Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-16/2007/4
Ljubljana, 27.09.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 137. redni seji dne 27.09.2007 sprejela:

- LETNO POROČILO O POSLOVANJU RUDNIKA ŽIROVSKI VRH, JAVNEGA PODJETJA ZA ZAPIRANUJE RUDNIKA URANA D.O.O. ZA LETO 2006,

ki vam ga pošiljamo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- mag. Radovan Tavzes, generalni direktor, Ministrstvo za okolje in prostor,
- mag. Nives Nared, sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor.





mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1






LETNO POROČILO O POSLOVANJU



RUDNIKA ŽIROVSKI VRH, JAVNEGA PODJETJA
ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA D.O.O. ZA LETO 2006









Todraž, marec 2007 mag. Franc Avberšek, univ. dipl. inž. rud., Direktor




V S E B I N A


Stran
PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA
1
1.0UVOD
3
2.0SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2006
5
3.0IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV
9
3.1Obrat za pridobivanje rude
10
3.1.1601 – Izvedba rudarskih projektov za podzemne objekte – ZI
10
3.1.2602 – Vzdrževanje in sanacija jamskih objektov za izvedbo zapiralnih del – RŽV
12
3.1.3603 – Nadzor izvajanja zapiralnih del - ZI
12
3.1.4 651 – Pretakališče goriva - ZI
12
3.1.5652 – Rariometrična vrata s tehtnico - ZI
12
3.1.6659 – Plato na koti 429 in dovozne poti
12
3.1.7662 – Skladišče jeder vrtin - ZI
13
3.1.8664 – Most čez Brebovščico
13
3.1.9672 – Ureditev zajetja Zala s cevovodom – ZI
673 – Ureditev zajetja Dršak s cevovodom - ZI
13
3.1.10630 – Pripravljalna dela - RŽV
13
Sklop 3
14
3.1.11629 – Stabilizacija odprtih prostorov v blokih 1 in 2 - ZI (MOP)
14
3.1.12681 - Končna ureditev začasnega odlagališča P-9-ZI (MOP)
15
Sklop 4
15
3.1.13639 – Zaprtje podkopa P-11 (MOP)
15
Odlagališči
15
3.2Odlagališče Jazbec
16
3.2.1832 - Končna ureditev odlagališča rudniške jalovine Jazbec – SKLOP 1 (ZI-MOP)
16
3.2.2835 – Izdelava PGD in pridobivanje soglasij za odlagališče Jazbec
18
3.2.3836 – Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)
18
3.2.4665/1- Čistilna naprava za jamsko vodo
18
3.2.5839 – Pripravljalna in vzdrževalna dela na odlagališčih in drugih zemljišč - RŽV
18
3.3.Odlagališče Boršt
19
3.3.1801 – Raziskave in verifikacija normativov
19
3.3.2804 – Izdelava PGD in pridobivanje soglasij za odlagališče Boršt – ZI
19
3.3.3817 – Ceste na Boršt – ZI
20
3.3.4821 – Nadzore nad izvajanjem del Boršt (EU + strokovni )
20
3.3.5822 – Izgradnja dolgoročnega monitoringa Boršt
21
3.3.6823 – Pripravljalna in vzdrževalna dela
21
3.3.7724/1 – Laboratorij in gasilska služba
21
3.3.8725/1 - Servisni objekt
21
3.3.9814 - Odlagališče Boršt
21
4.0MONITORING IN UPRAVLJANJE
22
5.0ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
24
5.0.1Varstvo pri delu in varovanje zdravja
25
5.0.2Infrastruktura in tehnološki sklopi
26
5.0.3Skupne naloge
28
5.1Rudarske škode in odškodnine
29
5.1.1 Rudarske škode
29
5.1.2Odškodnine
29
5.2Prezaposlovanje
29
5.3Oprema
30
5.4LASTNA REALIZACIJA
30
5.4.1Prihodki lastne dejavnosti
31
5.4.2Stroški lastne realizacije
32
5.4.3Izgradnja gospodarske cone Todraž
32
5.4.4Dezinvestiranje
33
6.0FINANČNI DEL
34
6.1Viri financiranja
34
6.1.1Proračunski viri
34
6.1.2Lastni viri
35
6.2.Celotni stroški
35
6.2.1Stroški izvajanja projekta zapiranja
35
6.2.2Stroški lastne dejavnosti
36
6.3Pokritje stroškov z viri sredstev
36
6.4Računovodski izkazi
38
7.0KORIŠČENJE KREDITA EIB
39
8.0ZAKLJUČEK
40




PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA


Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o. (RŽV) je javno podjetje katerega ustanovitelj in edini lastnik je Republika Slovenija..

Ime firme: Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o.
Skrajšano ime firme: RŽV, d.o.o.
Lastnik: Republika Slovenija
Sedež: Todraž 1, 4224 Gorenja vas
Št. registrskega vložka: 1/00197/00, Okrožno sodišče Kranj
Ustanovitveni kapital: 1.420.431.434,00 SIT
Upravljanje in vodenje javnega podjetja

Skupščina javnega podjetja V vlogi skupščine Vlada Republike Slovenije

Nadzorni svet javnega podjetja : mag. Radovan Tavzes, predsednik
Milan Čadež podpredsednik
mag. Nives Nared, članica
Peter Dolenc, član

Uprava javnega podjetja: mag. Franc Avberšek direktor
Naloge javnega podjetja

Osnovna naloga Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. je izvedba trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh in zavarovanje okolja in ljudi pred posledicami rudarjenja v RUŽV.
Zakonske in programske osnove

- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU-Ur.l.RS, št. 36/92)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-A (Ur.l. RS, št. 28/2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005),
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010 «, IBE, 2006, št. proj. UZVI-B103/29B (v nadaljevanju Novelirani program št.2)

Strategija javnega podjetja

- Javno podjetje izvaja z lastnimi delavci pripravljalna dela za izvedbo zapiranja, zagotavlja ostale pogoje za delo zunanjih izvajalcev in zagotavlja delovanje vseh poslovnih funkcij javnega podjetja.
- Zapiranje jamskih objektov in sanacijo odlagališča Jazbec izvajajo na javnem razpisu izbrani zunanji izvajalci. Na enak način bodo oddana tudi dela na sanaciji odlagališča Boršt.
- Sredstva za izvedbo zapiralnih in sanacijskih del se zagotavljajo iz Proračuna Republike Slovenije.


1.0 UVOD


Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. (LP 2006) je izdelano na osnovi določb naslednjih zakonov:
- 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l.RS, št. 36/92), v nadaljnjem besedilu ZTPIU

Navedeni zakon zahteva izdelavo poročila o izvajanju programa za preteklo leto. Programsko osnovo za izdelavo poročila je do leta 2006 predstavljal »Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29 (v nadaljevanju Noveliran program), ki je bil izdelan v aprilu 2001. Vlada RS ga je sprejela, sklep št. 310-00/2001-3, dne 31.05.2001. V tem programu je bilo opredeljeno obdobje izvajanja del od leta 2001 do 2005.
Z letom 2005 je bilo zaključeno obdobje izvajanja del po Noveliranem programu, prav tako se je iztekla veljavnost Zakona o zapiranju (ZTPIU)

S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005), je bilo izvajanje sanacijskih del podaljšano v obdobje 2006-2010. ZTPIU-B nalaga tudi izdelavo revizije Noveliranega programa. RŽV jo je izdelal v začetku leta 2006 pod imenom Novelirani program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010, IBE, april 2006, št. proj. UZVI-B103/029B (v nadaljevanju Novelirani program št. 2). Vlada Republike Slovenije, ga je sprejela 23.11.2006, s sklepom št. 36100-17/2006/4. Dejansko je Novelirani program št.2 vsebinsko nadaljevanje Noveliranega programa s spremenjeno dinamiko izvajanja del in natančnejšo določitvijo vsebine še ne izvedenih del. Novelirani program št.2 temelji v celoti na izdelani projektni dokumentaciji.

Metodološko je Letno poročilo za 2006 izdelano enako, kot Novelirani program št.2 in Poslovni načrt RŽV d.o.o. za leto 2006 ( v nadaljevanju PN 2006). Na ta način je omogočena enostavna spremljava realizacije načrtovanih aktivnosti Noveliranega programa št.2 in PN 2006. V skladu z metodologijo planiranja v PN 2006 (po četrtletjih) so tudi stroški prikazani po četrtletjih.

Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana d.o.o, za leto 2006 ( v nadaljevanju LP 2006) vsebuje navedbo vseh izvedenih del in aktivnosti zapiranja v letu 2006. Prikazana je tudi primerjava izvedenih del z načrtovanimi v PN 2006

Pri oceni poslovanja v letu 2006 ugotavljamo, da so se uspešno nadaljevala zapiralna dela iz letu 2005 in da so bila načrtovana dela na zapiranju jame in na sanaciji odlagališča Jazbec v celoti izvedena.
Glede na kasnejši začetek izvedbe zapiralnih del v jami in glede na to, da so bila vsa dela do konca leta 2006 zaključena, ugotavljamo, da so bila vsa dela opravljena v skladu s terminskim planom in v okviru predvidenih sredstev.
Sanacijska dela, ki so sel na odlagališču jamske jalovine Jazbec začela v drugi polovici leta 2005, so se v letu 2006 intenzivno nadaljevala.

Za odlagališče Boršt so bili izdelani projekti. Izvajale so se aktivnosti pridobivanja potrebne dokumentacije in dovoljenj, ki se bodo nadaljevale spomladi , ko bo stekel pričetek fizičnih del izvedbe 2007.
Uspešno je potekalo tudi nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture za gospodarsko cono Todraž za katero je bil v letu 2006 izvršen planirani prenos nepremičnin na Občino Gorenja vas Poljane.

Število zaposlenih je skladno s planom padlo na 20. Trend zmanjševanja pa se še nadaljuje.
Vsi ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje so bili izvedeni skladno s planom. Rezultati monitoringa pa kažejo na nadaljnje zmanjšanje vplivov na okolje, kar je v skladu s predvidevanjem.


2.0 SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2006


Leto 2006 je bilo četrto leto, ko se izvajajo zapiralna dela v skladu s predvideno dinamiko. Proračunska sredstva so bila pravočasno zagotovljena. To velja tudi za potrditev poslovnega načrta.
Intenzivno so se izvajala zaključna dela na zapiranju zunanjih jamskih objektov . Dela so bila v celoti zaključena z opravljenim tehničnim pregledom.

Pospešeno so se izvajala sanacijska dela na odlagališču jamske jalovine Jazbec.
Za odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt je bila izdelana celotna projektna dokumentacija. Pridobivalo se je vsa potrebna dokumentacija za pridobitev dovoljenja za izvajanje sanacijskih del.


RŽV je izdelal PN 2006 do konca avgusta 2005. Nadzorni svet RŽV ga je prvič obravnaval 28.10.2005 (sklep št. 126). Kasneje je bil še dopolnjen na zahtevo MF in MOP, ter je bil ponovno obravnavan na več sejah nadzornega sveta. Zadnja dopolnitev je bila sprejeta dne 29.06.2006. Vlada pa ga je sprejela na 82. redni seji, 13.07.2006.
Ker je Vlada RS sprejela PN 2005 v juliju (Ur.l. RS, št. 116/2006), je bilo financiranje zagotovljeno na osnovi začasnega financiranja do konca avgusta.

Osnovni cilji PN 2006 so bili naslednji:

- V skladu z dinamiko PN 2006 izvesti vsa dela na zapiranju objektov za pridobivanje rude, da se zaključi rekultivacija površin in likvidacija zunanjih objektov, vezanih na obrat za pridobivanje rude, ter da se opravijo vsi tehnični pregledi.
- Intenzivno nadaljevati izvajanje sanacijskih del na odlagališču Jazbec.
- Izdelava projektne in tehnične dokumentacijeza odlagališče HMJ Boršt, pridobiti soglasje URSJV, pridobiti dovoljenje za izvajanje del in začeti postopek javnega razpisa za izvajanje sanacijskih del.
- Izvajanje vseh poslovnih funkcij podjetja v skladu s predpisi.

Celotna dejavnost izvajanja zapiralnih del se je v letu 2006 izvajala z deli v lastni režiji in v večjem delu z zunanjimi izvajalci. Skupna vrednost izvedenih zapiralnih del in ostalih aktivnosti za izvedbo zapiranja v letu 2006 je bila 1.544.413.681,14 SIT (6,444.724 EUR).

Poraba sredstev

K podatku o izvedenih delih je potrebno dodati tudi porabo sredstev v primerjavi z Noveliranim programom št. 2, potrjenim PN tekočega leta in dejansko izvršenih izplačilih (porabo sredstev).


Diagram: Primerjava Noveliranega programa in realizacije



V letu 2006 je bilo, kot je razvidno iz diagrama, v proračunu zagotovljeno slaba 2% manj sredstev kot predvideva NP št.2. Dejansko pa je bilo v primerjavi z NP št.2 porabljeno približno 9% manj sredstev. Ta izpad je bil v glavnem na račun neplačane situacije za november. Izpad plačil zaenkrat ne ogroža pravočasne izvedbe del. Problem bo nastal, če se bo trend neusklajenosti (premalo odobrenih sredstev v letnih planih) nadaljeval. Za leto 2007 je plan namreč zopet 1,3 % nižji od plana v NP št. 2. Posebno kritično bo leto 2008.

Dela RŽV na zagotavljanju pogojev v lastni režiji

Dela na zagotavljanju pogojev za delo zunanjih izvajalcev in v manjšem obsegu zapiralne aktivnosti z lastnimi delavci in s podizvajalci RŽV (izvedba rudarskih projektov za izvedbo del, vzdrževanje in sanacije zunanjih jamskih objektov, vzdrževanje odlagališča Boršt s pripadajočimi objekti, druga dela), nadzor nad vplivi nad okoljem, varstvo pri delu, fiksne obveznosti, plače, nabava potrebne opreme, so se financirala po naslednjih pogodbah, sklenjenih med MOP in RŽV:

- Pogodba št. 2511-06-200029 z dne 27.03.2006 v višini 211.901.023,00 SIT,
- Aneks št.1 k Pogodbi št. 2511-06-200029, z dne 17.07.2006, v višini 171.493.606,28 SIT,
- Aneks št.2 k Pogodbi št. 2511-06-200029, z dne 10.11.2006, v višini 261.631,982,81 SIT,
- Aneks št.3 k Pogodbi št. 2511-06-200029, z dne 20.02.2007 (spremenjena dinamika plačil),

Proračunska sredstva so bila odobrena v višini 645.026.612,09 SIT.


Dela zunanjih izvajalcev

Financiranje osnovnih projektov zapiranja jame se je v letu 2006 izvajalo na osnovi tristranskih pogodb, sklenjenih med RŽV, (investitor), MOP (plačnik) in izbranim zunanjim izvajalcem na mednarodnem javnem razpisu (izvajalec).
Dela zunanjih izvajalcev na projektu zapiranje obrata za pridobivanje rude so se izvajala v skladu z dvema osnovnima pogodbama (SKLOP 3, 4), sklenjenima z izvajalcem CP Ljubljana d.d. in RTH d.o.o. Poleg zapiralnih del na jamskem obratu se je izvajalo uvaljanje in razgrinjanje materiala (iz začasnih odlagališč P-1 ter P-9) po plasteh, kakor je predvideno v projektu končne ureditve odlagališča Jazbec. Tu se planirana dela zapiranja jame in trajne sanacije odlagališč prepletajo. Odstranitev začasnih odlagališč je predvidena v projektu zapiranja jame, odlaganje tega materiala pa v projektu trajne sanacije odlagališča jamske jalovine Jazbec. Zaradi odstopanj obsega del so bili za vse pogodbe sklenjeni aneksi k pogodbam, ki opredeljujejo vrednostni obseg posameznih sklopov za leto 2006:

ANEKS št. 6 k gradbeni pogodbi SKLOP 3 - štev. 2523-02-100205 (CPL št. 228/02)
datum: 88.07.2006
dinamika plačil 2006: 337.526.090,84 SIT
nova pogodbena vsota: 1.233.639.199,21 SIT

ANEKS št.6 k gradbeni pogodbi SKLOP 4 - štev. 2523-03-100160 ( CPL št. 201/2003)
datum: 03.05.2006
dinamika plačil 2006: 340.059.399,67 SIT
pogodbena vrednost: 1.487.268.721,49 SIT in
ANEKS št.7 k gradbeni pogodbi SKLOP 4 - štev. 2523-03-100160 ( CPL št. 201/2003)
datum: 28.07.2006
dinamika plačil 2006: 212.867.297,07 SIT
pogodbena vrednost: 1.360.076.616,89 SIT

Za dela trajne sanacija odlagališča jamske jalovine Jazbec je bil zaradi uskladitve vrednosti v letu 2005 in zaradi spremembe pooblaščenega zastopnika MOP sklenjen:

ANEKS št.1 k gradbeni pogodbi št. 2511-05-200068 (CPL05/346)
datum: 26.07.2006
dinamika plačil 2006: 305.708.000,00 SIT
pogodbena vrednost: 1.764.521.551,56 SIT
in
ANEKS št.2 k gradbeni pogodbi št. 2511-05-200068 (CPL05/346)
Datum 20.07.2006 ( vrednosti so ostale nespremenjene)

Leto 2006 lahko ocenimo kot leto, v katerem so bila zaključena vsa dela na zapiranju obrata za pridobivanje rude. Prav tako lahko zagotavljanje pogojev v lastni režiji ocenimo kot skladno glede na PN 2006 in tudi glede na Novelirani program št.2.

Leto 2006 pomeni za odlagališče Jazbec intenzivno nadaljevanje sanacijskih del, tako, da je izvedeno 25% vseh sanacijskih del, kar je v skladu z Noveliranim programom št.2.
Za odlagališče Boršt je bila v celoti izdelana projektna dokumentacija, izvajali so se postopki pridobivanja potrebnih soglasij za dovoljenje za izvajanje sanacijskih del.

Realizacija zunanjih izvajalcev na projektu zapiranje obrata za pridobivanje rude je tako znašala 569.395.756,84,21 SIT, realizacija zunanjih izvajalcev na trajni sanaciji odlagališč pa 339.673.609,03 SIT, skupaj 909.069.365,87 SIT (vključno z DDV).

Tabela 1: Realizacija vseh del, ki jih izvaja RŽV in zunanji izvajalci (ZI)




3.0 IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV


Tabela 1A: Realizacija izvedbe osnovnih projektov





3.1 Obrat za pridobivanje rude


Dela, ki jih je izvajal RŽV v lastni režiji ali s podizvajalci :

Tabela 2: Realizacija izvedbe zapiralnih del na obratu za pridobivanje uranove rude




Zapiralna dela, ki jih je izvajal RŽV v lastni režiji oziroma z podizvajalci (postavke 601, 602, 603, 651, 652, 659, 662, 664, 672, 673, 630) so bila opravljena v nujno potrebnem obsegu. Vsebina izvedenih del je pisana za posamezno vrsto del v nadaljevanju.

3.1.1 601 Izvedba rudarskih projektov za podzemne objekte – Z1

Izdelana in dokončana je bila naslednja projektna in tehnična dokumentacija:
- Rudarski projekt »Monitoring in vzdrževanje površin po opustitvi pridobivanja uranove rude«, štev. proj. RP-2179/05, Geoinženiring, november 2005
- Rudarski projekt za izvedbo sanacije čistilne naprave za jamsko vodo – ODMIK, št. proj. UZVSR-B103/056A, GZL Inženiring in IBE, april 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, upravni objekt, oznaka objekta, 321/1, RŽV, marec 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, laboratorij in gasilska orodjarna, oznaka objekta, 321/2, RŽV, marec, 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, servisni objekt, oznaka objekta 322, RŽV, marec 2006
- Rudarski projekt »Sanacija nestabilnih območij in regulacija potoka na območju odstranjenega odlagališča P-9«, št. proj. ip 175/06, IRGO, maj 2006
- Rudarski projekt izvedenih del: Rušenje zajetij za tehnološko vodo Dršak in Zala, št. proj. 2789, RTH, julij 2006
- Rudarski projekt izvedenih del: Opustitev pridobivanja uranove rude v jami Rudnika urana Žirovski vrh, št. proj. ip-47/07, IRGO, julij 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, brežina nad podkopom P-11 in dovozna pot, RŽV, september 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, območje P-36 in dovozna cesta, RŽV, avgust 2006
- Elaborat o radiološkem nadzoru izvedbe končne ureditve, plato pod drobilnico in skladišče jeder vrtin, RŽV, avgust, 2006
- Tehnična dokumentacija »Osnovna rudniška prostorska mreža in koordinatni sistem Rudnika urana Žirovski vrh«, GeoProfil, avgust 2006
- Elaborat »Opazovanja deformacij na območju Rudnika urana Žirovski vrh (do 2005)«, GeoProfil, oktober 2006
- Projekt izvedenih del »Sanacija nestabilnih območij in regulacija potoka na območju odstranjenega odlagališča P-9«, št. proj. 104-D/06, VGP Kranj, november 2006,
- Elaborat: »Radioaktivne anomalije na območju rudišča Žirovski vrh – geografski prikaz«, Geoinženiring, november 2006,
- Tehnična dokumentacija »Primerjalna analiza stanja odlagališč P-1 in P-9 pred odlaganjem in po sanaciji«, GeoProfil, december 2006.

V mesecu maju je bil uspešno opravljen tehnični pregled objektov 321/1-upravni objekt, 321/2-laboratorij in gasilska služba, 322-servisni objekt in platoja 330 v območju omenjenih objektov, ki je bil uspešno končan in izdana delna odločba št. 361-25/2006-8, z dne 03.08.2006 od upravnega organa Ministrstva za gospodarstvo. Navedeni objekti so bili predani lokalni skupnosti Občini Gorenja vas-Poljane.
Drugi tehnični pregled je bil prav tako uspešno opravljen v mesecu oktobru 2006. Obsegal je pregled izvršenih del še zadnjih objektov, ki so bili povezani z jamo (območja vhodov P-11 in P-36, stabilizacija odprtih odkopnih prostorov z betonsko pasto skozi izdelane vrtine s površine), sanacijska dela manjših površinskih objektov (skladišče jeder vrtin, del platoja 110, itd.) in rušitve zajetij za tehnološko vodo.

Na osnovi rudarskih predpisov je bila v Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, oddana naslednja za arhiv pripravljena dokumentacija:
- Originali numerične dokumentacije s poročilom o arhiviranju originalov numerične dokumentacije, GeoProfil, junij 2006
- Originali grafične dokumentacije s poročilom o arhiviranju originalov grafične rudarske dokumentacije (jama), GeoProfil, junij 2006
- Projektna dokumentacija izgradnje jamskega in predelovalnega obrata RUŽV, RŽV, april-september 2006
- Poročila o raziskavah urana na Žirovskem vrhu in v Sloveniji od leta 1960 do 1989, RŽV, april 2006

Vsa ostala geološka in tehnična dokumentacija je v postopku priprave za oddajo v arhiv in je vezana na zaključek sanacijskih in rušitvenih del manjših površinskih objektov opustitve pridobivanja uranove rude.
3.1.2 602 Vzdrževanje in sanacija jamskih objektov za izvedbo zapiralnih del – RŽV

Iz prostorov reševalne postaje se je odstranila reševalna in druga oprema. Popravljena je bila streho reševalne postaje, ker je bila na več mestih poškodovana. Redno se je ročno čistilo tehtnico radiometričnih vrat in zagotavljalo predpisano obratovanje čistilne naprave za jamsko vodo, transformatorskih postaj, itd.
Največ aktivnosti je bilo izvedenih v servisnem objektu. Iz rudarskih garderob so se odstranile garderobne omarice in ostala oprema. Prav tako se je iz ostalih pomožnih prostorov odstranila oprema, katera ni potrebna za zapiranje rudnika (rudarske svetilke s pripadajočo opremo, skladišče delovnih oblek, itd.). Izvedla se je tudi preselitev v manjše adaptirane garderobe v laboratoriju (10 delavcev). Nadalje so se izvajala dela na dekontaminaciji in radioloških meritvah izpraznjenih prostorov in plamenskemu razrezu, dekontaminaciji in radioloških meritvah neuporabne in dotrajane opreme. Dekontaminirala se je tudi druga oprema, ki je bila namenjena prodaji. Po zaustavitvi obratovanja čistilne naprave za jamsko vodo so se izvedle potrebne preusmeritve zalednih zalednih vod odlagališča Jazbec in ostalih voda. Dela so izvajali delavci RŽV.

3.1.3 603 Nadzor nad izvajanjem zapiralnih del v jami (EU+strokovni nadzor – ZI

Strokovni nadzor nad izvajanjem del pogodbenih izvajalcev po oddanih sklopih na javnem razpisu je izvajal redno IRGO Consulting. RŽV je s svojim lastnim predpisanim nadzorom zagotavljal obratovanje infrastrukturnih objektov in nadziral dela v režiji RŽV. Zaradi dodatnih del po zahtevah komisije za tehnični pregled na odlagališču P -9, ki je obsegalo nadzor nad sanacijo nestabilnih območij odstranjenega odlagališča P-9, je bil obseg predvidenih del večji od načrtovanih.
Poleg domačega nadzora je v mesecu marcu in juniju izvajal nadzor tudi WISMUT, kot pooblaščeni EU konzultant za potrebe Evropske investicijske banke, katera s kreditom financira zapiralna dela oddana na mednarodnem javnem razpisu.

3.1.4 651 Pretakališče goriva – ZI

Iz objekta se je odstranila cisterna za gorivo in vse elektro in strojne inštalacije. Dela so izvedli delavci RŽV. Objekt je gradbeno porušil zunanji izvajalec. Gradbene ruševine so se odložile na odlagališču Jazbec.

3.1.5 652 Radiometrična vrata s tehtnico – ZI

Po odklopu RV-3 z električno energijo se je izvedla odstranitev merilnih kristalov, tehtalne opreme in računalniške opreme. Delavci RŽV so demontirali in plamensko razrezali nosilno konstrukcijo merilnih kristalov in kovinsko -tehtalni del tehtnice. Prav tako so delavci RŽV izvedli potrebne dekontaminacijo kovinskih konstrukcij in radiološke meritve.
Gradbeno rušenje temeljev in betonskih odbojnikov je izvedel zunanji izvajalec.

3.1.6 659 Plato na koti 429 in dovozne poti

Izvedla se je dekontaminacija območja odstranjenih začasnih gradbiščnih objektov in območje zasulo in utrdilo z inertnim materialom. Izdelal se je elaborat o radiološkem nadzoru in dekontaminaciji. V mesecu oktobru je bil opravljen tehnični pregled.

3.1.7 662 Skladišče jeder vrtin – ZI

Večja sanacijska dela na objektu na osnovi predvidene projektne dokumentacije niso bila potrebna . Opravila so se le manjša vzdrževalna dela na žlebovih objekta. Delo so opravilidelavci RŽV. Izdelal se je elaborat o radiološkem nadzoru in dekontaminaciji. V mesecu oktobru je bil opravljen tehnični pregled objekta.

3.1.8 664 Most čez Brebovščico – ZI

Izbrani izvajalec del je po opravljeni dekontaminaciji celotne površine in rekultivaciji območja tudi utrdil obrežje in izdelal nadomestno instalacijsko kanaleto ob mostu čez Brebovnico. Zaradi slabega stanja kovinske nosilne konstrukcije mostu je bilo potrebno izvesti še dodatno peskanje in antikorozijsko zaščito kovinskih konstrukcij in cevovodov.

3.1.9 672 Ureditev zajetja Zala s cevovodom – ZI
Za potrebe rušenja zajetij za jamsko tehnološko vodo je bila izdelana projektna dokumentacija (IRGO Ljubljana), ki je predvidela vsa potrebna dela ne samo rušenja pač pa tudi rekultivacijo območja rušitvenih del. Na osnovi dokumentacije – popisa vseh del smo povabili k oddaji ponudb potencialne izvajalce del. Z izbranim izvajalcem del je bila sklenjena pogodba, katere znesek ( 7.442028,00 SIT ) je precej višji od načrtovanega podcenjenega zneska v letnem načrtu za leto 2006 ( 3.000.000,00 SIT).
Izvajalec del RTH je objekte zajetja Dršak in Zala porušil in območje rekultiviral skladno s projektno dokumentacijo. V mesecu oktobru je bil opravljen tehnični pregled in odpravljene pomankljivosti, ki jih je ugotovila komisija za tehnični pregled.

3.1.10 630 Pripravljalna dela – RŽV

V poslovnem načrtu RŽV za leto 2006 je bila načrtovana izvedba gradbenih del in asfaltiranje izvedba sanacijskih del na odseku javne ceste iz Gorenje vasi, mimo osnovne šole po lokalni cesti Gorenja vas Žirovski vrh in nato po lokalni dovozni cesti do domačije Kozina -dogovor Občina –RŽV in manjše popravilo ceste Štucin – Kašc.
Dela na polnjenju jamskih prostorov s površine so bila končana v mesecu juliju 2006, tako da se je lahko pristopilo k sanaciji cest. Na osnovi zapisnika strokovne komisije za ugotovitev škode s strani RŽV na tej trasi, je bil izdelan popis del, pri čemer je dogovorjeno, da RŽV ne plača stroška popravila ceste mimo osnovne šole iz smeri Gorenja vas. Saniral se je le odsek ceste križišče javne ceste Gorenja vas – Javorč do domačije Kozina. Ta odsek in del ceste tik ob domačiji Brdarčk je bil pred leti izgrajen –asfaltiran z lastnimi sredstvi krajanov in RŽV pred pričetkom transportov ni posebej pripravljal podlage za težje transporte. Z Občino in krajani pa je bil sklenjen dogovor, da je potrebno vse poškodbe na cestišču po končanih sanacijskih in zapiralnih delih za potrebe RŽV popraviti. V režiji RŽV se je v letu 2002 izvedla rekonstrukcija ceste Kozina – Sivc -Budl. Ojačal se je spodnji ustroj ceste in položil asfalt. Popravila po končanih delih na tem odseku niso bila potrebna!
Po končanih sanacijskih delih na odlagališču P-9 se je izvedel popis vseh potrebnih del za sanacijo poškodovanega cestišča na odseku domačija Jeran, Štucin do domačije Kašc. Cesto je RŽV uporabljal vsa leta za potrebe izvajanja del kakor tudi za potrebe zapiralnih del, zato je bila zahteva krajanov, da se izvede sanacija po kočanih delih upravičena.
Za vsa dela je skladno s Dogovorom o sodelovanju pri izvajanju del za leti 2006 in 2007 investitor Občina Gorenja vas Poljane izvedel javna naročila.
Za izvedbo del na omenjenih cestah so bile sklenjene naslednje pogodbe:
- Pogodba št. 027-478/05 z izvajalcem del Vema grad V d.o.o. za izvedbo sanacijskih del na cesti Gorenja vas -Kozina in cesti Štucin – v vrednosti 20.988.120,00 SIT z DDV.
- Pogodba št. 027-478/05 z izvajalcem del SCT d.d. za izvedbo asfaltiranja po sanacijskih delih na cesti Gorenja vas -Kozina in cesti Štucin – Kašc v vrednosti 14.283.580,00 SIT z DDV.
Vsa potrebna dela za sanacijo cest, ki jih je uporabljal RŽV za potrebe zapiralnih del jamskega obrata na področju Žirovskega vrha so končana v 4. četrtletju 2006.

Dela zunanjih izvajalcev ( CP - RTH):

Tabela 3: Realizacija izvedbe zapiralnih del, ki jih na obratu za pridobivanje uranove rude
izvaja zunanji izvajalec



Zapiralna dela, ki jih je izvajal konzorcij CP-RTH so bila opravljena v celoti in s tem tudi zaključena (postavke 629, 681, 639). Vsebina izvedenih del je opisana za posamezno vrsto del v nadaljevanju.

Sklop 3

3.1.11 629 Stabilizacija odprtih prostorov v Blokih 1 in 2–ZI ( MOP)

Po snemanju vrtine V-2/3 je bil ugotovljen dotok vode v jamski prostor na mestu vrtine. Po pregledu posnetka je bilo ugotovljeno dotekanje vode, ki se je kazalo na zunanji strani zaščitne cevi premera 244 mm.

Izdelan je bil projekt sanacije okolice vrtine z injektiranjem. Dela po omenjenem projektu je bilo potrebno izvesti zaradi preprečitve dotekanja vode v območje bloka 2 nekdanje jame RŽV. Sanacija je bila uspešno izvedena, dotoki vode so bili zaustavljeni.

V mesecu marcu, ko je bilo zaradi ugodnejših vremenskih razmer možno zagnati betonarno, se je nadaljevalo polnjenje vrtin za zapolnjevanje odprtih jamskih prostorov nad Blokom 2 s polnilnim betonom.
Za zapolnjevanje odprtih jamskih prostorov Bloka 1 so bile zaradi povečanih zruškov in posledično zmanjšanih jamskih prostorov porabljene precej manjše količine polnilnega betona (samozalivne paste) od predvidenih, zato je bilo z aneksom 11.162 m3 opredeljeno kot manj dela. Nasprotno pa je se pri zapolnjevanju Bloka 2 s polnilnim betonom pokazalo, da je volumen jamskih prostorov v skladu s predvidevanji, zato je bilo potrebno predvideti več dela oziroma dodatne količine polnilnega betona. Obsega omenjenih količin ni bilo mogoče predvideti vnaprej in se je potreba po njih pokazala šele kasneje, kar je vplivalo na dinamiko oziroma podaljšanje zapiralnih del. V drugem četrtletju je bilo zapolnjevanje zadnje vrtine Bloka 2 V-2/3 končano. Dela na rekultivaciji površine so se končala v tretjem četrtletju.V mesecu oktobru je bil opravljen tehnični pregled.

3.1.12 681 Končna ureditev odlagališča P -9–ZI ( MOP)

Izvedba sanacijskih del na začasnem odlagališču jamske jalovine P-9 je bila zaključena v letu 2005. V drugi polovici leta so bila zaključena tudi dela pod nekdanjim portalom P-9. Po odstranitvi jamske jalovine in sanaciji območja prišlo do erozije terena in plazenja, kar je bilo ugotovljeno na tehničnem pregledu. Zahteva komisije za tehnični pregled je bila, da je potrebno umiriti odtok vode oziroma hudourniškega potoka, ki teče mimo nekdanjega podkopa P-9 dalje skozi grapo, kjer se je nahajala jamska jalovina. Z ustreznimi ukrepi je bilo potrebno preprečiti tudi plazenje manjšega fosilnega plazu in erozijo terena na brežinah, ki se nahajajo na obeh bregovih potoka. Omenjena dela niso bila predvidena v osnovni pogodbi in se je potreba po njih pokazala šele po zaključku pogodbenih del, kar je vplivalo na dinamiko oziroma podaljšanje zapiralnih del. Skladno z projektno dokumentacijo je bilo potrebno izvesti regulacijo potoka, skalomete in kamnite pregrade, kašte, drenažna rebra, vgradilo se je filterski material. Po zaključku sanacijskih del je izvedena še dodatno biotehnična rekultivacija območja z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Dela so bila opravljena do konca avgusta 2006.

Sklop 4

3.1.13 639 Zapiranje podkopa P-11-ZI ( MOP)

Dokončana je bila zadelka podkopa P-11. Opravljena so bila razna manjša in nepredvidena dela (navezava jamske drenaže na drenažno-kanalizacijski sistem Jazbeca, razne manjše ureditve).
Na osnovi radioloških meritev SVD rudnika Žirovski vrh je bilo ugotovljeno, da na območju sanacije P-11 ni potrebno odkopati tolikšne količine jalovinskega materiala, kot je bilo to projektno in predračunsko predvideno pri zapiralnih delih SKLOPA 4.
Zaradi tega dejstva je bilo izkopano in na deponijo Jazbec odpeljano manj materiala z območja nad podkopom P-11.
Glede na to, da je bilo odstranjeno manj jalovinskega materiala, je tudi obseg rekultivacije odkopanega terena ustrezno manjši, zaradi česar je bilo tudi na omenjenih postavkah opravljenega manj dela, kot je bilo to predvideno. V mesecu oktobru je bil opravljen tehnični pregled. Odpravljene so bile tudi pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnem pregledu.

Odlagališči

Urejanje odlagališč obsega dela na odlagališču jamske jalovine Jazbec in dela na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt.
Tekoče vzdrževanje odlagališč in druga pripravljalna dela izvaja RŽV s svojimi delavci. Glavna sanacijska dela pa izvaja neposredno na javnem razpisu izbrani izvajalec.


3.2 Odlagališče Jazbec

Tabela 4: Realizacija izvedbe zapiralnih del na odlagališču jamske jalovine Jazbec




Dela so v večjem delu obsegala izvedbo in nadzor glavnih sanacijskih del zunanjih izvajalcev. RŽV je izvajal s svojimi delavci strokovna dela, ter razna pripravljalna in vzdrževalna dela. Zapiralna dela, ki jih je izvajal konzorcij CP-RTH so bila izvedena v načrtovanem obsegu, RŽV pa je izvedel nujno potrebna dela. Vsebina izvedenih del je opisana za posamezno vrsto del v nadaljevanju.
Skupna realizacija je bila 99,1 %, kar kaže na dobro realizacijo plana.

3.2.1 832 Odlagališče jamske jalovine Jazbec( MOP)

Pri končni ureditvi odlagališča rudniške jalovine Jazbec so bila do konca leta 2006 zaključena vsa dela pri prestavitvi energetskih kablov, vsa dela pri ureditvi brežine na vzhodni strani odlagališča med profili P13 in P14, vsa dela pri ureditvi vodotokov v zaledju odlagališča in vsa dela pri sanacija drenažnega rova pod odlagališčem, razen zasipa zgornjega dela drenažnega rova pod odlagališčem rudniške jalovine. Zasip zgornjega dela drenažnega rova bo namreč mogoče izvesti šele po zajemu in preusmeritvi površinske vode iz zaledja v izdelan jarek št. 2.

Izvajalec del je pridobival avtohtone materiale in nadaljeval z vgradnjo posameznih plasti prekrivke (tesnilni, zaščitni prehodni sloj, zgornji sloj humusa) na predelu severne brežine. Posamezne površine so se sprotno zatravile, da bi se preprečilo erozijske vplive. Do konca leta 2006 je bilo izdelano 29.000 m3 prekrivke odlagališča rudniške jalovine Jazbec, kar predstavlja 25 % od celotne površine odlagališča. Prekrivka je izvedena na večjem delu strmega, severnega pobočja odlagališča, kjer je bilo hitrejše izvajanje prekrivke ovirano zaradi velikega deleža kamnitih oblog na površini prekrivke in omejenega prostora za izvajanje del. Ocenjujemo, da bo nadaljnje izvajanje prekrivke potekalo hitreje, saj je večina kamnitih oblog že izvedena, površina še ne prekritega dela odlagališča, pa omogoča doseganje višjih kapacitet mehanizacije pri izvajanju del.

Poleg navedenega, je bilo v tem času izvedeno tudi preoblikovanje večine brežin odlagališča v končno stanje. Ustrezno preoblikovati je potrebno le še vrh odlagališča.

V preteklem letu je bil skoraj v celoti izveden tudi jarek št. 2 in manjši del jarka št. 1.

Rezultati preiskav materiala pridobljenega za vgradnjo, kot tudi vzorcev že vgrajenega materiala v posamezne sloje izvedene prekrivke kažejo, da strižna trdnost materiala v tesnilnem in zaščitnem sloju prekrivke ustreza zahtevam projekta, medtem ko povprečna vrednost količnika prepustnosti določenega v edometrski celici znaša za tesnilni sloj 3,75x10-9 m/s (projektna zahteva je < 5x10-9 m/s) in za zaščitni sloj pa 1,16x10-9 m/s (projektna zahteva je < 5x10-8 m/s).

Zrnavostna sestava materiala vgrajenega v tesnilni in zaščitni sloj prekrivke nekoliko odstopa od projektnih zahtev, predvsem v nižjem deležu glinenih zrn. Raztros zrnavostne sestave preiskanih vzorcev tesnilne plasti je relativno majhen, nekoliko večji je pri zaščitne plasti in zopet manjši pri prehodne plasti. Za vse sloje prekrivke je značilno, da je raztros zrnavostne sestave materialov manjši v območju drobnih zrn in večji v območju grobih zrn.

Retencijske krivulje določene za vzorce odvzete iz tesnilne plasti vgrajene prekrivke kažejo, da so vse vrednosti v okviru vrednosti upoštevanih pri projektnih izračunih.

Vrednosti izmerjenih zgoščenosti posameznih slojev vgrajene prekrivke kažejo, da so povprečne vrednosti zgoščenosti posameznih vgrajenih slojev prekrivke skladne s projektnimi zahtevami. Povprečna zgoščenost tesnilnega sloja tako znaša 98,6% (projektna zahteva > 95%), povprečna vrednost zgoščenost zaščitenega sloja znaša 95,1% (projektna zahteva 95%) in povprečna vrednost zgoščenosti prehodnega sloja znaša 89,6% (projektna zahteva 90%).

Kontrolne meritve eshalacije radona izvedene na območju že zvedene prekrivke kažejo, da izmerjene vrednosti ne dosegajo mejne vrednosti.
Za potrebe monitoringa je izdelano merilno mesto na področju propusta Jazbec.

RŽV je s svojim lastnim predpisanim nadzorom zagotavljal obratovanje infrastrukturnih objektov in nadziral dela v režiji RŽV.Na podlagi izvedene poskusne proizvodnje in poskusnega vgrajevanja so bili tako pridobljeni vsi potrebni podatki in parametri za kvalitetno izvedbo del pri izvedbi prekrivke odlagališča rudniške jalovine Jazbec.


3.2.2 835 Izdelava PGD in pridobivanje GD za odlagališče Jazbec

Za potrebe dokumentacije odlagališča Jazbec za arhiv in projekte izvedenih del se je uredila foto dokumentacija iz časa proizvodnje in rednega obratovanja in izdelave poskusnih polj prekrivke za končno ureditev odlagališča

3.2.3 836 Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)

Strokovni nadzor nad izvajanjem del pogodbenih izvajalcev po pogodbi na javnem razpisu je izvajal DDC. Na rednih koordinacijskih sestankih se je usklajevala tehnologija in dinamika pri pridobivanju avtohtonih materialov in vgradnji na odlagališču samem in potrjevali posamezni testi materialov za prekrivko.
Poleg domačega nadzora je v mesecu marcu in juliju izvajal nadzor tudi WISMUT, kot pooblaščeni EU konzultant za potrebe Evropske investicijske banke, katera s kreditom financira zapiralna dela oddana na mednarodnem javnem razpisu.

3.2.4 665/1 Čistilna naprava za jamsko vodo –ZI

Pred zaustavitvijo čistilne naprave so se očistile odvodnjevalne cevi od podkopa P-10 do peskolova ČNJV, iz peskolova se je odstranil mulj in blato in celotni notranji kanalizacijski sistem pretakanje vode.
Po zaustavitvi rednega obratovanja se je izvedla demontaža in dekontaminacija opreme in jeklene konstrukcije peskolova za potrebe kasnejše gradbene adaptacije izgradnje avtomatskega merilnega mesta iztoka jamske vode. V objektu so bile urejene začasne elektro in strojne delavnice. Dela so izvajali delavci RŽV.
Pričela so je izgradnja merilnega mesta za jamsko vodo (na obstoječem izlivnem mestu pred objektom se bo skladno z zahtevami standarda izgradilo merilno mesto izliva jamske vode). Gradbena dela, dobavo kovinskih konstrukcij in izvedbo instalacijskih del izvajajo zunanji izvajalci in bodo končana predvidoma v mesecu marcu 2007.

3.2.5 839 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališč in drugih zemljišč – RŽV

Zaradi obilnega snega se v prvem četrtletju niso izvajala vzdrževalna dela na površini. Opravili so se samo kontrolni ogledi stanja v času taljenja snega in deževja predvsem na končani ureditvi odlagališča P-9, kjer se je ob koncu leta 2005 pojavilo plazenje manjših hribinskih mas. Delavci so izvajali dela na praznjenju in dekontaminaciji servisnega objekta. Izvajala so se redna čiščenja sistema kanalov odvodnjevanja površinskih voda in pralne ploščadi Ob odvodnjevalnemu kanalu ceste za bivšo reševalno postajo se je izvedla likvidacija vtoka v vrtino v podkop P-10 in demontirala varovalna ograja vtoka v vrtino.


3.3 Odlagališče Boršt

Tabela 5: Realizacija izvedbe zapiralnih del na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt




Dela so obsegala strokovna dela, ki so obsegala pripravo tehnične dokumentacije in izvajanje različnih postopkov za pridobivanje dovoljenja za izvajanje glavnih sanacijskih del. Delavci RŽV pa so izvajali tudi dela na vzdrževanju obstoječega stanja na odlagališču. Skupna realizacija je bila večja od načrtovane predvsem na področju zagotovitve transportnih poti –dostopne ceste na Boršt pred pričetkom izvajanja večjih transportov v letu 2007.

3.3.1 801 Raziskave in verifikacija normativov Boršt – ZI

Za potrebe kontrole stabilnosti odlagališča je bila izvedena letna geodetska meritev.
Izdelana je študija Ocena posedkov in analiza likvifakcije sistema odlagališča HMJ Boršt, Fakulteta za gradbeništvo, Katedra za mehaniko tal z laboratorijem. Z navedeno študijo bo dopolnjeno Varnostno poročilo odlagališča HMJ Boršt na podlagi pripomb URSJV in pooblaščenega izvedenca za sevalno varnost ENCONET.

3.3.2 804 Izdelava PGD in pridobitev GD za odlagališče Boršt – ZI

Na osnovi javnega razpisa za izbiro projektanta rudarskega projekta končne ureditve odlagališča Boršt, ki smo ga izvedli v letu 2004 je izbrani izvajalec IBE d.d. konec leta izdelal rudarski projekt za sanacijo in končno ureditev odlagališča Boršt. Prav tako je v izdelano varnostno poročilo za izvedbo sanacije in končno ureditev odlagališča HMJ Boršt.
Izdelala se je razpisna dokumentacija za Nadzor pri izvajanju del sanacije in končne ureditve odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt (Sl Consult). Objava v Uradnem listu Republike Slovenije št. 88/2006 je bila dne 18. avgusta 2006 in Uradnem listu Republike Slovenije št. 92/2006 z dne 1. september 2006 (popravek) odprtem postopku. Ocenjena vrednost naročila (brez DDV) je bila 48.000.000,00 SIT. Ponudbe so predložili:
- Konzorcij IRGO CONSULTING d.o.o. in HSE Invest d.o.o.: ponudnik je izpolnjeval vse obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.
- DDC SVETOVANJE INŽENIRING, d.o.o.: ponudnik je izpolnjeval vse obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.
Izbran je bil najugodnejši izvajalec strokovnega nadzora DDC SVETOVANJE INŽENIRING, d.o.o.
Pogodbena vrednost naročila znaša 40.426.000,00 SIT (brez DDV), 48.511.200,00 SIT (z DDV).

Izdelana je bila razpisna dokumentacija za izvajanje del sanacije in končne ureditve odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt ( Sl Consult) -2. faza postopka javnega naročila. Povabila za oddajo ponudb so bila v 4. kvartalu poslana na potencialne izvajalce del s priznano sposobnostjo ( konzorcij GIZ Gradis, SCT, Konzorcij CP Ljubljana). Do roka za oddajo ponudb 19. decembra 2006, sta prispeli dve ponudbi, katerih vrednost je bila višja od ocenjene vrednosti projekta.

3.3.3 817 Ceste na Boršt – ZI

Na deli pri sanaciji ceste – odsek Bačenski mlin – Lukec je izbrani izvajalec del nadaljeval z gradbenimi deli po pogodbi iz leta 2005. Dela so končana.
Za izvedbo preostalih del na dostopni cesti na Boršt so bile sklenjene naslednje pogodbe:
- Pogodba št. 027-476/2006 z izvajalcem del TOPOS Hotavlje, za gradbena dela na javni cesti Todraž–Bačne (utrditev spodnjega ustroja za potrebe izvedbe transportov materialov za odlagališči Jazbec in Boršt) v vrednosti 13.699.009,00 SIT z DDV.
- Pogodba št. 027-477/2006 z izvajalcem del Janez Bradeško, s.p. za gradbena dela na dostopni cesti Boršt – drenažni rov v vrednosti 2.664.900,00 SIT z DDV.
- Pogodba št. 027-475/05 z izvajalcem del SCT d.d. za izvedbo asfaltiranja po sanacijskih delih na cesti Todraž – Bačne in cesti Boršt bazen – drenažni rov v vrednosti 14.283.580,00 SIT z DDV.

Vsa potrebna dela na dostopni cesti za Boršt za potrebe izvajanja del na odlagališču so končana in so izpolnjeni pogoji za pričetek večjih transportov materialov na odlagališče v letu 2007.

3.3.4 821 Nadzor nad izvajanjem del Boršt (EU + strokovni nadzor)

V prvi polovici leta je strokovni nadzor je obsegal gradbena dela na preureditvi garderob v objektu laboratorija za potrebe izvajanja dolgoročnega monitoringa.
Za končno ureditev odlagališča HMJ Boršt je bil zbran najugodnejši izvajalec strokovnega nadzora DDC SVETOVANJE INŽENIRING, d.o.o. s katerim se je sklenila pogodba v vrednosti 40.426.000,00 SIT (brez DDV), 48.511.200,00 SIT (z DDV).

3.3.5 822 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa Boršt –ZI

Izbrani izvajalec del Topos Hotavlje je zgradil merilno mesto SDIJ pod odlagališčem HMJ Boršt skladno z zahtevami in projektno dokumentacijo.

3.3.6 823 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališča Boršt – RŽV

Izvajali so se samo občasni pregledi stanja odlagališča in pristopnih cest v prvem četrtletju. Izvedla so se četrtletna a vzorčevanja podzemnih vod v piezometrih in redna kontrola ter vzdrževanje meteorološke postaje (praznjenje dežemera, čiščenje opreme za merjenje sončnega obsevanja). V drugem četrtletju so se izvedla sanacijska dela na odvodnjevalnih kanalih na brežinah odlagališča, sanacija erodirane površine brežine s platojem nad poškodovano brežino, vzdrževalna dela vzhodnega in zahodnega potoka (odstranitev ležečih dreves, vej, itd.). Na spodnjem delu severne brežine se je postavila začasna varovalna ograja z vrati na dostopni cesti na odlagališče.
V tretjem četrtletju je zunanji izvajalec izvedel praznjenje desnega prekata zadrževalnega bazena. Mulj hidrometalurške jalovine iz prekata bazena se je odložil na odlagališču Boršt in prekril z jamsko jalovino. Po končanih delih se je ročno očistilo območje, ki je bilo onesnaženo z HMJ.

3.3.7 724/1 Laboratorij in gasilska orodjarna

Zaradi selitve iz prostora garderob v servisnem objektu je bilo potrebno skladno z letnim načrtom za vzdrževanje stavb urediti prostore črne in bele garderobe in pralnice škornjev v stavbi laboratorija. Gradbeno instalacijska dela je izvajal Praktikum d.o.o. Gradbeni nadzor nad izvajanjem del je bil skladno z zakonodajo oddan Berčič gradbeni inženiring Adam Berčič s.p.
Potrebno je bilo odstraniti še del tehnoloških instalacij, del pa preurediti skladno s predpisi.
Pridobile so se ponudbe za adaptacijo prostorov laboratorija za potrebe izvajanja monitoringa.
Objekt je bil predan Občini Gorenja vas-Poljane.

3.3.8 725/1 Servisni objekt

Delavci RŽV so izvedi postopno praznjenje prostorov (odstranitev različne opreme) in delno dekontaminacijo. Potrebno je bilo odstraniti še del tehnoloških instalacij, del pa preurediti skladno s predpisi. Objekt je bil tehnično pregledan in za uporabo za druge namene je objekt predan Občini Gorenja vas-Poljane.

3.3.9 814 Odlagališče Boršt

Na odlagališču Boršt se izvajajo različna vzdrževalna dela, ki preprečujejo poslabšanje stanja odlagališča. To so predvsem ročna dela na urejanju odvodnjevanja in preprečevanja erozije.


4.0 MONITORING IN UPRAVLJANJE


V obdobju 2001 do 2005 je bil nadzor nad vplivi na okolje vključen med ostala dela. Zaradi zelo pomembne vsebine del in ker se bodo dela izvajala tudi še po dokončanju sanacijskih del na posameznih projektih, je bilo poglavje v Noveliranem programu št.2 vključeno kot posebno poglavje.
Sama vsebina dela se ni bistveno spremenila, spremenil pa se je način dela. RŽV je ukinil lastni laboratorij in za delo sklenil pogodbe z zunanjimi izvajalci. Zato je na nekaterih postavkah prišlo do precejšnjih razlik.

Tabela 6: Realizacija izvedbe vseh aktivnosti monitoringa




V letu 2006 so bili z reorganizacijo dela RŽV stroški laboratorija RŽC in stroški monitoringa, ki ga je doslej izvajal tehnični sektor, preneseni v monitoring, ki se je preimenoval v monitoring in upravljanje. S prenehanjem izvajanja analiz v laboratoriju RŽV ob koncu aprila 2006 so kemične analize prešle v izvajanje v laboratorij zunaj RŽV. Za izvajanje kemičnih analiz je bil objavljen razpis, za izvajanje analiz urana pa povpraševanje. Kemične analize je kot najbolj ugoden ponudnik prevzel Zdravstveni Zavod Kranj, ki je zaposlil tudi vodjo laboratorija RŽV. Za izvajanje analiz urana je bil izbran ERICO Velenje, ki je ponudil na slovenskem trgu novo metodo določanja urana, cena analize/vzorec pa je občutno cenejša od druge ponujene metode.

Stroški materiala in električne energije so nižji od načrtovanih, saj je bil račun za porabljeno električno energijo zadnjo tretjino leta izstavljen v letu 2007.

Stroški storitev tujih izvajalcev so nižji od načrtovanih zato, ker del računov za opravljeno delo ni bil izstavljen pravočasno in bodo zato stroški prikazani v letu 2007. Zaradi izdelave študije vpliva odlagališč Jazbec in Boršt na floro in favno ter študije vpliva uranove razpadne vrste in težkih kovin na neposredno okolico obeh odlagališč (zahteva lokacijske dokumentacije za odlagališče Jazbec in Boršt), so bili stroški za leto 2006 vključeni v SM 120.

Stroškov z vzdrževanjem merilne opreme v letu 2006 ni bilo, bodo pa nastali v letu 2007.

Stroški laboratorija so se močno povečali zaradi ukinitve laboratorija RŽV konec meseca aprila 2006 in izvajanja analiz zunaj RŽV od meseca maja dalje. Povečanje stroškov je delno omilila ugodna cena analiz urana.

Načrtovani monitoring je bil izveden v celoti.


5.0 ZAGOTAVLJANJE POGOJEV


Tabela 7: Realizacija izvedbe zagotavljanja pogojev (izvedba ostalih potrebnih del za izvajanje
zapiranja







V Noveliranem programu št.2 so kot zagotavljanje pogojev navedene vse tiste aktivnosti, ki omogočajo nemoteno izvajanje osnovnih izvedbenih projektov in tista dela, ki so potrebna za nemoteno poslovanje javnega podjetja. V Noveliranem programu so bila ostala dela opredeljena kot fiksna dela, ki so potrebna ne glede na intenzivnost izvajanja zapiralnih del. Teh del ni mogoče načrtovati v sklopu izvajanja posameznih projektov ali organizacijskih enot. Tudi stroškovno so opredeljena kot fiksni stroški poslovanja podjetja
Kot podpoglavje so tu uvrščene tudi odškodnine, ki se nanašajo na rudarske škode pri izvajanju zapiralnih del in nabava potrebne opreme za javno podjetje.

Zagotavljanje pogojev obsega:
- varstvo pri delu in varstvo pred IO sevanji
- infrastruktura in tehnološki sklopi
- skupne naloge

5.0.1 Varstvo pri delu in varovanje zdravja

Tabela 8: Realizacija izvedbe varnosti pri delu in varovanje zdravja



Varstvo zaposlenih delavcev je bilo zagotovljeno v potrebnem in predpisanem obsegu. Skupni stroški so bili nižji od načrtovanih. Odstopanja so nastala zaradi dejanskih potreb. Vrednostno pa ne predstavljajo pomembnih razlik. Zaradi ukinitve reševalne čete je bil z GD Gorenja vas sklenjen Sporazum o sodelovanju na področju varstva pred požari ter zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah in izrednih dogodkih na območju Rudnika Žirovski vrh. Za zagotovitev opremljenosti je RŽV prispeval del potrebnih sredstev.

5.0.2 Infrastruktura in tehnološki sklopi

Tabela 9: Realizacija izvedbe vzdrževanja infrastrukture in obratovanja tehnoloških sklopov



Infrastruktura in tehnološki sklopi v ožjem smislu zajemata naslednja dela:
- vzdrževanje infrastrukture,
- obratovanje tehnoloških sklopov.

V PN 2006 je bilo načrtovano obratovanje infrasrtrukture in tehnoloških sklopov za celo leto. V oktobru 2006 pa je bil del navedene infrastrukture prenesen na novega lastnika. Pred tem je bilo zato potrebno opraviti predpisani tehnični pregled in odpraviti vse pomanjkljivosti na objektih. Zato so stroški na nekaterih postavkah bistveno drugačni od načrtovanih. Skupni stroški pa so bili enaki načrtovanim.

Vzdrževanje infrastrukture

V letu 2006 se je zagotavljalo pogoje za izvajanje del, vzdrževalo infrastrukturne objekte, v katerih obratujejo tehnološki sklopi skupnega pomena in se tam niso izvajala sanacijska dela:
- čistilne naprave za jamsko in za sanitarno vodo,
- kotlovnice in toplovodnega sistema,
- črpališča za pitno in požarno vodo,
- transformatorskih postaj,
- drugih naprav in instalacij ter zemljišč.

Zaradi prenosa infrastrukture na Občino Gorenja vas-Poljane je bilo potrebno pred izvedbo tehničnih pregledov dokončno urediti objekte in drugo infrastrukturo. Zaradi dobro opravljenih del in urejenih objektov z izvedbo tehničnih pregledov ni bilo nobenih težav.So pa bili stroški za ureditev višji od načrtovanih.

Obratovanje tehnoloških sklopov

Obratovanje tehnoloških sklopov je obsegalo delovanje:
- kotlovnice in toplovodnega sistema,
- črpališča za pitno in požarno vodo,
- transformatorskih postaj,
- čistilne naprave za jamsko in za sanitarno vodo.

Obratovanje tehnoloških sklopov je bilo nemoteno. Ugodne vremenske razmere so vplivale na nižjo porabo energije. Tudi drugi stroški so bili nižji od načrtovanih.

5.0.3 Skupne naloge

Tabela 10: Realizacija izvedbe skupnih nalog za izvajanje zapiranja



Skupne naloge obsegajo:
- vodenje podjetja in organizacijskih enot,
- tehnično pripravo in nadzor za skupne dejavnosti,
- splošno kadrovska in druga splošna dela,
- finančno računovodska dela,
- komercialna dela,
- upravljanje premoženja.

Skupne naloge, ki obsegajo zgoraj navedene aktivnosti, so bile v celoti izvedene z manjšimi stroški od načrtovanih. Razlike po posameznih skupinah so zaradi zelo razdrobljenega prikaza so nepomembne. Pomembnejši del stroškov so stroški za plače delavcev, ki so razporejeni na skupne naloge. V to skupino spadajo delavci jedra, ki zajema vodstvo, skupne službe in nekatere delavce tehničnih dejavnosti.
Plače za delavce, ki izvajajo dela na projektih, so obračunane in prikazane skupaj z materialnimi stroških pri projektih in so bili prav tako v okviru načrtovanih.


5.1 Rudarske škode in odškodnine

Tabela 12: Realizacija rudarskih škod in odškodnin



Rudarske škode in odškodnine so vsi stroški, ki so posledica uporabe zemljišč, katerih lastnik ni RŽV in zemljišč, katerim je bila namembnost spremenjena zaradi izvajanja rudarske dejavnosti

5.1.1 Rudarske škode

Komisija za rudarsko škodo je v letu 2006 obravnavala 7 odškodninskih zahtevkov in odškodninskih dogovorov. Izplačilo odškodnin je potekalo skladno z dinamiko izvajanja del na privatnih zemljiščih. Po odstranitvi odlagališča na P9 je bilo potrebno urediti in sanirati odvodnjavanje hudourniškega potoka , ker je ob večjih nalivih prihajalo do poplav kletnih prostorov na kmetiji Zgonc, ki se nahaja ob iztoku potoka v Brebovščico. Do odstranitve odlagališča je odlagališče delovalo kot umirjevalnik in delni zadrževalnik voda ob močnih deževjih. Fizična ureditev je končana. Nadalje so bile izplačane odškodnine zaradi rušenja zajetja Dršak in zatečenega stanja povečanega obsega ureditve zahodnega potoka odlagališča HMJ Boršt. Pri izvedbi sanacije zalednih voda odlagališča Jazbec so bili posegi na privatna zemljišča in zato tudi izplačana odškodnina.

5.1.2 Odškodnine

Med odškodnine se šteje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga RŽV plačuje Občini Gorenja vas Poljane. Višina nadomestila je določena s posebnimi predpisi. Nadomestilo se plačuje četrtletno.


5.2 Prezaposlovanje

Tabela 11: Realizacija izplačila premij za prezaposlovanje



Število delavcev v delovnem razmerju na dan 01.01.2006 je bilo 28.
V letu 2006 je bilo načrtovanih več kadrovskih sprememb. Načrtovano je bilo 12 presežnih delavcev. Od tega je bilo načrtovanih 6 rednih upokojitev, 6 pa trajno presežnih delavcev.

Med letom se je število delavcev dejansko zmanjšalo za 8 delavcev iz naslednjih razlogov:
- 6 delavci redna upokojitev
- 2 delavcem je prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi zaposlitve kot trajno presežnim delavcem.

Za tri delavce se je postopek opredeljevanja za presežne delavce zaradi potrebe po izvedbi nekaterih del premaknil na november, oziroma december. Zato bo zmanjšanje števila realizirano v začetku leta 2007.
V okviru aktivnosti iskanja možnosti za trajno prezaposlovanje delavcev RŽV je bil izveden javni razpis za odpiranje novih delovnih mest s sofinanciranjem RŽV v višini 5,2 mio SIT. Razpis je bil objavljen v uradnem listu. Razpis je trajal od aprila do decembra. RŽV je za ta namen rezerviral sredstva iz lastne realizacije v višini 20,8 mio SIT. Na razpis se je prijavil en delodajalec, ki je zaposlil enega delavca. Dva delavca sta se odločila za samozaposlitev, ki pa do konca leta 2006 nista bili realizirani. RŽV je tako izplačal premij za prezaposlovanje za enega delavca. Prezaposleni delavec je bil delavec v skladišču, ki je bilo ukinjeno. Celotni stroški premij so bili plačani iz lastnih sredstev RŽV.
Na dan 31.12.2006 je bilo v RŽV tako zaposlenih še 20 delavcev.


5.3 Oprema

Tabela 13: Realizacija nabave opreme



RŽV je nabavil le najnujnejšo računalniško opremo, ki je zagotavljala nemoten delovanje računalniške mreže in kompatibilnost z zunanjimi partnerji.


5.4 Lastna realizacija

Dejavnosti, ki niso neposredno izvajanje zapiralnih in sanacijskih del, so ločene in se zanje vodi posebna evidenca. Prikazane so kot lastna dejavnost podjetja.
Ta dejavnost na eni strani prinaša prihodke, na drugi strani pa povzroča tudi stroške. V celoti se mora ta dejavnost financirati sama in za to ne smejo biti uporabljena sredstva iz proračuna. Prihodki in stroški lastne dejavnosti so v knjigovodskem evidentiranju ločeni od prihodkov in stroškov, ki se nanašajo na zapiranje.
Razdelitev prihodkov in stroškov je narejena tako, da je razvidno, da je vsaka vrsta materialnih stroškov pokrita z enako vrsto prihodkov. Stroški, ki nimajo materialne osnove pa se pokrivajo z nematerialnimi prihodki in s pozitivno razliko ostalih prihodkov.
Sredstva lastne realizacije, ki presegajo stroške so v skladu z navodili MOP uporabijo za financiranje prezaposlovanja in v skladu z ZTPIU-A odškodnino lokalni skupnosti. Obveza za izgradnjo komunalne infrastrukture za občino Gorenja vas Poljane izhaja iz Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin, sklenjene med MOPE, RŽV in Občino Gorenja vas - Poljane v marcu 2004.

5.4.1 Prihodki lastne dejavnosti

Tabela 14: Realizacija prihodkov lastne dejavnosti




Prihodke lastne realizacije v letu 2006 obsegajo prihodke od izvajanja določenih dejavnosti in od prodaje premoženja. Prihodke prikazujejo postavke od 951 do 958. Razvidno je, da so bili prihodki načrtovani v višini 56,2 MIO, realizirani pa v višini 66,4 MIO, kar je nekaj več od načrtovanega. Največji delež predstavljajo prihodki od prodaje nepremičnin (960). Začasno je bil oddan v najem eden od praznih objektov (952). Zaradi uspešnega poslovanja Gorenjske banke so bile veliko višje od načrtovanih dividende banke (956). Večji so bili tudi finančni prihodki, ker je RŽV razpolagal z depozitom sredstev lastne realizacije preteklih let, ki je namenjen izgradnji gospodarske cone in prezaposlovanju (957). Pri čiščenju skladišča je bil prodan še razni material in rezervni deli, za katere smo našli kupce po naključju (958).
»Lastna sredstva preteklih let«,(960) prikazuje sredstva, ki jih je RŽV pridobil v preteklosti s prodajo storitev in premoženja. Ta sredstva so namenjena za prezaposlovanje in za obveze do O


5.4.2 Stroški lastne dejavnosti

Tabela 14: Realizacija stroškov lastne dejavnosti




Stroške lastne realizacije obsegajo stroške izvajanja lastnih dejavnosti in stroške izgradnje komunalne infrastrukrture v gospodarski coni Todraž. Stroški lastne dejavnosti so prikazani na postavkah od 901 do 920 in so znašali 33,8 MIO SIT, torej so bili v celoti pokriti z lastnimi prihodki.Vrednostno odstopajo le stroški urejanja lastništva, saj niso bilo načrtovano urejanje zemljišča v Strunjanu.

Stroški, ki so nastali v letu 2006 zaradi izpolnjevanja obveze RŽV do Občine Gorenja vas Poljane iz pogodbe o Neodplačnem prenosu nepremičnin so evidentirani na SN 930 in SN 931. Skupno so bili načrtovani v višini 175 mio SIT, realizirani pa v višini 100 mio SIT. Podrobneje je vsebina opisana v nadaljevanju.

5.4.3 Izgradnja gospodarske cone Todraž

Na osnovi 8. člena Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin na Občino Gorenja vas Poljane je RŽV dolžan iz lastnih sredstev financirati komunalno opremljanje zemljišča, ki je bilo neodplačno preneseno na Občino Gorenja vas Poljane. Financiranje obsega potrebno dokumentacijo in izvedbo del. Vsebina del je opredeljena v Investicijskem programu za Gospodarsko cono Todraž, ki ga je potrdil Nadzorni svet RŽV s sklepom št 94, 15. seja, dne 08.09.2004. Na 16. seji, dne 19.11.2004 pa je s sklepom 103 potrdil še Novelacijo investicijskega programa.
Po vsebini je izgradnja komunalne infrastrukture razdeljena na dva dela. Prvi del, to je izgradnja komunalne infrastrukture od Gorenjae vasi do Todraža je bila v letu 2005 dokončana. Drugi del pa predstavlja izgradnja infrastrukture na območju GC Todraž (nekdanja zemljišča predelovalnega obrata). Del te komunalne infrastrukture je bil zgrajen v letu 2006. Vse postopke je izvajala Občina Gorenja vas Poljane. RŽV je s soglasjem NS sklenil z Občino Dogovor o donaciji za izgradnjo komunalne infrastrukture št.2, po kateri je bil dolžan sofinancirati izgradnjo kanalizacije, vodovoda, kabelske kanalizacije in telekomunikacijskega razvoda. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila na Občino prenesena brezplačno tudi celotna razpoložljiva električna moč, ki jo je včasih uporabljal RŽV.
Vrednost donacije po navedenem sporazumu je znašala 81.918.368,00 SIT.
V letu 2006 je bil izveden drugi prenos premoženja RŽV na Občino Gorenja vas Poljane.Prenos je bil izveden na osnovi sklepa vlade RS št.47803-722/2006/4 in Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin z dne 06.10.2006. V lat Občini Gorenja vas Poljane so bila prenesena manjša zemljišča v GC Todraž in vsi objekti na platoju GC Todraž.Specifikacija objektov in zemljišč je navedena v Pogodbi o neodplačnem prenosu nepremičnin. Skupna ocenjena vrednost prenesenega premoženja je znašala 552.440.563,60 SIT. Ker so bili v last Občin preneseni tudi prostori, ki jih za svojo dejavnost še potrebuje RŽV, je bila sklenjena najemna pogodba, na osnovi katere je RŽV postal najemnik tistih prostorov, ki jih potrebuje za svojo dejavnost. Najem je brezplačen.

5.4.4 Dezinvestiranje

V PN 2006 je bilo načrtovano dezinvestiranje v obliki prodaje nepremičnin in premičnin. Pridobljena sredstva so bila kot sredstva lastne realizacije namenjena realizaciji prezaposlovanja in izgradnje gospodarske cone Todraž.

Prodaja premičnin

V PN2006 je bila načrtovana prodaja še preostale rudarske in druge opreme, ki je RŽV ne potrebuje več. Glede na starost in vrsto uporabe je bilo pričakovati, da prodaja ne bo pomembna.
Kljub temu je bila prodana večina rudarske opreme. Nekaj je bilo prodane okoliškim podjetnikom, ki se ukvarjajo s pridobivanjem peska in kamna, nekaj pa v Bosno in Hercegovino. Ker je prišlo do prenosa servisnega objekta na Občino Gorenja vas Poljane, je bila prodana oprema mehanične delavnice, ki se je v tem objektu nahajala.Kupil jo je novi najemnik. Del pisarniških prostorov je bil oddan v najem inženirskemu podjetju, ki je odkupilo pisarniško opremo, ki se je v prostorih nahajala. Z ukinitvijo laboratorija je bila razprodana tudi še uporabna oprema. Prav tako je bila prodana še uporabna oprema čistilne naprave za jamsko vodo, ki je prenehala obratovati. Prodana so bila nekatera vozila in počitniška prikolica ter nekaj manjše opreme. Deli opreme, ki je ni bilo mogoče prodati in tudi ni bilo mogoče pričakovati prodaje v prihodnosti, je bil razrezan in prodan kot odpadni material.
Celotna vrednost prodane opreme je znašala 29.310.777,10 SIT.

Prodaja nepremičnin

Prodaja nepremičnin je bila vezana na potrebna sredstva za izgradnjo GC Todraž. Ker so bili tam stroški nižji od načrtovanih, je bila izvedena prodaja treh stanovanja. To je bilo eno stanovanje v Gorenji vasi, eno v Škofji Loki in garsonjera na Rogli. Stanovanja je pred prodajo ocenil sodni cenilec. Prodaja je bila izvedena z javno dražbo.

SIT
Nepremičnina
Dosežena cena
Gorenja vas
19.700.000,00
Škofja Loka
19.850.000,00
Rogla
17.300.000,00
Skupaj
56.850.000,00


6.0 FINANČNI DEL


Finančni del obsega naslednjo vsebino poslovanja javnega podjetja:
- navedba virov financiranja,
- prikaza celotnih stroškov izvajanja projekta zapiranja v letu 2006,
- prikaza pokritja stroškov z viri sredstev,
- prikaza poslovnega izida ter bilance stanja.


6.1 Viri financiranja

Za pokrivanje stroškov poslovanja RŽV in izvajanje programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude ter preprečevanje posledic rudarjenja v letu 2006 predstavljajo osnovni vir sredstva proračuna RS. Za ostalo dejavnost pa je vir lastna dejavnost in prodaja premoženja.
Celotni razpoložljivi viri v letu 2006 za izvedbo vseh aktivnosti javnega podjetja so bili naslednji:

VIR
SIT
    Proračunski viri
1.502.128.000,00
    Lastni viri
152.561.945,48
    SKUPAJ
1.654.689.945,48

6.1.1 Proračunski viri

Osnovni vir financiranja javnega podjetja je v letu 2006 predstavljal razpoložljiv obseg sredstev proračuna RS za namen financiranja projekta zapiranja rudnika. Sprejeta proračunska postavka in njena višina:

1503 Upravljanje z radioaktivnimi odpadki
15032501 Nadzor in kontrola sevanj
2999 Rudnik Žirovski vrh
410 subvencije 1.501.128.000,00 SIT
431 investicije 1.000.000,00 SIT
Skupaj 1.502.128.000,00 SIT

Koriščenje proračunskih sredstev je bilo zagotovljeno s podpisom naslednjih dokumentov:
RŽV
- Pogodba št. 2511-06-200029 z dne 27.03.2006 211.901.023,00 SIT,
- Aneks št.1 k Pogodbi št. 2511-06-200029, z dne 17.07.2006 171.493.606,28 SIT,
- Aneks št.2 k Pogodbi št. 2511-06-200029, z dne 10.11.2006 261.631,982,81 SIT,

Zunanji izvajalci
ANEKS št. 6 k gradbeni pogodbi SKLOP 3 337.526.090,84 SIT
ANEKS št.7 k gradbeni pogodbi SKLOP 4 212.867.297,07 SIT
ANEKS št.1 k gradbeni pogodbi 1. SKLOP Jazbec 305.708.000,00 SIT
Skupaj zunanji izvajalci 856.101.387,91 SIT

6.1.2 Lastni viri

Lastni viri izhajajo iz lastne realizacije na trgu, najemnin, obresti, prodaje premičnin in nepremičnin ter ostalih virov neproračunskega izvora. Načrtovani viri za pokrivanje lastnih dejavnosti so bile:
- prilivi iz lastne dejavnosti 152.561.945,48 SIT

Lastni viri so namenjeni za pokrivanje:
- stroškov, ki izhajajo iz izvajanja lastne dejavnosti na trgu in se ne pokrivajo iz sredstev republiškega proračuna,
- stroškov prezaposlovanja po kadrovsko-socialnem programu, razen stroškov odpravnin ,
- stroškov sofinanciranja izgradnje komunalne infrastrukture v GC Todraž v skladu s Pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin.
- drugih stroškov, ki se ne financirajo iz republiškega proračuna.


6.2 Celotni stroški

Celotni stroški podjetja so glede na namen porabe razdeljeni na dve vsebini:
- stroške za izvajanje projekta zapiranja,
- stroške lastne dejavnosti.

6.2.1 Stroški izvajanja projekta zapiranja

Proračunska sredstva so se uporabljala za kritje vseh predvidenih stroškov po naslednjih aktivnostih:
- obrat za pridobivanje rude,
- odlagališča,
- ostala dela,
- rudarske škode in odškodnine,
- nabava opreme.

V spodnji specifikaciji so prikazani stroški za posamezne aktivnosti, ločeno za RŽV in za zunanje izvajalce.
SIT
Vsebina del
RŽV
Zunanji izvajalci
Skupaj
Obrat za pridobivanje rude
108.865.542,79
569.395.756,84
678.261.299,63
Odlagališče Jazbec
69.970.961,15
339.673.609,03
409.644.570,18
Odlagališče Boršt
171.692.697,44
0,00
171.692.697,44
Zagotavljanje pogojev
168.082.242,83
0,00
168.082.242,83
Monitoring upravljanje
74.282.106,61
0,00
74.282.106,61
Rudarske škode in odškodnine
42.104.648,15
0,00
42.104.648,15
Nabava opreme
346.116,30
0,00
346.116,30
Skupaj
635.344.315,27
909.069.365,87
1.544.413.681,14


Diagram: Stroški za posamezne aktivnosti




6.2.2 Stroški lastne dejavnosti

Stroški lastne dejavnosti nastajajo zaradi dejavnosti same, s presežkom prihodkov nad stroški pa se pokrivajo ostali stroški, za katere ni načrtovano financiranje iz državnega proračuna.

Lastna dejavnost pokriva naslednje stroške:
- stroške lastne dejavnosti,
- stroške prezaposlovanja, ki jih je RŽV dolžan financirati iz lastnih sredstev (razen odpravnin po zakonu)
- upokojitvah,
- druge stroške, ki se ne financirajo iz republiškega proračuna.


6.3 Pokritje stroškov z viri sredstev

Celotni stroški poslovanja so bili pokriti z ustreznimi viri.
- Stroški RŽV za izvajanje zapiralnih del in aktivnosti so bili pokriti s proračunskimi sredstvi, ki jih je RŽV prejel na osnovi izstavljenih mesečnih situacij. Iz proračuna za leto 2006 so bili zaradi zamika obračuna stroškov (enako je vsako leto) plačani stroški za december 2005 in januar-oktober 2006. Zaradi zamika plačila so bili stroški za november preneseni v 2007.
- Stroški za izvajanje zapiralnih del, ki jih izvajajo zunanji izvajalci na osnovi posebnih pogodb z MOP, so bili pokriti z direktnimi plačili MOP izvajalcem.
- Stroški lastne realizacije so bili v celoti pokriti iz prihodkov lastne realizacije.
- Stroški prezaposlovanja so bili pokriti iz sredstev lastne realizacije.

Koriščenje proračunskih sredstev

Proračunska sredstva so bila porabljena izključno za izvajanje del v skladu z Noveliranim programom št.2. Poraba RŽV obsega stroške RŽV za zagotavljanje pogojev za delo zunanjih izvajalcev v lastni režiji in stroške RŽV za dela, ki jih RŽV naroča pri zunanjih izvajalcih. Poraba zunanjih izvajalcev pa se nanaša na pogodbena dela na obratu za pridobivanje rude in odlagališču Jazbec.

Prikaz koriščenja sredstev, odobrenih po proračunu RS je prikazan v tabeli in diagramu.

SIT
Odobrena proračunska sredstva
1.502.128.000,00
PORABA RŽV
547.285.650,75
Situacija 12/2005
68.735.574,26
Situacije 01-10/2006
478.550.076,49
PORABA ZUNANJI IZVAJALCI
856.101.387,91
obrat za pridobivanje rude
550.393.387,91
odlagališče Jazbec
305.708.000,00
NEIZKORIŠČENO
98.740.961,34





Proračunska sredstva za leto 2006 so bila porabljena na osnovi sklenjenih pogodb, ki jih je za leto 2006 odobril MOP. Na osnovi sklenjenih pogodb so bile izstavljene situacije. Razlika med odobrenimi sredstvi RŽV po proračunu za 2006 in odobrenimi sredstvi na osnovi sklenjenih pogodb je znašala 98.740.961,34 SIT. Izpad gre na račun neplačane situacije za november 2006.



6.4 Računovodski izkazi

Rezultati poslovanja so predstavljeni v Izkazu poslovnega izida (SRS 25, različica I) in v Bilanci stanja (SRS 24) Bilanci sta razvidni iz priloge 1 in priloge 2.
Prikazano poslovanje v izkazu poslovnega izida kaže izgubo v višini 440.475.073,98 SIT. Vzrok izgube so: prenos premoženja na Občino Gorenja vas Poljane, obračunana a ne pokrita amortizacija, odpisi, ter financiranje komunalne infrastrukture GC Todraž.
Kot je razvidno iz poročila in iz vseh prilog o prikazanih stroških in prihodkih, poteka celotno poslovanje v okviru zagotovljenih sredstev. Podjetje pokriva vse svoje obveznosti tekoče, je likvidna in nima zapadlih neporavnanih obveznosti.

RŽV v svojih poslovnih knjigah evidentira in prikazuje v rezultatih poslovanja tiste poslovne dogodke, katere sam naroča in plačuje.
V poslovnih knjigah in v rezultatu poslovanja pa niso zajeti poslovni dogodki zapiralnih del zunanjih izvajalcev, ki prejemajo plačila direktno od MOP. Ti poslovni dogodki se v RŽV evidentirajo le za potrebe spremljanja izvajanja plana in za nadzor.

Višina premoženja in njegova struktura je razvidna iz bilance stanja. Stalna sredstva so se zmanjšala zaradi prenosa zemljišč, objektov in opreme na Občino Gorenja vas Poljane (opredmetena osnovna sredstva) in prodaje stanovanj. Gibljiva sredstva so se tudi zmanjšala zaradi financiranja GC Todraž. To se kaže predvsem v višini kratkoročnih naložb.Večje pa so kratkoročne poslovne terjatve. Nanašajo se na plačilo situacij za november in december.

Poleg lastnega premoženja ima RŽV v upravljanju tudi zemljišča, ki so po veljavnih predpisih lahko le v lasti države. To so zemljišča državne infrastrukture, ki sestavljajo odlagališči Boršt in Jazbec. Ta zemljišča so vodena v RŽV v izvenbilančni evidenci.


7.0 KORIŠČENJE KREDITA EIB


Republika Slovenija je za izvajanje sanacijskih del pri EIB najela v letu 2003 posojilo v višini 20 mio EUR. Pogodba je bila podpisana 08.07.2003. V pogodbi je določen 15. september 2006 kot zadnji rok za črpanje sredstev.

V novembru 2003 je bil med EIB, MOP in RŽV podpisan Protokol o dejavnostih v zvezi s koriščenjem posojila EIB za financiranje ekološke sanacije Rudnika Žirovski vrh. Vse aktivnosti v zvezi s črpanjem posojila izvaja Ministrstvo za finance- sektor za upravljanje z javnim dolgom. RŽV je dolžan pripravljati poročila o porabi sredstev za vsakih šest mesecev za tiste sestavine, ki se financirajo iz posojila.

Iz posojila se lahko črpa sredstva za vse stroške izvajanja zapiralnih del. Ne sme pa se iz posojila črpati sredstev za pokrivanje stroškov ostalih del (nadzora nad vplivi na okolje, zagotavljanje pogojev, fiksne obveznosti….). Prav tako se ne sme črpati stroškov DDV.

Višina črpanja po letih je bila naslednja:

Leto Višina črpanja SIT
20041.518.038.645,94
20051.887.251.781,22
20061.387.760.329,95


Na osnovi Protokola je bil zadnji rok za koriščenje posojila september 2006. RŽV do takrat še ni izvedel del v vrednosti posojila, to je 20 mio €. Zato sta EIB in MF dogovorila, da se sredstva lahko črpajo v celoti, dela pa bodo delno izvedena v letu 2007.


8.0 ZAKLJUČEK


V letu 2006 so se zapiralna dela in ostale aktivnosti v RŽV izvajale v skladu z Noveliranim programom št.2 , ki ga je sprejela vlada sredi leta 2006. Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2006 je bilo za vse aktivnosti zagotovljenih 1.501.228.000,00 SIT. Na osnovi tako odobrenih sredstev je bil izdelan Poslovni načrt za leto 2006.

V skladu z PN 2006 so bila izvedena vsa dela na zapiranju jame, ki so jih izvajali zunanji izvajalci (Cestno podjetje Ljubljana in Rudnik Trbovlje Hrastnik) in tudi vsa dela, ki jih je izvajal RŽV (pripravljalna dela, odlaganje rude v jamo).

Na odlagališčih Jazbec so se intenzivno nadaljevala sanacijska dela.
Nadaljevala so se raziskovalna dela in pridobitev strokovne dokumentacije za odlagališče Boršt.

Vsa ostala dela in aktivnosti za zagotavljanje pogojev in poslovanju podjetja so se izvajala v skladu z načrtovanjem.

Z izvedenimi aktivnostmi in deli v letu 2006 so bila zaključena vsa dela na zapiranju jame v prvi polovici leta 2006.

Zadnja sprememba: 10/03/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov