Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

EVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-10/2009/5
Ljubljana, 15.10.2009

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 49. redni seji dne 15.10.2009 sprejela:

- LETNO POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE RUDNIK ŽIROVSKI VRH, JAVNO PODJETJE ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA, D.O.O., ZA LETO 2008,

ki vam ga pošiljamo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/06).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Karl Erjavec, minister za okolje in prostor,
- mag. Zoran Kus, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- dr. Darij Krajčič, generalni direktor Direktorata za okolje,
Ministrstvo za okolje in prostor,
- mag. Nives Nared, sekretarka. Ministrstvo za okolje in prostor.

mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

RŽV d.o.o.

RUDNIK ŽIROVSKI VRH, JAVNO PODJETJE
ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA D.O.O.

LETNO POROČILO O POSLOVANJU
ZA LETO 2008

Todraž, februar 2009 Peter Dolenc, univ. dipl. ekon., Direktor

V S E B I N A

Stran

	PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA	1

1.0	UVOD	3

2.0	SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2008	5

3.0	IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV	8
3.1	Odlagališče rudarske jalovineJazbec	8
3.1.1	832 - Končna ureditev odlagališča rudniške jalovine Jazbec – SKLOP 1 (ZI-MOP)	8
3.1.2	834- Raziskave in verifikacija normativov – ZI	11
3.1.3	835 – Izdelava PGD in pridobivanje GD za odlagališče Jazbec	11
3.1.4	836 – Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)	12
3.1.5	837 - Izgradnja dolgoročnega monitoringa Jazbec	12
3.1.6	839 – Pripravljalna in vzdrževalna dela na odlagališčih in drugih zemljišč - RŽV	12
3.1.7	665/1- Čistilna naprava za jamsko vodo	13
3.2	Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt	13
3.2.1	801 – Raziskave in verifikacija normativov	13
3.2.2	804 – Izdelava PGD in pridobivanje soglasij za odlagališče Boršt – ZI	14
3.2.3	814 - Odlagališče Boršt	14
3.2.4	817 – Ceste na Boršt – ZI	16
3.2.5	821 – Nadzore nad izvajanjem del Boršt (EU + strokovni )	16
3.2.6	822 – Izgradnja dolgoročnega monitoringa Boršt	16
3.2.7	823 – Pripravljalna in vzdrževalna dela	16


4.0	MONITORING IN UPRAVLJANJE	18

5.0	ZAGOTAVLJANJE POGOJEV	19
5.0.1	Varstvo pri delu in varovanje zdravja	19
5.0.2	Infrastruktura in tehnološki sklopi	19
5.0.3	Skupne naloge	20
5.1	Rudarske škode in odškodnine	20
5.1.1	Rudarske škode	20
5.1.2	Odškodnine	21
5.2	Prezaposlovanje	21
5.3	Oprema	22

5.4	Lastna dejavnost	22
5.4.1	Prihodki lastne dejavnosti	22
5.4.2	Stroški lastne realizacije	22
5.4.3	Izgradnja gospodarske cone Todraž	23
5.4.4	Dezinvestiranje	23

6.0	FINANČNI DEL	25
6.1	Viri financiranja	25
6.1.1	Proračunski viri	25
6.1.2	Lastni viri	25
6.2.	Celotni stroški	26
6.2.1	Stroški izvajanja projekta zapiranja	26
6.2.2	Stroški lastne dejavnosti	27
6.3	Pokritje stroškov z viri sredstev	27
6.4	Računovodski izkazi	29

7.0	ZAKLJUČEK	30

PREDSTAVITEV JAVNEGA PODJETJA

Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o. (RŽV) je javno podjetje katerega ustanovitelj in edini lastnik je Republika Slovenija.

Ime firme: Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o.
Skrajšano ime firme: RŽV, d.o.o.
Lastnik: Republika Slovenija
Sedež: Todraž 1, 4224 Gorenja vas
Matična številka: 5159709000
Št. registrskega vložka: 1/00197/00, Okrožno sodišče Kranj
Ustanovitveni kapital: 5.927.355,00 EUR

Upravljanje in vodenje javnega podjetja

Skupščina javnega podjetja V vlogi skupščine Vlada Republike Slovenije

Nadzorni svet javnega podjetja : dr. Samo Kopač predsednik
Elizabeta Rakovec podpredsednica
mag. Nives Nared, članica
Boris Likar, član

Uprava javnega podjetja: Peter Dolenc direktor

Naloge javnega podjetja

Osnovna naloga Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. je izvedba trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh in zavarovanje okolja in ljudi pred posledicami rudarjenja v RUŽV.

Zakonske in programske osnove

- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU-Ur.l.RS, št. 36/92),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-A (Ur.l. RS, št. 28/2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005),
- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh uradno prečiščeno besedilo (ZTPIU-UPB1Ur.l.RS, št. 22/06),
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29,
- Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010 «, IBE, 2006, št. proj. UZVI-B103/29B (v nadaljevanju Novelirani program št.2),

Naloge iz 2. člena ZTPIU

Po ZTPIU so naloge RŽV naslednje:

- načrtovanje in izvedba začasnega zavarovanja okolja ter objektov pred nevarnostjo za zdravje ljudi, dokler se ne bo v celoti začel izvajati,
- načrtovanje in izvedba zaprtja objektov,
- načrtovanje in izvedba trajnega zavarovanja okolja pred posledicami izkoriščanja uranove rude in potrebno dekontaminacijo,
- zagotavljanje nadzora nad zavarovanjem okolja, vključno z radiološkim in meteorološkim monitoringom v času zapiranja in po zaprtju rudnika,
- programiranje in uvedba primernih nadomestnih dejavnosti za zaposlovanje delavcev, ki v rudniku niso več potrebni, s posebno presojo vplivov na okolje, če gre za uvedbo dejavnosti na območju rudnika,
- spremljanje zdravstvenega stanja delavcev, ki delajo ali so delali na delovnih mestih z benificirano delovno dobo,

- Javno podjetje izvaja z lastnimi delavci pripravljalna dela za izvedbo zapiranja, zagotavlja ostale pogoje za delo zunanjih izvajalcev in zagotavlja delovanje vseh poslovnih funkcij javnega podjetja.
- Zapiranje jamskih objektov in sanacijo odlagališča rudarske jalovine Jazbec ter odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt izvajata na javnem razpisu izbrana zunanja izvajalca. Sredstva za izvedbo zapiralnih in sanacijskih del se zagotavljajo iz Proračuna Republike Slovenije.
- RŽV sofinancira izgradnjo komunalne infrastrukture za GC Todraž, ki dejansko pomeni realizacijo možnosti za nastanek novih delovnih mest, ki jih je lokalna skupnost izgubila z zaprtjem rudnika.

1.0 UVOD

Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. je izdelano na osnovi določb:
- 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l.RS, št. 36/92), v nadaljnjem besedilu ZTPIU

Navedeni zakon zahteva izdelavo poročila o izvajanju programa za preteklo leto. Programsko osnovo za izdelavo poročila je do leta 2006 predstavljal »Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, IBE, 2001, št. proj. UZVI-B103/29 (v nadaljevanju Noveliran program), ki je bil izdelan v aprilu 2001. Vlada RS ga je sprejela, s sklepom št. 310-00/2001-3, dne 31.05.2001. V tem programu je bilo opredeljeno obdobje izvajanja del od leta 2001 do 2005.
Z letom 2005 je bilo zaključeno obdobje izvajanja del po Noveliranem programu, prav tako se je iztekla veljavnost Zakona o zapiranju (ZTPIU).

S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh - ZTPIU-B (Ur.l. RS, št. 121/2005), je bilo izvajanje sanacijskih del podaljšano v obdobje 2006-2010. ZTPIU-B nalaga tudi izdelavo revizije Noveliranega programa. RŽV jo je izdelal v začetku leta 2006 pod imenom Novelirani program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v obdobju 2006 do 2010, IBE, april 2006, št. proj. UZVI-B103/029B (v nadaljevanju Novelirani program št. 2). Vlada Republike Slovenije ga je sprejela 23.11.2006 s sklepom št. 36100-17/2006/4. Dejansko je Novelirani program št. 2 vsebinsko nadaljevanje Noveliranega programa s spremenjeno dinamiko izvajanja del in natančnejšo določitvijo vsebine še ne izvedenih del. Novelirani program št. 2 temelji v celoti na izdelani projektni dokumentaciji. Projektna dokumentacija je tudi osnova za vse ponudbe izvajalcev del.

Metodološko je Letno poročilo za 2008 izdelano enako, kot Novelirani program št. 2 in Poslovni načrt Rudnika Žirovski vrh za leto 2008 (v nadaljevanju PN 2008). Na ta način je omogočena enostavna spremljava realizacije načrtovanih aktivnosti Noveliranega programa št.2 in PN 2008. V skladu z metodologijo planiranja v PN 2008 (po četrtletjih) so tudi stroški prikazani po četrtletjih.

Letno poročilo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana d.o.o, za leto 2008 ( v nadaljevanju LP 2008) vsebuje navedbo vseh izvedenih del in aktivnosti zapiranja in sanacije v letu 2008, kakor tudi vseh ostalih potrebnih del. Prikazana je tudi primerjava izvedenih del z načrtovanimi v PN 2008.

Pri oceni poslovanja v letu 2008 ugotavljamo, da so se uspešno nadaljevala vsa zapiralna in sanacijska dela iz leta 2007.
Sanacijska dela, ki so se na odlagališču rudarske jalovine Jazbec začela v drugi polovici leta 2005, so se v letu 2008 intenzivno nadaljevala in so bila v zadnjem četrtletju leta 2008 tudi zaključena.
Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt se je prav tako intenzivno nadaljevalo z izvajanjem sanacijskih del, začetih v letu 2007.

Tekoče se je izvajal nadzor nad vplivi na okolje in varstvo pri delu. Vsi ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje so bili izvedeni skladno s planom. Rezultati monitoringa pa kažejo na nadaljnje zmanjšanje vplivov na okolje, kar je v skladu s predvidevanjem.
Nadaljevala se je izgradnja komunalne infrastrukture v gospodarski coni Todraž.

Število zaposlenih se je skladno s PN 2008 znižalo na 11 delavcev.

RŽV d.o.o.

2.0 SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2008

Leto 2008 je bilo šesto leto, ko so se izvajala zapiralna dela v skladu s predvideno dinamiko.
Skladno s programom so se izvajala sanacijska dela na odlagališču rudarske jalovine Jazbec.
In na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt.
Proračunska sredstva so bila pravočasno zagotovljena.
RŽV je izdelal PN 2008 do konca septembra 2007. Vrednost PN 2008 je bila v skladu s spreletim proračunom 9.158.295,70 €. Nadzorni svet RŽV je PN 2008 prvič obravnaval 17.10.2007 na deveti redni seji (sklep št. 47). Kasneje je bil dopolnjen še na deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti redni seji, ker je med letom prišlo do:
- zmanjšanja odobrenih proračunskih sredstev pred sprejemom PN 2008,
-. spremembe obsega in dinamike del,
-. uskladitve nekaterih aktivnosti RŽV.
Vlada RS je PN 2008 sprejela na 182. redni seji, 08.10.2008. Na osnovi tako sprejetega PN 2008 je bilo za izvajanje zapiralnih in sanacijskih del odobreno in načrtovano 8.355.506,00 €.
Ker je Vlada RS sprejela PN 2008 v začetku oktobra, je bilo do takrat zagotovljeno začasno financiranje s sklenitvijo Pogodbe št.2511-08-200063 in Aneksov št.1 in 2. Celoletno redno financiranje za leto 2008 je bilo urejeno z Aneksom št.3 k navedeni pogodbi.

Osnovni cilji PN 2008 so bili naslednji:

- Intenzivno nadaljevati izvajanje sanacijskih del na odlagališču Jazbec in jih dokončati.
- Intenzivno nadaljevati izvajanje sanacijskih del na odlagališču Boršt
- Zagotoviti ustrezno varnost in nadzor nad vplivi na okolje
- Izvajanje vseh poslovnih funkcij podjetja v skladu s predpisi.

Poleg zapiralnih in sanacijskih del je RŽV načrtoval tudi dejavnost, ki se ne nanaša na zapiranje in se ne financira iz proračunskih sredstev v višini 1.444.400,00 €.

Realizacija PN 2008

Vsa načrtovana dela v letu 2008 so se izvajala skladno s PN 2008.

Dela zunanjih izvajalcev

Zunanji izvajalci so v skladu s pogodbenimi obveznostmi izvajali dela na sanaciji odlagališča rudarske jalovine Jazbec (konzorcij CPL - RTH) in na sanaciji odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt (SCT Ljubljana).

Realizacija zunanjih izvajalcev na projektu trajne sanacije odlagališč je znašala 6.891.791,85 €, od tega 2.567.450,56 € odlagališče Jazbec in 4.324.341,30 € odlagališče Boršt (izdane situacije v letu 2008 vključno z DDV). Pri tem je potrebno poudariti, da je bil fizični obseg izvajanja del vrednostno na odlagališču Jazbec večji za 25%, na odlagališču Boršt pa večji za 9% od načrtovanega. Na osnovi pogodbenih določil pa bo plačilo več izvedenih del izvršeno v letu 2009.

Dela RŽV na zagotavljanju pogojev v lastni režiji

RŽV je z lastnimi delavci zagotavljal pogoje za delo zunanjih izvajalcev (499.122,74 €- varstvo pri delu, fiksne obveznosti, plače vzdrževanje objektov in infrastrukture), monitoring (359.367,35 € ), odškodnine (144.214,66) in nabavo opreme (16.456,10 €9).
Skupaj s podizvajalci je poskrbel, da je bila pravočasno pripravljena potrebna projektna in druga dokumentacija za izvedbo del, ter da so bila izvedena ostala načrtovana dela. Neposredno za odlagališče Jazbec so bili stroški 160.278,50 €, za odlagališče Boršt pa 272.215,22 €.

Skupna finančna vrednost realizacije del, ki so jih izvajali RŽV in zunanji izvajalci je prikazana v Prilogi 1 v Tabeli 1 in v spodnjem grafikonu. Pri tem je potrebno poudariti, da bodo dela na odlagališču Boršt, ki so bila izvedena v novembru in decembru 2008 (337.774,76 €) in dela na odlagališču Jazbec, ki so bila izvedena v novembru 2008 (295.228,50 €) na osnovi pogodbenih določil plačana iz proračuna 2009.

Realizacija Noveliranega programa št.2

V Noveliranem programu št.2 je načrtovana dinamika financiranja izvedba del po vrednosti v letih od 2006 do 2010. V vseh letih je prihajalo do razlik med načrtovanimi potrebnimi in razpoložljivimi odobrenimi sredstvi ter dejansko realizacijo plačil.
Primerjava je podana v spodnjem grafikonu. Iz grafikona je razvidno, da je bil v letih 2006, 2007 in 2008 po Noveliranem programu št.2 načrtovani obseg del in s tem stroški, večji, kot je bila dejanska realizacija. Vzrok za razliko so bila manjša razpoložljiva sredstva iz proračuna RS in nekoliko spremenjena dinamika izvajanja del zaradi zahtevnosti in vremenskih razmer. Spremembe višine zagotovljenih sredstev in dinamike del nista ogrožala izvedbe del.

Delno bo razlika med potrebnimi sredstvi po NP št.2 in realizacijo zmanjšana v letu 2009, ko je po potrjenem proračunu za leto 2009 zagotovljeno več sredstev, kot je bilo načrtovano v NP št.2. S tem bo delno pokrit izpad v preteklih letih. Celotna razlika pa bo pokrita v letih 2010 in 2011.
Problem bi nastal, če bi bil kakršni koli del dejansko odobrenih sredstev za leto 2009 odvzet. V tem primeru bi bilo izvajanje načrtovanega obsega del (izvedba in dokončanje prekrivke) v letu 2009 na odlagališču Boršt ogroženo.

Grafikon: Primerjava Noveliranega programa št.2 in realizacije

RŽV d.o.o.

3.0 IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV

V letu 2008 se je izvajala sanacija na dveh osnovnih projektih:
- odlagališče rudarske jalovine Jazbec,
- odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt.

3.1 Odlagališče rudarske jalovine Jazbec

Dela so v večjem delu obsegala izvedbo glavnih sanacijskih del zunanjih izvajalcev in njihov nadzor. RŽV je izvajal s svojimi delavci strokovna dela, ter razna pripravljalna in vzdrževalna dela. Zapiralna dela, ki jih je izvajal konzorcij CP-RTH so bila izvedena v skladu s projektom in v načrtovanem obsegu. Vsebina izvedenih del je opisana za posamezno vrsto del v nadaljevanju.
Finančna realizacija vseh del, ki jih je izvajal RŽV in zunanji izvajalci je prikazana v Prilogi v Tabeli 2. Celotna realizacija je bila 122,03%.

3.1.1 832 Odlagališče rudarske jalovine Jazbec – ZI (MOP)

Dela na končni ureditvi odlagališča so se v marcu nadaljevala v skladu s projektno dokumentacijo in izdanimi dovoljenji. V marcu so se zaradi neugodnih vremenskih pogojev izvajala samo pripravljalna dela za nadaljevanje pridobivanja avtohtonih materialov za prekrivko na lokaciji Jaka. Najprej je bilo potrebno posekati drevje in odstraniti lesno maso in odstraniti plast humusa. Le ta se je deponirala ob nahajališču, da bi se po končanem pridobivanju lahko ponovno uporabila za sanacijo celotne površine. Zaradi neugodnih vremenskih pogojev je bilo delo na samem nahajališču onemogočeno, saj zaradi zmrznjenega materiala sejanja ni bilo mogoče izvajati, prav tako tudi interni kamionski transporti na brežinah zaradi razmočenosti transportnih poti na bermah niso bili varni. Iz začasne deponije na lokaciji Jaka se je material transportiral po lokalni cesti na mesto vgradnje na odlagališče Jazbec, kjer se je deloma razgrnil, nadaljnje utrjevanje pa ni bilo možno.
Na odlagališču se je pripravilo mesto za deponiranje ruševine oz. kontaminiranega materiala po rušenju objektov čistilne naprave za jamsko vodo. Po deponiranju se je izvedlo preoblikovanje odlagališča na projektirani naklon t. j. 20⁰ na brežinah in 4⁰ na zgornjem platoju. Odloženi material in površino je bilo potrebno dodatno utrditi z valjanjem. Za potrebe izgradnje jarka št. 1 se je v mesecu marcu pričelo z izkopom na zgornjem platoju na območju bivše pralne ploščadi.
V drugem četrtletju so se sanacijska dela na končni ureditvi postopoma pospešila in dosegla planirane rezultate, vendar ni bilo mogoče nadoknaditi zaostankov iz obdobja neugodnih vremenskih razmer za delo. V obdobju suhega vremena se je intenzivno pridobivalo avtohtone materiale za prekrivko na lokaciji Jaka. Izkop je potekal ločeno in sicer zaglinjen grušč se je presejal, material (glina) za tesnilno plast se je začasno deponiral na nahajališču.
Ob deževnem vremenu, kakor tudi nekaj dni po padavinah, je bilo delo na samem nahajališču onemogočeno, saj zaradi razmočenega materiala sejanja ni bilo mogoče izvajati. Šele po preiskavah materiala v laboratoriju PMA oz. testiranju potrebnih parametrov se je pridobljeni material vgrajeval. Iz začasne deponije se je material naložil na kamione in se po lokalni cesti Boršt-Todraž- P-10 prepeljal na mesto vgradnje.
Material se je na odlagališču Jazbec razgrnil z buldožerji in s prehodi valjarja utrdil do predpisane zgoščenosti.
Na vsakem polju velikosti 750 m² je izvajalec del oz. podizvajalec PMA izmeril potrebne parametre, ki jih je sprotno kontroliral strokovni nadzor DDC oz. njegov pogodbeni laboratorij FGG.
Kakor pri pridobivanju materiala tako tudi pri vgrajevanju le tega dela ob deževnem vremenu ni bilo mogoče izvajati, kar s projektno dokumentacijo ni bilo predvideno.
Na nahajališču Jaka je izvajalec vzporedno pridobival prepereli karnijski peščenjak za prehodno in zaščitno plast. Po izkopu materiala na mestu samem se je le ta presejal ( zaščitna plast ) in drobil nadzrna (material za prehodno plast). Šele po preiskavah materiala oz. testiranju potrebnih parametrov na vsaki deponiji za posamezno plast posebej se je ta lahko uporabil za vgradnjo. Iz začasne deponije se je material naložil na kamione in se po lokalni cesti prepeljal na mesto vgradnje.
Material se je razgrnil z buldožerji in z vnaprej določenimi prehodi valjarja utrdil do predpisane zgoščenosti. Izvajalec je izvajal predpisane meritve, testiranja in kontrole glede ustreznosti na zahtevane parametre. Površine so se po potrditvi s strani DDC prekrile s plastjo humusa in zatravile. Nadaljevalo se je z izgradnjo odvodnjevalnega sistema na bermah, to je odvodnih jarkov - kanalet s širino dna 40 cm. Vzdolžni nagib kanalet sledi nagibu berm in znaša 2%.
Na območju berm je za zagotovitev čim boljšega odvodnjavanja predviden tudi ukrep za delno prestrezanje vode, ki pronica skozi zgornje plasti prekrivke. Na nivoju tesnilne plasti prekrivke so ob vznožju posamezne brežine položeni gabioni polnjeni z gramoznim materialom.
V drugem četrtletju so se pričela dela na izgradnji jarka 1, ki poteka po južnem in vzhodnem robu odlagališča in sicer tik ob glavni dostopni cesti. V času gradnje je bil zelo otežen transport materialov za prekrivko, saj je bilo potrebno občasno transport povsem preusmeriti na lokalno cesto Brebovnica –Spodnji Jeran- Jazbec. Cesta je strma in neprimerna za srečevanje težkih kamionov, tako da se je po končanih delih v mesecu novembru na zahtevo krajanov in neposrednih lastnikov popravila škoda, ki je nastala na posameznih ovinkih oz. bankinah. Kapaciteta prevozov je bila v mesecu juniju zaradi strme ceste skoraj razpolovljena, po končanem kritičnem odseku pa je izvajalec del pristopil z povečanim številom enot za transport s ciljem nadoknaditi potrebne količine materiala za vgradnjo prekrivke.

V 3. četrtletju se je izvedla povezava odvodnjevanja podkopa P-11 in izgradnja vtočnega objekta C (potok Jazbec). Na področju, kjer je bilo predvideno odlaganje kontaminiranih materialov sta se v tretjem četrtletju jama bivše tehtnice in območje morebitnega kasnejšega izkopa zapolnilo z inertnim materialom. Na območju se je položila večplastna prekrivka. V tretjem četrtletju se je zgradila ograja ob jarku 1 in 2, dodatne dostopne poti preko jarka 1 in 2, kar bo omogočilo lažje in predvsem cenejše kasnejše vzdrževanje jarkov in ograje. Izdelala se je zaščita piezometra na povozni bermi in vgradili so se merilci sukcije skladno z zahtevo Wismut.
Za izvajanje monitoringa so bile dokončane vse vrtine za piezometre in inklinometre.
Dela je po pogodbi izvajalo Cestno podjetje Ljubljana s svojimi podizvajalci. RŽV je zagotavljal potrebno strokovno podporo s svojimi delavci.

.Parametri, ki smo jih že v začetku določili za spremljavo v odstotkih že izvedenih del so:
▪ Odlaganje materialov na Jazbecu –izvedeno 100%,
▪ Preoblikovanje odlagališča (20.000 m³)– izvedeno 100%,
▪ Obodni jarki (skupaj 3.157 m ) –izvedeno 100%,
▪ Prekrivka (ocena 139.000 m³)– izvedeno100%,
▪ Zatravitev (69.000 m²) – izvedeno 100%.
Izvajalec del je izvedel vsa načrtovana dela na odlagališču rudarske jalovine skladno z projektno dokumentacijo in do roka določenega z Aneksom št. 6 k Pogodbi, to je do konca oktobra 2008. Za del pogodbe pridobivanje avtohtonega materiala za potrebe prekrivanja odlagališč Jazbec in Boršt pa dela ne bodo končana v roku.
Na istem delovišču je v juniju 2008 pričel z pridobivanjem avtohtonega materiala za prekrivanje odlagališča Boršt drugi pogodbeni izvajalec SCT d.d. Ker je bilo zaradi še enega izvajalca potrebno prirediti odkopavanje in pripravo materiala za prekrivanje odlagališča Jazbec (sklenjen je bil sporazum o skupnih varstvenih ukrepih na skupnem delovišču), je bilo potrebno prirediti dinamiko izvajanja del, pri čemer je bila prioriteta zaključek del na odlagališču Jazbec v pogodbenem roku. Za končno ureditev območja pridobivanja pri Jaku pa je bilo zaradi dveh izvajalcev na istem delovišču potrebno prirediti dinamiko izvajanja del, saj je bilo pri samem odkopavanju ugotovljeno, da primanjkuje materiala za tesnilno plast, zato je bilo potrebno območje odkopavanja za izvajalca Cestno podjetje Ljubljana d.d. nekoliko razširiti, da je lahko polaganje prekrivke na odlagališču Jazbec potekalo nemoteno. Izvajalec del Cestno podjetje Ljubljana d.d. je pričel z izvajanjem del na končni ureditvi območja odkopavanja v mesecu oktobru, vendar del zaradi slabših vremenskih pogojev v letu 2008 ni mogel zaključiti. Del na strmih pobočjih in začasnih dostopnih poteh in bermah v deževnem obdobju in zaradi zmrzali ni bilo varno izvajati, prav tako pa bo pogozditev oz. sejanje trave možno šele v zato primernem vremenu in temperaturi. Delo na končni ureditvi se bo lahko zaključilo v pomladanskem času leta 2009.
Pri samem izvajanju del pri končni ureditvi odlagališča rudniške jalovine Jazbec so bila posamezna odstopanja od projektantske ocene vgrajenih materialov in izvedbe del oziroma predračunske količine vgrajenih materialov in izvedbe del. Vse količine je pri sami izvedbi potrdil strokovni nadzor pri izvajanju del DDC svetovanje inženiring d.o.o. Obseg manj del in več del je razviden iz predračuna št. 17180/2008 izvajalca Cestno podjetje Ljubljana, d.d., ki ga je potrdil strokovni nadzor.
Bistvena odstopanja pri manj delih in manjših količinah so za naslednja dela:
▪ dodatki za delo na brežinah,
▪ izvedba gabionov,
▪ izvedba oblog jarkov,
▪ spremembe iztoka jamske vode z materialom namesto nerjavne pločevine z PEHD cevmi in jaški,
▪ pri načinu zapolnjevanja propusta Jazbec,
▪ pri izkopavanju preperelega karnijskega peščenjaka in meljevca.
Bistvena več dela in večje količine pa so ugotovljene pri:
▪ izvedbi preoblikovanja odlagališča,
▪ izvedbi kamnite zaščite brežin predvsem ob dostopni poti vzdolž jarka 1,
▪ izvedbi skalometne pete,
▪ izvedbi več vrat v ograji odlagališča ( prehodi in dostopi za vzdrževanje),
▪ pri odkopavanju materiala za tesnilni sloj.
Pri samem izvajanju del je bilo ugotovljeno, da je potrebno in smiselno spremeniti nekatere projektantske rešitve, za kar je bil izdelan Odmik št. 2 od rudarskega projekta za končno ureditev odlagališča rudarske jalovine Jazbec, št. projekta 2795, ki ga je izdelal Rudnik Trbovlje Hrastnik d.o.o. v marcu 2007.
Dodatno naročena dela po tej dokumentaciji obsegajo:
▪ dodatno vgrajene količine pri izvedbi del na sanaciji usada (Odmik št. 1 od RP),
▪ prestavilo jarka in nadomestitev vzdrževalne ceste z enojno, vgradnja tamponskega materiala v debelini 30 cm na strmi dostopni cesti (namesto humusa),
▪ ureditev odvodnjavanja iz podkopa P11 z PEHD cevmi in jaški,
▪ ureditev vzdrževalnega dostopa do pete odlagališča s prehodom preko toplovoda in vhodnimi vrati,
▪ ureditev začasnega odvodnjevanja iz podkopa P11 in dodatni sloj prekrivke na območju izkopa kontaminiranih materialov ob odlagališču oz. izravnave terena,
▪ pripravljalna dela za odlaganje kontaminiranih materialov na območju tehtnice,
▪ dodatna dela na ureditvi dostopne poti na P1,
▪ izdelava dostopne poti preko jarka 1 in 2,
▪ izdelavo zaščite piezometra na povozni bermi,
▪ dobavo in vgradnjo merilcev sukcije skladno z zahtevo Wismut,
▪ izdelavo projektne dokumentacije oz. Odmika št. 2
Strokovnjaki firme Wismut so med rednim nadzorom gradbenih del na končni ureditvijo odlagališča jamske jalovine Jazbec ugotovili, da dela potekajo kvalitetno in da so posamezna dopolnitve smiselne in potrebne. Osnovne projektne rešitve za končno ureditev odlagališča Jazbec namreč niso predvidele vseh del za potrebe upravljanja, to je izvajanja monitoringa in vzdrževanja.
Dela po osnovni pogodbi, več dela, manj dela in dodatno naročena dela na končni ureditvi odlagališča Jazbec so bila izvedena.

3.1.2 834 Raziskave in verifikacija normativov – ZI

Erico Velenje je pred odlaganjem izvedel analizo odpadnih gradbenih materialov in ki so se za potrebe izgradnje cone odložile na vplivnem območju spremljanja podtalnice odlagališča Jazbec. ZVD d.d. Ljubljana je izvedel meritve ekshalacije radona na že izvedenih novih poljih prekrivke odlagališča. Meritve izhajanja radona iz prekrivke so bile opravljene tudi v tretjem četrtletju. V četrtem četrtletju so se izvedle radiološke meritve površin po dekontaminaciji dostopnih transpornih poti, saniranih površin porušenih objektov in dekontaminiranih objektov ob končanju del na odlagališču Jazbec. Objekti in transporte poti so se uporabljali do zaprtja odlagališča. Poročilo o meritvah radioaktivnosti, št. por. LMSAR-20080047-PJ, je izdelal ZVD z dne 28.11.2008 za potrebe tehničnega pregleda, ki je bil opravljen v začetku decembra 2008.

3.1.3 835 Izdelava PGD in pridobitev GD – Jazbec – ZI

Izdelan je bil načrt parcel omejene rabe prostora za pripravo uredbe o določitvi območja in višini nadomestila omejene rabe prostora v območju odlagališča Jazbec.
Podjetje Exalt je izvedlo parcelacijo na področju ob potoku Jazbec pred izlivom v Brebovnico. Le tam bo po projektni dokumentaciji tudi postavljena ograja. Prav tako je bila izvedena parcelacija parcele na kateri stoji glavna razdelilna transformatorska postaja (objekt 113).
IBE Ljubljana je izdelal Odmik od rudarskega projekta za rušenje čistilne naprave za jamsko vodo.
Geoprofil pa je izvedel geodetski posnetek in načrt področja po rušenju objekta čistilne naprave za jamsko vodo in dopolnilni geodetski posnetek območja saniranega objekta 106-skladišče jeder vrtin do odprtega kanala prepusta odlagališča Jazbec z lokacijami jaškov za različne podzemne vode.
V začetku decembra 2008 je bil opravljen tehnični pregled objektov, ki so bili v uporabi v času izvajanja končne ureditve odlagališča Jazbec. Znotraj ograje odlagališča Jazbec so bili porušeni štirje objekti in to črpališče vode in pralna ploščad, pretakališče goriva, betonarna pri P-11, radiometrična vrata s tehtnico. Ob ograji odlagališča pa je bila porušena transformatorska postaja (objekt 157). Nadalje so bili tehnično pregledani dekontaminirani in sanirani objekti kot je to glavna razdelilna transformatorska postaja (objekt 113), most čez Brebovščico, cesta na plato zunanjih objektov in cesta 112, dostopna cesta na odlagališče Jazbec od lokalne ceste Brebovnica-Podlešan. Pregledano je bilo območje porušene čistilne naprave za jamsko vodo in novo zgrajeno merilno mesto iztoka jamske vode P-10. Po odpravi pomanjkljivosti v zapisniku tehničnega pregleda bo upravni organ za rudarstvo izdal ustrezna dovoljenja.

3.1.4 836 Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU + strokovni nadzor)

Pri izvajanju na končni ureditvi odlagališča Jazbec in pri rušenju objekta čistilne naprave je strokovni nadzor izvajala družba DDC, ki je za potrebe kontrole kvalitete po pogodbi izvajal tudi kontrolne meritve in analize.

3.1.5 837 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa Jazbec

Izgradnja potrebne infrastrukture je načrtovana za leto 2009.

3.1.6 839 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališča Jazbec – RŽV

Na odlagališču Jazbec se je izvajala redna kontrola stanja saniranega območja odlagališča, kot tudi območja pripravljenega za izvedbo sanacijskih del. Delavci RŽV so izvedli košnjo trave na severo-vzhodnih brežinah odlagališča in pripravili več vzorcev sena za potrebne analize o neoporečnosti le tega.
Na lokaciji pridobivanja avtohtonih materialov pri Jaku za prekritje odlagališča Jazbec je bilo potrebno območje pridobivanja materialov razširiti, zato je bilo potrebno izvesti posek in spravilo dreves. Dela je izvedel bivši lastnik parcele.
V merilnem mestu iztoka jamske vode P-10 se je izvedlo čiščenje blata v obratovalnem bazenu in ponovna umeritev merilca pretoka.
V glavni transformatorski postaji RTP-1 se je izvedla demontaža električnih instalacij, kablov, jeklenih konstrukcij in električnih omar. Demontirana oprema se je dekontaminirala in opravile so se radiološke meritve za odvoz sekundarnih surovin na Dinos.
Topos Hotavlje je izvedel gradbena dela za merilno postajo Todraž, saj je bilo posledično zaradi rušenja objekta čistilne naprave za sanitarno vodo v režiji Občine Gorenja vas Poljane potrebno preurediti elektroenergetsko napajanje in telefonsko povezavo in urediti nove temelje za merilno postajo.
Konec junija je bila opravljena košnja trave na zatravljenih brežinah odlagališča Jazbec. Namen košnje je bil preizkus in učinkovitost specialnih strojev za strojno košnjo trave in spravilo sena na strmih pobočjih travnikov v hribovitih krajih. Ugotovljeno je bilo, da z navedeno opremo pri naklonu brežin 20º, kot je to primer na odlagališču Jazbec, ni večjih problemov izvesti dela košnje trave. Ročno izvajanje košnje ob jarku 1 in 2 ter ob graji odlagališča pa še vedno ostaja.
Pred spojitvijo odvodnjevalnih cevi med podkopom P-11 in obodnim jarkom 1, je podjetje Vodovod-Kanlizacija Ljubljana izvedlo čiščenje drenažnih in odvodnjevalnih cevi vgrajenih v podkop P-11 do novega revizijskega jaška.
V območju urejanja pregrade na potoku Jazbec na jugu odlagališča in za potrebe postavitve ograje okoli odlagališča je bivši lastnik parcel izvedel posek in spravilo lesa, za dognojevanje rasti na saniranem območju bivšega odlagališča P-1 pa je bilo kupljeno in potreseno umetno umetno gnojilo.
Po končanju del na odlagališču Jazbec so se sanirale lokalne ceste in dostopi do odlagališča Jazbec.

3.1.7 665/1 Čistilna naprava za jamsko vodo – ZI

Delavci RŽV so izvedli dekontaminacijo razrezanih cevovodov in ostankov uničene mrežaste ograje, opravile so se radiološke meritve in odložilo v kontejner za odvoz na Dinos.
Na osnovi natančnih meritev je bilo ugotovljeno, da bi osnovna sanacijska dela ne zadostovala za predajo objekta v neomejeno uporabo in bi bilo njegovo uporabo potrebno nadzorovati skozi vso njegovo življenjsko dobo. Na osnovi mnenja Uprave RS za jedrsko varnost z dne 20.11.2007 bi objekt skladno z zakonom postal objekt državne infrastrukture in bi bil kot takšen predan v upravljanje Agenciji za radioaktivne odpadke, ki bo izvajala dolgoročni nadzor tudi nad odlagališči Boršt in Jazbec. Glede na določila zakona o varstvu pred IO sevanji in jedrski varnosti so objekti državne infrastrukture v državni lasti in niso v pravnem prometu, zato objekta ni možno prenesti na lokalno skupnost ali ga prodati. Na osnovi izdelane dokumentacije oz. odmika od rudarskega projekta za izvedbo nenačrtovanih rušitvenih del smo sklenili pogodbo za rušenje z najugodnejšim izvajalcem Topos Hotavlje. Le ta je demontiral streho, betonske strešne nosilce, porušil stene objekta, talno ploščo in odstranil nasutje iz jamske jalovine in temelje objekta do globine enega metra. Na območju rušenja je bilo potrebno dodatno preurediti požarno napeljavo ( prestavilo hidranta) in prestaviti električno instalacijo za javno razsvetljavo. Vse kontaminirane materiale se je odpeljalo na pripravljeno mesto na odlagališču Jazbec. Področje objekta čistilne naprave se je zasulo z inertnimi materiali, brežine pa uredilo z humusom in posejalo z travno mešanico. Ob objektu merilnega mesta za jamsko vodo se je uredilo odvodnjevanje.

3.2 Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt

Osnovne aktivnosti v letu 2008 predstavlja intenzivno izvajanje sanacijskih del odlagališča HMJ Boršt. Celotna realizacija je bila 109,34%.

3.2.1 801 Raziskave in verifikacija normativov Boršt – ZI

Pri izdelavi zahodnega kraka zaledne drenažne zavese se je v mesecu novembru 2007 sprožil plitvi površinski plaz pobočja nad globokim izkopom. V zvezi z ugotavljanjem nestabilnosti pobočja je bilo izdelano »Inženirsko geološko poročilo o pojavu nestabilnosti na jušnem območju odlagališča HMJ Boršt, Rudnik Žirovski vrh«, št. por. 30-3014/08, Geoinženiring, 23.2.2008. V poročilu so predlagani tudi ukrepi za preprečitev nadaljnjega plazenja.
Za verifikacijo stabilnosti pobočja je bil na predlog projektanta vgrajen žični ekstenziometer in izdelano »Poročilo o vgradnji in meritvah na žičnem ekstenziometru na zgornjem delu plazu Boršt«, štev. IG-1671, Geoinženiring, z dne 12.9.2008. V poročilu je bilo ugotovljeno, da imamo verjetno dve ločeni plazenja in sicer plazenji kot posledico izkopa in izvedbe zaledne drenaže ter plazenje glavnega plazu, ki izhaja iz stabilnosti točk geodetskih meritev.
V mesecu aprilu je FGG, Katedra za geodezijo, opravila redno letno meritev stabilnosti odlagališča samo na točkah izven območja urejanja (na odlagališču so bile točke zaradi del uničene). V poročilu se ugotavlja, da so hitrosti premikov med zadnjima meritvama statistično dokazani na dveh točkah, na večini ostalih točk pa statistično značilni. Na stabilnost posameznih točk v povezavi s plazom so vplivala tudi intenzivna dela na izvajanju sanacijskih ukrepov.
V zadnjem četrtletju je Zavod za varstvo pri delu izvajal meritve hitrosti izhajanja radona iz prekrivke na odlagališču Boršt. Meritve hitrosti izhajanja radona so bile opravljene na tesnilni plasti, zaščitni plasti, prehodni plasti in humusu. Po opravljenih meritvah je bilo izdelano »Poročilo o opravljenih meritvah izhajanja radona-222 na odlagališču Boršt«. št. por. LMSAR- 20080043-PJ, z dne 14.11.2008. Izmerjene vrednosti izhajanja radona iz različnih plasti prekrivke odlagališča so se gibale med 1,3x10^-3in 1,0x 10^-1Bqm^-2s^-1. Avtorizirana mejna vrednost pa mora biti nižja od 7x10^-1 Bqm^-2s^-1.
Za kontrolo in določitev aktivnosti naravnih radionuklidov v prekrivnih materialih pridobljenih na lokaciji Jaka in iz glinokopa Okroglica-Renče so bili analizirani štirje vzorci in izdelano »Poročilo o meritvah radioaktivnosti«, št. por. LMSAR-20080042a-PJ, ZVD, 14.11.2008.
Po rušenju in dekontaminaciji zadrževalnega bazena odlagališča HMJ Boršt so bile opravljene radiološke meritve in izdelano »Poročilo o meritvah radioaktivnosti«, št. por. LMSAR-20080042-PJ, ZVD, 14.11.2008.
Za potrebe projektiranja predvidene trase odvodne cevi za izcedne vode odlagališča HMJ Boršt (SDIJ) je predhodno Geoinženiring d.o.o. izdelal inženirsko-geološko poročilo (št. poročila IG-1688 z dne 11.11.2008).

3.2.2 804 Izdelava PGD in pridobitev GD za odlagališče Boršt – ZI

Za pripravo uredbe o določitvi območja in višini nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju RUŽV, je bil narejen načrt parcel omejene rabe, ki je razdeljeno na izključitveno območje in širše območje nadzorovane rabe.
IBE d.d. je izdelal dokumentacijo, s katero se je optimizirala trasa kanala K-1 in način izvedbe kanala od vznožja severne skalometne pete v ravninskem delu v dolžini 145 m na privatnem zemljišču.
Za poznavanje širšega območja odlagališča Boršt in možne povezave z obstoječimi dogajanji in problematiko odlagališča se je izdelala geognostična karta z modelom dogajanja in tveganj v zvezi z geologijo, hidrogeologijo in tektoniko.
Na osnovi Varnostnega poročila je potrebno izdelati mersko mesto, na katerem se bodo izvajale meritve vseh izcednih in površinskih vod odlagališča, vode zahodnega potoka in drenirana voda iz drenažnega rova. Za potrebe izdelave merilnega mesta (odmik od rudarskega projekta) so se izdelale projektne osnove za mersko mesto z izračuni visokih vod za povratno dobo 100 let in 1000 let. Projektne osnove je izdelal Geoinženiring, arh. št. IG 1656, z dne 5.9.2008.
Odmik od rudarskega projekta (gradbeni del) »Merilno mesto na zahodnem potoku Boršt«, št. proj. UZVP-B103/053D, je izdelal IBE d.d., Ljubljana, september 2008.
Po preureditvi stavbe laboratorija je bila demontirano aktivno požarno javljanje v prostorih servisnega objekta in v stavbi 322. Zaradi sprememb je bil izdelan projekt izvedenih del za požarno javljanje., ki bo osnova za pridobitev potrdila o brezhibnem delovanju aktivne požarne zaščite po demontaži dela instalacije.
EHO projekt d.o.o., Ljubljana je izdelala projektno dokumentacijo (št. teh. dok. P-41/08, oktober 2008) za izvedbo sanacije nereguliranega vzhodnega potoka od izliva v potok Todraščica do reguliranega dela, da se prepreči spodkopavanje terena, kar bi povzročilo, oziroma sprožilo morebitne usade.

3.2.3 814 Odlagališče Boršt – ZI(MOP)

SCT, kot pogodbeni izvajalec rudarskih del na končni ureditvi odlagališča HMJ Boršt je že v januarju nadaljeval s sanacijskimi in ostalimi deli na zapiranju odlagališča.

Dela so obsegala dokončanje temeljenja skalometne pete na zahodnem delu odlagališča z izkopom vkopa in odvozom materiala na krono odlagališča. Poglobljeni del je zgrajen iz kamnov velikosti 30-100 cm, zračna stran nasipa v naklonu 1:1 je izvedena iz kamnov 50-100 cm, jedro oz. notranji del nasipa pa iz kamnov velikosti 30-50 cm v plasteh debeline do 0,7 m in se komprimira s teškim vibracijskim valjarjem. Tako na severni kot na zahodni brežini so se v jalovini na vsakih 20 m skalometne pete izgradila drenažna rebra, katera so zapolnjena s kamnitim materialom 30-50 cm iz katerih se voda izliva v drenažo skalometne pete.
Izvajalec je nadaljeval z zmanjšanjem naklona brežin odlagališča na 15° za povečanje stabilnosti odlagališča. Gradnja izravnalno obremenilnega nasipa se izvaja po principu gradnje klasičnih konstrukcijskih nasipov iz nevezljivih kamnitih materialov z utrjevanjem v plasteh največ 40 cm.
Izvajalec je zaključil dela na centralni drenažni zavesi. Le ta je sestavljena iz niza gruščnatih kolov izkopanih do dna odlagališča z medsebojnim preklopom tako, da koli predstavljajo kineto zasuto z drenažnim materialom. Z izgradnjo centralne drenaže je omogočeno dreniranje odložene HM jalovine. Dela na zaledni drenaži zaradi neugodnih vremenskih razmer niso mogla potekati v načrtovanem obsegu. Dela so obsegala izkop hidrometalurške jalovine na področju zunanjega roba zaledne drenažne zavese. Material je bil prepeljan na plato odlagališča. Zgradila se je nadomestna pristopna cesta na odlagališče preko že izvedenega dela zaledne zavese.
V drugem in tretjem četrtletju se je nadaljevalo z preoblikovanjem odlagališča na severni in zahodni strani na 15⁰ in gradnjo obremenilnega nasipa ter izgradnjo drenažnih reber. Na zaledni drenažni zavesi se je po izgradnji nadomestne dostopne ceste izvedla odstranitev večje količine odložene hidrometalurške jalovine, ki se ja nahajala pod bivšo dostopno cesto. Izvajalec del je odstranil vso jalovino na SV strani odlagališča izven zaledne zavese in jo odložil na odlagališče. Potrebno je bilo urediti začasno odvodnjevanje posameznih izvirov, ki so se pojavili na tem področju s ciljem preprečitve vtoka v odlagališče HMJ. Izvedla se je povezava vzhodnega in zahodnega dela drenažne zaledne zavese. V juniju se je na osnovi predloga projektanta izvedlo poskusno polaganje filca, bentonitne folije in tesnilnega sloja na zgornjem predelu zaledne zavese z namenom odložiti čimveč kontaminiranih zemljin na tem delu odlagališča in s tem zmanjšati višino odlagališča na severni oz. zahodni brežini.
Po uspešno opravljenih testih, analizah in meritvah na poskusnem polju je SCT,d.d. nadaljeval z deli po posameznih poljih od št. P1 v tretjem kvartalu in zaključil v novembru na področju zahodne zaledne zavese z poljem št. P31.
Izvajalec del SCT je predhodno navažal glino za tesnilni sloj iz nahajališča Okroglica. Material je bil deponiran na lokaciji pridobivanja avtohtonih materialov Jaka. Izvajalec je za posamezne deponije pridobil analize lastnosti gline in po potrditvi nadzornega inženirja so se dela na gradnji tesnilnega sloja na odlagališču HMJ pričela.
Na nahajališču Jaka je izvajalec vzporedno pridobival prepereli karnijski peščenjak za prehodno in zaščitno plast. Po izkopu materiala na mestu samem se je le ta presejal (zaščitna plast ) in drobil nadzrna (material za prehodno plast). Šele po preiskavah materiala oz. testiranju potrebnih parametrov na vsaki deponiji za posamezno plast posebej se je ta lahko uporabil za vgradnjo. Iz začasne deponije se je material naložil na kamione in prepeljal na mesto vgradnje.
Material se je razgrnil z buldožerji in z vnaprej določenimi prehodi valjarja utrdil do predpisane zgoščenosti. Izvajalec je izvajal predpisane meritve, testiranja in kontrole glede ustreznosti na zahtevane parametre. Površine še niso prekrite s plastjo humusa, saj so se dela zaradi neugodnih vremenskih razmer v novembru prekinila.
Pričela so se izvajati dela na izgradnji meteornega odvodnjevanja. Izdelal se ja kanal nad odlagališčem, t.j. ob obstoječi cesti nad zaledno drenažno zaveso. Izdelal se je kanal K1 na področju dostopne ceste do meteorološke postaje. Izdelala se je začasna dostopna cesta za potrebe izgradnje spodnjega dela kanala K-1. Izdelan je bil kanal K1 od izliva v zahodni potok po gozdu do obstoječe ceste oz. do merilnega mesta SDB. Prestavljen je bil obstoječi elektroenergetski kabel. Na tem področju so se izdelali posamezni jaški in potrebna merilna mesta. V tretjem četrtletju so se vzporedno z polaganjem prekrivke pričela dela na gradnji površinskega odvodnjevanja na odlagališču samem t.j. kanala K1 od skalometne pete do prve berme in polaganju kanalet ob skalometni peti, drenažnih rebrih in pripadajočem odvodnjevanju.
Izdelali so se trije inklinometri izven območja končne ureditve odlagališča, pet piezometrov v izdelani centralni drenažni zavesi in štirinajst plitvih piezometrov v treh profilih pravokotno na izdelano centralno drenažno zaveso.
V času izvajanja del na odlagališču Boršt je RŽV izvajal meritve pretokov izcednih vod na zgrajenih merilnih mestih in ostale meritve, za katere ima ustrezno opremo in zagotavljal strokovno podporo izvajalcu del ter nadzoru s svojimi delavci.

Parametri, ki smo jih pred pričetkom del določili za spremljavo v odstotkih izvedenih del so:
▪ Skalometna peta –po projektu 19.356 m³, izvedeno 31.484 m³ –163%,
▪ Preoblikovanje odlagališča (47.000 m³)– izvedeno 23.500- 50 %
▪ Centralna drenažna zavesa (skupaj 277 vrtin)–izvedeno 100%,
▪ Prekrivka (ocena 80.500 m³)– izvedeno 31.000 - 39%,
▪ Prekrivka (40.000 m²)- izvedeno 16.000 m² – 40%
▪ Zatravitev (39.000 m²) – izvedeno 0%
▪ Zaledna drenažna zavesa 381 m –izvedeno 100%
▪ Ureditev površinskih voda 3.249m-izvedeno 1705m, 52%
▪ Drenažni tunel ( 2.faza -330m)-0%
▪ Dodatne vrtine ( 2.faza-18 kom)-0%

Skupno izvedeno (1. faza) -72% izvedenih količin.
Skupno izvedeno (1.in 2. faza) -56% izvedenih količin.

3.2.4 817 Ceste na Boršt – ZI

Dela se niso izvajala, ker ni bilo potrebno.

3.2.5 821 Nadzor nad izvajanjem del Boršt (strokovni nadzor +EU)

Pogodbeni izvajalec strokovnega nadzora DDC je nadaljeval z nadzorom pri delih na končni ureditvi odlagališča. Potrjeval je tehnično tehnološke elaborate in terminske načrte pogodbenega izvajalca del. Nadzoroval je dela na končni ureditvi odlagališča HMJ Boršt HMJ in je za potrebe kontrole kvalitete po pogodbi izvajal tudi kontrolne meritve in analize.

3.2.6 822 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa – Boršt – ZI

Zaradi rušenja stavbe čistilne naprave za fekalno kanalizacijo je bilo potrebno preurediti električno napeljavo in telefonsko napeljavo do merilnega mesta Todraž. Le tam deluje merilna postaja za radiološki monitoring in postaja, ki je v lasti in uporabi URSJV.
Na edinem delujočem starem inklinometru, kateri je bil izdelan leta 2003, se je nabavila in vgradila oprema za avtomatsko merjenje inklinacij.

3.2.7 823 Pripravljalna in vzdrževalna dela odlagališče Boršt – RŽV

Vsa redna vzdrževalna dela so se izvajala na vzhodnem in zahodnem potoku odlagališča (sekanje grmovja, čiščenje sanirane struge), čiščenje kanala in ceste od doline potoka Todraščice do zadrževalnega bazena in vzdrževanje merilne opreme in travnatih površin na vremenski postaji. Delavci so izvajali tudi ročne meritve nivojev podtalnice in vzorčevanje vode v vrtinah.
Zaradi planiranega rušenja zadrževalnega bazena v letu 2008 se je pričel izvajati kontroliran izpust kontaminirane vode iz obeh prekatov zadrževalnega bazena (cca 4000 m3 vode). Količina pretoka izpusta je bila regulirana glede na koncentracijo kontaminantov in vremenske razmere (padavine).
Za določitev optimalne trase glavnega odvodnjevalnega kanala meteornih voda K-1, je bila obnovljena parcelna meja na brežini projektirane trase med RŽV in lastnikom zemljišča. Obnovitev parcelne meje je izvedlo podjetje Exalt, Ljubljana, katera je bila potrebna tudi zaradi poseka dreves do parcelne meje.
V sklopu odvajanja drenažnih in meteornih voda iz območja severne brežine odlagališča je bil pregledan s TV kamero del stare odvodne kanalizacije odlagališča Boršt. Pregled cevi je izvedlo podjetje Vodovod-kanalizacija, Ljubljana. Po ugotovitvi stanja cevi je isto podjetje opravilo tudi čiščenje cevovoda.
Tudi za potrebe prekrivanja odlagališča Boršt je bila potrebna dodatna razširitev lokacije pridobivanja materialov pri Jaku. Posek in spravilo lesa so opravili bivši lastniki parcel.
Po zaključku del na centralni drenažni zavesi, skalometni peti in zaledni drenažni zavesi je podjetje Vodovod-Kanalizacija Ljubljana izvedlo čiščenje in snemanje s TV kamero odvodnjevalne-drenažne cevi položene pod odlagališčem HMJ Boršt (SDIJ). Primerjava s posnetki iz leta 2006 je pokazala, da se je stanje cevi poslabšalo (vzdolžne razpoke v salonitni cevi, Prečni prelom cevi na enem mestu, zlomljena in počena modra drenažna cev, nagubano dno, itd.).
Za obratovanje vremenske postaje je bila zagotovljena potrebna električna energija. Prav tako so bili oskrbovani z elektriko tudi gradbiščni kontejnerji izvajalcev del SCT.

.

4.0 MONITORING IN UPRAVLJANJE

Aktivnosti monitoringa obsegajo nadzor delovnega okolja, emisij posameznih rudniških objektov ter nadzor vpliva rudniških objektov na okolje. Upravljanje odlagališč se v letu 2008 še ni začelo, je pa RŽV s svojimi delavci izvajal naslednja dela in aktivnosti:
- izvajanje vzorčenja tekočih emisij odlagališča ter dela imisij, pripravo vzorcev za analize v zunanjih laboratorijih in njihov transport,
- izvajanje meritev sevanja, zagotavljanje delovanja kontinuirano delujočih merilnih naprav ter postaj,
- izvajanje meritev nivojev podtalnice, inklinometrov, pretokov tekočih voda, nadzor stanja že saniranih površin,
- meritve sevanja v delovnem okolju, kontaminiranosti površin, opreme in predmetov,
- košnjo že zatravljenih površin odlagališča Jazbec za okrepitev travne ruše in preprečitev vodne erozije površin.
- zbiranje podatkov in njihova obdelava,
- izdelava predpisani in drugih poročil

Analize tekočih vzorcev so izvajali Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (kemični parametri), ERICo Velenje (uran), Institut Jožef Stefan Ljubljana (radij, ostali potomci urana), Zavod za varstvo pri delu Ljubljana (kontinuirane meritve radona in kontrolne meritve že saniranih površin), nadzor radioaktivnosti v okolju pa Institut Jožef Stefan.

Monitoring in meritve so potekali skladno z varnostnim poročilom za odlagališči Jazbec in Boršt. Monitoring in meritve so bili izvedeni v celoti.

Stroški monitoringa so prikazani v tabeli 11. Stroški so dosegli 98,80 % in so torej enaki načrtovanim. Po posameznik vsebinah so nekatera odstopanja, zaradi dejanskih potreb. Nekatera dela so bila prestavljena v leto 2009. Pomembno odstopanje pa je na SN 250: Okoljski monitoring odlagališča Boršt je bil dopolnjen s tehnološkim monitoringom za spremljanje učinkov izvajanja del in izvedenih del na iztoke izcednih voda iz odlagališča (zahteva projektantov, nadzora, potrditev dal Wismut), v zadnjem delu leta tudi za odlagališče Jazbec po trajni ureditvi (poleg meritev pretoka (izvaja RŽV) tudi določanje vsebnosti urana, določanje kemičnih parametrov (izvajajo zunanji izvajalci).

V letu 2008 ostaja vsebina del približno enaka po obsegu in vrednosti. Vse aktivnosti so bile izvedene v skladu z načrtovanjem in so potekale tekoče. Vse analize izvajajo zunanji akreditiirani izvajalci.
Celotni stroški monitoringa obsegajo torej nadzor nad vplivi na okolje, laboratorijske analize raznih elementov in druge meritve ter stroški dela tistih delavcev RŽV, ki izvajajo neposredne naloge monitoringa. S tem je prikazana dejanska vrednost predpisanega programa monitoringa. V letu 2008 niso še vključeni stroški infrastrukture in opreme, ki se še pokrivajo v zagotavljanju pogojev kot skupni stroški RŽV.

5.0 ZAGOTAVLJANJE POGOJEV

Ostala dela, ki jih imenujemo zagotavljanje pogojev so se izvajala tekoče v skladu z načrtovanjem oziroma z dejanskimi potrebami. Stroški so zbirno prikazani v tabeli 4, posamično pa v tabelah 5 – 10. Realizacija je bila 92,26 %, ker kaže da so stroški stalnega značaja in se zmanjšujejo.

V Noveliranem programu št.2 so kot zagotavljanje pogojev navedene vse tiste aktivnosti, ki omogočajo nemoteno izvajanje osnovnih izvedbenih projektov in tista dela, ki so potrebna za nemoteno poslovanje javnega podjetja. Teh del ni mogoče načrtovati v sklopu izvajanja posameznih projektov ali organizacijskih enot. Obseg se ne spreminja bistveno z obsegom poslovanja. Stroške opredelimo kot fiksne stroške podjetja.
Kot podpoglavje so tu uvrščene tudi odškodnine, ki se nanašajo na rudarske škode pri izvajanju zapiralnih del in nabava potrebne opreme za javno podjetje.

Zagotavljanje pogojev obsega:
- varstvo pri delu in varstvo pred IO sevanji,
- infrastruktura in tehnološki sklopi,
- skupne naloge.

5.0.1 Varstvo pri delu in varovanje zdravja
Stroški varstvai pri delu in varovanja zdravja so prikazani v tabeli 5. Realizacija je bila 62,44 %. Varstvo zaposlenih delavcev je bilo zagotovljeno v potrebnem in predpisanem obsegu.
Skupni stroški so bili nižji od načrtovanih, ker so bile nekatere naloge in plačila prestavljena v leto 2009. Kot največja realizirana vrednost je bilo plačilo GD Gorenja vas, ki na območju RUŽV prevzema naloge zaščite in reševanja namesto lastne reševalne čete.

5.0.2 Infrastruktura in tehnološki sklopi
Infrastrukturo sestavljajo vsi objekti in postrojenja, ki jih RŽV potrebuje za zagotavljanje pogojev in so še v njegovi lasti, oziroma v upravljanju. Stroški so razdeljeni na vzdrževanje infrastrukture in na obratovanje tehnoloških sklopov. V celoti so bili stroški 107,11 %, torej nekoliko višji od načrtovanih. Stroški infrastrukture in tehnoloških sklopov so prikazani v tabeli 6.

Vzdrževanje infrastrukture

V letu 2008 se je zagotavljalo pogoje za izvajanje del, vzdrževalo infrastrukturne objekte, v katerih obratujejo tehnološki sklopi skupnega pomena in se tam niso izvajala sanacijska dela:
- transformatorskih postaj,
- drugih naprav in instalacij ter zemljišč.
- nujno potrebno vzdrževanje objektov, ki jih uporablja RŽV. Od teh objektov je bilo potrebno zamenjati streho na objektu 106, ki je bila dotrajana in je bila še iz salonitnih plošč, ki so bile kontaminirane od prahu iz nekdanje drobilnice.

Obratovanje tehnoloških sklopov
Obratovanje tehnoloških sklopov predstavlja zagotavljanje oskrbe z električno (transformatorske postaje) in toplotno energijo ( toplotne podpostaje, razvodi), komunalno oskrbo, varovanje in čiščenje.
5.0.3 Skupne naloge
Stroški skupnih nalog so prikazani v tabeli 7. Stroški so dosegli 91,08 % in so bili nekoliko nižji od načrtovanih. Po posameznik vsebinah so nekatera odstopanja,, ki pa zaradi majhnih vrednosti niso pomembna. Največji so stroški dela, ki obsegajo plače za 4 strokovne in tudi vodstvene delavce.

Skupne naloge obsegajo:
- vodenje podjetja in organizacijskih enot,
- tehnično pripravo in nadzor za skupne dejavnosti,
- splošno kadrovska in druga splošna dela,
- finančno računovodska dela,
- komercialna dela,
- upravljanje premoženja.

Skupne naloge, ki obsegajo zgoraj navedene aktivnosti, so bile v celoti izvedene z manjšimi stroški od načrtovanih. Celotni stroški so zelo podrobno navedeni. Ker so vrednosti posameznih stroškov majhne, so v nekaterih primerih odstopanja v deležu precejšnja, v vrednostih pa nepomembna. Najpomembnejši del stroškov so stroški za plače delavcev, ki so razporejeni na skupne naloge. V to skupino spadajo delavci jedra, ki zajema vodstvo, skupne službe in enega delavca tehničnih dejavnosti. Razlike po posameznih skupinah so zaradi zelo razdrobljenega prikaza nepomembne.
Plače za delavce, ki izvajajo dela na projektih, so obračunane in prikazane skupaj z materialnimi stroških pri projektih in so bili prav tako v okviru načrtovanih.

5.1 Rudarske škode in odškodnine

Rudarske škode in odškodnine so vsi stroški, ki so posledica uporabe zemljišč, katerih lastnik ni RŽV in zemljišč, katerim je bila namembnost spremenjena zaradi izvajanja rudarske dejavnosti
Finančna realizacija je prikazana v Tabeli 8.

5.1.1 Rudarske škode

Za potrebe pridobivanja dovoljenj in izvajanja del na končni ureditvi odlagališča Boršt je bila v letu 2006 sklenjena najemna pogodba za najem posameznih delov zemljišč (parcel). Projekt končne ureditve posega na privatno zemljišče predvsem z nekaterimi sanacijskimi ukrepi (skalometna peta in ograja na severni strani odlagališča, delno glavni odvodnjevalni odlagališča do zahodnega potoka in obstoječi SDIJ). Lastniku zemljišč se plača odškodnina dvakrat letno.
Z začetkom del na odlagališču Boršt je moral lastnik zemljišča za potrebe izkopa temeljev za skalometno peto na severu in severovzhodnem delu odlagališča posekati del privatnega gozda, za kar mu je bila izplačana odškodnina.
Težki transporti materialov na odlagališče Boršt v dolini Todraščice so povzročili zaradi srečavanja vozil poškodbe zemljišč izven obstoječe ceste, za kar je bila lastnikom izplačana odškodnina.
Na odlagališču Jazbec se je uporabljalo privatna zemljišča za pristope do odlagališča v jugozahodnem delu. Izplačana je bila odškodnina za nastalo manjšo škodo in služnost.
Zaradi rušenja transformatorske postaje na P-11 (polovica objekta je bila na privatnem zemljišču) in rušenja kabelskih jaškov na privatnem travniku je bila izplačana odškodnina lastniku zemljišča. Izplačana je bila tudi zaostala odškodnina (najemnina) za del objekta zgrajenega na privatnem zemljišču do rušitve.
Izvajanje del na odlagališču Boršt in Jazbec je občasno vplivalo na kalnost vodotokov Brebovščice in Todraščice, zato je bila izplačana odškodnina Ribiški družini Visoko, ki upravlja z ribami v obeh prizadetih vodotokih.

5.1.2 Odškodnine

Med odškodnine se šteje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga RŽV plačuje Občini Gorenja vas Poljane. Višina nadomestila je določena s posebnimi predpisi. Nadomestilo se plačuje četrtletno.
Stroški odškodnin so prikazani v tabeli 8 in v celoti obsegajo 99,87 % . Večji del predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga prejema Občina Gorenja vas Poljane.
Zaradi izvedbe del na odlagališčih, pri katerih se uporablja tuja zemljišča, je bila plačana tudi odškodnina za uporabo.

Odškodnine za povzročeno škodo na tujih zemljiščih
Izplačana je bila odškodnina lastniku zemljišča za površine, katere so uporabljene in prizadete za izvedbo sanacijskih in ostalih del odlagališča Boršt. Odškodnino se je izplačala dvakrat letno na osnovi pogodbe med RŽV in lastnikom zemljišč. V dolini potoka Todraščica pod odlagališčem Boršt je bilo postavljeno merilno mesto na privatnem zemljišču za potrebe radiološkega nadzora vplivov na okolje. Na območju pridobivanja avtohtonih materialov pri Jaku se uporablja deloma privatne transportne poti in del zemljišča za odvodnjavanje površinskega kopa ter za začasno odlaganje pridobljenih materialov za prekrivko.
Zaradi izvajanja končne ureditve odlagališča Jazbec je bila izplačana enkratna odškodnina za potrebe radioloških meritev po potrjeni projektni dokumentaciji in Varnostnem poročilu in za motenje posesti v času izvajanja sancijskih del.
V okviru izgradnje monitoringa odlagališča Boršt po potrjeni projektni dokumentaciji sta bila na privatnem zemljišču izvrtana dva inklinometra. Lastniku zemljišča je bila za nastalo škodo na drevju in novih dostopnih poti plačana odškodnina.
Pri rušenju in dekontaminaciji zadrževalnega bazena se je poseglo na območje gozda, ki je v privatni lasti. Zaradi gradbenih posegov je nastala škoda, katera je bila ocenjena in plačana odškodnina.

Zakonske obveznosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je zakonska obveza podjetja in je poravnana v skladu s predpisi. Plačilo se všteva v nadomestilo za omejeno rabo prostora.

5.2 Prezaposlovanje

Število delavcev v delovnem razmerju na dan 01.01.2008 je bilo 13.
V letu 2008 ni bilo načrtovanih večjih kadrovskih sprememb. Načrtovana sta bila 2 presežna delavca in sicer dve redni upokojitvi.

Plan je bil v celoti realiziran, tako da se je med letom (v 3. četrtletju) število delavcev dejansko zmanjšalo za 2 delavca. Na dan 31.12.2008 je bilo v RŽV zaposlenih še 11 delavcev.

5.3 Oprema

RŽV je nabavil najnujnejšo računalniško opremo, ki zagotavlja nemoten delovanje računalniške mreže in kompatibilnost z zunanjimi partnerji. Preostala oprema je bila oprema za izvajanje meritev za monitoring. Za potrebe monitoringa je bil kot največji in najpomembnejši del nabavljen merilni instrument za merjenje hitrosti doze sevanja in dodatno še manjši generator za zagotavljanje električne energije na terenu..
Finančna realizacija je prikazana v Tabeli 10: Dosegla je 39,18% in je bila manjša od načrtovane.

5.4 Lastna realizacija

Dejavnosti, ki niso neposredno izvajanje zapiralnih in sanacijskih del, so ločene in se zanje vodi posebna evidenca. Prikazane so kot lastna dejavnost podjetja.
Ta dejavnost na eni strani prinaša prihodke, na drugi strani pa povzroča tudi stroške. V celoti se mora ta dejavnost financirati sama in za to ne smejo biti uporabljena sredstva iz proračuna. Prihodki in stroški lastne dejavnosti so v knjigovodskem evidentiranju ločeni od prihodkov in stroškov, ki se nanašajo na zapiranje.
Razdelitev prihodkov in stroškov je narejena tako, da je razvidno, da je vsaka vrsta materialnih stroškov pokrita z enako vrsto prihodkov. Stroški, ki nimajo materialne osnove pa se pokrivajo z nematerialnimi prihodki in s pozitivno razliko ostalih prihodkov.
Sredstva lastne realizacije, ki presegajo stroške so v skladu z navodili MOP uporabijo za financiranje prezaposlovanja in v skladu z ZTPIU-A za odškodnino lokalni skupnosti. Obveza za izgradnjo komunalne infrastrukture za občino Gorenja vas Poljane izhaja iz Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin, sklenjene med MOPE, RŽV in Občino Gorenja vas - Poljane v marcu 2004.

5.4.1 Prihodki lastne dejavnosti

Prihodki lastne realizacije so prikazani v Prilogi v tabeli 12. in obsegajo prihodke od izvajanja določenih dejavnosti in prihodke od prodaje nepremičnin. Prihodke od izvajanja dejavnosti prikazujejo SN od 951 do 958. Razvidno je, da so bili prihodki načrtovani v višini 86.800,00 €, realizirani pa v višini 162.557,94 €, kar je več od načrtovanega. Zaradi uspešnega poslovanja Gorenjske banke so bile veliko višje od načrtovanih dividende (SN 956). Večji so bili tudi finančni prihodki, ker je RŽV razpolagal z depozitom sredstev lastne realizacije preteklih let, ki je namenjen izgradnji gospodarske cone in prezaposlovanju (957), saj je obveznost zapadla šele ob koncu leta.
Največji posamezni prihodek (priliv) predstavlja prodaja nepremičnin (SN 960), čeprav je bila realizirana v manjšem obsegu od načrtovane. Lastna sredstva preteklih let ( SN 960) prikazuje sredstva, ki jih je RŽV pridobil v preteklosti s prodajo storitev in premoženja. Omejena raba prostora prikazuje prihodke za pokrivanje stroškov nadomestila za omejeno rabo prostora, kar je opisano v poglavju 5.4.4.

5.4.2 Stroški lastne dejavnosti

Stroški lastne dejavnosti so prikazane v Prilogi v Tabeli 13. Stroške lastne dejavnosti obsegajo stroške izvajanja lastnih dejavnosti, stroške izgradnje komunalne infrastrukrture v gospodarski coni Todraž in stroške odškodnine za omejeno rabo prostora. Stroški lastne dejavnosti so prikazani na SN od 901 do 920. Načrtovani so bili v višini 43.400,00 €, znašali pa so 50.671,56 €. V celoti so bili nekaj višji od načrtovanih in pokriti za lastnimi sredstvi preteklih let.
Stroški, ki so nastali v letu 2008 zaradi izpolnjevanja obveze RŽV do Občine Gorenja vas Poljane iz pogodbe o Neodplačnem prenosu nepremičnin so evidentirani na SN 930. Skupno so bili načrtovani v višini 200.000,00 €, realizirani pa v višini 142.036,87 €. Podrobneje je vsebina opisana v poglavju 5.4.3. Stroški nadomestila za omejeno rabo prostora so opisani v poglavju 5.4.4..

5.4.3 Izgradnja gospodarske cone Todraž

Na osnovi 8. člena Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin na Občino Gorenja vas Poljane je RŽV dolžan iz lastnih sredstev financirati komunalno opremljanje zemljišča, ki je bilo neodplačno preneseno na Občino Gorenja vas Poljane. Financiranje obsega potrebno dokumentacijo in izvedbo del. Vsebina del in obveznosti RŽV za leta 2006 – 2008 je opredeljena v Novelaciji investicijskem programu za Gospodarsko cono Todraž iz decembra 2006, ki jo je potrdil Nadzorni svet RŽV s sklepom št 38 na 7. redni seji, dne 29.05.2006.

RŽV je s soglasjem NS sklenil z Občino Dogovor o donaciji za izgradnjo komunalne infrastrukture št.3, po katerem je bil dolžan v GC Todraž financirati izgradnjo sanitarnega in požarnega vodovoda, kanalizacije, odpadnih voda, električno napeljavo, toplovodni razvod, investicijsko dokumentacijo in nadzor. Vrednost donacije po navedenem sporazumu je znašala 667.670,00 € in je bila načrtovana za leto 2007. Ker dela v letu 2007 niso bila v celoti zaključena je bilo realizacija 525.633,13 € (81 %). V letu 2008 so bila izvedena še preostala načrtovana dela v višini 142.036,87. Vse formalne postopke naročanja je izvajala Občina Gorenja vas Poljane

5.4.4 Nadomestilo za omejeno rabo prostora

Na osnovi Uredbe o določitvi območja in višini nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju Rudnika urana Žirovski vrh (UL.št. 22/08) je RŽV od leta 2008 dalje dolžan plačevati nadomestilo za omejeno rabo prostora Občini Gorenja vas Poljane. Za leto 2008 je bilo z odločbo, ki jo je v skladu z navedeno uredbo izdala Občina Gorenja vas Poljane določeno nadomestilo v višini 1.035.217,00 €.
Vir sredstev za pokrivanje stroškov nadomestila za omejeno rabo prostora je dezinvestiranje. Za pokritje te obveznosti je bilo s sklepom NS št.61 določeno, da se obveznost za prvo polovico leta pokrije v materialni obliki, to je s prenosom stanovanj na Občino Gorenja vas Poljane po vrednosti, ki jo določi sodni cenilec nepremičnin.. Zato so bila stanovanja ocenjena. Na osnovi sklepa NS št.61 in ocenjene vrednosti je bila sklenjena med RŽV in Občino Pogodba o prenosu stanovanj, po kateri je RŽV predal Občini Gorenja vas Poljane 8 stanovanj v skupni pogodbeni vrednosti 497.730,40 €. Plačilo obveznosti za drugo polovico leta v višini 413.552,60 € je bila plačana z denarjem. Razlika do celotne obveznosti pa je bila plačana kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Tabela 8 – SN 337).

5.4.4 Dezinvestiranje

V PN 2008 je bilo načrtovano dezinvestiranje v obliki prodaje nepremičnin in premičnin. Pridobljena sredstva so bila kot sredstva lastne realizacije namenjena realizaciji prezaposlovanja, izgradnje gospodarske cone Todraž in odškodnini za omejeno rabo prostora..

Prodaja premičnin

V PN 2008 je bila načrtovana prodaja nekaj še preostalega materiala, ki ga RŽV ne potrebuje več. Glede na starost in vrsto uporabe je bilo pričakovati, da prodaja ne bo pomembna.
Celotna vrednost prodanega materiala je znašala 7.777,37 €.

Prodaja nepremičnin

Prodaja nepremičnin je bila vezana na potrebna sredstva za izgradnjo GC Todraž in plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora. Ker so bili stroški za GC Todraž nižji od načrtovanih, je bila izvedena prodaja manjša.
Stanovanja so bila uradno ocenjena. Prodaja je bila objavljena v uradnem listu RS in v dnevnih časopisih. Stanovanja so bila na osnovi zbiranja ponudb prodana najboljšim ponudnikom. Lokacijo in vrednost odtujenih stanovanj v letu 2008 prikazuje spodnja tabela.
EUR

Stanovanje	Ocenjena vred.	Dosežena cena
prodaja
Škofja Loka	81.999,60	85.600,00
Škofja Loka	92.751,00	88.690,00
Gorenja vas	66.110,40	66.500,00
Gorenja vas	102.230,60	103.000,00
Rogla	50.000,00	56.000,00
prenos
Gorenja vas	50.100,00	50.100,00
Gorenja vas	49.621,90	49.621,90
Gorenja vas	50.778,60	50.778,60
Gorenja vas	66.033,60	66.033,60
Gorenja vas	50.593,90	50.593,90
Gorenja vas	98.764,10	98.764,10
Gorenja vas	66.362,30	66.362,30
Gorenja vas	65.476,00	65.476,00

Neodplačni prenos zemljišč

Občina Gorenja vas Poljane je bila zainteresirana, da pridobi nekatera zemljišča, primerna za neomejeno uporabo. Na osnovi sklepa vlade RS št.47803-2354/2008/3 z dne 09.10.2008 in Pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnin z dne 21.10.2008, so bila neodplačno prenesena na Občino naslednja zemljišča v ocenjeni vrednosti 548.024,80 €:

z.š.	Parcelna številka	Vrsta rabe zemljišča	Površina m²
1.	908/1 k.o. Dolenja Dobrava	travnik	5.242 m²
2.	910/2 k.o. Dolenja Dobrava	dvorišče	1.800 m²
3.	910/4 k.o. Dolenja Dobrava	dvorišče	1.993 m²
4.	901/6 k.o. Dolenja Dobrava	dvorišče	1.057 m²
5.	905/6 k.o. Dolenja Dobrava	travnik	2.072 m²
	SKUPAJ		12.264 m²

6.0 FINANČNI DEL

Finančni del obsega naslednjo vsebino poslovanja javnega podjetja:
- navedbo virov financiranja,
- prikaz celotnih stroškov izvajanja projekta zapiranja v letu 2008,
- prikaz pokritja stroškov z viri sredstev,
- prikaz poslovnega izida ter bilance stanja.

6.1 Viri financiranja

Za pokrivanje stroškov poslovanja RŽV in izvajanje programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude ter preprečevanje posledic rudarjenja v letu 2008 predstavljajo osnovni vir sredstva proračuna RS. Za ostalo dejavnost pa je vir lastna dejavnost in prodaja premoženja.
Celotni načrtovani viri v letu 2008 za izvedbo vseh aktivnosti javnega podjetja so bili naslednji:

VIR	VREDNOST
Proračunski viri	8.355.506,00 €
Lastni viri	1.444.400,00 €
SKUPAJ	9.799.906,00 €

6.1.1 Proračunski viri

RŽV je izdelal PN 2008 do konca septembra 2007. Nadzorni svet RŽV ga je obravnaval na več sejah.
Osnovni vir financiranja javnega podjetja je v letu 2008 predstavljal razpoložljiv obseg sredstev proračuna RS za namen financiranja projekta zapiranja rudnika. Na osnovi Rebalansa proračuna za leto 2008 so bila RŽV zagotovljena naslednja sredstva:
1503 Upravljanje z radioaktivnimi odpadki
15032501 Nadzor in kontrola sevanj
2999 Rudnik Žirovski vrh
410 subvencije 427.210,00 €
431investicijski transferi neproračunskim upor 7.833.296,00 €
432 investicijski transferi proračunskim upor. 150.000,00 €
Skupaj 8.410.506,00 €

Med letom je prišlo do zmanjšanja odobrenih proračunskih sredstev pred sprejemom PN 2008
Vlada RS je PN 2008 sprejela na 182. redni seji, 09.10.2008. Za izvajanje zapiralnih in sanacijskih del je bilo odobreno in načrtovano 8.355.506,00 €.

Koriščenje proračunskih sredstev je bilo zagotovljeno s podpisom naslednjih dokumentov:
RŽV
- Pogodba št. 2511-08-200063 z dne 27.03.2008 602.000,00 €
- Aneks št.1 k Pogodbi št. 2511-08-200063, z dne 27.06.2008 451.500,00 €
- Aneks št.2 k Pogodbi št. 2511-08-200063, z dne 27.06.2008 395.000,00 €
- Aneks št.3 k Pogodbi št. 2511-08-200063, z dne 22.10.2008 1.548.000,00 €

( končna pogodba za leto 2008)

Zunanji izvajalci
ANEKS št.5 k gradbeni pogodbi št. 2511-05-200068 (CPL05/346)
z dne 31.03.2008 2.045.000,00 €
Aneks št.1 k Gradbeni pogodbi (2.sklop odlagališče hidrometalurške
Jalovine Boršt 2511-07-200114 z dne 20.04.2008 5.163.520,00 €

6.1.2 Lastni viri

Lastni viri izhajajo iz lastne realizacije na trgu, najemnin, obresti, prodaje premičnin in nepremičnin ter ostalih virov neproračunskega izvora. Načrtovani viri za pokrivanje lastnih dejavnosti so bile:
- prilivi iz lastne dejavnosti 1.444.400,00 €

Lastni viri so namenjeni za pokrivanje:
- stroškov, ki izhajajo iz izvajanja lastne dejavnosti na trgu in se ne pokrivajo iz sredstev republiškega proračuna,
- stroškov prezaposlovanja po kadrovsko-socialnem programu, razen stroškov odpravnin ,
- stroškov financiranja izgradnje komunalne infrastrukture v GC Todraž,
- stroškoc odškodnine za omejeno rabo prostora za Občino Gorenja vas Poljane,
- drugih stroškov, ki se ne financirajo iz republiškega proračuna.

6.2 Celotni stroški

Celotni stroški podjetja so glede na namen porabe razdeljeni na dve vsebini:
- stroške za izvajanje projekta zapiranja,
- stroške lastne dejavnosti.

6.2.1 Stroški izvajanja projekta zapiranja

Proračunska sredstva so se uporabljala za kritje vseh predvidenih stroškov po naslednjih aktivnostih:
- odlagališča,
- zagotavljanje pogojev,
- monitoring, upravljanje,
- rudarske škode in odškodnine,
- nabava opreme.

V spodnji tabeli so prikazani stroški za posamezne aktivnosti po vsebini, ločeno za RŽV in za zunanje izvajalce.

Celotni stroški združeno po aktivnostih pa so prikazani še v grafikonu.

Grafikon: Stroški za posamezne aktivnosti po vsebini

6.2.2 Stroški lastne dejavnosti

Stroški lastne dejavnosti nastajajo zaradi dejavnosti same, s presežkom prihodkov nad stroški pa se pokrivajo ostali stroški, za katere ni načrtovano financiranje iz državnega proračuna.Stroški so prikazani v Prilogi 1 v tabeli 13.

Lastna dejavnost pokriva naslednje stroške:
- stroške lastne dejavnosti,
- stroške prezaposlovanja delavcev RŽV, ki jih je RŽV dolžan financirati iz lastnih sredstev (razen odpravnin po zakonu)
- stroški izgradnje komunalne infrastrukture v Gospodarski coni Todraž.
- stroški odškodnine za omejeno rabo prostora za Občino Gorenja vas Poljane

6.3 Pokritje stroškov z viri sredstev

Celotni stroški poslovanja so bili pokriti z ustreznimi viri.
- Stroški RŽV za izvajanje zapiralnih del in aktivnosti so bili plačani s proračunskimi sredstvi, ki jih je RŽV prejel na osnovi Pogodbe o financiranju, sklenjene med MOP in RŽV in na njeni osnovi izstavljenih mesečnih situacij.
- Stroški za izvajanje zapiralnih del, ki jih izvajajo zunanji izvajalci na osnovi posebnih pogodb z MOP, so bili plačani z direktnimi plačili MOP izvajalcem.
- Stroški lastne dejavnosti so bili v celoti pokriti iz prihodkov lastne dejavnosti in prihodki preteklih let.

Pokritje stroškov leta 2008 z viri sredstev

Odobrena proračunska sredstva za leto 2008 so bila namenjena za pokrivanje prenesenih stroškov iz leta 2007 in večine stroškov za leto 2008. Del stroškov, nastalih v letu 2008 pa je bilo preneseno v leto 2009.
Iz proračunskih sredstev leta 2008 so bili pokriti stroški RŽV za december 2007 in stroški januar – november 2008. Stroški za december 2008 bodo pokriti iz proračuna za leto 2009.

Iz proračunskih sredstev leta 2008 so bili pokriti stroški zunanjega izvajalca SCT za november in december 2007 in stroški januar – oktober 2008. Stroški za november in december 2008 bodo pokriti iz proračuna za leto 2009.
Iz proračunskih sredstev leta 2008 so bili pokriti stroški zunanjega izvajalca CPL januar – oktober 2008. Stroški za november 2008 bodo pokriti iz proračuna za leto 2009.
Stroški zunanjih izvajalcev so bili pokriti v skladu s pogodbenimi določili v višini 90 %, razlika 10 % pa je bila prenesena na leto zaključka del.

Prikaz pokritja opisanih stroškov z viri je v naslednji tabeli:

6.4 Izkoristek proračunskih sredstev

Proračunska sredstva so bila porabljena izključno za izvajanje del v skladu z Noveliranim programom št.2. Poraba RŽV obsega stroške RŽV za zagotavljanje pogojev za delo zunanjih izvajalcev v lastni režiji in stroške RŽV za dela, ki jih RŽV naroča pri zunanjih izvajalcih. Poraba zunanjih izvajalcev pa se nanaša na pogodbena dela na odlagališčih Jazbec in Boršt.

Prikaz koriščenja sredstev, odobrenih po proračunu RS je prikazan v tabeli in diagramu.

6.4 Računovodski izkazi

Rezultati poslovanja so predstavljeni v Izkazu poslovnega izida (SRS 25, različica I) in v Bilanci stanja (SRS 24) Bilanci sta razvidni iz priloge 2 in priloge 3.

RŽV v svojih poslovnih knjigah evidentira in prikazuje v rezultatih poslovanja tiste poslovne dogodke, katere sam naroča in plačuje.
V poslovnih knjigah in v rezultatu poslovanja pa niso zajeti poslovni dogodki zapiralnih del zunanjih izvajalcev, ki prejemajo plačila direktno od MOP. Ti poslovni dogodki se v RŽV evidentirajo le za potrebe spremljanja izvajanja plana in za kontrolo.

Iz Izkaza poslovnega izida je razvidno, da je obseg dejavnosti RŽV v letu 2008 ostal približno enak, kot prejšnje leto. Zmanjšali sta se postavki stroški materiala in storitev in stroški dela, ter finančni prihodki, druge postavke pa so ostale enake, oziroma malo povečane. Zaradi dodatnih obveznosti RŽV za plačilo odškodnine za omejeno rabo prostora so se povečale postavke prevrednotovalnih poslovnih prihodkov in drugih poslovnih odhodkov.
Prikazano poslovanje v izkazu poslovnega izida kaže izgubo v višini 557.991,16 €. Vzrok izgube so: obračunana amortizacija, odpisi, financiranje komunalne infrastrukture GC Todraž, neodplačni prenos zemljišč na Občino Gorenja vas Poljane in plačilo odškodnine za omejeno rabo prostora..

Višina premoženja in njegova struktura je razvidna iz bilance stanja. Stalna sredstva so se v celoti zmanjšala. Pri tem so se zmanjšala opredmetena osnovna sredstva zaradi prodaje stanovanj in neodplačnega prenosa zemljišč na Občino Gorenja vas Poljane. Zmanjšala so se tudi kratkoročna sredstva zaradi manjšega obsega denarnih sredstev ob koncu leta, ker so bile manjše tudi neplačane obveznosti in manjše terjatve do MOP.

Kot je razvidno iz poročila in iz vseh prilog o prikazanih stroških in prihodkih, poteka celotno poslovanje v okviru zagotovljenih sredstev. Podjetje pokriva vse svoje obveznosti tekoče, je likvidno in nima zapadlih neporavnanih obveznosti.
Poleg lastnega premoženja ima RŽV v upravljanju tudi zemljišča, ki so po veljavnih predpisih lahko le v lasti države. To so zemljišča državne infrastrukture, ki sestavljajo odlagališči Jazbec in Boršt. Ta zemljišča so vodena v RŽV v izvenbilančni evidenci.

7.0 ZAKLJUČEK

V letu 2008 so se zapiralna dela in ostale aktivnosti v RŽV izvajale v skladu z Noveliranim programom št.2 , ki ga je sprejela vlada sredi leta 2006. Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2008 in kasneje njegovih sprememb je bilo za vse aktivnosti zagotovljenih 8.355.506,00 €. Na osnovi tako odobrenih sredstev je bil izdelan Poslovni načrt za leto 2008.

V skladu S PN 2008 so bila izvedena vsa dela, ki so jih izvajali zunanji izvajalci (Cestno podjetje Ljubljana in SCT).

Na odlagališčih Jazbec so bila sanacijska dela končana. Na odlagališču Boršt so se dela intenzivno nadaljevala z izdelavo drenaž in prekrivke.

Vsa ostala dela in aktivnosti za zagotavljanje pogojev in poslovanju podjetja so se izvajala v skladu z načrtovanjem.
RŽV je poravnal vse obveznosti do lokalne skupnosti (prenos zemljišč, financiranje izgradnje GC Todraž, plačilo odškodnine za omejeno rabo prostora) v znesku 1.725.278,67 €.

Poslovanje je potekalo nemoteno. MOP je pravočasno poravnaval obveznosti do RŽV, RŽV pa je prav tako tekoče poravnaval vse zapadle obveznosti.

PRILOGA 1 – TABELE STROŠKOV

Tabela 1

Tabela 2

Tabela 3

Tabela 4

Tabela 5

Tabela 6

Tabela 7

Tabela 8

Tabela 9

Tabela 10

Tabela 11

Tabela 12

Tabela 13

NADZORNI SVET RŽV
javnega podjetja za zapiranje Rudnika urana d.o.o.

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Zadeva: Letno poročilo družbe Rudnik Žirovski vrh , javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. za leto 2008

Nadzorni svet RŽV d.o.o. je na svoji 17. redni seji , ki je potekala 07.05.2009 obravnaval in s sklepom potrdil Letno poročilo družbe RŽV, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. za leto 2008 in zadolžil strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor, da ga posredujejo v sprejem Vladi RS.

Dr. Samo Kopač
Predsednik Nadzornega sveta RŽV, d.o.o.

Zadnja sprememba: 10/22/2009

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov