. Drugi poslovni odhodki so tudi stroški plačanega prispevka za RTV, stroški cestnin, stroški cestnega sklada v skupnem znesku 81.228,00 SIT.


Pojasnila:

V Poslovnem načrtu je v poglavju »Projektna dokumentacija« zapisana realizacija tega dela planiranih aktivnosti poslovnega načrta za leto 2006.

Računovodsko gledano pa izdelava dokumentacije predstavlja storitev, evidentirano kot »drugi strošek storitev« v znesku 8.743.621,12 SIT.

Pojasnila:

Aktivnosti, ki so se v letu 2006 izvajale na kadrovskem področju so predočene v Poslovnem poročilu.

Izdatki programa, ki znašajo 28.166.386,40 SIT so obračunani kot:

- stroški storitev (631.790,18 SIT) Storitve so evidentirane na stroškovnem nosilcu 17007 in se nanašajo na stroške izobraževanja v zvezi s prezaposlitvijo- 574.283,00 SIT (šolnine in potni stroški v zvezi s šolanjem dveh delavcev) ter na stroške šolanja, ki niso v interesu družbe- 57.507,18 SIT in so obračunani kot boniteta.

- stroški dela (27.534.596,22 SIT)- Stroški dela so evidentirani na stroškovnih nosilcih 17001,17004 in so obračunane plače in nadomestila plač - 16.211.917,91 SIT delavcev na čakanju . Stroški dela so tudi stroški pokojninskih zavarovanj , (1.457.403,22 SIT), ki predstavljajo plačilo delodajalca za obvezno pokojninsko invalidsko zavarovanje delavcev (8.85%) in 15,5% prispevek od razlike do minimalne plače. V skupino stroškov dela štejemo tudi stroške drugih zavarovanj -1.182.969,54 SIT, ki ji delodajalec plačuje v obliki prispevkov, v skupino drugih stroškov dela -8.682.305,55 SIT pa odpravnine tehnološkim viškom (3. invalidi na čakanju) stroške prostovoljnega dodatnega PIZ, stroške regresa, davka na plače. Posebna oblika stimulacije, ki jo v skladu z 217. členom KP Rudnika Senovo v zapiranju prejmejo delavci ob rudarskem prazniku »3. julij« in ob novem letu je evidentirana med plačami.

Pojasnila:

V Poslovnem poročilu so prikazani obračunani odhodki v znesku 161.946.885,00 SIT (amortizacija v znesku 21.092.723,20 ni upoštevana). Vključeni so tudi odhodki, ki so sicer v nadaljevanju tega sestavka evidentirani pri stroškovnem mestu »Sanacija površine« v skupnem znesku 37.791.071,00 in sicer v okviru stroškov:

- stroški storitev: 1.154879,50 SIT (5.262,40 +1.149.617,10)

- drugi poslovni odhodki: 2.964.134,50 SIT (270.000,00+22.800,00+2.671334,50)

- drugi odhodki: 33.672.057,00 SIT (422.057,00+33.250.000,00)

Upoštevajo zapisano so odhodki prikazani v poslovnem poročilu enaki odhodkom vključenim v izkaz poslovnega izida za leto 2006 (161.946.885 -37.791.071 = 124.155.814) z malenkostno razliko zaradi zaokroževanja podatkov v poslovnem poročilu.

-stroški porabljenega materiala (62.047.036,59 SIT)- so stroški energije in drugega materiala. Večji del stroška energije predstavlja električna energija (61.399.062,10) manjši del predstavlja porabo pogonskega goriva (274.443,93). Del stroška električne energije v znesku 4.756.400,00 SIT je bil zaračunan najemniku delavnice. Drugi stroški materiala 373.530,56 SIT so stroški strokovne literature in pisarniškega materiala.

- drugi stroški storitev (47.404.389,82 SIT): V najvišjem znesku so izkazane intelektualne storitve (konto 4160 -20.495.610,48 SIT): odvetniške in notarske storitve (1.999.335,52 SIT), projektanski nadzor nad deli v jami (2.026.024,00 SIT), revizijske storitve-revidiranje letnega poročila (1.480.748,96 SIT), izdelava »Novelacije programa zapiranja«, svetovanje in sodelovanje na področju zemljiškoknjižne problematike in izvajanje posameznih aktivnosti v zvezi z navedenim (7.189.830,61 SIT), izdelava cenitvenih poročil, izdelava idejne zasnove ureditve okolice upravne stavbe ter načrta komunalne ureditve okolice upravne stavbe in druge manjše storitve (7.799.671,39 SIT).

V letu 2006 je z visok tudi strošek reprezentance (konto 4170-2.274.101,04 SIT- skoraj 50% stroška je nastalo v zvezi z organizacijo proslave za 210 obletnico rudarjenja na Senovem).

Po višini sledijo stroški drugih storitev-ostalo (konto 41932 - 9.323.850,05 SIT): storitve povezane z organizacijo proslave ob 210 obletnici rudarjenja na Senovem (2.036.651,02 SIT) ter storitve upravnika za ogrevanje v upravni stavbi (RUDAR d.o.o.), analize jamskega zraka s poročili o ustreznosti (Regionalni tehnološki center Zasavje d.o.o.),storitve študentskega servisa, vzdrževanje računalniške opreme (Kin informatika d.o.o.), varovanje objektov (Agencija za varnost d.o.o.), urejanje okolja (Vipso d.o.o.), skupaj v znesku 7.287.199,03 SIT.

