Vsebina:

		Stran
I.	SKLEPI NADZORNEGA SVETA	3
II.	POROČILO NADZORNEGA SVETA	5
1.	POSLOVNO POROČILO	8
	1.1. Predstavitev družbe	9
	1.2. Finančne informacije in kazalniki poslovanja	11
	1.3. Poročilo o izvajanju operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v RŽS v letu 2007	13
2.	BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2007	27
3.	IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 1.1. do 31.12. 2007	29
4.	IZKAZ DENARNIH TOKOV od 1.1. do 31.12.2007	30
5.	IZKAZ GIBANJA KAPITALA od 1.1. do 31.12. 2007	31
6.	POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM	34
	6.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov	34
	6.2. Računovodske usmeritve	34
	6.3. Pojasnila postavk v bilanci stanja	41
	6.4. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida	55
	6.5. Izkaz rezultata po dejavnostih	63
	6.6. Druga pomembna razkritja	64
	6.7. Računovodski kazalniki	65
7.	REVIZORJEVO POROČILO	69

Rudnik živega srebra Idrija
v zapiranju d.o.o.
N a d z o r n i s v e t

Številka:
Idrija, 21.04.2008

NadzornI svet Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., je na svoji 42. redni seji sklicani dne 16.04.2008 v zadevi Letno poročilo za leto 2007 s p r e j e l

S k l e p št. 3/2

S k l e p št. 3/3

Pomembnejše teme, ki so bile obravnavane na sejah v letu 2007:

- Nadzorni svet je obravnaval in potrdil »Letno poročilo za leto 2006« in »Poročilo pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih družbe za leto 2006«.
- Priprava poročila nadzornega sveta o delovanju v letu 2006.
- Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družbe v letu 2007. Na vsaki seji je obravnaval oceno izvajanja programa in oceno poslovanja.
- Nadzorni svet je ponovno obravnaval in sprejel dopolnjen »Program vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoring po končanih zapiralnih delih v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za obdobje 2008 –2012«
- Nadzorni svet je potrdil predloga »Komisije za oceno in sanacijo rudarske škode« o razdelitvi sredstev v višini 252.401,82 EUR. Sredstva so bila dodeljena vsem upravičencem.
- Na dopisni seji je nadzorni svet odločal o predlogu direktorja o najemu kratkoročnega kredita v višini 300.000,00 EUR za zagotavljanje likvidnosti družbe. Kredit je presegal znesek, do katerega lahko odloča direktor samostojno. O koriščenju kredita je direktor poročal nadzornemu svetu na redni seji.
- Nadzorni svet je sprejel kriterije za izplačilo odpravnin in nepovratnih sredstev za samozaposlitev.
- Na nadzornem svetu je bil sprejet Program prodaje počitniškega doma v Ankaranu.
- Na redni seji je nadzorni svet potrdil predlog Plana Rudnika živega srebra Idrija za leto 2008 in predlog spremembe Uredbe o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.
- Nadzorni svet je potrdil predlog prodaje parcel na območju bivše halde in predlog za brezplačen prenos parcel na območju čistilne naprave, Mejce in Barbar na Občino Idrija.
- Sklepi, sprejeti na nadzornem svetu, so bili realizirani.


3. Stališče nadzornega sveta do revizijskega poročila

Nadzornemu svetu je bilo skupaj z revidiranim letnim poročilom predstavljeno Revizijsko poročilo o revidiranju računovodskih izkazov za poslovno leto 2007. Revizijo je izvedla družba REVIZIJSKI CENTER d.o.o., Ulica Gradnikove brigade 4, Ljubljana. Nadzorni svet se je seznanil z revizorjevim poročilom in ugotovil, da je izdano mnenje brez pridržka.
Nadzorni svet nima pripomb na revizorjevo poročilo. Revizor je potrdil, da je računovodsko poročilo pripravljeno skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Na svoji redni seji dne 16. aprila 2008 je letno poročilo Rudnika živega srebra v zapiranju d.o.o. Idrija za leto 2007 sprejel v rokih, ki jih predpisuje ZGD-1, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva predložitve obeh poročil nadzornemu svetu.
Nadzorni svet je zavzel stališče, da se strinja s poročilom revizije, da so obravnavani računovodski izkazi s prilogami resnična in poštena slika finančnega stanja družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju, d.o.o.




Tanja Bakan Rožič
Predsednica nadzornega sveta

1.1. PREDSTAVITEV DRUŽBE

USTANOVITEV
Družba je vpisana v sodni register s sklepom SRG 95 / 00461 v Novi Gorici pod št. Vložka
1 / 00183 / 00 z dne 29.09.1995.
Kot ustanovitelj je vpisana Republika Slovenija. Družba je v sedanji obliki nastala z »Uredbo o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.«, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 01.06.1995 ( Ur.l. RS št. 32 / 95 ), (v nadaljevanju: »Uredba«).
Osnovni kapital družbe je bil ugotovljen z bilanco stanja na dan 31.12.1994 in znaša (prej 964.591.133,50 SIT) 4.025.167,00 EUR in je v tej višini tudi vpisan v sodni register.

FIRMA
Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o..

SEDEŽ DRUŽBE
Bazoviška 2, 5280 IDRIJA, SLOVENIJA.

DEJAVNOST DRUŽBE
Družba je registrirana za zelo širok spekter dejavnosti. Temeljna dejavnost družbe je izvajanje postopne, popolne in trajne ustavitve pridobivanja živosrebrne rude v rudniku, zapiranje jame in sanacija rudišč v skladu z Dolgoročnim programom postopnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija, ki ga je sprejela Vlada RS na seji dne 26.10.1995 in v skladu z Zakonom o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija (UL RS št. 37/87) ter dopolnitvijo tega zakona (UL RS 86/2004).

ORGANI UPRAVLJANJA DRUŽBE
Organi upravljanja družbe so:
Skupščina družbe
Nadzorni svet
Uprava

Skupščina družbe :
Vlogo skupščine družbe opravlja Vlada Republike Slovenije.
Pristojnosti skupščine so:
· sprejema letni operativni program zapiralnih del,
· sprejema bilanco stanja in izkaz poslovnega izida,
· sprejema statusne spremembe družbe,
· odloča o drugih zadevah, za katere tako določa Zakon o gospodarskih družbah ali »Uredba« Vlade RS.

Nadzorni svet :
Člani nadzornega sveta :
Bakan Rožič Tanja, univ.dipl.eoc. – predsednica od 28.04.2005 dalje
Poljanec Sebastjan – član od 15.10.2005
Režun Bojan, univ.dipl.ing.geol. – član od julija 2007 dalje
Dva člana nadzornega sveta imenuje Vlada Republike Slovenije, enega pa svet delavcev družbe. Nadzorni svet odloča o zadevah, ki so po zakonu v njegovi pristojnosti in sicer:

· opravlja nadzor nad poslovanjem družbe,
· imenuje in razrešuje direktorja,
· opravlja druge zadeve, za katere je njegova pristojnost določena z « Uredbo«.

Uprava :
Edini član uprave je mag. Marko Cigale, univ.dipl.ing.geol., direktor družbe. Direktor družbe je imenovan za štiri leta in je zadolžen za izvajanje poslovne politike družbe, zanjo podpisuje in jo zastopa brez omejitve.

POSLOVNO LETO
Poslovno leto je enako koledarskemu .

VELIKOST DRUŽBE
Družbo v smislu Zakona o gospodarskih družbah glede velikosti, razvrščamo med srednje družbe.

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DRUŽBI
Po stanju 31.12.2007 je v družbi zaposlenih 44 delavcev, od tega je 7 delavcev razvrščenih med invalide II. in III. kategorije. Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je znašalo 52,46.

MATIČNA ŠTEVILKA, ŠIFRA DEJAVNOSTI IN DAVČNA ŠTEVILKA
Družba ima :
Matično številko 5040817
Šifro dejavnosti 75 130 Urejanje, pospeševanje gospodarstva - do 31.12.2007
84 130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje - od
01.01.2008 dalje.
Davčno številko 71912029
Številko transakcijskega računa:
IBAN: SI56 0475 2000 0325 485 - Nova KBM d.d., Podružnica Idrija.

SPLOŠNI AKTI
V letu 1996 in 1997 so bili v skladu z določili 21. člena »Uredbe o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.« izdelani in sprejeti splošni akti :

· Pravilnik o notranji organizaciji družbe in sistemizaciji delovnih mest
· Pravilnik o delovnih razmerjih
· Pravilnik o plačah
· Pravilnik o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih
· Pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev
· Pravilnik o nagrajevanju članov jamske reševalne čete
· Pravilnik o varstvu obiskovalcev jamskega muzeja v RŽS
· Pravilnik o računovodenju (sprejet 03.11.2004 na NS s sklepom 6/1 – uporablja se ga od 01.01.2004 dalje)

· Pravilnik o varstvu pri podzemeljskih delih v RŽS
· Pravilnik o ravnanju z odpadki
· Pravilnik o varstvu zraka

Zakon o delovnih razmerjih je določil, da z 30.09.2003 prenehajo veljati določbe splošnih aktov delodajalca, ki urejajo vprašanja, ki se v skladu z ZDR dogovarjajo v kolektivnih pogodbah. Glede na dejstvo, da po programu preneha dejavnost družbe ko bodo končana zapiralna dela, smo se dogovorili s sindikatom o podaljšanju uporabe določil splošnih aktov. V 32. številki »Pravne prakse« z dne 18.09.2003 je izšlo tolmačenje, da je tak dogovor pravno korekten.

POSLOVNE KNJIGE IN ANALITIČNE EVIDENCE
Poslovne knjige vodi družba računalniško po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Družba vodi naslednje knjige:

· glavno knjigo,
· dnevnik,
· pomožne knjige oz. analitične evidence:

DAVČNI ZAVEZANEC

Družba je davčni zavezanec po »Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb« (Ur.list. RS, št. 117/06 in Pravilniku o izvajanju zakona o davku od dohodka pravnih oseb Ur. list RS, št. 60//07), Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. list RS, št. 109/07), ter ostalih spremljajočih Pravilnikih.

Družba je redni davčni zavezanec za davek na dodano vrednost (ZDDV-1) Ur. list RS, št. 117/06 in Pravilniku o izvajanju (P-ZDDV-1) Ur. list RS št. 141/06 in 52/07:
· davčno obveznost družba obračuna v davčnem obdobju - davčno obdobje je koledarski mesec,
· družba predlaga davčnemu organu mesečni obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

RŽS opravlja neobdavčljivo in obdavčljivo dejavnost.
Neobdavčljiva dejavnost se v celoti nanaša na zapiranje rudnika in se ne vpisuje v davčne evidence in zato tudi ne v obrazec DDV-O, tako na strani prejetih kot na strani izdanih računov oz zahtevkov za povračilo stroškov zapiranja rudnika.
RŽS evidentira vse prejete in izdane račune, ki se nanašajo na zapiranje rudnika v knjigo prejetih in izdanih računov po zaporednih številkah, na podlagi stroškovnih mest. Stroškovno mesto določa vrsto prometa in ga na račun vpiše odgovorna oseba oz. podpisnik stroškovnega mesta. Podpisnik s svojim podpisom tudi zagotavlja upravičenost računa. RŽS si DDV-ja v teh računih ne odbija in le-ta v celoti povečuje stroške zapiranja rudnika. RŽS Ministrstvu za gospodarstvo RS mesečno izstavlja zahtevke za financiranje stroškov dela in zahtevke za izplačilo prejetih računov.
RŽS opravlja tudi obdavčljivo dejavnost, znotraj te pa obdavčeno in oproščeno dejavnost. Ta promet v celoti evidentiramo v davčnih evidencah in tudi v obrazcu DDV-O.
Tudi stroške obdavčljive dejavnosti RŽS spremlja v knjigi prejetih in izdanih računov na podlagi stroškovnih mest. Stroški obdavčljive dejavnosti so tisti stroški s pripadajočim odbitnim DDV-jem, ki so v celoti vezani na ustvarjene in zaračunane prihodke z obračunanim DDV-jem.


EKONOMSKA POLITIKA

Glavni namen poslovanja družbe je izvajanje del postopnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija. Program zapiralnih del je bil v letu 2007 sestavljen iz zapiralnih del in programa odprave posledic rudarjenja na površini (rudarske škode).
Sredstva za izvajanje dejavnosti je na podlagi »Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija« (Ur. list SRS, št. 37/87, dopolnitev Zakona Ur. list 86/04) ter 7. in 10. člena Uredbe o preoblikovanju Rudnika živega srebra Idrija p.o. (Uradni list RS, št. 32/95) in potrjenega »Operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2007« zagotavljala Republika Slovenija iz proračuna.
Operativni program je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji 119. seji dne 26.04.2007 pod točko 1.16. Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz proračuna in sicer za program zapiranja v višini 3.182.578 EUR in za poravnavo rudarske škode 292.105 EUR. Del sredstev za izvajanje programa zapiralnih del je prispeval Rudnik Idrija.
Enota Antonijev rov pridobiva prihodek s prodajo storitev.

PREGLED POSLOVANJA V LETU 2007

Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je poslovno leto 2007 zaključil s čisto izgubo v višini 79.190 EUR.

1.3.

RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
v zapiranju d.o.o.
Bazoviška 2, 5280 Idrija

Leto		Ureditev jaška med III.obz. in površino	Nabava in montaža nove izvažalne naprave	Skupaj
2006	Plan	543.027,04	367.217,49	910.244,53
	Realizacija	476.001,64	93.414,90	569.416,54
	Razlika	67.025,40	273802,59	340.827,99
2007	Plan	123.851,26	857.829,88	981.681,14
	Realizacija	162.741,12	424.429,24	587.170,36
	Razlika	- 38.889,86	433.400,64	394.510,78
Skupaj	Plan	666.878,30	1.225.047,37	1.891.925,67
	Realizacija	638.742,76	517.844,14	1.156.586,90
	Razlika	28.135,54	707.203,23	735.338,77

Obzorje	Planirana količina zasipa po programu (1)	Opravljena	Procent		Leto 2007
		dela v letih 1995-2007	realiz. %	Plan m3	Realizacija m3	Razlika m3	% rea. plana
Kons.od.	23.500,00(2)	25.546,00	108,70
XI	23.688,00	24.021,00	101,41
X	23.184,00	14.116,00	60,89
IX	14.133,00	13.784,50	97,53
VIII	2.268,00	2.582,40	113,86
VII	17.388,00	20.450,60	117,61
VI	10.080,00	10.769,80	106,84
IV	15.816,00	25.930,40	163,95
III	16.024,00	7.952,60	49,63
II	14.717,00	19.712,86	133,95	4.302,00	5.339,86	+1.037,86	124,13
II.med.	11.688,00	8.083,80	69,16	7.000,00		-7.000,00	0
I	2.288,00		0,00	4.100,00		-4.100,00	0
SKUPAJ	174.774,00	172.949,96	98,96	15.402,00	5.339,86	-10.062,14	34,67

Za prevero kvalitete utrjenega zasipa smo odvzeli 5 vzorcev. Tlačna trdnost je bila v vseh vzorcih večja od zahtevane minimalne trdnosti (2 Mpa).

2.2. INJEKTIRANJE

V času izvajanja programa je bilo na 35 lokacijah v jami in štirih na površini izvrtano 56.609,65 m injektirnih vrtin in 1.152,00 m vrtin za ugotavljanje kvalitete izvedenih del. Skupno je bilo vtisnjeno 103.625,46 m³ injektirne mase. Dela so končana na VII., VI., IV. in III. obzorju. Izdelani so bili vsi potrebni rudarski projekti in rudarska dela (skupaj 37 vrtalnih komor in sanacija 562 m rovov). Vrtanje bo predvidoma zaključeno v letu 2008 (glej tabelo 2/1). Za dokončanje projekta injektiranja pa bo potrebno v vrtine na lokacijah L1/II med., L2/II med., L4/II med. in skozi vrtine na površini vtisniti še 10.754,00 m³ injektirne mase. V letu 2007 smo izvajali vrtalna in injektirna dela na II.medobzorju, kjer smo na lokacijah L2/Iimed., L3/IImed. in L4/IImed. Izvrtali 3.924,65 m vrtin in vanje vtisnili 10.532,27 m3 injektirne mase. Zaradi večje injektibilnosti na lokaciji L4/II med. so se injektirna dela zavlekla tako, da nismo končali z injektiranjem vseh v planu predvidenih vrtin. Količina vrtanja in injektiranja po posameznih lokacijah je razvidna iz tabele 2/2.

Tabela 2/2: Plan in realizacija vrtanja in injektiranja v letu 2007

Lokacija

Izd. v letih 95-2007(1)

Plan 2007

Razlika

	m vrtin	m3 inj.mase	m vrtin	m3 inj.mase	m vrtin	m3 inj.mase	m vrtin	m3 inj.mase
L10/VII	265,40	77,76
L9/VII	1.006,25	5.893,60
L7/VII	771,85	1.602,92
L6/VII	659,60	120,00
L5/VII	738,00	3.395,69
L4/VII	751,00	322,75
L3/VII	484,00	1.338,00
L2/VII	603,00	1.834,30
L1/VII	539,00	5.938,61
L1/VI	630,60	553,23
L2/VI	693,50	104,39
L3/VI	712,00	1.154,27
L4/VI	607,40	1.856,59
L9/IV	1.655,40	208,91
L8/IV	2.235,90	476,90
L7/IV	2.660,20	2.168,03
L6/IV	2.854,40	3.877,51
L5/IV	2.422,80	3.740,30
L4/IV	1.804,10	3.184,38
L3/IV	1.983,20	2.993,77
L2/IV	2.763,60	2.530,25
L1/IV	1.951,50	2.691,41
L1/III	1.202,00	2.756,31
L2/III	2.028,10	1.165,90
L3/III	2.599,10	3.552,50
L4/III	1.804,40	4.263,30
L5/III	2.501,50	2.496,50
L6/III	921,00	3.081,30
L7/III	1.806,10	2.294,80
L8/III	2.728,10	5.526,70
L9/III	2.586,50	7.650,20
L1/II.med.			2.656,50	5.588,00			-2.656,50	-5.588,00
L2/II.med.	1.028,00	620,35	1.399,50	3.231,20	66,00		-1.333,50	-3.231,20
L3/II.med.	1.596,75	6.728,15	453,00	778,80	1.081,75	6.728,15	+628,75	+5.949,35
L4/II.med.	5.996,90	11.140,04			2.776,90	3.804,12	+2.776,90	+3.804,12
Površina	1.018,50	6.285,84		1.156,00				-1.156,00
SKUPAJ	56.609,65	103.625,46	4.509,00	10.754,00	3.924,65	10.532,27	-584,35	-221,73
Vrtine za prevero kvalitete	1.152,00		200,00				-200,00
SKUPAJ	57.761,65	103.625,46	4.709,00	10.754,00	3.924,65	10.532,27	-784,35	-221,73

¹ Skupna količina izdelanih vrtin in vtisnjene injektirne mase v letih od 1995 do vključno 2007.

V tabeli 2/2 prikazujemo realizacijo plana v letu 2007 in pregled do sedaj opravljenih del po lokacijah in sicer prikazujemo ločeno izdelane vrtine (m) in količine vtisnjene injektirne mase (m³) po posameznih lokacijah.

V letu 2007 smo izdelali 3.924,65 m vrtin in porabili 10.532,27 m³ injektirne mase (40% kamene moke, 20% cementa in 40 % vode). Vrtanje in injektiranje smo tudi v letu 2007 prilagajali situacijam na posameznih lokacijah, zato se količine po lokacijah ne ujemajo s planiranimi. Plan vrtanja in injektiranja je bil narejen na podlagi razpoložljivih podatkov o obsegu odkopnih polj. Za starejša odkopna polja (za odkope, izdelane pred drugo svetovno vojno) so na voljo le približne jamomerske karte. Dejanski obseg porušenih kamenin ugotavljamo šele z vrtanjem. Obseg vrtanja in injektiranja prilagajamo dejanskim rezultatom na posameznih lokacijah. Veliki odkloni od planiranih količin so zato logični in pričakovani. V letu 2007 smo izdelali 784,35 m vrtin manj kot smo planirali in vgradili 221,73 m³ manj injektirne mase. Plana vrtanja nismo dosegli zaradi večje injektibilnosti kamenin na lokaciji L4/II. med.. Vrtalno garnituro lahko iz lokacije umaknemo šele, ko so zainjektirane vse vrtine. Zaradi pomanjkanja kamene moke smo morali injektirna dela med letom občasno prekiniti.

V letu 2007 je prišlo do sprememb pri realizaciji plana vrtanja in injektiranja po posameznih lokacijah in sicer:

· plan vrtanja in injektiranja za leto 2007 je bil izdelan na podlagi planiranih vrtin po posameznih lokacijah in sicer še pred koncem leta 2006 (ko še ni bila znana realizacija za leto 2006),
· glede na rezultate vrtanja smo bili prisiljeni na posameznih lokacijah izdelati še dodatne vrtine,
· plan injektiranja je bil narejen na predpostavki, da bo poraba injektirne mase v vseh vrtinah povprečna in sicer 1,6 m³ injektirne mase na meter vrtine. Dejanska injektibilnost pa je po posameznih vrtinah zelo različna. Na do sedaj končanih lokacijah se je gibala od 0,13 m³/m (Lok.9/IV) pa do 5,86 m³/m na lokaciji Lok.9/VII,
· Z vrtinami na lokacijah 3/II.med in 4/II.med. smo zadeli nezasute rove na II. obzorju. Skozi vrtine na omenjenih lokacijah smo v rove na II. obzorju vgradili še 5. 339,86 m³ injektirne mase.

Za prevero kvalitete je bilo v letu 2007 odvzetih 83 vzorcev injektirne mase. Tlačna trdnost je bila v vseh vzorcih večja od zahtevane minimalne trdnosti (2 Mpa).

2.4. Objekti na površini

Aktivnost 56: Ureditev objektov na področju reševalne in kompresorske
postaje in območja Lenštata

Na tem območju sta stavbi kompresorske in reševalne postaje ter 11.335,00 m² zemljišča. Planirali smo da bomo Kompresorsko postajo porušili. Mestni muzej Idrija je izkazal interes za ohranitev kompresorjev, kot dela tehnične dediščine. Z Občino Idrija potekajo razgovori, da bi omenjeno stavbo neodplačno prenesli na Občino, ki bi jo sanirala in uredila za potrebe prikaznega depoja Mestnega muzeja Idrija. V kolikor dogovor ne bo dosežen bomo stavbo porušili v letu 2008. Stavbo, v kateri se nahaja reševalna postaja in ekološki laboratorij se ohrani in jo bo Rudnik potreboval za svojo dejavnost tudi po končanih zapiralnih delih. Prodaja parcel bo mogoča šele po dokončni odločitvi o usodi kompresorske postaje.

Aktivnost 58: Ureditev objektov na področju Antonijevega rova

Pritličje stavbe, skozi katero je vhod v muzejski rudnik Antonijev rov, je v funkciji muzejskega rudnika. V nadstropju je gostišče (restavracija s sobami), ki je last podjetja Vital d.o.o. Idrija, Vojkova 10. Urejena je etažna lastnina. Del dvorišča se deli po idealnih deležih. Pritličje in pripadajoča zemljišča (1.140 m²) bodo tudi v bodoče v sklopu muzejskega rudnika.

Aktivnost 60: Ureditev objektov na področju Topilnice

Po prenehanju predelave rude v letu 1995 je bil sprejet sklep, da se tretjo rotacijsko peč in zgradbo separacije z dimovodom ohrani, kot spomenik tehnične dediščine. V letu 1997 je Svet Občine Idrija območje topilnice (rotacijsko peč in separacijo s pripadajočimi parcelami, v skupni izmeri 6.509 m²) razglasil za spomenik tehnične dediščine (Uradni list RS, št. 26/97). Vlada Republike Slovenije pa je omenjene objekte s posebno uredbo proglasila za spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/2001). Izdelan je idejni načrt za preureditev ohranjenega dela Topilnice v muzejsko - turistični kompleks za predstavitev predelave, uporabe in ekološke problematike vezane na živo srebro. Del separacije pa bo namenjen za potrebe Informacijsko – izobraževalnega središča za živo srebro. V letu 2007 je bila izdelana idejna zasnova preureditve.

Del parcel na območju stare halde, v skupni izmeri 6.519,00 m², smo v februarju 2008 na javni dražbi za 77.626,00 EUR prodali družbi Kolektor Grup d.o.o..
Parcele, na katerih stoji mestna čistilna postaja, v skupni izmeri 7.104,00 m², so bile v letu 2007, na podlagi sklepa Nadzornega sveta, neodplačno prenesene na Občino Idrija.

Aktivnost 67: Ureditev objektov na področju jaška Delo

Jašek Delo je zasut in ne služi več svojemu namenu. V register spomenikov tehnične dediščine državnega pomena je na tem območju uvrščen stolp jaška, zgradba kovačije in nakladalna postaja. Omenjene objekte bo potrebno ohraniti tudi po letu 2007. Ostalim objektom se spremeni namembnost in proda. Za omenjen prostor bi bilo potrebno poiskati take rešitve, ki bi vključevale tudi objekte, ki so zaščiteni kot tehnična dediščina. Skupna površina parcel na omenjenem območju je 13.932 m². Prodaja bo izvedena v letu 2008.

Poleg območja jaška so na tem območju še parcele nad Prešernovo ulico na območju Dolince in Mejce.

Večino objektov nad Prešernovo cesto (območje Kalvina) je Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. na podlagi veljavne zakonodaje prenesel na Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. V dejanski rabi Rudnika so le parcele, ki v naravi predstavljajo parkirišče na Dolinci, v skupni izmeri 1.228 m². Omenjene parcele so primerne za gradnjo in bi jih bilo potrebno prodati. Prodaja bo izvedena v letu 2008.

Mejca je bila za Idrijo vedno rekreacijsko področje. Rudnik ga za svojo dejavnost ni nikoli potreboval. Teniški klub je s soglasjem Rudnika na tem območju uredil štiri igrišča za tenis. Krajevna skupnost pa večnamensko igrišče. Parcele na katerih je zgrajeno večnamensko igrišče in postavljena otroška igrala, v skupni izmeri 12.081,00 m², so bile na podlagi sklepa Nadzornega sveta neodplačno prenesene na Občino Idrija.


Aktivnost 68: Ureditev objektov na področju jaška Pravica

Ventilatorska postaja na ustju jaška Pravica se demontira (glej aktivnost 61). Parcele, v skupni izmeri 1.328 m² se proda. Prodaja bo izvedena v letu 2008 po končanem zapolnjevanju jaška Pravica in porušitvi objektov.


Aktivnost 70: Ureditev objektov na področju lesnega skladišča Barbare

Objekte na območju lesnega skladišča Barbare smo že porušili. Injektirno postajo pa bo možno porušiti šele po končanih injektirnih delih, to je predvidoma v letu 2009 (glej poglavje o zasipavanju rovov in injektiranju). Parcele št. 1074, 1076 in 1075, vse k.o.o. Idrija – mesto, bo rudnik še naprej rabil za svojo dejavnost. Na delu parcele 1075 je urejeno mestno parkirišče. Mestno parkirišče, v skupni izmeri 7.650,00 m² je Rudnik v letu 2007 neodplačno prenesel na Občino Idrija.

Za potrebe zračenja se ohrani jašek Inzaghi, Petri rov in jašek, na katerem je nameščena ventilatorska postaja.

Aktivnost 71: Ureditev objektov na področju jaška Borba

Na območju jaška Borba ostanejo vsi objekti v uporabi za potrebe rudnika in za muzejsko dejavnost. Planirana in deloma že izvedena je temeljita obnova stavbe, v kateri je nameščena strojnica jaška in prostori, ki so bili v preteklosti namenjeni obratovodstvu (kopalnice, garderobe, skladišča...). Del bivših kopalnic in garderob je namenjenih za zbirko obnovljenih starih rudarskih strojev. V stavbi so urejeni tudi prostori za strojno in elektro delavnico, kopalnice in garderobe za delavce, ki bodo izvajali vzdrževalna dela po končanih zapiralnih delih, prostori za reševalno postajo in za obratovodstvo jame.

Stavba jaška Borba je proglašena za spomenik tehnične dediščine nacionalnega pomena. Statično sanacijo in delno obnovo fasade in strehe je zato sofinaciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ministrstvo za kulturo je že odobrilo potrebna sredstva za dokončanje omenjenih del. Sredstva so odobrena za leti 2007 in 2008, in sicer 162.741,12 EUR za leto 2007 in 165.247,87 EUR za leto 2008 (Številka sklepa: 403-434/2006 z dne 21.04.2006). Vsa predvidena dela bodo zato izvedena do konca leta 2008.

Aktivnost 86 : Prodaja počitniškega doma v Ankaranu

Planirali smo, da bomo dom prodali že v letu 2007. Nadzorni svet je na svoji 38. redni seji dne 23.05.2007 sklenil, da naj se dom proda na javni dražbi ob smiselnem upoštevanju Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS št. 14/2007). Na podlagi sklepa Nadzornega sveta in po predhodnem soglasju Ministra za gospodarstvo, je direktor družbe imenoval petčlansko komisijo dne 02.07.2007. Pravnica, ki je tudi članica omenjene komisije, je pripravila pravni pregled. Pri pregledu se je pokazalo, da je v zemljiški knjigi vpisana prepoved razpolaganja zaradi pravnega spora z Občino Koper. Sodba na podlagi katere smo tudi vpisali lastništvo zemljišča v Zemljiško knjigo, je postala pravnomočna v letu 2005. Zaznamba v zemljiški knjigi pa ni bila izbrisana. Izbrisno dovoljenje smo prejeli v začetku leta 2008. Komisija je na svoji prvi seji sprejela sklep, da bo pri izvedbi prodaje upoštevala določila Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Pred razpisom javne dražbe naj bi komisija sprejela poslovnik o svojem delu, pregledala že izdelani pravni pregled in pridobila novo cenitev vrednosti doma.



2.4. VZDRŽEVANJE JAMSKIH IN POVRŠINSKIH OBJEKTOV

Dolgoročni program postopnega, popolnega in trajnega zapiranja RŽS Idrija vsebuje tudi program potrebnih vzdrževalnih del. Tudi v letu 2007 smo izvajali vzdrževalna dela v jami le na tistih jamskih objektih, ki jih je potrebno vzdrževati zaradi varovanja površine in tistih, ki bodo ostala odprta tudi po končanih zapiralnih delih.

V okviru jamskih vzdrževalnih del smo vzdrževali zračilne, lokomotivske in pohodne poti po celotnem nezaprtem delu jame. Vzdrževalna dela so bila opravljena na naslednjih odsekih:


· sanacija proge na I. obzorju proti j. št.11 ,
· sanacija proge na III. obzorju Borba od vpadnika Gostiša do sl.j Leithner,
· sanacija oziroma obnova zračilne proge na nivoju I/20 .

Opravljena so bila tudi planirana dela pri vzdrževanju elektro ter strojnih napravah (redno vzdrževanje komprovodov in vodovodov po jami, vzdrževanje lokomotiv, remiz, črpalk, kompresorjev, ventilatorjev, itd..

Izvedli smo tudi planirana vzdrževalna dela na zunanjih objektih.


2.5. RAZISKAVE, MERITVE IN OPAZOVANJA

V okviru raziskovalnega projekta "Vpliv zapiralnih del in potopitve idrijske jame na stabilnostne in hidrološke razmere na območju Idrije in bližnje okolice", smo v letu 2007 nadaljevali z geološkimi, hidrološkimi in geotehničnimi raziskavami ter geodetskimi in jamomerskimi meritvami.

Meritve inklinacije v inklinometrijskih vrtinah potekajo dvakrat letno (16 inklinometrov) in zajemajo deformacije območja na severnem obrobju vpliva rudarjenja (G), delno pa tudi na osrednjem območju rudarjenja (S). Meritve v letu 2007 kažejo, da se je trend počasnega umirjanja terena nad rudiščem nadaljeval na celotnem vplivnem območju rudnika. Večje deformacije so opazne na območju avtobusne postaje, na »Lenštatu« in »Na zemlji«. Nekoliko povečane so tudi deformacije inklinometrijskih vrtin v Mejci. V nekaterih vrtinah (G3,G9,S35) pa so skupne deformacije že tako velike, da z merilno sondo ne dosežemo več končne globine. Te vrtine bo v letu 2008 potrebno nadomestiti z novimi. (B. Režun: Poročilo o premikih inklinometrijskih vrtin nad idrijskim rudiščem za leto 2007, januar 2008).

Stalno so potekale tudi meritve nivoja podtalnice v piezometrijskih vrtinah. Te meritve ne kažejo sprememb v nivoju in kemizmu podtalnice.

V letu 2007 smo nadaljevali z opazovanjem merskih celic (deformacijske oziroma napetostne spremembe v odvisnosti od časa), vgrajenih v dolomitu, skrilavcu in zasipih na potopljenem XV. in XIV. obzorju ter v zasipih na IV. VI. in VII. obzorju. Zadnji rezultati meritev kažejo, da je vpliv rudarjenja še vedno prisoten. Deformacijski procesi so v relativno večjih globinah še vedno odvisni od časa, vendar ni pričakovati, da bi se trendi večanja hitrosti pomikov dogajali tudi v prihodnje.

Utrjevalna dela, ki jih izvajamo za potrebe stabilizacije zgornjih predelov jame, bodo omogočili stabilizacijo deformacijskega polja. Območje sestavljajo poleg pretrtih in od rudarjenja poškodovanih hribin tudi zasipi v nevezani ali delno vezani obliki. Iz rezultatov meritev sond na IV. VI. in VII. obzorju je ugotovljeno hitro naraščanje napetosti zaradi reakcije utrjenih območij, nad katerimi se dogaja počasno naleganje krovninskih plasti. Rezultati so zelo spodbudni in argumentirano kažejo, da so bili utrjevalni postopki uspešni in upravičeni. (J.Likar: Geotehnične raziskave in meritve - končno poročilo za leto 2007).

V letu 2007 so jamomersko - geodetske meritve obsegale naslednje sklope:

· meritve horizontalnih premikov terena nad rudnikom,
· meritve premikov ustij inklinometrskih vrtin,
· meritve vertikalnih premikov na površini,
· meritve vertikalnih premikov reperjev vgrajenih v zgradbah Olimpa, kompresorske postaje, reševalne postaje in njihove okolice, zgradbi in stolpu jaška Delo, zgradbah v Lapajnetovi ulice št. 9,10,13 in Rožni ulici št. 10,
· meritve vertikalnih premikov v jami in
· meritve plomb na poškodovanih objektih nad rudnikom.

Izmerjeni premiki, merjeni v točkah na območju nad rudnikom, so v povprečju manjši kot v letu 2006. Tudi posedki v jami se zmanjšujejo. Meritve plomb na stavbah nad rudnikom kažejo, da se je večina razpok, v obdobju enega leta, razširilo za manj kot 1 mm. Večji premik smo izmerili na opornem zidu nad parkiriščem pod Barbarami, kjer se je razpoka povečala za nekaj mm in na zgradbi Kamšt, kjer se je razdalja med zgradbo in opornim zidom zmanjšala za 20 mm. Rezultati meritev so podani v letnem poročilu o meritvah (R. Majnik: Poročilo o opravljenih meritvah premikov v letu 2007, januar 2008).

Opazno je še nadaljno istočasno pogrezanje in drsenje terena nad rudiščem. Izmerjeni premiki so v letu 2007 manjši kot v prejšnjem letu, vendar še vedno večji kot v letu 2005. To potrjuje našo domnevo, da je bilo povečanje deformacij v letu 2006 le začasno in, da so povečani premiki posledica intenzivnih injektirnih del v tem delu rudišču in zalivanja dela jame med XI. in IX. obzorjem. V injektirni masi je namreč približno 10 % vode, ki se ne veže s cementom v fazi strjevanja. Omenjena voda namoči sosednje kamenine in s tem začasno poslabša njihove geomehanske lastnosti. Na območjih z velikimi količinami vtisnjene injektirne mase, zato lahko pride tudi do večjih premikov točk, ki pa so le začasne.

V letu 2007 smo nadaljevali meritve ekoloških parametrov v okviru ekoloških raziskav in monitoringa, ki so del skupnega projekta z naslovom "Ocena stanja okolja v pridobivalnem območju RŽS in vpliv pridobivanja živega srebra na človeka in okolje". Na določenih lokacijah stalno spremljamo vsebnost živega srebra v sestavinah okolja, in sicer:

· mesečne meritve celokupnega Hg v zraku rudniških izpustov (j. Pravica, j. Inzaghi),
· mesečne meritve celokupnega Hg v zraku na dveh lokacijah v mestu (Mestni trg in parkirišče pred cerkvijo),
· meritve vsebnosti Hg v zemlji z istočasnimi meritvami Hg v zraku na 11 lokacijah v Idriji in bližnji okolici,
· letne meritve vsebnosti Hg v zraku na lokacijah v Idriji in bližnji okolici,
· mesečne meritve Fe, SO₄, Hg in drugih parametrov v izpustu jamske vode RŽS, v vodi reke Idrijce 200 m pred izpustom RŽS, v vodi reke Idrijce 100 m po izpustu RŽS,
· mesečne meritve Fe, SO₄, Hg, in drugih parametrov v izpustu jamske vode RŽS iz pomožnega črpališča v Antonijevem rovu, v vodi Prontarske grape pred izpustom, v vodi bazena v Antonijevem rovu pri j.št.11 ter v vodi Prontarske grape pri Antonijevem rovu,
· letne meritve Fe, SO₄, Hg in drugih parametrov v vodi v piezometričnih vrtinah,
· meritve vsebnosti Hg v deževnici pri Reševalni postaji RŽS z istočasnimi meritvami Hg v zraku na izpustih j. Inzaghi in j. Pravica in
· dvakrat letno izvajamo meritve radona in njegovih kratkoživih potomcev na deloviščih in kontrolnih mestih v jami rudnika Idrija.

Raziskave v letu 2007 so potrdile, da se onesnaženje zraka s Hg v Idriji zmanjšuje. Vsebnosti živega srebra v zraku so sicer še vedno nad vsebnostjo v drugih primerljivih industrijskih krajih v Sloveniji, vendar nikjer ne presegajo zakonsko določenih mej za bivalno okolje. Po prenehanju zapiralnih del v rudniku tudi ne bo več onesnaževanja zraka z živim srebrom zaradi delovanja rudniškega ventilatorja.

Podobno kot ugotavljamo za onesnaženje zraka, lahko ugotovimo tudi za onesnaženje vode. Vrednosti so povišane, vendar pod vrednostmi, ki jih priporoča Ameriška agencija za varstvo okolja.

Mesec	Otroci		Odrasli		Prost vstop	Skupaj	Od tega tujci
	Skupina	Posamezniki	Skupina	Posamezniki
Januar	201	54	58	68	30	411	34
Februar	52	64	28	113	16	273	23
Marec	306	59	166	133	55	719	268
April	890	199	92	423	122	1.726	546
Maj	1.270	137	369	510	193	2.479	464
Junij	1.436	129	811	564	162	3.102	535
Julij	62	284	238	659	31	1.274	738
Avgust	21	473	195	1.098	29	1.816	1.066
September	1.006	136	532	427	134	2.235	613
Oktober	1.251	62	887	238	204	2.642	231
November	143	50	358	174	44	769	109
December	49	41	134	45	11	280	57
Skupaj	6.687	1.692	3.868	4.452	1.031	17.426	4.684

Invalidom je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le na podlagi predhodnega mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Vloge za izdajo soglasja smo že posredovali omenjeni komisiji. Odpovedni rok (najmanj 75 dni) pa prične teči šele ko delavcu invalidu odpovemo pogodbo o zaposlitvi, kar pa lahko storimo šele po prejemu soglasja od omenjene komisije. Sklep komisije smo prejeli v marcu 2008, odpoved za pet (5) invalidov bo postala pravnomočna v začetku maja 2008.

Sredstva za odpravnine presežnim delavcem so bila rezervirana v izkazu poslovnega izida za leto 2006 (rezervacije - rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi). Likvidnostno pa naj bi sredstva zagotovili iz prodaje počitniškega doma v Ankaranu. Počitniškega doma nismo prodali (glej poglavje 86 - stran 8). Reševanje presežnih delavcev je zato potekalo nekoliko počasneje kot smo predvidevali in ga bomo nadaljevali v letu 2008.

8. RUDARSKA ŠKODA

Sestavni del "Revidiranega dolgoročnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 2001 - 2006", je poglavje o rudarski škodi. V Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2007, so bila predvidena tudi sredstva za odpravo posledic rudarjenja na površini. V proračunu Republike Slovenije za leto 2007 je bilo za sanacijo posledic rudarjenja na površini namenjeno 292.104,82 EUR.

Na podlagi sklepa Nadzornega sveta Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., je bil v objavljeni v junijski številki krajevnega biltena "ABC" in v Uradnem listu RS.

V roku je bilo vloženih 30 vlog. Od skupnega števila je 27 vlog vloženih prvič, 3 vloge pa se nanašajo na že odobrene zahtevke, ki bodo deloma ali v celoti sanirani v letu 2007.

Od 27 vlog, ki so bile vložene prvič, je komisija zavrnila 3 vloge (vloge so se nanašale na objekte, ležeče izven eksplotacijskega polja). Štiriindvajset objektov je pregledala strokovna komisija in ocenila, da je skupna škoda na omenjenih objektih 421.888,23 EUR.

Na podlagi ocenjene prioritete in razpoložljivih sredstev, je komisija predlagala Nadzornemu svetu družbe v potrditev, da se sredstva za odpravo posledic rudarjenja na površini dodelijo 17 upravičencem, navedenim v tabeli 1. Odškodnine so bile izplačane dvakrat (v novembru in decembru 2007) in sicer le na podlagi dokazila o opravljenem delu.



Tabela 3: Pregled izplačanih odškodnin za rudarsko škodo v letu 2007

Zap.št.	Upravičenec	Naslov	Plačano (EUR)
1	Skupnost stanovalcev	Kosovelova 21	15.885,20
2	Upravljanje Božič	Lapajnetova 25 in 27	1.534,34
3	Krajevna skupnost Idrija	Kanalizacija Vodnikova	10.517,35
4	Boštjan Črv	Mestni trg 11	2.457,40
5	Poljanec Ivan	Prešernova 18	2.657,98
6	Kastrin Marija	Cankarjeva 2	4.819,46
7	Katarič Slavko	Cankarjeva 15	246,73
8	Skupnost stanovalcev	Rožna 9	2.146,94
9	Bačnar Jožica	Lapajnetova 23	1.271,50
10	Lazar Ivan	Platiševa 12	1.339,70
11	Božič Darko	Prelovčeva 1b	2.575,00
12	Vidmar Peter	Cankarjeva 1	738,70
13	Krajevna skupnost Idrija	Kan. Vodnikova - Prešernova	139.294,19
14	Krajevna skupnost Idrija	Vod. Vodnikova - Prešernova	86.620,33
15	Krajevna skupnost Idrija	San. Ceste Dolinca-Čerinovše	20.000,00
	S K U PA J		292.104,82

6. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
6.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovne neomejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, to so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.
6.2. Računovodske usmeritve
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva zajemajo stroške naložb v pridobljene pravice do industrijske lastnine (premoženjske pravice). So nedenarna sredstva in praviloma fizično ne obstajajo. Za neopredmeteno sredstvo se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti, posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve: v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti ter nabranimi izgubami zaradi oslabitve. Neodpisano vrednost neopredmetnih sredstev je treba podrobno presoditi najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti pomembno razlikuje od prejšnje ocene ter, če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čisti donos ob odtujitvi večji od knjigovodske vrednosti, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska vrednost večja od čistega donosa ob odtujitvi. Neopredmetena osnovna sredstva merimo po modelu nabavne vrednosti.
Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v enem obračunskem obdobju. Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravke vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazane po neodpisani vrednosti (knjigovodski vrednosti), ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnove. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če se povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi. Opredmetena osnovna sredstva merimo po modelu nabavne vrednosti. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi uporabe modela prevrednotenja in zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve. Opredmetena osnovna sredstva prevrednotena po modelu prevrednotenja je treba izkazovati v prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Povečanje knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja, povečanje iz prevrednotenja pa se pripozna v poslovnem izidu, če in kolikor odpravi zmanjšanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se pripozna v poslovnem izidu in bremeni neposredno kapital v postavki presežek iz prevrednotenja do velikosti stanja v dobro presežka iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Amortizacija Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Amortizacija, ki izhaja iz presežka nad izvirno nabavno vrednostjo se pojavi pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe.
Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.
Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, ki se popravljajo za medletne spremembe v stanju opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev ter zaradi spremenjenih okoliščin, ki narekujejo spremembo izbrane metode obračunavanja amortizacije. Končni obračun amortizacije se sestavi ob koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med letom.
Med zgradbami izkazuje družba tudi objekte, ki s bili z Odlokom občine Idrija, proglašeni za kulturne, tehnične in zgodovinske spomenike. Kulturno zgodovinske objekte, katere ne uporabljamo več za potrebe dejavnosti, ne amortiziramo. Nekatere kulturno zgodovinske objekte pa še vedno uporabljamo za dejavnost, zato od njih še vedno obračunavamo amortizacijo. Za vse tiste gradbene objekte, ki se bodo po letu 2007 porušili, smo obračunali višjo stopnjo amortizacije.
Preostala vrednost neopredmetenim dolgoročnim in osnovnim sredstvom ni določena.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne naložbe so tiste, ki jih ima podjetje v posesti dalj kot leto dni in jih ne namerava prodati. Tiste dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:
· finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
· finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
· finančne naložbe v posojila ali
· za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
Finančne naložbe se v začetku izkazujejo po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Če podjetje obračunava finančno naložbo po datumu poravnave, mora naložbo, ki bo pozneje izmerjena po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti, pripoznati na začetku po njeni pošteni vrednosti na datum trgovanja, povečani za stroške posla.
Prevrednotovanje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotovanje se ne štejejo pogodbeni pripisi obresti in druge spremembe glavnice naložbe. Pojavi se predvsem kot prevrednotovanje finančne naložbe na njihovo pošteno vrednost, prevrednotovanje finančnih naložb zaradi oslabitve ali prevrednotovanje finančnih naložb zaradi odprave njihove oslabitve.
Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti.
Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne in druge dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.
Količinska enota proizvoda oz. nedokončane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških (ali spremenljivih proizvajalnih stroških ali zoženi lastni ceni). S proizvajalnimi stroški so mišljeni neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški.
Zaloge končnih proizvodov se vrednotijo na izvozno tržno ceno. Vrednosti sestavin v cene enote in celotna cena enote izhajajo v začetku iz izvirnih velikosti. Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot ali stroški na novo proizvedenih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (FIFO).
Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se ob koncu poslovnega leta ali med njim. Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti in sicer po manjši izmed njiju. Zaradi okrepitve se zaloge ne prevrednotujejo.
Terjatve
Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Pred sestavitvijo letnega poročila odgovorna oseba v družbi preveri ustreznost izkazane terjatve. Za terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v 6 mesecih od zapadlosti, se oblikuje popravek vrednosti, popravki se oblikujejo individualno.
Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko ob koncu poslovnega leta ali med njim.
Terjatve izražene v tuji valuti se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke.
Naložbene nepremičnine
Naložbena nepremičnina se v začetku ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški nakupa.
Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju merijo po modelu nabavne vrednosti.
Ena bistvenih lastnosti razvrščanja nepremičnin med naložbene nepremične je prinašanje najemnine.
Kapital
Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotovalne popravke kapitala. Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti kot posledice prevrednotenja sredstev. Opravi se na koncu poslovnega leta ali med njim. Presežek iz prevrednotenja se pojavi zaradi povečanja knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikosti je mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve izkazujejo odložene prihodke (državne podpore in donacije prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov), ki bodo v obdobju daljšem od leta dni pokrili odložene odhodke. Z njimi pokrivamo stroške amortizacije teh sredstev oziroma določene druge stroške in se porabijo s prenašanjem med prihodke.
Z rezervacijami v obliki vnaprej vračunanih stroškov pa pokrivamo v prihodnosti nastale stroške oziroma odhodke in lahko nastanejo iz naslova reorganizacije, pričakovanih izgub iz kočljivih pogodb, pokojnin, jubilejnih nagrad, samozaposlitev in odpravnin ob upokojitvi.
Rezervacije se lahko uporabljajo samo za tiste postavke, za katere so bile oblikovane, v utemeljenih primerih pa tudi za enakovrstne postavke.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Na koncu obračunskega obdobja se popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze.
Po koncu obračunskega obdobja, za katerega je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljen del prenese med ustrezne prihodke.
Obveznosti
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna posojila, dolgoročne poslovne obveznosti pa so dolgoročni krediti, dolgoročni dolgovi iz finančnega najema, dolgoročne menične obveznosti, dolgoročno dobljeni predujmi in varščine in obveznosti za odloženi davek). Povečujejo se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.
Del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, in del dolgoročnih obveznosti, ki bo zapadel v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja preneseta med kratkoročne obveznosti. Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznost. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.
Dolgoročni in kratkoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.
Prihodki
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.
a) Poslovni prihodki
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.
Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodajo ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.
b) Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku drugih in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb.
Odhodki
Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.
a) Poslovni odhodki Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija…. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve.
b) Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za financiranje so zajeti predvsem stroški danih obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala. 6.3 Pojasnila postavk v bilanci stanja Neopredmetena osnovna sredstva v EUR
	2007	2006
Premoženjske pravice	74.171	62.373
Popravek vrednosti premoženjskih pravic zaradi amortiziranja	(55.565)	(53.926)
Skupaj:	18.606	8.447
Preglednica neopredmetenih sredstev in dolgoročno aktivnih časovnih razmejitev:

					v EUR
	Premoženjske pravice	Druga neopredmetena sredstva	Dolgoročno aktivne časovne razmejitve	Kratkoročni predujmi	Skupaj:
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01/01-2007	62.373	0	0	0	62.373
Pridobitve	13.115				13.115
Odtujitve	(1.317)				(1.317)
Prevrednotevanje					0
Stanje 31/12-2007	74.171	0	0	0	74.171
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01/01-2007	53.926	0			53.926
Pridobitve					0
Odtujitve	(1.317)				(1.317)
Amortizacija	2.956				2.956
Prevrednotevanje					0
Stanje 31/12-2007	55.565	0			55.565
Neodpisana vrednost 01/01-2007	8.447	0	0	0	8.447
Neodpisana vrednost 31/12-2007	18.606	0	0	0	18.606

RAZKRITJA:
V letu 2007 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v letu 2006. Neopredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti. V letu 2007 so se povečala za 13.115 EUR (za nabavo računalniških programov), zmanjšala pa so se za obračunano amortizacijo v znesku 2.956 EUR. Neopredmetena osnovna sredstva so obravnavana kot sredstva s končno dobo koristnosti, amortizirajo se po metodi enakomernega časovnega amortiziranja po stopnji 20 %.
Opredmetena osnovna sredstva
		v EUR
	2007	2006
Nepremičnine	5.391.798	5.020.566
Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti	597.209	798.304
Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti	3.638.003	3.652.847
Nepremičnine v gradnji oz. izdelavi	1.156.586	569.415
Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin	(3.025.512)	(2.988.078)
Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja	(3.025.512)	(2.988.078)
Neodpisana vrednost nepremičnin	2.366.286	2.032.488
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva	2.090.930	2.444.859
Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti	2.077.565	2.427.175
Drobni inventar	13.120	17.439
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi	245	245
Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev	(1.586.706)	(1.898.223)
Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja	(1.575.328)	(1.886.974)
Popravek vrednosti drobnega inventarja zaradi amortiziranja	(11.378)	(11.249)
Neodpisana vrednost opreme	504.224	546.636
Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva	106.423	203.567
Skupaj:	2.976.933	2.782.691

							v EUR
	Zemljišča	Zgradbe	Oprema in nadomestni deli	Drobni inventar	Kratkoročni predujmi	Opredmetena osnovna sredstva v izdelavi	Skupaj:
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01/01-2007	798.304	3.652.847	2.427.175	17.439	203.567	569.660	7.668.992
Pridobitve		3.388	72.249		55.848	670.934	802.419
Odtujitve	(201.095)	(18.232)	(421.859)	(4.319)	(152.992)	(83.763)	(882.260)
Prevrednotenje							0
Stanje 31/12-2007	597.209	3.638.003	2.077.565	13.120	106.423	1.156.831	7.589.151
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01/01-2007		2.988.078	1.886.974	11.249			4.886.301
Pridobitve							0
Odtujitve		(18.090)	(419.887)	(1.819)			(439.796)
Amortizacija		55.524	108.241	1.948			165.713
Prevrednotenje							0
Stanje 31/12-2007		3.025.512	1.575.328	11.378			4.612.218
Neodpisana vrednost 01/01-2007	798.304	664.769	540.201	6.190	203.567	569.660	2.782.691
Neodpisana vrednost 31/12-2007	597.209	612.491	502.237	1.742	106.423	1.156.831	2.976.933
RAZKRITJA:
Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev je bila obračunana po naslednjih stopnjah:
· gradbeni objekti od 1,3 % do 10,0 %
· računalniška oprema od 20,0 % do 50,0 %
· ostala oprema od 10,0 % do 25,0 %
Osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti, preostala vrednost ni določena.
Zemljišča 597.209 EUR
Nezazidana zemljišča 77.744,00 m2 468.847 EUR Zazidana zemljišča 9.297,30 m2 128.362 EUR Zemljišča so se v letu 2007 zmanjšala za 26.835 m2 v znesku 201.095 EUR. Zemljišča so bila, po pogodbi o priznanju lastninske pravice, brezplačno prenesena na Občino Idrija. Zgradbe 612.491 EUR Vrednost zgradb se je v letu 2007 povečala za 3.246 EUR (ne gre za dejansko povečanje, temveč le vsebinsko preknjižbo iz opreme na zgradbe), zmanjšala pa za obračunano amortizacijo v vrednosti 55.524 EUR. Del zgradb v znesku 257.664 EUR se obravnava kot nepremičnine trajno zunaj uporabe, to so objekti kulturno-zgodovinskega pomena (klasirnica in rotacijska peč). Oprema in nadomestni deli 502.237 EUR Vrednost opreme se je v letu 2007 povečala za 72.249 EUR : - za nabavo opreme v turistični dejavnosti 30.052 EUR - za nabavo strojev in naprav 28.999 EUR - za nabavo računalniške opreme 12.220 EUR - za nabavo ostale opreme 1.031 EUR - za vsebinsko preknjižbo - 53 EUR Vrednost opreme se je zmanjšala za 108.241 EUR obračunane amortizacije, za 1.279 EUR odpisov zaradi vloma v kontejner injektirne postaje, ter za 693 EUR vsebinske preknjižbe iz opreme na drobni inventar in na gradbene objekte. Na javni dražbi so bila prodana v celoti amortizirana naslednja osnovna sredstva: (tovorno vozilo Mercedes 3.000 EUR, 2 stružnici 2.772,00 EUR) po pošteni vrednosti 5.772 EUR. Drobni inventar 1.742 EUR Drobni inventar se je zmanjšal za 2,500 EUR zaradi prenosa vsebinske preknjižbe iz drobnega inventarja na opremo in še za 1.948 EUR obračunane amortizacije. Kratkoročni predujmi za osnovna sredstva 106.423 EUR Kratkoročni predujem v vrednosti 60.725 EUR je bil v letu 2006 dan družbi RTH Trbovlje za nabavo izvoznega stroja, predujem v znesku 44.858 EUR je bil v letu 2007 dan družbi Rotos Plus za dobavo potopne črpalke in predujem 840 EUR je bil dan družbi Ham. d.o.o. za 2 stola prav tako v letu 2007. Opredmetena osnovna sredstva v izdelavi 1.156.831 EUR se nanašajo na: - rekonstrukcijo gradbenih objektov za izvozni stroj 517.844 EUR - obnovo stavbe j. Borba 638.742 EUR - opremo za izvozni stroj 245 EUR Del opreme v znesku 35.866 EUR se obravnava kot trajno neuporabna oprema, to je oprema rotacijske peči in je opredeljena kot kulturno-zgodovinska oprema.
Naložbene nepremičnine

		v EUR
	2007	2006
Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti	763.792	811.075
Popravek vrednosti naložbenih nepremičnin zaradi amortiziranja	(537.204)	(562.540)
Oslabitev vrednosti naložbenih nepremičnin
Skupaj:	226.588	248.535

RAZKRITJA:
Družba pri vrednotenju nepremičnin uporablja model nabavne vrednosti. Med naložbenimi nepremičninami izkazuje 24 starih stanovanj, 1 poslovni prostor in stavbo imenovano »Gostol«. Stanovanja in poslovni prostor so izkazana po vrednosti iz stanovanjskega zakona (117. in 119. člen) in so že amortizirana. Vse naložbene nepremičnine so dane v poslovni najem. Vrednost naložbenih nepremičnin v znesku 226.588 EUR se v celoti nanaša na stavbo »Gostol«. Stavba je izkazana kot etažna lastnina. Vrednost nepremičnine Gostol se je v letu 2007 zmanjšala za 12.602 EUR obračunane amortizacije po stopnji 5%. Zmanjšala se je še za prodani del v znesku 9.345 EUR dosedanjemu najemniku Avtodom d.o.o.. Poštena vrednost prodaje je znašala 9.513 EUR, dobiček od prodaje pa je bil dosežen v znesku 166 EUR in je izkazan kot finančni prihodek iz odtujitve naložbenih nepremičnin med drugimi prihodki. V letu 2007 je družba prodala 2 stanovanja na javni dražbi, po pošteni vrednosti v znesku 51.477 EUR. Dobiček pri prodaji v znesku 51.131 EUR je izkazan kot finančni prihodek iz odtujitve naložbenih nepremičnin med drugimi prihodki.
Finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
		v EUR
	2007	2006
Dana dolgoročna posojila in terjatve za nevplačani vpoklicani kapital	199.315	240.722
Dolgoročna posojila, dana drugim	201.632	241.400
Oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil - veza kto 072	(2.317)	(678)
Skupaj:	199.315	240.722

				v EUR
	Dolgoročna posojila, dana drugim	Druga dolgoročno vložena sredstva	Dani dolgoročni depoziti	Skupaj:
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01/01-2007	279.610	0	0	279.610
Povečanje	938			938
Prenos na kratkoročna posojila	(35.260)			(35.260)
Zmanjšanje	(43.656)			(43.656)
Prevrednotenje
Stanje 31/12-2007	201.632	0	0	201.632
			0
SLABITVE
Stanje 01/01-2007	678	0	0	678
Povečanje	1.639			1.639
Zmanjšanje
Prevrednotenje
Stanje 31/12-2007	2.317	0	0	2.317
		0	0
Vrednost 01/01-2007	278.932	0	0	278.932
Vrednost 31/12-2007	199.315	0	0	199.315

		V EUR
	2007	2006
Kratkoročna posojila in kratkoročne terjatve za nevplačani kapital	35.260	38.210
Kratkoročna posojila, dana drugim	35.260	38.210
Skupaj:	35.260	38.210

RAZKRITJA:

Dolgoročne finančne naložbe so izkazane kot dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za stanovanjske namene v znesku 199.315 EUR in v znesku 35.260 EUR kot kratkoročne finančne naložbe (prenos dela dolgoročnih posojil, odplačanih v letu 2008). Vsa posojila temeljijo na verodostojno sklenjenih pogodbah, zanje se vodijo analitične evidence in so usklajene z glavno knjigo. Vsa posojila so zavarovana pri zavarovalnici in z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah v korist RŽS do višine zneska posojila. Dolgoročna posojila so izmerjena po odplačni vrednosti, to je znesek s katerim se finančno sredstvo izmeri po začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali neudenarljivosti. Dolgoročna posojila so se v letu 2007 povečala za 938 EUR obračunane valorizacije. Zmanjšala pa so se za 80.555 EUR: - 43.656 EUR odplačanih posojil v letu 2007, - 35.260 EUR kratkoročnega dela dolgoročnih posojil odplačanih v letu 2008 - 1.639 EUR oblikovanih popravkov iz naslova neplačanih obrokov. Obresti od dolgoročnih posojil so znašale 1.158 EUR. Dolgoročno dana posojila po vrstah: 1. Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam v letih 1992 do leta 1997 za nakup stanovanj s 4% letno obrestno mero in odplačilno dobo 10 let. Stanje neodplačane glavnice na dan 31.12.2007 znaša 79 EUR, dokončno naj bi bilo odplačano v letu 2008. Za neplačane in že zapadle obroke je oblikovan popravek vrednosti v znesku 79 EUR, to je 100 % glavnice. Izterjava je v tožbi. 2. Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za novogradnje in adaptacije so bila dana v letu 1991 s 4 % obrestno mero in na odplačilno dobo 10 in 20 let.

Stanje neodplačane glavnice posojila znaša 259 EUR, dokončno naj bi bilo odplačano v letu 2016. Obresti so znašale 13 EUR in so izkazane med finančnimi prihodki. 3. Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za novogradnje in adaptacije so bila dana v letih od 1992 do leta 1996. Revalorizirajo se z rastjo točke po stanovanjskem zakonu. Dana so bila na odplačilno dobo 10 in 20 let. Stanje neodplačane glavnice teh posojil na dan 31.12.2007 je 209.408 EUR, dokončno bodo odplačana v letu 2016. Za neplačane obroke teh posojil je oblikovan popravek vrednosti po posameznih dolžnikih v znesku 570 EUR, to je 0,27 % glavnice. 4. Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za novogradnje in adaptacije so bila dana v letu 1997. Posojila so bila dana na odplačilno dobo 20 let, revalorizirajo se s TOM in 3,94 % letno obrestno mero. Stanje neodplačane glavnice teh posojil na dan 31.12.2007 je 27.146 EUR, dokončno bodo posojila odplačana v letu 2017. Obresti so znašale 1.145 EUR in so izkazane med finančnimi prihodki. Za neplačane obroke teh posojil je oblikovan popravek vrednosti po posameznih dolžnikih v znesku 1.668 EUR, to je 6,15 % glavnice. Popravki vrednosti za dolgoročno dana posojila so oblikovani po 62. členu Pravilnika o računovodenju, v roku 6 mesecev od zapadlosti neplačanega obroka. Dolgoročne terjatve so obravnavane kot sporne, saj je za njihovo izterjavo sprožen postopek pri sodišču.

Poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve V EUR 2007 2006 Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 76.158 102.182 Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi 121.930 159.105 Popravek vrednosti dolgoročnih terjatev iz poslovanja zaradi oslabitve (kupci) (45.772) (56.923) Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 4.187 4.371 Druge dolgoročne terjatve iz poslovanja 4.187 4.371 Skupaj: 80.345 106.553 RAZKRITJA:

		v EUR
	2007	2006
Kratkoročne terjatve do kupcev	47.863	36.391
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi	23.184	14.701
Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v državi	24.692	21.703
Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev	(13)	(13)
Dani kratkoročni predujmi in varščine	243	124.687
Drugi dani kratkoročni predujmi in preplačila	467	124.687
Oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov in varščin	(224)
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	2.678	2.569
Kratkoročne terjatve za obresti	2.678	2.569
Druge kratkoročne terjatve	27.673	25.959
Kratkoročne terjatve za vstopni DDV	50	54
Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij	6.931	8.182
Ostale kratkoročne terjatve	35.900	36.376
Oslabitev vrednosti drugih kratkoročnih terjatev	(15.208)	(18.653)
Skupaj:	78.457	189.606

RAZKRITJA Za vse kratkoročne terjatve se vodijo analitične evidence in so usklajene z glavno knjigo. Usklajevali smo jih tudi z IOP obrazci (izpiski odprtih postavk) po stanju na dan 31.12.2007. Kratkoročne terjatve do kupcev 47.863 EUR Kratkoročne terjatve do kupcev v državi so izkazane v znesku 23.184 EUR. Popravek vrednosti je oblikovan v znesku 13 EUR. Do konca februarja 2008 je bilo plačanih 22.526 EUR terjatev, to je 97,16%. Med kratkoročnimi terjatvami je izkazan tudi kratkoročni del dolgoročnih terjatev do kupcev stanovanj po stanovanjskem zakonu, ki zapadejo v plačilo v letu 2008 v znesku 24.692 EUR. Dani kratkoročni predujmi in varščine 243 EUR Dani predujmi so izkazani v znesku 467 EUR. Popravek vrednosti je oblikovan v znesku 224 EUR in se nanaša na družbo Ceflex Celje, znesek je v tožbi. Ostali predujmi se bodo poračunali v letu 2008. Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 2.678 EUR Terjatve se v celoti nanašajo na obresti: - NKBM Idrija 2.290 EUR - poravnane bodo v prvih treh mesecih leta 2008 - Klemenčič Niko 381 EUR – v tožbi - Obresti od danih posojil 7 EUR – plačano v januarju 2008 Druge kratkoročne terjatve 27.673 EUR - Kratkoročna terjatev za vstopni DDV v znesku 50 EUR se je poračunala v januarju 2008. - Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij v znesku 6.931 EUR se nanašajo na: Ministrstvo za gospodarstvo v znesku 660 EUR (rudarska škoda), boleznino v breme zavoda v znesku 1.225 EUR in invalidnino v breme zavoda v znesku 5.046 EUR – zaprle se bodo v letu 2008. - Ostale kratkoročne terjatve v znesku 35.900 EUR se nanašajo na: Terjatve do zavarovalnice Adriatic v znesku 520 EUR (plačane 29.02.2008) in na terjatve za najemnine stanovanj in poslovnih prostorov v znesku 35.380 EUR. Oslabitve vrednosti drugih kratkoročnih terjatev predstavljajo oblikovane popravke neplačanih terjatev v znesku 15.208 EUR, to je 42,36% vseh terjatev. Stanje terjatev za najemnine stanovanj in poslovnih prostorov 35.900 EUR Oblikovan popravek vrednosti iz naslova neplačil 15.208 EUR Stanje 31.12.2007 20.690 EUR Popravek v znesku 15.208 EUR se nanaša na naslednje stranke: SGI d.o.o. Idrija - najemnina stanovanj 10.021 EUR Avtodom GVS d.o.o. Idrija 5.187 EUR Popravki so oblikovani individualno po posameznih terjatvah in sicer v roku 6 mesecev po zapadlosti, obravnavamo jih kot sporne in dvomljive. Družba SGI d.o.o. Idrija je upravnik naših stanovanj in skrbi za izterjavo. Glede na strukturo dolžnikov je realnost izterjave dvomljiva. Družba Avtodom naj bi v letu 2008 poravnala dolg. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
		v EUR
	2007	2006
Opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji	1.145.756	1.145.756
Skupaj:	1.145.756	1.145.756

RAZKRITJA:
Po stanju na dan 31.12.2006 smo iz osnovnih sredstev prenesli na sredstva za prodajo počitniški dom v Ankaranu. Vlada RS v vlogi skupščine družbe, je med drugim sprejela tudi sklep, da se morebitna manjkajoča sredstva potrebna za realizacijo zapiralnih del zagotovijo s prodajo nepotrebnih nepremičnin. Za prodajo počitniškega doma je pripravljen program prodaje na javni dražbi, prodajni postopek je bil pričet v letu 2007 in naj bi se zaključil v letu 2008.
Zaloge
		v EUR
	2007	2006
Zaloge surovin in materiala		66.220
Zaloge surovin in materiala v skladišču		66.220
Proizvodi	5	5
Proizvodi v lastnem skladišču	5	5
Zaloge blaga	2.304	2.222
Blago v tujem skladišču	11	11
Blago v lastni prodajalni	45.949	47.263
DDV, vračunan v zalogah blaga	(4.045)	(4.191)
Vračunana razlika v cenah zalog blaga	(39.611)	(40.861)
Skupaj zaloge:	2.309	68.447
Skupaj zaloge in predujmi za zaloge:	2.309	68.447

Struktura zalog
	2007	2006		%07		%06
Zaloge surovin in materiala		66.220				97
Proizvodi	5	5		0		0
Blago	2.304	2.222		100		3
Skupaj:	2.309	68.447		100		100
RAZKRITJA:
Proizvodi 5 EUR predstavljajo zaloge živega srebra in se nanašajo na ustavljeno proizvodnjo. Na zalogi imamo 1,44 kg živega srebra, stanje je enako kot v letu 2006. Zaloge blaga 2.304 EUR Zaloge blaga predstavljajo zaloge knjig, turističnih prospektov in spominkov male trgovinice v muzejskem objektu Antonijev rov. Za zmanjševanje zalog se uporablja FIFO metoda. Predujmi za zaloge V letu 2004 je družba dala predujem v znesku 2.815 EUR podjetju Trab d.o.o. Preserje, za celice akumulatorja. Dobava ni bila izvršena, oblikovali smo 100 % popravek vrednosti in sprožili tožbo pri sodišču.
Denarna sredstva
					v EUR
			2007		2006
Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji			43		107
Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev			43
Denar na poti					107
Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih inštitucijah			526.019		650.687
Denarna sredstva na računih, razen deviznih			2.249		33.257
Kratkoročni depoziti oziroma depoziti na odpoklic, razen deviznih			523.770		617.430
Skupaj:			526.062		650.794

		v EUR
	2007	2006
Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki	664	990
Skupaj:	664	990

RAZKRITJA:
Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki se nanašajo na v naprej plačane račune za leto 2008 za strokovno literaturo in zavarovanje službene poti.
Kapital
		v EUR
	2007	2006
Vpoklicani kapital	4.025.167	4.025.167
Osnovni kapital - kapitalski deleži	4.025.167	4.025.167
Čisti dobiček ali čista izguba	(786.595)	(699.239)
Prenesena izguba iz prejšnjih let	(707.405)	(584.794)
Čista izguba poslovnega leta	(79.190)	(114.445)
Presežek iz prevrednotovanja	928.333	928.333
Presežek iz prevrednotovanja zemljišč	928.333	928.333
Skupaj:	4.166.905	4.254.261

RAZKRITJA:
Vpoklicani kapital 4.025.167 EUR Po stanju 31.12.2007 izkazuje družba 4.025.167 EUR osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dne 29.09.1995. Ustanovitelj družbe je Republika Slovenija. Čisti dobiček ali čista izguba 786.595 EUR Prenesen čista izguba se je v letu 2007 povečala za 8.166 EUR, povečanje se nanaša na popravek napake pri obračunu plače direktorja za obdobje januar-december 2006. Napaka je nastala zaradi napačnega prepisa višine postavke na začetku leta 2006. Prenesena izguba iz prejšnjih let v znesku 707.405 EUR se nanaša na leta: 2002 v znesku 201.265 EUR 2003 v znesku 181.035 EUR 2004 v znesku 70.280 EUR 2005 v znesku 132.214 EUR 2006 v znesku 122.611 EUR Čista iIzguba poslovnega leta 2007 znaša 79.190 EUR in bo ostala nepokrita. Presežek iz prevrednotovanja 928.333 EUR Presežek iz prevrednotovanja zemljišč se nanaša na zemljišče počitniškega doma v Ankaranu, pridobljeno v letu 2005 (Sklep Okrajnega sodišča v Kopru Dn.št.76/2005). Počitniški dom bo v letu 2008 prodan, presežek iz prevrednotovanja bo imel vpliv na preneseni poslovni izid in ne na poslovni izid tekočega leta 2008. Kapital je izkazan na dan 31.12.2007 v znesku 4.166.905 EUR.
DODATEK K IZKAZU GIBANJA KAPITALA – BILANČNA IZGUBA v EUR BILANČNA IZGUBA 2007 2006 a) Čista izguba poslovnega leta -79.190 -114.445 b) Prenesena čista izguba -707.405 -584.794 Bilančna izguba -786.595 -699.239
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
		v EUR
	2007	2006
Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi	387.458	620 .910
Prejete državne podpore	523.894	362.530
Skupaj:	911.352	983.440

RAZKRITJA:
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 387.458 EUR Družba je v letu 2006 oblikovala rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, na podlagi kadrovskih evidenc in izhajajoč iz »Operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v RŽS d.o.o. za leto 2007« in iz »Programa vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoring po končanih zapiralnih delih v RŽS d.o.o. za obdobje 2008-2012«. Rezervacije iz tega naslova so se v letu 2007 zmanjšale za 233.452 EUR: - za jubilejne nagrade v znesku 8.271 EUR - izplačane so bile devetim zaposlenim, - za odpravnine ob upokojitvi v znesku 17.215 EUR – izplačane so bile petim zaposlenim, - za odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v znesku 142.868 EUR - izplačane so bile enajstim zaposlenim, - za nepovratna sredstva za samozaposlitev v znesku 65.098 EUR – izplačana so bila trem zaposlenim. Prejete državne podpore 523.894 EUR Prejete državne podpore so se v letu 2007 povečale za 162.741 EUR prejetih sredstev s strani Ministrstva za kulturo RS za obnovo Frančiškovega jaška, zmajšale pa so se 1.377 EUR obračunane amortizacije projekta Stalna razstava. 1. Projekt obnova stavbe jaška Borba 518.921 EUR Za projekt obnove stavbe jaška Borba smo po pogodbah o sofinanciranju spomeniško-varstvenega projekta od Ministrstva za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, prejeli naslednja sredstva: 1. Pogodba št. 3512-GO/01-5672/299 z dne 02.11.2001 22.346 EUR ( sredstva nakazana dne 30.1.2002 in 6.2.2002). 2. Pogodba št. 3512-GO/02-5672/109 z dne 11.07.2002 166.917 EUR (sredstva nakazana 9.12.2002). 3. Pogodba št. 3512-GO/03-5672/135 z dne 11.06.2003 166.917 EUR (sredstva nakazana 3.11.2003 in 29.12.2003). 4. Pogodba št. 3511-GO/07-4552/070 z dne17.05.2007 162.741 EUR (sredstva nakazana 27.11.2007 in 28.12.2007 Za navedena namensko prejeta sredstva spomeniško-varstvenega projekta je družba oblikovala dolgoročne pasivne časovne razmejitve, namenjene za pokrivanje stroškov amortizacije. Sredstva je Ministrstvo za kulturo nakazalo po predložitvi računov s strani RŽS. Družba še ni izkazala zmanjšanj teh sredstev, zmanjševati se bodo pričela skladno z obračunano amortizacijo. 2. Projekt stalna razstava 4.972 EUR Po pogodbi o izvedbi projekta v skladu z republiškim programom kulture za leto 2001, št.pog. 3512-01-7107/071 z dne 08.08.2001 sklenjeno med Ministrstvom za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana in Rudnikom živega srebra Idrija v zapiranju za projekt „Pridobivanje lastnosti in uporabnosti živega srebra (stalna razstava)“ je RŽS prejel nepovratna sredstva v višini 12.518,78 EUR (nakazana 4.10.2001 in 18.1.2002). Za navedena namensko prejeta sredstva je družba oblikovala dolgoročne rezervacije. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Za potrebe stalne razstave je družba kupila vitrine (Dobavitelj Expo.art Ljubljana, faktura št. 92/497/02 in 92/847/02 v znesku 20.405,63 EUR). Sredstva je Ministrstvo za kulturo nakazalo po predložitvi računov s strani RŽS. Dolgoročne rezervacije se črpajo v višini 61,35 % za delno kritje stroškov amortizacije. Iz tega naslova so se dolgoročne rezervacije v letu 2007 zmanjšale za 1.377 EUR.
Kratkoročne poslovne obveznosti
		v EUR
	2007	2006
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	86.933	104.764
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	86.933	104.329
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini		435
Prejeti kratkoročni predujmi in varščine	560	1.568
Prejeti kratkoročni predujmi	560	316
Prejete kratkoročne varščine		1.252
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	83.241	93.632
Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač	38.717	47.154
Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač	14.885	19.033
Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač	9.170	10.549
Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja	20.097	16.896
Kratkoročne obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja	372
Obveznosti do državnih in drugih institucij	18.283	24.666
Obveznosti za obračunani DDV	69	363
Obveznosti za prispevke izplačevalca	15.774	20.748
Obveznosti za davek od izplačanih plač	1.232	2.733
Obveznosti za davčni odtegljaj	1.208	822
Druge kratkoročne obveznosti	23.021	16.449
Kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestili plač zaposlencem	8.210	13.808
Ostale kratkoročne poslovne obveznosti	14.811	2.641
Skupaj:	212.038	241.079

RAZKRITJA:
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 86.933 EUR: - Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 63.307 EUR - Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za os.sredstva 23.626 EUR Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so tekočega značaja in so bile poravnane v roku zapadlosti, to je v začetku leta 2008. Prejeti kratkoročni predujmi in varščine 560 EUR Pod prejetimi kratkročnimi predujmi so izkazana plačila, ki bodo zaprta v letu 2008 in sicer: Kapitalska družba 522 EUR, Orodjarstvo Pišlar 30 EUR in Klemenčič N. 8 EUR. Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 83.241 EUR - obveznosti za plače 38.717 EUR - obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 14.885 EUR - obveznosti za davke iz kosmatih plač 9.170 EUR - obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 20.097 EUR - obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz del.razm. 372 EUR Obveznosti do zaposlencev se nanašajo na obračunane plače za mesec december 2007, ter druge obveznosti do zaposlenih iz naslova prevoza na delo, prehrane med delom, potnih stroškov, odpravnin itd.) izplačanih v januarju 2008. Obveznosti do državnih in drugih inštitucij 18.283 EUR - obveznosti za obračunani DDV 69 EUR - obveznosti za prispevke izplačevalca 15.774 EUR - obveznosti za davek od izplačanih plač 1.232 EUR - obveznosti za davčni odtegljaj 1.208 EUR Obveznosti so bile poravnane v januarju 2008. Druge kratkoročne obveznosti 23.021 EUR - kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestili plač zaposlencem 8.210 EUR - ostale kratkoročne poslovne obveznosti 14.811 EUR Ostale kratkoročne obveznosti v znesku 14.811 EUR se nanašajo na: - Obveznosti za izplačilo rudarske škode v znesku 9.021 EUR, - Izplačilo za pogodbeno delo v znesku 614 EUR, - Izplačilo za avtorske honorarje v znesku 162 EUR, - Izplačilo sejnin v znesku 2.078 EUR (predsednica NS ga. Tanja Bakan Rožič 838 EUR, član NS g. Sebastjan Poljanec 620 EUR, član NS Bojan Režun 620 EUR), - Ostala kratkoročna izplačila v znesku 2.936 EUR. Vse druge kratkoročne obveznosti so bile poravnane v januarju 2008. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
		v EUR
	2007	2006
Vnaprej vračunani stroški in odhodki		1.972
Skupaj:		1.972

6.4 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida

Čisti prihodki od prodaje

		v EUR
	2007	2006
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu	67.809	110.824
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu	279	0
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu	73.140	20.030
Skupaj:	141.228	130.854

RAZKRITJA:
V letu 2007 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve, kot v letu 2006. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 67.809 EUR - najemnina poslovnih prostorov 5.973 EUR - turistična dejavnost (vstopnina) 55.911 EUR - razne usluge 4.950 EUR - usluge kemičnega laboratorija 975 EUR Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem 279 EUR: so bili doseženi z opravljeno storitev vstopnine v AR. Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu 73.140 EUR - prihodki od prodaje blaga v trgovini v Antonijevem rovu (spominki) 7.914 EUR - prihodki od prodaje odpadkov (staro železo,material) 65.226 EUR Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki od opravljenih storitev se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev, glede na stopnjo njihove dokončanosti, navedenih v računih ali drugih listinah.
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
		v EUR
	2007	2006
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje		(25)

Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
		v EUR
	2007	2006
Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij	1.377	1.377
Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije)	3.182.577	3.307.770
Prevrednotovalni poslovni prihodki	8.291	7.738
Skupaj:	3.192.245	3.316.885

		v EUR
	2007	2006
Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga	3.928	685
Stroški materiala	700.493	651.762
Stroški materiala	411.164	403.431
Stroški pomožnega materiala	3.873	8.785
Stroški energije	157.946	164.615
Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev	119.156	59.045
Odpis drobnega inventarja in embalaže	969	2.610
Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature	6.768	13.015
Drugi stroški materiala	617	261
Stroški storitev	872.680	824.775
Stroški transportnih storitev	117.364	151.148
Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev	40.535	52.395
Najemnine	326	8.570
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	23.471	16.815
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije	37.712	31.419
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	63.760	70.368
Stroški sejmov, reklame in reprezentance	6.694	6.777
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje	47.905	48.113
Stroški drugih storitev	534.913	439.170
Skupaj:	1.577.101	1.477.222

RAZKRITJA:
Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi materiala, enako velja za stroške storitev. Med izkazanimi stroški imajo pomembnejši delež stroški storitev 55,53 % in stroški materiala, energije in nadomestnih delov za osnovna sredstva, saj predstavljajo 44,47 %. Od stroškov storitev imajo večji delež stroški drugih storitev 34 % (stroški ureditve jaška Borba za pripravo montaže izvažalne naprave). Stroški transportnih storitev imajo 7,46 % delež. Stroški intelektualnih storitev in osebnih storitev 4,05 % delež (to so stroški izdelave projektov, cenitev in analiz, stroški zdravstvenih storitev, stroški storitev študentskega servisa). Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev imajo 2,58 % delež. Stroški fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti imajo 3.05 % delež oz. 47.905 EUR (to so stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, stroških sejnin, stroški drugih prejemkov): - Pogodbe o delu so bile izplačane v znesku 34.761 EUR za tehnično vodenje elektrostrojnega vzdrževanja, za vodiče v Antonijevem rovu, za digitalizacijo načrtov separacije, pripravo dokumentov in vnos dokumentov v nov poslovno informacijski sistem, itd., - Avtorske pogodbe so bile izplačane v znesku 2.503 EUR za študije Stanja okolja v Idriji pred zaprtjem RŽS in izdelavo spominkov, - Stroški sejnin nadzornega sveta so bili izplačani v znesku 10.243 EUR, - Stroški za druge prejemke so bili izplačani v znesku 398 EUR za povračilo potnih stroškov tehničnega pregleda zgradb na j. Delo in AR. Stroški po funkcionalnih skupinah v EUR Opis 2007 2006 1. Vrednost prodanih posl.učinkov 2.875.969 3.049.164 2. Stroški prodajanja 3.063 32.020 3. Str.spl.dejavnosti (nabav in uprave) 440.134 964.823 Skupaj: 3.319.166 4.046.007 Stroški dela
		v EUR
	2007	2006
Plače zaposlencev	1.109.131	1.216.592
Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki zaposlencev	130.542	164.038
Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev	255.859	286.640
Druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev	49.758	62.795
Skupaj:	1.545.290	1.730.065
RAZKRITJA:
Plače smo v letu 2007 izplačevali v Skladu s Kolektivno pogodbo, Pravilnikom o plačah in v skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač. Povprečna plača znaša 1.762 EUR. Regres za letni dopust je bil izplačan v mesecu juniju 60 zaposlenim v višini 52.589 EUR, to je 876,48 EUR na zaposlenega. Regres je bil izplačan v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost v višini 70% povprečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec. Regres za prehrano med delom je bil izplačan v višini 53.465 EUR. Prevoz na delo in iz dela je bil izplačan v znesku 24.488 EUR.
Regres za prehrano in prevoz na delo so bili izplačani v skladu z Uredbo Vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (UL RS št. 142/04, 7/05, 60/05 in 26/06). Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, in drugih prejemkov zaposlencev so znašali 255.859 EUR: - prispevki za pokojninsko zavarovanje 174.596 EUR - prispevki za socialna zavarovanja 81.263 EUR. Druge delodajalčeve dajatve v celoti izkazujejo davek na izplačane plače v znesku 49.758 EUR. Odpisi vrednosti
		v EUR
	2007	2006
Amortizacija	168.669	186.628
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev	2.956	510
Amortizacija zgradb	55.524	70.512
Amortizacija opreme in nadomestnih delov	108.241	113.419
Amortizacija drobnega inventarja	1.948	2.187
Prevrednotovalni poslovni odhodki	203.144	726
Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev	202.374	726
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih nepremičnin	770	0
Skupaj:	371.813	187.354