Storitve fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, so izkazane v višini 6.949.007,15 SIT: storitve reševalnega moštva (2.334.760,16 SIT), pogodbeno delo ostalih zunanjih izvajalcev (2.598.033,08 SIT), sejnine članom nadzornega sveta skupaj s potnimi stroški in izobraževanjem – 2.016.213,91 SIT.

- odpisi vrednosti (21.092.723,20 SIT) so nedenarni poslovni odhodki, zato jih v poslovnem poročilu tudi ne najdemo. Amortizacija (20.500.685,01) je obračunana za neopredmetena sredstva, zgradbe (razen naložbene), objekte in opremo vodnega gospodarstva, ostalo opremo in nadomestne dele. Prevrednotovalni poslovni odhodki (592.038,19 SIT) so obračunani v zvezi izločitvijo neuporabnih mobilnih aparatov (34.589,68) in v zvezi z izločitvijo zemljišča ob prenosu v javno dobro Občini Krško (sedanja vrednost zemljišč - 592.038,19).

- finančni odhodki (2.472.878,86 SIT) so odhodki iz finančnih obveznosti (81.830,12)-obresti iz bančnih posojil in odhodki iz poslovnih obveznosti (2.391.048,74)- obračunane zamudne obresti: od obveznosti za mestno zemljišče, od plače in regresa delavca izplačanega na podlagi sodne izvršbe Pd 100/2002 (1.720.691,00 SIT) negativne tečajne razlike za uvožen material, obresti iz obveznosti do dobaviteljev. V okviru teh odhodkov je evidentiran tudi odpis obresti do dveh družb (ALEA d.o.o. Senovo in IGM Sava Krško) v skupnem znesku 632.611,80 SIT. Odpis obresti je bil evidentiran na osnovi sklepov nadzornega sveta in direktorja družbe.

- drugi odhodki (4.955.468,30 SIT): Znesek amortizacije naložbenih nepremičnin -1.313.239,08 SIT in odhodke iz preteklih let-izplačane plače skupaj z dajatvami delavcu na podlagi sodnega sklepa (2.952.228,45 SIT) ter odhodke iz preteklih let-delovne prejemke delavcu na podlagi izvensodne poravnave (690.000,00 SIT).

Prikaz vseh po stroškovnih mestih obračunanih odhodkov:

POSLOVNI IZID V LETU 2006

CELOTNI DOBIČEK

Celotni dobiček obračunskega obdobja znaša 17.151.169,30 SIT.

Če bi se opravilo splošno prevrednotenje kapitala bi znašal celotni poslovni izid pred obdavčitvijo:

- po preračunu na podlagi rasti tečaja evra (0,03%) 16.939.092,53 SIT;

- po preračunu na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin (2,8%) - 2.642.662,16 SIT (izguba)

DAVEK IZ DOBIČKA

Zaradi olajšav davčna osnova za davek ni izkazana:

Prihodki ugotovljeni po SRS
617.216.888
Zmanjšanje prihodkov na raven davčno priznanih
7.620.935
Davčno priznani prihodki
609.595.953
Odhodki ugotovljeni po SRS
600.065.719
Zmanjšanje odhodkov na raven davčno priznanih
14.054.201
Davčno priznani odhodki
586.011.518
Davčna osnova
23.584.435
Zmanjšanje davčne osnove za olajšave
23.584.435
Obveznost za davek od dobička
0


Največji vpliv na davčno osnovo sta imeli: olajšava za zaposlovanje invalidov (19.798.961 SIT) in olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (2.697.046 SIT).



ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA


Glede na to, da obveznost za davek od dobička ni izkazana znaša čisti dobiček 17.151.169,30 SIT. V skladu s 230. členom ZGD-1 je poslovodstvo čisti dobiček usmerilo v bilančni dobiček kar pojasnjuje spodnja tabela (504.308.094,83 SIT):


6. DRUGA RAZKRITJA

6.1. Podatki o skupinah oseb

Družba do članov uprave zaposlenih po individualnih pogodbah in do članov nadzornega sveta, po stanju na dan 31.12.2006 ne izkazuje odprtih terjatev in obveznosti.

PREJEMKI ČLANOV UPRAVE

Člani uprave zaposleni po individualnih pogodbah so v obdobju januar-december 2005 za opravljanje nalog prejeli prejemke v skupnem znesku bruto 52.429.341,20 SIT in sicer:

Vrsta prejemkaZnesek v SIT
Plača
50.658.766,20
Regres
985.575,00
Drugi prejemki (dan rudarjev, novo leto)
785.000,00

Skupaj prejemki:
52.429341,20

PREJEMKI ČLANOV NADZORNEGA SVETA


Člani nadzornega sveta so za opravljanje svoje funkcije prejeli sejnine v skupnem znesku bruto 1.174.329,00 SIT, potne stroške v znesku 73.787,88 SIT, plačano pa jim je bilo tudi izobraževanje v znesku 697.637,29 SIT..

DRUGA RAZKRITJA

Dogodki po datumu bilance

Po dnevu bilance stanja na dan 31.12.2006 ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na izkazano stanje v poročilu.


7. KAZALNIKI







POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH ZA LETO 2006






Zadnja sprememba: 02/19/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov