Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-14/2006/3
Ljubljana, 09.11.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 96. redni seji dne 9.11.2006 sprejela:
- LETNO POROČILO RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA V ZAPIRANJU, D.O.O. ZA LETO 2005,
ki vam ga pošiljamo na podlagi 10. člena Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:
- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka na Ministrstvu za
gospodarstvo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
V ZAPIRANJU D.O.O
Arkova 43, 5280 Idrija
LETNO POROČILO
ZA LETO 2005
Direktor:
Idrija, marec 2006 mag. Marko Cigale, univ.dipl.ing.geol.
V S E B I N A
I. SKLEPI NADZORNEGA SVETA 3
II. POROČILO NADZORNEGA SVETA 5
III. REVIZIJSKO POROČILO 10
A. PREDSTAVITEV DRUŽBE 22
B. RAČUNOVODSKI IZKAZI 28
- bilanca stanja 29
- izkaz poslovnega izida 31
C. PRILOGE S POJASNILI K IZKAZOM 33
- računovodske usmeritve 34
- pojasnilo k bilanci stanja 41
- pojasnilo k izkazu poslovnega izida 54
- preglednica neopredmetenih dolgoročnih sredstev 62
- preglednica opredmetenih osnovnih sredstev 63
D. DODATNI IZKAZI S POJASNILI 64
- izkaz finančnega izida 65
- izkaz gibanja kapitala 66
- izkaz gibanja dolgoročno danih posojil in
dolgoročnih blagovnih kreditov 68
- izkaz rezultatov poslovanja po dejavnostih 69
- pojasnila k dodatnim izkazom 70
- razčlenitev str.po funkcionalnih skupinah 73
- računovodski kazalniki 74
E. POSLOVNO POROČILO 77
I. SKLEPI NADZORNEGA SVETA
Rudnik živega srebra Idrija
v zapiranju d.o.o.
N a d z o r n i s v e t
Številka: 123/2-06
Idrija, 23.05.2006
Nadzorni svet Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je na svoji 31. redni seji, sklicani dne 25.04.2006, v zadevi »Letno poročilo za leto 2005 in Poročilo pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih skupščini družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., za leto 2005« s p r e j e l
S k l e p št. 3/1:
Nadzorni svet družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., je na 31. redni seji, dne 25.04.2006 obravnaval »Letno poročilo za leto 2005« in ugotovil, da so dela določena v Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., za leto 2005, realizirana. Poročilo je Nadzorni svet sprejel in predlaga Vladi Republike Slovenije, da ga v vlogi skupščine družbe, sprejme.
S k l e p št. 3/2:
Nadzorni svet družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., je ob obravnavi Letnega poročila za leto 2005 ugotovil, da je družba poslovno leto 2005 zaključila z izgubo v višini 94.262.888,64 SIT, ki bo ostala nepokrita.
S k l e p št. 3/3:
Nadzorni svet družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., se je na 31. redni seji, dne 25.04.2006 seznanil z »Revizijskim poročilom o revidiranju računovodskih izkazov poslovnega letua 2005«, z dne 18. aprila 2006, ki ga je izdelala revizijska hiša TEXIMA-KONTA, Podjetje za ekonomske, revizijske in svetovalne storitve, d.o.o, Moste 74b, 4274 Žirovnica, v katerem revizor na podlagi pregleda dokumentacije ugotavlja, da računovodski izkazi podajajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja družbe na dan 31.12.2005. Nadzorni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da poročilo v predlagani obliki sprejme.
S k l e p št. 3/4:
Nadzorni svet družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o, predlaga Vladi Republike Slovenije, da v vlogi skupščine družbe, imenuje revizijsko hišo TEXIMA-KONTA, Podjetje za ekonomske, revizijske in svetovalne storitve, d.o.o., Moste 74b, 4274 Žirovnica, za revizijo poslovanja družbe Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., za leto 2006.
Predsednica NS:
Tanja Bakan Rožič
II. POROČILO NADZORNEGA SVETA
POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2005
Nadzorni svet Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je sestavljajo trije člani, od katerih imenuje dva člana Vlada Republike Slovenije, enega pa svet delavcev družbe. Sestava NS se je v letu 2005 spreminjala in sicer je Vlada RS na svoji 22. seji, dne 28.04.2005 namesto Janeza Trčka, ki mu je potekel mandat, imenovala g.Tanjo Bakan Rožič, ki je bila na 26. redni seji NS, dne 26.05.2005, imenovana za predsednico sveta. Na svoji 43. redni seji, pa je Vlada RS sprejela sklep, da odpokliče člana NS g. Andreja Krena. Na isti seji je Vlada RS za člana NS imenovala g. Sebastjana Poljanca.
V letu 2005 je imel Nadzorni svet Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., 5 rednih in 3 dopisne seje. Skupaj je bilo na teh sejah obravnavanih 33. točk dnevnega reda in sprejetih 40 sklepov.
Pomembnejše teme, ki jih je obravnaval in o njih sklepal Nadzorni svet v letu 2005 so:
Nadzorni svet je obravnaval in potrdil »Letno poročilo za leto 2004« in »Poročilo pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih družbe za leto 2005«. Družba je zaključila poslovno leto z izgubo v višini 16.841.796,07 SIT. Izguba je bila bistveno manjša od planirane.
Po izvedenem postopku zbiranja ponudb je NS sprtejel sklep, da predlaga Vladi RS da potrdi revizijsko hišo TEXIMA - KONTA za revizijo računovodskih izkazov za leto 2005.
Nadzorni svet je obravnaval program za zagotovitev manjkajočih sredstev za realizacijo programa za leto 2005 in poročilo o poteku teh aktivnosti (podrobno poročilo o zagotavljenju manjkajočih sredstev je v prilogi).
Na podlagi določil 7. člena Uredbe o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o. v družbo Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. (Uradni list RS št. 32/95) je Nadzorni svet dal soglasje k prodaji bivše upravne stavbe Rudnika, bivših mehaničnih delavnic in zasedenih stanovanj. Za vse objekte so bile izdelane cenitve in po soglasju Nadzornega sveta razpisane javne dražbe.
Nadzorni svet je potrdil predlog «Komisije za oceno in sanacijo rudarske škode« o razdelitvi sredstev v višini 27.611.000,00 SIT. Sredstva so bila dodeljena devetim (9) upravičencem.
Vlada Rs je za sanacijo infrastrukture, ki je bila na Mestnem trgu v Idriji poškodovana zaradi rudarjenja odobrila izplačilo dodatnih sredstev za rudarsko škodo v višini 70.000,00 SIT. Nadzorni svet je o razdelitvi omenjenih sredstev odločal na dveh dopisnih sejah.
Obravnaval je »Program potrebnih del za dokončanje programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 1988-2006« in zadolžil upravo da program dopolni (program bo NS potrdil v letu 2006).
Začet je bil postopek za imenovanje direktorja družbe. Direktor je bil za novi štriletni mandat imenovan v januarju 2006.
Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družbe v letu 2005. Na vsaki seji je obravnaval oceno izvajanja programa in oceno poslovanja.
Ljubljana, dne 31.05.2006
Predsednica NS
Tanja Bakan Rožič
Priloga:
Poročilo o aktivnostih za zagotovitev manjkajočih sredstev za realizacijo programa za leto 2005
Poročilo o aktivnostih za zagotovitev manjkajočih sredstev za realizacijo programa za leto 2005
Vlada Republike Slovenije je sprejela Operativni program preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., za leto 2005 na svoji 41. redni seji dne 22.09.2005. V točki 3. citiranega sklepa je določeno » Manjkajoča sredstva, potrebna za realizacijo zapiralnih del v višini 246.803.328,00 SIT, bo Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., zagotovil iz lastnih prihodkov iz poslovanja (turistična dejavnost, prihodki od najemnin i.t.d.), prilivov od tekočih vračil stanovanjskih posojil, prodaje terjatev iz naslova danih stanovanjskih posojil, presežkov gibljivih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi koncem leta 2004 in iz prilivov iz naslova dezinvestiranja stvarnega premoženja«.
O realizaciji navedenega sklepa, mora Nadzorni svet poročati Vladi RS.
Uprava je takoj po sprejetju omenjenega sklepa pripravila načrt realizacije. Nadzorni svet družbe ga je obravnaval na svoji 27. redni seji dne 28.9.2005 in zadolžil direktorja, da do naslednje seje pripravi poročilo o aktivnostih za zagotovitev manjkajočih sredstev. Poročilo je NS obravnaval na svoji 28. redni seji, dne 17.11.2005.
Na podlagi omenjenega sklepa Vlade RS je uprava Rudnika ponudila vsem kupcem na obroke kupljenih stanovanj, da le te predčasno odplačajo in pri tem koristijo popuste, ki jim pripadajo po zakonu in prodala bivšo upravno stavbo, del mehaničnih delavnic in del zasedenih stanovanj.
Tabela 1/5: Pregled prilivov za zagotovitev manjkajočih sredstev v letu 2005
| Aktivnosti | Predvidena sredstva po načrtu uprave | Realizirana sredstva v letu 2005 | Razlika |
| 1. Prihodki iz prodaje | 49.012.000,00 | 50.897.868,26 | 1.885.868,26 |
2. Prilivi od tekočih vračil stanovanjskih
posojil. | 19.659.000,00 | 26.723.406,67 | 7.064.406,67 |
3. Presežki gibljivih sredstev nad
kratkoročnimi obveznostmi na dan
31.12.2004. | 5.040.304,71 | 5.040.304,71 |  |
4. Prodaja terjatev iz naslova danih
stanovanjskih posojil | 19.075.972,00 | 14.294.388,74 | -4.781.583,26 |
5.1. Prodaja upravne stavbe v Arkovi 43,
Idrija | 70.800.000,00 | 70.800.000,00 | |
| 5.2. Prodaja bivših mehaničnih delavnic | 28.213.553,00 | 21.877.846,00 | -6.335.707,00 |
| 5.3. Prodaja zasedenih stanovanj | 32.734.500,00 | 74.695.921,00 | 41.961.421,00 |
| S K U P A J | 224.535.329,71 | 264.329.735,38 | 39.794.405,67 |
Iz poročila je razvidno, da je bil sklep v celoti realiziran. Prodaja terjatev iz naslova danih stanovanjskih posojil so bila manjša in se nanašajo le na predčasno poplačilo na obroke kupljenih stanovanj. Del kupnine je bil po zakonu nakazan Stanovanjskemu skladu (20%) in Odškodninski družbi (10%). Posojilojemalce stanovanjskih posojil je družba pozvala, naj predčasno odplačajo posojila, vendar ni bilo odziva (menimo, da bi morali ponuditi določen popust za kar se pa nismo odločili, ker smo ocenili, da bomo z ostalimi aktivnostmi zagotovili potrebna sredstva). Od planiranih treh delavnic v okviru bivših mehaničnih delavnic sta bili prodani dve delavnici. Prodali pa smo več dražjih zasedenih stanovanj (11), kot smo planirali. Realizacija je bila z slabih 40 mio. SIT večja od planirane in za 17.526.407,39 SIT večja kot je bilo določeno z citiranim sklepom Vlade Republike Slovenije.
III. REVIZIJSKO POROČILO
TEXIMA-KONTA d.o.o.
Moste 74 b, 4274 ŽIROVNICA
R E V I Z I J S K O P O R O Č I L O
O REVIDIRANJU RAČUNOVODSKIH LETNIH IZKAZOV ZA POSLOVNO LETO 2005 GOSPODARSKE DRUŽBE RUDNIK ŽIVEGA SREBRA V ZAPIRANJU D.O.O. IDRIJA I D R I J A Arkova 43
PREDMET REVIZIJE in REVIZIJSKI POSTOPKI
Revidirali smo računovodske izkaze gospodarske družbe RUDNIK ŽIVEGA SREBRA v zapiranju d.o.o. IDRIJA za poslovno leto 2005, med njimi izkaz stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz finančnega izida.
Za imenovane računovodske izkaze , izdelane s strani računovodske službe, je odgovorno poslovodstvo družbe, ki nam je tozadevno podalo izjavo o popolnosti zajetja poslovne dokumentacije za izdelavo pravilnih računovodskih izkazov družbe za leto 2005.
Poslovodstvo družbe potrjuje tako izdelane računovodske izkaze kot pravilne in verodostojne, na katerih sloni tudi poslovodsko letno poročilo družbe.
Poslovodstvo družbe zavestno izloča bistvene rizike poslovanja, ki bi nastali v obračunskem obdobju.
Odgovornost in naloga revizorjev je, da izrazimo mnenje o teh izdelanih računovodskih izkazih.
Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi načeli in skladno z mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh načelih in revizijskih standardih smo bili dolžni načrtovati in izvesti naše revidiranje tako, da smo si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov.
V okviru revizijskega dela smo preiskali in dobili dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih, ki jih je uporabilo oziroma predstavilo poslovodstvo družbe ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih.
Presoja poslovnega poročila za leto 2005 po navodilih pooblaščenim revizorjem s strani Slovenskega instituta za revizijo je bila opravljena v zadostni meri .
Naše revizijsko delo je bilo zaključeno 18. aprila 2006.
Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za izstavitev našega mnenja o računovodskih izkazih družbe.
II. REVIZORJEVO MNENJE
Po našem mnenju računovodski izkazi, navedeni v prvem odstavku točke I gospodarske družbe RUDNIK ŽIVEGA SREBRA v zapiranju d.o.o. IDRJA v vseh pomembnih pogledih izkazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja družbe na dan 31. decembra 2005 izid njenega poslovanja ter finančni izid poslovanja leta 2005 skladno z določili slovenskih računovodskih standardov.
Poslovodsko poročilo družbe za leto 2005 je bilo pregledano s strani revizorja in vsebuje vse obvezne navedbe skladno zahtevam Zakona o gospodarskih družbah in pravilno povzema navedbe v letnih računovodskih izkazih gospodarske družbe .
Žirovnica, 18. APRILA 2006 .
TEXIMA-KONTA ŽIROVNICA
Jakob MAVSAR, univ. dipl. oec
poobl. revizor
Priloge:
a) Poslovodska predstavitev letnih izkazov
in izjava o popolnosti zajetja dokumentacije
za knjiženje vseh poslovnih dogodkov leta 2005
b) računovodski izkazi in preglednice
III. SPLOŠNI DEL
Naročilo in njegova izpolnitev
Poslovodstvo gospodarske družbe RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA v zapiranju d.o.o. IDRIJA je 06. 12. 2005 sklenilo pogodbo o izvedbi revizije računovodskih izkazov za poslovno leto 2005.
Revizijska pogodba je bila sklenjena skladno z določili zakona o gospodarskih družbah, zakona o reviziji ter skladno z napotili za opravljanje revizijske dejavnosti s strani revizijskega inštituta Slovenije.
Poslovodstvo družbe nam je predstavilo poslovanje leta 2005 vključno z izdelanimi računovodskimi izkazi in podalo izjavo o popolnosti zajema vseh poslovnih dogodkov preko knjiženja dokumentacije v knjigovodstvu družbe za leto 2005 .
Pri izvedbi revizije računovodskih izkazov in predrevizije notranjih kontrol v tekočem poslovanju družbe za leto 2005 smo upoštevali tudi določila mednarodnih revizijskih smernic kot tudi določila revizijskega inštituta Slovenije.
Naše revidiranje je bilo zaključeno 18. aprila 2006 .
Matični podatki o gospodarski družbi
Gospodarska družba posluje pod imenom RŽS IDRIJA v zapiranju d.jo.o. Idrija s sedežem v Idriji, Arkova 43 .
Gospodarska družba RŽS IDRIJA, v zapiranju d.o.o. je bila ustanovljena na podlagi preoblikovanja podjetja Rudnik živega srebra IDRIJA p.o .
Vlada republike Slovenije je s svojo uredbo z dne 1. junija 1995 ustanovila sedanjo družbo, ki je bila vpisana v sodni register družb pod št. vložka 1/00100183 z dne 29. septembra 1995.
V družbi je bilo leta 2005 64 zaposlenih .
Ustanovni kapital družbe znaša 964.591.133,50 tolarjev .
Družba je registrirana za izvajanje širokega programa dejavnosti :
Temeljna dejavnost družbe je izvajanje postopne, popolne in trajne ustavitve pridobivanja živosrebrne rude v rudniku, zapiranja rudniških jam in sanacija rudišč v skladu z Dolgoročnim programom trajnega zapiranja.
Ta program je sprejela Vlada republike Slovenije na seji z dne 26. oktobra 1995 in je v skladu z Zakonom o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija in njegovimi dopolnitvami,
Določila zakona o gospodarskih družbah, ki zadevajo naročnika
Gospodarska družba RŽS IDRIJA v zapiranju d.o.o. IDRIJA , Arkova 43
je po določilih zakona o gospodarskih družbah srednje velika gospodarska družba, saj izpolnjuje dva od zakonskih kriterijev uvrščanja .
Kot javna družba pa ima tudi svoj posebni pomen oziroma poslanstvo in je tako kot gospodarska družba republiška posebnost .
Zaključni račun predhodnega leta
Letni izkazi družbe za leto 2004 so bili revidirani .
Davčne značilnosti družbe
Gospodarska družba RŽS IDRIJA je bila kot gospodarska družba zavezanka za davek na dodano vrednost od prodaje proizvodov in storitev za poslovno leto 2005.
Po naslovu izplačevanja zaslužkov redno in pogodbeno zaposlenim pa je zavezanka za odvajanje akontacij davka od dohodnine.
Organizacijski vidik poslovanja družbe
Organi družbe so :
a/ uprava
b/ nadzorni svet
Predsednik uprave je mag. Marko CIGALE, univ. dipl ing geol.
Osnovne usmeritve računovodskega spremljanja poslovanja družbe in prikaza poslovnih rezultatov in finančnega stanja gospodarske družbe ter organiziranost poslovanja finančno-računovodske službe :
Tudi v poslovnem letu 2005 je bilo potrebno dopolnjevanje obstoječega/sedanjega računalniškega spremljanja poslovnih dogodkov, še posebno na področju vodenja materialnega knjigovodstva, obračuna plač in saldakontija ter glavne knjige .
V finančno-računovodskem področju poslovnih funkcij pri tekočem odvijanju poslovanja družbe ima gospodarska družba izvedeno ustrezno pokritje dela na finančno in računovodsko funkcijo s tem, da je v finančno računovodskem področju delo prilagojeno malemu številu izvajalcev.
Knjigovodsko evidenco ima družba vodeno z uporabo osebnih računalnikov in izpisom lokalnih obdelav po želji računovodskega delavca.
Osnovna dokumentacija se sproti arhivira neposredno v splošni službi in tehnični službi nabave in prodaje, medtem ko se splošna dokumentacija za stroškovne račune, investicije in investicijsko vzdrževanje ter obračun plač ter vodenje drugih stroškov dela arhivira v finančno-računovodskem sektorju družbe .
Notranje kontrole v poslovanju družbe
V gospodarski družbi RŽS IDRIJA v zapiranju d.o.o. Idrija ima poslovodstvo družbe skozi sistem organiziranosti poslovanja ter tudi s pomočjo usklajenega delovanja vseh delovnih postopkov ter metode dela v poslih in aktivnostih veliko možnost zagotavljanja in s tem učinkovitega delovanja vseh služb v sami gospodarski družbi.
Vgrajeni postopki centralnega nadzora poslovodstva in poročanj direktorju družbe zagotavljajo pravilnost poštenost in verodostojnost dokumentiranega in s tem tudi računovodskega pokrivanja poslovnih dogodkov med letom .
Sama postavitev in dopolnjevanje obstoječega računovodskega sistema kot organizacijske uresničitve vseh potrebnih računovodskih aktivnosti vključno z notranjimi računovodskimi kontrolami je bila realizirana v letu 2005 .
Osnovni namen notranjih kontrol je, da daje poslovodstvu in lastnikom delniške družbe zagotovila, da poslovodstvo obvladuje tekoče poslovanje in tržni položaj družbe in drugič, da poslovodstvo ustrezno ukrepa, če se poslovne razmere spremenijo do te mere, da je ogrožen normalni obseg poslovanja.
Naše spoznavanje in ocenjevanje kontrolnega okolja družbe RŽS Idrija nam je podalo zagotovila, da upoštevaje splošne in gospodarske dejavnike, značilnosti panoge in posebnosti sezonskih danosti prodaje in nabave, poslovodstvo gospodarske družbe v letu 2005 prezentiranje operativnega programa dela in pridobivanje poslovnih partnerjev izvajanja storitev in oskrbe vhodnih materialov in realizacijo programskih nalog in zadolžitev v kontrolira v zadostnem obsegu .
IV. POJASNILNI DEL
1. POJASNILA K BILANCI STANJA na dan 31.12. 2005
AKTIVA
STALNA SREDSTVA
V letu 2005 je imela gospodarska družba v svojem sestavu naslednja stalna sredstva, merjena po sedanji vrednosti v knjigovodstvu družbe :
v SIT
materialne pravice 303.177
zemljišča 157.711.839
zgradbe 556.936.846
proizvajalne naprave in stroji 60.798.877
druge naprave in oprema 11.427.511
osnovna sredstva v pridobivanju 191.837656
vplačani predujmi 1.725.930
V letu 2005 je družba imela investicijskih naložbe v opremo 6,29 milijona tolarjev in v opredmetena osnovna sredstva v teku v višini 23,95 milijona SIT
ali kumulativno do leta 2005 193,56 milijona SIT.
Družba si je s tem izboljšala poslovni potencial ter posodobila samo opremljenost v tekočem poslovanju.
V letu 2005 se je povečala vrednost zgradb z zazidanim zemljiščem v Ankaranu v vrednosti 222.465.600 SIT na podlagi cenitve zapriseženega cenilca in sklepa sodišča v Kopru z dne 23. 5. 2005 kot tudi na objektu Gostol v skupni vrednosti 94.674.875 SIT.
Pri tem objektu Gostol je tudi prišlo do izbrisa hipoteke .
V letu 2005 je gospodarska družba realizirala tudi dezinvesticije tj. odprodajo opredmetenih osnovnih sredstev v višini 168,9 milijona SIT.
Delež stalnih sredstev v vseh poslovnih sredstvih družbe se je povečal od 81,74 % na 85,6 % .
Družba je uporabljala amortizacijske stopnje skladno s seznamom amortizacijskih stopenj po prejšnji nomenklaturi osnovnih sredstev in imela metodo linearnega odpisovanja vrednosti posameznih predmetov .
Stopnja odpisanosti neopredmetenih stalnih sredstev je koncem leta 2005 znašala 97,7 % .
Stopnja odpisanosti zgradb je znašala 66,94 % ter stopnja odpisanosti opreme pa je znašala 92,5 % .
Vsa stalna sredstva so bila predmet letne inventure sredstev, kjer so bili predlagani tudi odpisi izrabljenih ali neuporabnih predmetov in opravljena vskladitev dejanskega stanja s knjigovodskim stanjem na dan 31.12. 2005 .
Gospodarska družba ima vsa stalna sredstva pokrita z več vrsti zavarovanj, tudi proti požaru .
Dolgoročne terjatve so se zmanjšale od 77,5 na 67,8 milijona SIT .
KROŽEČA SREDSTVA
V letu 2005 je imela družba nižjo vrednost zalog , in sicer v višini 7,1 milijonov SIT od zalog predhodnega leta, kar je znižanje za 3,8 milijona SIT ali za 35 % .
V letu 2005 je bil trend rasti pri komercialnih terjatvah, ki so se povečale od 12,1 milijona SIT na 21,3 milijona SIT ali povečanje za 75,8 % na stanje konec leta 2005 .
V času naše revizije je bila večina teh terjatev že poplačana in je le nekaj primerov spornih in postopki tožb ipd. že opravljeni .
Stanje kratkoročnih finančnih naložb znaša koncem leta 2005 9,3 milijona SIT in je v trendu zmanjševanja glede na leto 2004 /10,78 milijona SIT/ .
Koncem leta 2005 se je stanje denarnih sredstev družbe povečalo tj. od 83,4 na 97 milijonov SIT zaradi dobrih poplačil terjatev in uspešne prodaje osnovnih sredstev.
Obseg časovnih razmejitev stroškovnih postavk se je povečal za 11,1 %.
PASIVA
Pravilno sta razkriti postavki osnovni kapital družbe, ki znaša 964,5 milijona SIT . Družba samih rezerv dosedaj ni oblikovala .
Koncem leta 2005 ima družba nepokrite poslovne izgube v višini 202,7 milijona SIT, kar znižuje vse kapitalske postavke družbe, ki znašajo po neto principu 1.056 milijona SIT .
Prevrednotovalni popravek kapitala znaša koncem leta 2005 295 milijona SIT.
Družba izkazuje doseženo izgubo za poslovno leto 2005 v višini 94,26 milijona tolarja .
Dolgoročne rezervacije za predvidene objekte na osnovi namensko prejetih sredstev od Ministrstva za kulturo na dan 31.12. 2005 znašajo 87,2 milijona SIT .
Družba je imela v letu 2005 povečanje kratkoročnih poslovnih obveznosti od 78,3 na 80,2 milijone SIT tj. za 2,4 % . Pri tem je večji del /53 %/ obveznosti do dobaviteljev materiala in storitev.
Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 29,8 milijona SIT .
Obveznosti do delavcev znašajo koncem leta 2005 20,3 milijona tolarjev .
Obveznosti do države znašajo koncem leta 2005 5,9 milijona SIT in so v porastu
Druge obveznosti znašajo 11,1 milijona SIT .
Koncem leta 2005 izkazuje družba na kontu časovnih razmejitev vračunane stroške stavbnega zemljišča v vrednosti 706.619,40 SIT .
2. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA za leto 2005
Čisti prihodki prodaje izdelkov in storitev so se zmanjšali za 21,1 % glede na predhodno leto in tudi plansko doseganje je z indeksom 79.
Tudi kosmati donos iz poslovanja leta 2005 beleži zmanjšanje za 15,36 % glede na predhodno leto .
Za doseženi obseg prodaje in za dosti manjši obseg zalog materiala, trgovskega blaga in izdelkov smo imeli manjši vrednostni obseg stroškov materiala za 14 % in povečanje odhodkov iz opravljenih storitev za 4 %.
Gibanje celotnih stroškov po vseh postavkah beleži vrednostno znižanje za 6,1 % glede na predhodno leto in 5,24 glede na plan 2005 .
Večja stroškovna obremenitev poslovnega rezultata so stroški amortizacije, ki pa so se v letu 2005 znižali za 26,2 % tako, da znaša celokupna vrednost amortizacijskih odpisov v letu 2005 57,9 milijona tolarjev.
Vendar so to le rezervirane postavke za nadomestilo v prihodnosti iztrošenih stalnih sredstev , torej ne strošek v polnem pomenu besede.
Popravki vrednosti terjatev do kupcev v letu 2005 so bili opravljeni v vrednosti 1,9 milijona SIT .
Drugi poslovni odhodki so znašali v letu 2005 13,6 milijona SIT in so praktično enaki postavki iz leta 2004. .
Nekoliko prispeva k bruto dobičku iz poslovanja bilanca izrednih dogodkov v letu 2005 tj. 5,6 milijona tolarjev .
Dosežena poslovna izguba za leto 2005 znaša 94,26 milijona SIT in je manjša od planirane za 164,6 milijona SIT ali za 63,6 %, vendar je za 77,4 milijona višja od lanskoletne, kar priča o usodnosti premajhnega financiranja iz proračunskih virov .
3. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA IZIDA za leto 2005
Pritoki in odtoki po posameznih poslovnih dejavnostih nam povedo, da izkazuje osnovna dejavnost po prilivih finančnih sredstev v letnem obsegu presežek odlivov nad prilivi v vrednosti -134,4 milijonov SIT .
To je posledica večjega obsega stroškov glede na premajhni priliv proračunskih sredstev in dobrih poplačil terjatev na strani prilivov .
Izrecno pozitiven vpliv imajo dezinvesticijske aktivnosti /prodaja osnovnih sredstev/, saj izkazujejo v letu 2005 prebitek finančnih pritokov – 149,18 milijona SIT.
Bilanca pritokov-odtokov finančnih aktivnosti pa izkazuje koncem leta 2005 prebitek odlivov v vrednosti 1,176 milijona SIT.
Tako dosegamo za leto 2005 pozitiven finančni izid 13,6 milijonov SIT, ki se izraža v dokajšnjem visokem stanju finančnih sredstev na dan 31.12. 2005 tj. 97 milijonov SIT .
4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA
V prvi vrsti nam to gibanje pojasnjuje povečanje vseh kapitalskih postavk na vrednost 1.056,9 milijona SIT , oblikovanje prevrednotovalnega popravka kapitala po naslovu opredmetenih osnovnih sredstev v vrednosti 317,1 milijona SIT ter na koncu oblikovanje bilančne izgube za leto 2005 v višini 202,7 milijona tolarjev .
POSLOVNO POROČILO
Poslovodstvo tj. uprava gospodarske družbe RŽS IDRIJA v zapiranju d.o.o. Idrija je v poslovnem poročilu za leto 2005 poleg predstavitve lepo predstavila rudarsko-geološko, komercialno in investicijsko stran poslovanja družbe in pojasnila tudi aktivnosti za perspektivo in zaščito okolja gospodarske družbe tj. smeri razvoja v prihodnjih letih in prvih mesecih leta 2006 .
Zaključek poslovnega poročila zajema tudi računovodska razkritja tj. pojasnila postavk bilance stanja in vseh drugih izkazov poslovanja in gibanja kapitala družbe RŽS IDRIJA v zapiranju d.o.o. Idrija .
DOGODKI PO 31. 12. 2005
Po pojasnilih poslovodstva družbe in presoji poslovanja v prvih treh mesecih leta ter drugih informacij ni nobenih takih dogodkov po preteku poslovnega leta 2005, ki bi imeli vpliv na finančno stanje družbe za leto 2005 .
Žirovnica, 18. aprila 2006
TEXIMA-KONTA d.o.o.
Ž I R O V N I C A
Jakob MAVSAR ,univ.dipl. oec
poobl. revizor
IZKAZ STANJA IN VIROV
| gospodarska družba RŽS d.o.o. IDRIJA | v 000 SIT |
| AKTIVA | 31.dec.05 | 31.dec.04 |
| A. STALNA SREDSTVA | 1.048.595 | 835.893 |
| I. NEOPREDMETENA SREDSTVA | 303 | 479 |
| Dolgoročno odloženi stroški | 0 | 0 |
| Dolgor.premoženjske pravice | 303 | 479 |
| II. OPREDMETENA SREDSTVA | 980.439 | 757.879 |
| Zemljišča | 157.712 | 157.712 |
| Zgradbe | 556.937 | 333.161 |
| Oprema | 72.226 | 99.119 |
| Opredmetena stalna sredstva v gradnji in izdelavi | 191.838 | 167.887 |
| Vplačani predujmi za stalna sredstva | 1.726 | 0 |
| III. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE | 67.853 | 77.535 |
| Druge dolgoročne terjatve | 67.583 | 77.535 |
| GIBLJIVA SREDSTVA | 176.314 | 186.703 |
| I. ZALOGE | 7.108 | 10.977 |
| Material | 6.599 | 7.771 |
| Proizvodi | 7 | 1.269 |
| Blago | 502 | 524 |
| Predujmi za zaloge | 0 | 1.413 |
| II. POSLOVNE TERJATVE | 62.888 | 81.540 |
| Dolgoročne posl. Terjatve | 32.726 | 56.294 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 30.162 | 25.246 |
| Kratkoročne terjatve do kupcev | 21.293 | 12.110 |
| Kratkoročne terjatve do drugih | 8.869 | 13.136 |
| III. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE | 9.312 | 10.782 |
| IV. DENARNA SREDSTVA | 97.006 | 83.404 |
| IV. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 140 | 126 |
| AKTIVA SKUPAJ | 1.225.049 | 1.022.722 |
| PASIVA | | |
| KAPITAL SKUPAJ | 1.056.909 | 856.135 |
| I. OSNOVNI KAPITAL | 964.591 | 964.591 |
| II. VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA | 0 | 0 |
| III. REZERVE | 0 | 0 |
| Zakonske rezerve | 0 | 0 |
| IV. PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID | -108.456 | -91.614 |
| V. ČISTI POSLOVNI IZID LETA | -94.263 | -16.842 |
| VI. PREVREDN. POPRAVEK KAP. POST. | 295.037 | 0 |
| B. DOLGOROČNE REZERVACIJE | 87.207 | 87.536 |
| C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI iz FINANC. | 0 | 0 |
| Dolgoročne obveznosti do podjetij | 0 | 0 |
| Druge dolgoročne obveznosti | 0 | 0 |
| D. KRATKOR. FINANČNE OBVEZNOSTI | 0 | 0 |
| Posojila pri bankah | 0 | 0 |
| F. KRATKOR. POSLOVNE OBVEZNOSTI | 80.226 | 78.364 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 42.743 | 35.555 |
| Finančne in posl. obveznosti do drugih | 29.786 | 42.809 |
| Obveznosti do delavcev | 20.340 | 23.656 |
| Obveznosti do države | 5.976 | 7.394 |
| Druge obveznosti | 11.167 | 11.759 |
| G. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 707 | 687 |
| PASIVA SKUPAJ | 1.225.049 | 1.022.722 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA DO 31.DECEMBRA 2005
| Gospodarska družba RŽS d.o.o. IDRIJA | v 000 SIT |
POSTAVKA | LETO 2005 | LETO 2004 |
| A. Čisti prihodki iz prodaje | 50.898 | 64.521 |
| prodaja živega srebra | 3.482 | 2.217 |
| najemnina posl. prostorov | 18.305 | 19.179 |
| najemnina stanovanj | 12.852 | 11.200 |
| turistična dejavnost | 9.345 | 13.984 |
| najemnina počitn. Zmogljivosti | 4.668 | 4.659 |
| Č. Drugi prihodki | 5.782 | 10.684 |
| Sprememba vrednosti zalog | -1.262 | -4.093 |
| B.Prihodki od storitev -tujina | 33 | 10.992 |
| C.Prihodki od prodaje mat.blaga | 1.855 | 1.793 |
| D. Prihodki od drugih poslov | 624.834 | 738.725 |
| D. KOSMATI DONOS | 676.358 | 799.153 |
| E. Stroški blaga, mat. in stor. | 300.303 | 320.602 |
| ~ nabavna vrednost prod. blaga | 53 | 175 |
| ~ stroški materiala | 155.748 | 181.337 |
| ~ stroški storitev | 144.502 | 139.090 |
| F. Stroški dela | 395.377 | 405.717 |
| ~ stroški plač | 272.634 | 278.306 |
| ~ dajatve na plače | 65.466 | 67.371 |
| ~ drugi stroški dela | 57.277 | 60.040 |
| G. Amortizacija | 57.938 | 78.570 |
| Prevrednotov. osn. sredstev | 798 | 10.128 |
| H. Odpisi obratnih sredstev | 1.808 | 497 |
| I. Drugi odhodki poslovanja | 13.663 | 14.029 |
| J. Izguba iz poslovanja | -94.619 | -20.262 |
| L. Prihodki iz udel. na dob.drugih | 0 | 0 |
| N. Prihodki iz obresti in drugi | 1.982 | 5.409 |
| prihodki od financiranja | | |
| druge obresti | 1.597 | 2.064 |
| prevrednotenje dolg. terjatev | 385 | 3.345 |
| O . Prevredn. finančni odhodki | 116 | 92 |
| P. Stroški obresti in ost. odh. | 7.176 | 1.896 |
| obresti iz razmerij do drugih | 1.290 | 925 |
| prevrednot. Dolgov | 240 | 87 |
| drugi finančni odhodki | 5.646 | 884 |
| R. Izguba iz rednega delov. | -99.929 | -16.841 |
| S. Izredni prihodki | 103.827 | 75.369 |
| Š. Izredni odhodki | 98.161 | 75.370 |
| DOBIČEK ZUNAJ REDN. DELA | 5.666 | -1 |
| T. Celotna izguba | -94.263 | -16.842 |
| U. Davki iz dobička | 0 | 0 |
| Z. izguba posl. Leta | -94.263 | -16.842 |
IZKAZ FINANČNIH TOKOV
| FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | | |
| a) PRITOKI POSLOVNE DEJAVNOSTI | | |
| PRITOKI IZ POSLOVNIH PRIHODKOV | 550.972 | 770.247 |
| Začetne manj končne terjatve | 19.422 | 13.311 |
| Začetne manj končne aktivne čas. Razmejitve | - 14 | -17 |
| SKUPAJ P R I T O K I POSL. DEJAVNOSTI | 570.380 | 783.541 |
| b) ODTOKI PRI POSLOVANJU | | |
| POSLOVNI ODTOKI brez amortizacije in d. rezer. | 710.602 | 744.426 |
| Odtoki za davek iz dohodka | | |
| Končne manj začetne zaloge | - 3.869 | -14.007 |
| Začetni manj končni dolgovi | - 1.926 | 11.339 |
| Začetne manj končne pasiven čas. razmejitve | - 20 | 890 |
| SKUPAJ ODTOKI POSL. DEJAVNOSTI | 704.787 | 742.648 |
| c) PREBITEK ODTOKOV NAD PRITOKI | - 134.407 | 40.893 |
| | | |
| FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | | |
| a) PRITOKI PRI NALOŽBENJU | | |
| Finančni prihodki , ki se nanašajo na naložbenje | 1.915 | 3.565 |
| Zmanjšanje vrednosti neopredmet. osn. Sredstev | - | 741 |
| Zmanjšanje vrednosti opredmetenih osn. sredstev | 136.234 | 11.283 |
| Zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb | 9.566 | 0 |
| Zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb | 1.470 | 0 |
| SKUPAJ PRITOKI NALOŽB. DEJAVNOSTI | 149.185 | 15.589 |
| b) ODTOKI PRI NALOŽBENJU | | |
| Povečanje neopredmet. osnovnih sredstev | - | 97 |
| Povečanje kartkoročnih finančnih naložb | - | 982 |
| SKUPAJ ODTOKI NALOŽB. DEJAVNOSTI | - | 1.079 |
| c) PREBITEK ODTOKOV NALOŽB. DEJAV.. | 149.185 | 14.510 |
| | | |
| FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | | |
| a) PRITOKI PRI FINANCIRANJU | | |
| Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje | 333 | -5 |
| Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje | 103.827 | 75.369 |
| Povečanje dolgoročnih rezervacij | 1 | 0 |
| Povečanje dolgoročnih dolgov | | |
| SKUPAJ PRITOKI FINANCIRANJA | 104.161 | 75.364 |
| b) ODTOKI PRI FINANCIRANJU | | |
| Finančni odhodki, ki ssse nanašajo na financiranje | 6.939 | 1.824 |
| Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje | 98.161 | 75.370 |
| Zmanjšanje dolgoročnih dolgov | 237 | 72 |
| SKUPAJ ODTOKI FINANCIRANJA | 105.337 | 77.266 |
| c) PREBITEK ODTOKOV FINANCIRANJA | - 1.176 | -1.902 |
| KONČNO STANJE DENARIH SREDSTEV | 97.006 | 83.404 |
| FINANČNI IZID V OBDOBJU | 13.602 | 53.501 |
| ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV | 83.404 | 22.903 |
| Izkaz gibanja kapitala za gospodarsko družbo RŽS d.o.o. IDRIJA | | v 000 SIT |
| | | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid poslovnega leta | Prevrednotevalni popravek kapitala | Skupaj kapital |
| A | Začetno stanje 31.12. 2004 | 964.591 | 0 | 0 | -91.614 | -16.842 | 0 | 856.135 |
| B | Premiki v kapital | | | | | | | |
| | - vnos čistega posl. izida leta 2005 | | | | | -94.263 | | -94.263 |
| | -prevrednotovanje osnovnih sredstev | | | | | | 317.140 | 317.140 |
| | -prenos čiste izgube leta 2004 | | | | -16.842 | 16.842 | | 0 |
| C | Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Č | Premiki iz kapitala | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -22.103 | -22.103 |
| D | Končno stanje 31. 12. 2005 | 964.591 | 0 | 0 | -108.456 | -94.263 | 295.037 | 1.056.909 |
| | | | | | | | |
| | | | | | | | |
| bilančna izguba | | | | -108.456 | -94.263 | | -202.719 |
A. PREDSTAVITEV DRUŽBE
PREDSTAVITEV DRUŽBE
1.1. USTANOVITEV
Družba je vpisana v sodni register s sklepom SRG 95 / 00461 v Novi Gorici pod št. vložka 1 / 00183 / 00 z dne 29.09.1995.
Kot ustanovitelj je vpisana Republika Slovenija. Družba je v sedanji obliki nastala z »Uredbo o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.«, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 01.06.1995 ( Ur.l. RS št. 32 / 95 ), (v nadaljevanju: "Uredba").
Osnovni kapital družbe je bil ugotovljen z bilanco stanja na dan 31.12.1994 in znaša 964.591.133,50 SIT in je v tej višini tudi vpisan v sodni register.
1.2. FIRMA
Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o.
1.3. SEDEŽ DRUŽBE
Arkova 43, 5280 IDRIJA, SLOVENIJA (nov še neregistriran sedež: Bazoviška 2)
1.4. DEJAVNOST DRUŽBE
Družba je registrirana za zelo širok spekter dejavnosti. Temeljna dejavnost družbe je izvajanje postopne, popolne in trajne ustavitve pridobivanja živosrebrne rude v rudniku, zapiranje jame in sanacija rudišč v skladu z Dolgoročnim programom postopnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija, ki ga je sprejela Vlada RS na seji dne 26.10.1995 in v skladu z Zakonom o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija (UL RS št. 37/87) ter dopolnitvijo tega zakona (UL RS 86/2004).
1.5. ORGANI UPRAVLJANJA DRUŽBE
Organi upravljanja družbe so:
· Skupščina družbe
· Nadzorni svet
· Uprava
Skupščina družbe :
Vlogo skupščine družbe opravlja Vlada Republike Slovenije.
Pristojnosti skupščine so:
· sprejema letni operativni program zapiralnih del,
· sprejema bilanco stanja in izkaz poslovnega izida,
· sprejema statusne spremembe družbe,
· odloča o drugih zadevah, za katere tako določa Zakon o gospodarskih družbah ali "Uredba" Vlade RS.
Nadzorni svet :
Člani nadzornega sveta :
Trček Janez, univ.dipl.pravnik – predsednik do 27.04.2005
Bakan Rožič Tanja, univ.dipl.eoc. – predsednica od 28.04.2005 dalje
Kren Andrej, univ.dipl.pravnik – član do 14.10.2005
Poljanec Sebastjan – član od 15.10.2005
Režun Bojan, univ.dipl.ing.geol. - član
Dva člana nadzornega sveta imenuje Vlada Republike Slovenije, enega pa svet delavcev družbe. Nadzorni svet odloča o zadevah, ki so po zakonu v njegovi pristojnosti in sicer
· opravlja nadzor nad poslovanjem družbe,
· imenuje in razrešuje direktorja,
· odloča kot drugostopenjski organ,
· opravlja druge zadeve, za katere je njegova pristojnost določena z « Uredbo«.
Uprava :
Edini član uprave je mag. Marko Cigale, univ.dipl.ing.geol., direktor družbe. Direktor družbe je imenovan za štiri leta in je zadolžen za izvajanje poslovne politike družbe, zanjo podpisuje in jo zastopa brez omejitve.
1.6. POSLOVNO LETO
Poslovno leto je enako koledarskemu .
1.7. VELIKOST DRUŽBE
Družbo v smislu Zakona o gospodarskih družbah glede velikosti, razvrščamo med srednje družbe.
1.8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DRUŽBI
Po stanju 31.12.2005 je v družbi zaposlenih 64 delavcev, od tega je 7 delavcev razvrščenih med invalide II. in III. kategorije.
1.9. MATIČNA ŠTEVILKA, ŠIFRA DEJAVNOSTI IN DAVČNA ŠTEVILKA
Družba ima :
· Matično številko 5040817
· Šifro dejavnosti 75 130 - Urejanje, pospeševanje gospodarstva
· Davčno številko 71912029
· Številko transakcijskega računa 04752 - 0000325485 - Nova KBM d.d.
Podrazred dejavnosti iz enotne klasifikacije dejavnosti, v katero je družba razvrščena, je dejavnost javnih ustanov za pospeševanje poslovnih dejavnosti.
1.10. SPLOŠNI AKTI
V letu 1996 in 1997 so bili v skladu z določili 21. člena »Uredbe o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.« izdelani in sprejeti splošni akti :
· Pravilnik o notranji organizaciji družbe in sistemizaciji delovnih mest
· Pravilnik o delovnih razmerjih
· Pravilnik o plačah
· Pravilnik o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih
· Pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev
· Pravilnik o nagrajevanju članov jamske reševalne čete
· Pravilnik o varstvu obiskovalcev jamskega muzeja v RŽS
· Pravilnik o računovodenju (sprejet 03.11.2004 na NS s sklepom 6/1 – uporablja se ga od 01.01.2004 dalje)
Veljajo pa še naslednji pravilniki:
· Pravilnik o varstvu pri podzemeljskih delih v RŽS
· Pravilnik o ravnanju z odpadki
· Pravilnik o varstvu zraka
Zakon o delovnih razmerjih je določil, da z 30.09.2003 prenehajo veljati določbe splošnih aktov delodajalca, ki urejajo vprašanja, ki se v skladu z ZDR dogovarjajo v kolektivnih pogodbah. Glede na dejstvo, da po programu preneha dejavnost družbe v letu 2006, smo se dogovorili s sindikatom o podaljšanju uporabe določil splošnih aktov. V 32. številki »Pravne prakse« z dne 18.09.2003 je izšlo tolmačenje, da je tak dogovor pravno korekten.
1.11. POSLOVNE KNJIGE IN ANALITIČNE EVIDENCE
Poslovne knjige vodi družba računalniško po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Družba vodi naslednje knjige:
· glavno knjigo,
· dnevnik,
· pomožne knjige oz. analitične evidence:
- analitične evidence kupcev in dobaviteljev,
- knjigo izdanih računov,
- blagajniško knjigo,
- knjigo prejetih računov,
- analitično evidenco opredmetenih osnovnih sredstev,
- analitično evidenco materiala,
- analitično evidenco drobnega inventarja,
- analitično evidenco zalog gotovih proizvodov,
- analitično evidenco trgovskega blaga,
- analitično evidenco osebnih dohodkov,
- analitično evidenco danih posojil in kreditov.
1.12. POSLOVANJE DRUŽBE
Družba posluje kot enovita organizacija.
2. FINANČNE INFORMACIJE IN KAZALNIKI POSLOVANJA
2.1. DAVČNI ZAVEZANEC
Družba je davčni zavezanec po »Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb« (Ur.list. RS, št. 17/05 in 108/05.
Družba je redni davčni zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV):
· davčno obveznost družba obračuna v davčnem obdobju - davčno obdobje je koledarski mesec,
· družba predlaga davčnemu organu mesečni obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
RŽS opravlja deloma oproščen in deloma obdavčljiv promet blaga in storitev, pravico do odbitka vstopnega DDV ima le toliko, kolikor se ga nanaša na obdavčljiv promet.
Ko govorimo o oproščenem prometu se sklicujemo na 13.člen Zakona o davku na dodano vrednost. RŽS evidentira vse prejete in izdane račune, ki se nanašajo na stroške zapiranja rudnika kot oproščeno dejavnost, ker so ti stroški pokriti iz sredstev proračuna za zapiranje rudnika. Vstopni DDV v teh prejetih računih torej v celoti povečuje stroške zapiranja, RŽS iz tega naslova nima pravice do odbitka vstopnega davka prav tako iz tega naslova ni zavezanec za izstopni DDV.
Stroški oproščene dejavnosti oz. stroški zapiranja RŽS so izven sistema DDV, v letu 2005 so vodeni v knjigi prejetih računov po zaporednih številkah, na podlagi stroškovnih mest. Stroškovno mesto določa vrsto prometa in ga na račun vpiše odgovorna oseba oziroma podpisnik stroškovnega mesta, le-ta s svojim podpisom na računu tudi zagotavlja ustreznost računa.
Tudi stroške obdavčljive dejavnosti, torej stroške, ki so v sistemu DDV, je RŽS v letu 2005 spremljal v knjigi prejetih in izdanih računov, na podlagi stroškovnih mest.
Stroški obdavčljive dejavnosti so tisti stroški s pripadajočim vstopnim DDV, ki so v celoti vezani na ustvarjene in zaračunane prihodke z obračunanim izstopnim DDV, ki jih s svojo stransko in obdavčljivo dejavnostjo ustvari RŽS.
V letu 2005 je družba odbijala vstopni DDV na podlagi dejanskih podatkov, torej po 1. odstavku 41. člena ZDDV in 1. odstavku 122. člena PDDV.
2.2. EKONOMSKA POLITIKA
Glavni namen poslovanja družbe je izvajanje del postopnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija. Program zapiralnih del je bil v letu 2005 sestavljen iz zapiralnih del in programa odprave posledic rudarjenja na površini (rudarske škode).
Sredstva za izvajanje dejavnosti je na podlagi »Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija« (Ur. list SRS, št. 37/87, dopolnitev Zakona Ur.list 86/04) ter 7 in 10. člena Uredbe o preoblikovanju Rudnika živega srebra Idrija p.o. (Uradni list RS, št. 32/95) in potrjenega »Operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005« zagotavljala Republika Slovenija iz proračuna. Operativni program je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji 41. seji dne 22.09.2005, del sredstev za izvajanje programa zapiralnih del je prispeval Rudnik Idrija.
Enota Antonijev rov pridobiva prihodek s prodajo storitev.
2.3. PREGLED POSLOVANJA V LETU 2005
Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je poslovno leto 2005 zaključil s čisto izgubo v višini 94.262.888,64 SIT.
Izguba preračunana na podlagi EUR (0,0%) bi bila izkazana v enakem znesku.
Izguba preračunana na podlagi rasti cen življenskih potrebščin (2,3%) bi bila višja za 19.691.105,11 SIT in bi znašala 113.953.993,75 SIT.
B. RAČUNOVODSKI IZKAZI
ZA LETO 2005
- BILANCA STANJA
- IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Glavni računovodja :
Krivec Marta
BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2005
V tisočih tolarjev
| POSTAVKA | TEKOČE | PREDHODNO | Plan za | Indeks | Indeks |
| LETO | LETO | leto 2005 | | |
| 1 | 2 | 3 | 1 : 2 | 1 : 3 |
| S R E D S T V A | 1.225.049 | 1.022.722 | 864.409 | 120 | 142 |
| A. STALNA SREDSTVA | 1.048.595 | 835.893 | 772.143 | 125 | 136 |
| I. Neopredmetena dolg. Sredstva | 303 | 479 | 308 | 63 | 98 |
| 3. Dolgoročne premoženjske pravice | 303 | 479 | 308 | 63 | 98 |
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 980.439 | 757.879 | 703.254 | 129 | 139 |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 714.649 | 490.873 | 466.292 | 146 | 153 |
| a) zemljišča | 157.712 | 157.712 | 157.712 | 100 | 100 |
| b) zgradbe | 556.937 | 333.161 | 308.580 | 167 | 180 |
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 60.799 | 84.106 | 109.141 | 72 | 56 |
| 3. Druge naprave in oprema | 11.427 | 15.013 | 12.304 | 76 | 93 |
| 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 193.564 | 167.887 | 115.517 | 115 | 168 |
| a) Pred. za prid.opredm.osn.sredstev | 1.726 | - | - | - | - |
| b) Opred. osn.sred.v grad.ali izdelavi | 191.838 | 167.887 | 115.517 | 114 | 166 |
| III. Dolgoročne finančne naložbe | 67.853 | 77.535 | 68.581 | 88 | 99 |
| 6. Druge dolgoročne finančne terjatve | 67.853 | 77.535 | 68.581 | 88 | 99 |
| B. GIBLJIVA SREDSTVA | 176.314 | 186.703 | 92.136 | 94 | 191 |
| I. Zaloge | 7.108 | 10.977 | 8.650 | 65 | 82 |
| 1. Material | 6.599 | 7.771 | 6.850 | 85 | 96 |
| 3. Proizvodi in trgovsko blago | 509 | 1.793 | 1.800 | 28 | 28 |
| a) proizvodi | 7 | 1.269 | 1.290 | 1 | 1 |
| b) trgovsko blago | 502 | 524 | 510 | 96 | 98 |
| 4. Predujmi za zaloge | - | 1.413 | - | - | - |
| II. Poslovne terjatve | 62.888 | 81.540 | 73.688 | 77 | 85 |
| a) Dolgoročne poslovne terjatve | 32.726 | 56.294 | 51.035 | 58 | 64 |
| 1. Dolgoročne posl.terjatve do kupcev | 31.932 | 55.483 | 49.414 | 58 | 65 |
| 4. Dolgoročne posl.terjatve do drugih | 794 | 811 | 1.621 | 98 | 49 |
| b) Kratkoročne poslovne terjatve | 30.162 | 25.246 | 22.653 | 119 | 133 |
| 1. Kratkoročne posl.terjatve do kupcev | 21.293 | 12.110 | 9.516 | 176 | 224 |
| 4. Kratkoročne posl.terjatve do drugih | 8.869 | 13.136 | 13.137 | 68 | 68 |
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 9.312 | 10.782 | 9.673 | 86 | 96 |
| 4. Kratkoročne fin. naložbe do drugih | 9.312 | 10.782 | 9.673 | 86 | 96 |
| C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 140 | 126 | 130 | 111 | 108 |
| 1. Krat. odloženi stroški in odhodki | 140 | 126 | 130 | 111 | 108 |
| 2. Nezaračunani prihodki | - | - | - | - | - |
| Zunajbilančna sredstva | - | 80.177 | 80.177 | - | - |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDST. | 1.225.049 | 1.022.722 | 864.409 | 120 | 142 |
| A. K A P I T A L | 1.056.909 | 856.135 | 596.443 | 123 | 177 |
| I. Vpoklicani kapital | 964.591 | 964.591 | 964.591 | 100 | 100 |
| 1. Osnovni kapital | 964.591 | 964.591 | 964.591 | 100 | 100 |
| IV. Preneseni čisti poslovni izid | - 108.456 | - 91.614 | - 108.456 | 118 | 100 |
| V. Čisti poslovni izid poslovnega leta | - 94.263 | - 16.842 | - 259.692 | 560 | 36 |
| VI. Prevrednotovalni popravki kapitala | 295.037 | - | - | - | - |
| 2. Posebni prevred.popravki kapitala | 295.037 | - | - | - | - |
| B. REZERVACIJE | 87.207 | 87.536 | 87.136 | 100 | 100 |
| 3. Druge rez.-prej. iz proračuna za OS | 87.207 | 87.536 | 87.136 | 100 | 100 |
| C. FINANČNE IN POSLOVNE OBV. | 80.226 | 78.364 | 180.074 | 102 | 45 |
| b) Kratk. finančne in poslovne obv. | 80.226 | 78.364 | 180.074 | 102 | 45 |
| 2. Kratk.poslovne obveznosti do bank | - | - | 60.000 | - | - |
| 3. Kratk.posl.obv.na podlagi pred | 7.697 | - | - | - | - |
| 4. Kratk.posl.obvezn. do dobaviteljev | 42.743 | 35.555 | 69.374 | 120 | 62 |
| 8. Kratk.finan. in posl.obv.do drugih | 29.786 | 42.809 | 50.700 | 70 | 59 |
| - kratk.obvezn.do zaposlencev | 20.340 | 23.656 | 24.700 | 86 | 82 |
| - obvezn.do države in drž.inštitucij | 5.976 | 7.394 | 15.400 | 81 | 39 |
| - druge kratkoročne obveznosti | 3.470 | 11.759 | 10.600 | 30 | 33 |
| Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 707 | 687 | 756 | 103 | 94 |
| 1. Vnaprej vračunani stroški oz.odhodki | 707 | 687 | 756 | 103 | 94 |
| 2. Kratkoročno odloženi prihodki | - | - | - | - | - |
| Zunajbilančne obveznosti | - | 80.177 | 80.177 | - | - |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
C. PRILOGE S POJASNILI K
IZKAZOM
- RAČUNOVODSKE USMERITVE 34
- POJASNILO K BILANCI STANJA 41
- POJASNILO K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 54
- PREGLEDNICA NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH
SREDSTEV 62
- PREGLEDNICA GIBANJA OPREDMETENIH
OSNOVNIH SREDSTEV 63
POJASNILA k računovodskim izkazom
Podlage za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.
Računovodske usmeritve
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Za neopredmetena dolgoročna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Neodpisano vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega dolgoročnega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega dolgoročnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti.
Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, ker zanje običajno ne deluje trg, na katerem bi bilo mogoče dobiti zadostne dokaze o njihovi pošteni vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo v primeru, da je nadomestljiva vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti se le ta zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo nabavljeno v tujini, se lahko prevrednoti le za spremembo tečaja tuje valute, v kateri je bilo nabavljeno, ob upoštevanju še razpoložljive dobe koristnosti.
Opredmetena osnovna sredstva
Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo.
V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeta njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove okrepitve oziroma njihove oslabitve.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve lahko prevrednotijo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Prevrednotovalna razlika povečuje neodpisano vrednost teh osnovnih sredstev in prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Obračunana amortizacija od razlike med tako povečano nabavno vrednostjo in nabavno vrednostjo pred prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev se vračuna v breme prevrednotovalnega popravka kapitala.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek. V primeru, da je bil pri okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ga je potrebno porabiti preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek.
Opredmeteno osnovno sredstvo nabavljeno v tujini, se lahko prevrednoti le za spremembo tečaja tuje valute, v kateri je bilo nabavljeno, ob upoštevanju še razpoložljive dobe koristnosti.
Amortizacija
Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Amortizacija, ki izhaja iz presežka nad izvirno nabavno vrednostjo se pojavi pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično, le za drobni inventar se obračunava skupinsko. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe.
Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.
Med letom se obračunava začasna amortizacija, ki se popravi za medletne spremembe v stanju opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter zaradi spremenjenih okoliščin, ki narekujejo spremembo izbrane metode obračunavanja amortizacije. Na koncu leta in ob statusnih spremembah se sestavi končni obračun amortizacije.
Med zgradbami izkazujemo tudi objekte, ki so bili z Odlokom občine Idrija, proglašeni za kulturne, tehnične in zgodovinske spomenike. Kulturno zgodovinske objekte, katere ne uporabljamo več za potrebe dejavnosti, ne amortiziramo. Nekatere kulturno zgodovinske objekte pa še vedno uporabljamo za dejavnost, zato od njih še vedno obračunavamo amortizacijo. Za vse tiste gradbene objekte, ki se bodo po letu 2007 porušili, smo obračunali višjo stopnjo amortizacije.
Preostala vrednost neopredmetenim dolgoročnim in osnovnim sredstvom ni določena.
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe vseh vrst se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna sredstva ali drugačna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih podjetij se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Za učinek prevrednotenja se poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami ali pa učinek prevrednotenja poveča finančne prihodke. Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanjšujejo prvotno povečanje finančne naložbe na podlagi udeležbe v dobičku.
Dolgoročne finančne naložbe v obliki dolgoročnih finančnih posojil se lahko povečujejo za pripisane obresti, zmanjšujejo pa se za vnovčene zneske in tudi za zneske, ki prehajajo v okvir kratkoročnih finančnih naložb, ker zapadejo v plačilo v letu dni ali prej. Prevrednotenje zaradi okrepitve se opravi v primeru, kadar izmerjena odplačana vrednost po metodi veljavne obrestne mere presega njihovo knjigovodsko vrednost. S povečanjem knjigovodske vrednosti teh dolgoročnih finančnih naložb je potrebno za razliko povečati tudi prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami. Zaradi oslabitve se prevrednotijo, če je njihova izmerjena odplačana vrednost na podlagi veljavne obrestne mere manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Za ugotovljeno razliko zmanjšamo prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročno finančno naložbo, če je izrabljen ali ga ni, nam razlika predstavlja prevrednotovalni finančni odhodek v zvezi z dolgoročno finančno naložbo.
Dolgoročne finančne naložbe v vrednostne papirje se zaradi okrepitve lahko prevrednotijo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost z upoštevanjem stroškov posla pri prodaji ali drugi odtujitvi. Povečanje knjigovodske vrednosti dolgoročnih finančnih naložb do njihove poštene vrednosti predstavlja prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami. V primeru, ko je dokazana poštena vrednost dolgoročnih finančnih naložb manjša od njihove knjigovodske vrednosti je potrebno dolgoročne finančne naložbe prevrednotiti zaradi oslabitve. Za vrednost oslabitve je potrebno zmanjšati prevrednotovalni popravek dolgoročne finančne naložbe, če ga ni ali je že izrabljen, je razlika prevrednotovalni finančni odhodek v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami.
Dolgoročne finančne naložbe, izražene v tuji valuti, je treba preračunati v domačo valuto po tečaju na dan nastanka. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami oziroma finančnih odhodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami.
Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.
Količinska enota proizvoda oz. nedokončane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških. S proizvajalnimi stroški so mišljeni neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški.
Zaloge končnih proizvodov se vrednotijo na izvozno tržno ceno.
Vrednosti sestavin v cene enote in celotna cena enote izhajajo v začetku iz izvirnih velikosti. Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot ali stroški na novo proizvedenih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi se uporablja FIFO metoda.
Prevrednotenje zalog zaradi okrepitve se lahko pojavi v primeru, če podjetje uporablja metodo vrednotenja zalog po zadnjih cenah (fifo) in jih konec leta preračuna po metodi zaporednih cen (lifo). Prevrednotenje se poračuna s stroški materiala (zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja, embalaže) oziroma z odhodki (zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov ter blaga). Zaloge prevrednotimo zaradi oslabitve v primeru, ko knjigovodska vrednost presega njihovo tržno vrednost. S tržno vrednostjo je mišljena nadomestitvena vrednost, razen če je ta večja od čiste iztržljive vrednosti.
Terjatve
Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane.
Terjatve za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, je treba izkazati kot dvomljive, če pa se je zaradi njih začel sodni postopek pa kot sporne terjatve.
Odgovorna oseba v družbi pred sestavitvijo letnega obračuna preveri ustreznost izkazane terjatve. Za terjatve za katere se domneva, da ne bodo poravnane v 6 mesecih od zapadlosti oz. v celotnem znesku, se oblikuje popravek vrednosti, popravek se lahko oblikuje tudi v celoti za tiste terjatve, pri katerih se presoja individualno.
Terjatve do pravnih in fizičnih oseb v tujini se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka. Tečajne razlike, ki se pojavijo do dneva poravnave takšnih terjatev ali do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov oziroma finančnih odhodkov.
Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe se ob začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva.
Kratkoročne finančne naložbe v vrednostne papirje, katerih dokazana poštena vrednost je ob datumu bilance stanja višja od njihove knjigovodske vrednosti, je treba prevrednotiti zaradi okrepitve. Knjigovodska vrednost takšnih finančnih naložb se poveča do njihove poštene vrednosti, s tem pa je za razliko potrebno povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami. Potrebno prevrednotenje zaradi oslabitve nastopi v primeru, ko je dokazana poštena vrednost kratkoročnih finančnih naložb manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Za razliko je potrebno zmanjšati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami, če je izrabljen ali če ga ni, je razlika prevrednotovalni finančni odhodek.
Kratkoročne finančne naložbe izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenija, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi ustrezni tečaj poslovne banke. Njihovo povečanje iz tega naslova povečuje finančne prihodke, njihovo zmanjšanje pa povečuje finančne odhodke v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami.
Kapital
Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na osnovni kapital, vplačani presežek kapitala, rezerve, preneseni dobiček preteklih let, revalorizacijski popravek kapitala in nerazdeljeni čisti dobiček tekočega leta.
Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti. Opravi se na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se kot splošno prevrednotenje kapitala ali kot posebno prevrednotenje kapitala. Splošno prevrednotenje kapitala se opravi zaradi spremembe kupne moči domače denarne enote z namenom ohraniti realno vrednot. Vsem sestavinam kapitala se ob koncu leta dodajo zneski, ki ustrezajo spremembi kupne moči domače valute, če se v prejšnjem koledarskem letu tečaj evra do tolarja poveča za več kot 5,5%.
Posebni prevrednotovalni popravek kapitala se pojavi zaradi okrepitve opredmetenih osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb ter kratkoročnih finančnih naložb in zaradi oslabitve dolgoročnih ter kratkoročnih dolgov.
Rezervacije
Dolgoročne rezervacije so lahko dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov.
Med dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov štejemo dolgoročne rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali storitev, prejete državne podpore za pridobitev osnovnih sredstev ali za pokrivanje določenih stroškov, prejete namenske dotacije za pridobitev osnovnih sredstev ali za pokrivanje določenih stroškov in dolgoročne rezervacije na račun slabega imena.
Med dolgoročne rezervacije na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov štejemo dolgoročne rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine in druge namene.
Obveznosti
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti. Povečujejo se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih obveznosti je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice in prenose med kratkoročne obveznosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Obresti dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki, razen če so vštete v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.
Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznost. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.
Prihodki in odhodki
a) Poslovni prihodki
Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala. Davek na dodano vrednost se šteje kot odtegnjena obveznost.
Prihodki se priznavajo na osnovi izdanih faktur na podlagi prodajnih cen, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje.
b) Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Finančni prihodki se priznavajo samo, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in poplačljivosti. Za obresti se prihodki priznavajo v zneskih, ki se nanašajo na pretečeno obdobje.
c) Izredni prihodki
Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki izhajajo iz dogodkov, za katere se ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno in pogosto. Mednje se vštevajo zlasti dotacije, subvencije in podobni, ki niso povezani s prodanimi količinami oziroma zadevnimi stroški.
Odhodke družbe predstavljajo :
a) Poslovni odhodki
Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija... Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabiteve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala.
b) Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za financiranje so zajete vse obračunane realne obresti med tem, ko imajo odhodki za naložbenje predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov, ki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve.
c) Izredni odhodki
Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, zlasti neporavnana izguba iz prejšnjih let, ki se poravna z odpisom obveznosti ali s prejetimi dotacijami, rezervacije za kritje možne izgube pa tudi druge postavke, za katere ni pričakovati, da bi se pojavljale redno in pogosto.
Kot posebna vrsta izrednih odhodkov se šteje prevrednotovalni popravek poslovnega izida zaradi ohranitve kupne moči kapitala. V izkazu poslovnega izida bi se pojavil le, če bi bilo zaradi več kot 5,5 odstotne rasti tečaja evra nasproti tolarju v preteklem koledarskem letu splošno prevrednotenje kapitala obvezno.
POJASNILA K BILANCI STANJA NA DAN 31.12.2005
SREDSTVA 1.225.048.818,54 SIT
A. STALNA SREDSTVA 1.048.594.452,59 SIT
I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 303.177,03 SIT
Neopredmetena dolgoročna sredstva so izkazana po neodpisani vrednosti v višini 303.177,03 SIT kot dolgoročne premoženjske pravice.
| Opis | 2005 | 2004 |
| 3. Dolgoročne premoženjske pravice | 303.177,03 | 478.761,22 |
Neopredmetena dolgoročna sredstva so se zmanjšala le za obračunano letno amortizacijo v znesku 175.584,19 SIT.
II. Opredmetena osnovna sredstva 980.438.660,59 SIT
Opredmetena osnovna sredstva so v bilanci stanja izkazana po neodpisani vrednosti in so razčlenjena po naslednjih vrstah osnovnih sredstev:
| Opis | 2005 | 2004 |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 714.648.685,54 | 490.872.818,10 |
| a) Zemljišča | 157.711.839,00 | 157.711.839,00 |
| b) Zgradbe | 556.936.846,54 | 333.160.979,10 |
| | |
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 60.798.877,43 | 84.106.686,79 |
| 3. Druge naprave in oprema | 11.427.510,78 | 15.012.770,30 |
| | |
| 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 193.563.586,84 | 167.887.295,83 |
| a) Predujmi za prid.opredm.osn.sredstev | 1.725.930,36 | 0,00 |
| b) Opredmetena osn.sred.v gradnji ali izdel. | 191.837.656,48 | 167.887.295,83 |
| Skupaj opredmetena osnovna sredstva: | 980.438.660,59 | 757.879.571,02 |
a) Zemljišča 157.711.839,00 SIT
Na dan 31.12.2005 je imel Rudnik živega srebra v zapiranju d.o.o. 103.754,00 m2 zemljišč v skupni vrednosti 157.711.839,00 SIT.
b) Zgradbe 556.936.846,54 SIT
- Zazidano zemljišče 18.006,00 m2 262.770.456,06 SIT
- Zgradbe 294.166.390,48 SIT
Skupaj: 556.936.846,54 SIT
Vrednost zgradb se je v letu 2005 povečala za 317.140.475,00 SIT sedanje vrednosti. Povečanje se nanaša na pridobitev 6.924 m2 funkcionalnega zazidanega zemljišča v Ankaranu v vrednosti 222.465.600,00 SIT in na izbris hipoteke na objektu imenovanem Gostol v znesku 94.674.875,00 SIT (zazidano zemljišče 1.920 m2 v vrednosti 12.232.620,00 SIT in zgradba v vrednosti 82.442.225,00 SIT).
Razčlembe in dodatna pojasnila:
Okrajno sodišče v Kopru nam je 23.5.2005, po dolgoletni tožbi, izdalo Sklep (Dn.št.76/2005) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru s katerim smo se v zemljiški knjigi vknjižili kot lastnik zemljišča v Ankaranu na katerem že stoji naš počitniški dom. Zemljišče smo vknjižili v poslovne knjige (T 107/05 z dne 31.10.2005) po cenitveni vrednosti, ki jo je opravil sodni cenilec gradbene stroke na podlagi primerljivih prodaj zemljišč. Sodišče je zemljišče v celoti opredelilo kot funkcionalno, zato smo ga v aktivo vknjižili kot prevrednotenje zgradbe počitniškega doma in na pasivo kot posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z zemljišči.
V juliju 2005 smo prejeli od Slovenske razvojne družbe d.d. v likvidaciji Dovoljenje za izbris zastavnih pravic Dn.št. 696/2003 z dne 09.06.2003 na parcelah objekta imenovan Gostol. Objekt je bil vseskozi evidentiran v poslovnih knjigah, vendar je bil zaradi hipoteke zanj oblikovan 100 % popravek vrednosti. Zemljišče in zgradbo smo ponovno vknjižili (T 108/05 z dne 30.11.2005) na aktivo kot prevrednotenje zgradbe in na pasivo kot posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z zemljišči in v zvezi z zgradbami po cenitveni vrednosti, ki jo je opravil cenilec in izvedenec gradbene stroke.
Vrednost zgradb se je v letu 2005 zmanjšala v skupnem znesku za 68.439.968,37 SIT sedanje vrednosti ; (zemljišče za 1.821,40 m2 v znesku 9.154.929,70 SIT, zgradbe pa za 59.285.038,67 SIT).
Zmanjšanje se nanaša na:
- prodajo 1 novejšega stanovanja 19.937.386,47 SIT
- prodajo stare upravne zgradbe 26.742.678,98 SIT
- prodajo zgradbe Gostol – del pritličja 21.759.902,92 SIT
Skupaj zmanjšanje: 68.439.968,37 SIT
V letu 2005 je RŽS na javni dražbi prodal 11 stanovanj, zgradbo stare upravne stavbe in del pritličja zgradbe Gostol.
- Stanovanja (11) – prodanih je bilo 10 starih in 1 novejše stanovanje po prodajni vrednosti v znesku 74.695.921,00 SIT; dobiček pri prodaji je bil dosežen v znesku 54.425.064,26 SIT.
- Stara upravna stavba je bila prodana po ocenjeni vrednosti v znesku 70.800.000,00 SIT; dobiček pri prodaji je bil dosežen v znesku 21.877.846,00 SIT.
- Del pritličja zgradbe Gostol je bil prodan sedanjim najemnikom po ocenjeni vrednosti v znesku 21.877.846,00 SIT; dobiček pri prodaji je bil dosežen v enakem znesku ob hkratnem zmanjšanju posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala.
Razčlembe in dodatna pojasnila:
Na dan 31.12.2005 izkazuje RŽS po skupni sedanji vrednosti med gradbenimi objekti še:
| · Stanovanja stara (45) | 0,00 SIT |
| · Lokali stari (1) | 0,00 SIT |
| · Zgradba Gostol | 72.571.462,67 SIT |
| · Počitniški dom v Ankaranu | 277.593.623,32 SIT |
| Skupaj: | 350.165.085,99 SIT |
| | |
Rudnik oddaja v najem 45 stanovanj za neprofitno najemnino. Stanovanja so izkazana po vrednosti iz stanovanjskega zakona (117. in 119. člen ) in so v celoti amortizirana.
Na podlagi sklenjenih pogodb oddaja v najem 1 lokal, počitniški dom v Ankaranu, in del objekta imenovan Gostol.
Del zgradb se nanaša tudi na nepremičnine trajno zunaj uporabe, to so kulturnozgodovinski objekti, izkazani po sedanji vrednosti v znesku 61.746.708,35 SIT:
- klasirnica 35.461.532,31 SIT
- rotacijska peč 26.285.176,04 SIT
Skupaj: 61.746.708,35 SIT
2. Proizvajalne naprave in stroji 60.798.877,43 SIT
3. Druge naprave in oprema 11.427.510,78 SIT
Skupaj oprema: 72.226.388,21 SIT
Vrednost opreme se je v letu 2005 povečala za 6.288.218,58 SIT nabavne vrednosti:
- nabava strojev in naprav 4.538.107,80 SIT
- nabava računalnikov 888.227,99 SIT
- nabava drobnega inventarja 827.902,80 SIT
- nabava ostale opreme 33.979,99 SIT
Vrednost opreme se je zmanjšala za 797.818,61 SIT sedanje vrednosti, nanaša se na odpise po inventuri.
V letu 2005 smo na javni dražbi prodali staro žago po ocenjeni vrednosti 1.559.000,00 SIT; dobiček pri prodaji je bil dosežen v enakem znesku.
Razčlembe in dodatna pojasnila:
Med proizvajalnimi napravami in stroji je tudi del opreme, ki se nanaša na opremo trajno zunaj uporabe.
Oprema trajno zunaj uporabe je izkazana v znesku 8.594.979,26 SIT sedanje vrednosti, nanaša se na opremo rotacijske peči, ki je opredeljena kot kulturnozgodovinski spomenik.
Uporabljene letne amortizacijske stopnje so :
- zgradbe od 1,3 % do 10,0 %
- pohištvo od 2,0 % do 12,5 %
- računalniška oprema od 20,0 % do 50,0 %
- motorna vozila od 14,3 % do 30,0 %
- ostala oprema od 4,0 % do 33,3 %
4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 193.563.586,84 SIT
a) Predujmi dani za opredmetena osnovna sredstva 1.725.930,36 SIT
b) Opredmetena osn.sred. v gradnji oziroma v izdelavi:
- rekonstrukcija gradbenih objektov za izvozni stroj 18.305.946,00 SIT
- obnova stavbe jaška Borba 98.334.195,93 SIT
nepremičnine skupaj: 116.640.141,93 SIT
Oprema v gradnji oz.izdelavi (črpališče j.Borba) 75.197.514,55 SIT
Osnovna sredstva, ki se pridobivajo skupaj: 193.563.586,84 SIT
Povzetek
Skupen znesek naložb v opredmetena dolgoročna in neopredmetena osnovna sredstva ( nabava opreme) je v letu 2005 znašal 30.238.579,23 SIT:
Prodano pa je bilo za 168.932.767,00 SIT opredmetenih osnovnih sredstev po prodajni vrednosti (nepremičnine v vrednosti 167.373.767,00 SIT, odpisana in rabljena oprema v vrednosti 1.559.000,00 SIT);
V skupnem je bil dosežen dobiček pri prodaji v znesku 121.919.231,28 SIT (nepremičnine 120.360.231,28 SIT, rabljena oprema 1.559.000,00 SIT);
Odtujitev opredmetenih osnovnih sredstev zaradi odpisa po inventuri je znašal 797.818,61 SIT.
III. Dolgoročne finančne naložbe 67.852.614,97 SIT
Dolgoročne finančne naložbe so izkazane kot dolgoročno dana posojila drugim:
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Dolg.posojila fiz.osebam za stanovanjske namene | 77.379.392,57 | 88.460.584,33 |
| Popravek vrednosti dolg.danih posojil fiz.osebam | -215.128,60 | -144.289,60 |
Kratkoročni del dolgoroč.posojil, ki zapade v plačilo v
letu 2006 | -9.311.649,00 | -10.781.515,46 |
| 6. Druge dolgoročne finančne terjatve | 67.852.614,97 | 77.534.779,27 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
Dolgoročna posojila fizičnim osebam, dana za stanovanjske namene so se v letu 2005 povečala le za obračunano valorizacijo v višini 165.657,00 SIT, zmanjšala pa so se za 11.246.848,76 SIT odplačanih posojil.
Dolgoročno dana posojila po vrstah:
- Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam so bila dana v letih od 1992 do leta 1997 za nakup stanovanj s 4% letno obrestno mero in odplačilno dobo 10 let.
Stanje neodplačane glavnice na dan 31.12.2005 teh posojil je 18.890,60 SIT, dokončno bodo odplačana v letu 2007. Obresti za leto 2005 so znašale 375,34 SIT in so izkazane med finančnimi prihodki.
Za neplačane in že zapadle obroke teh posojil je oblikovan popravek vrednosti po posameznih dolžnikih v znesku 18.890,60 SIT, to je 100 % glavnice.
- Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za novogradnje in adaptacije so bila dana v letih 1991 s 4 % obrestno mero in na odplačilno dobo 10 in 20 let.
Stanje neodplačane glavnice teh posojil je 217.496.20 SIT, dokončno bodo odplačana v letu 2011. Obresti za leto 2005 so znašale 13.990,10 SIT in so izkazane med finančnimi prihodki.
- Dolgoročno dana posojila fizičnim osebam za novogradnje in adaptacije so bila dana v letih od 1992 do leta 1996. Revalorizirajo se z rastjo točke po stanovanjskem zakonu. Dana so bila na odplačilno dobo 10 in 20 let.
Stanje neodplačane glavnice teh posojil na dan 31.12.2005 je 68.817.102,67 SIT, dokončno bodo odplačana v letu 2016.
Za neplačane in že zapadle obroke teh posojil je oblikovan popravek vrednosti po posameznih dolžnikih v znesku 52.551,00 SIT, to je 0,08% glavnice.
- Dolgoročno dana posojila za novogradnje in adaptacije so bila dana v letu 1997.
Posojila so bila dana na odplačilno dobo 20 let, revalorizirajo se s TOM in 3,94% letno obrestno mero.
Stanje neodplačane glavnice teh posojil na dan 31.12.2005 je 8.325.903,10 SIT, dokončno bodo posojila odplačana v letu 2017. Obresti za leto 2005 so znašale 338.662,00 SIT in so izkazane med finančnimi prihodki.
Za neplačane obroke teh posojil je oblikovan popravek vrednosti po posameznih dolžnikih v znesku 143.687,00 SIT, to je 1,72 % glavnice.
Popravki vrednosti v skupnem znesku 215.128,60 SIT za zgoraj navedena dolgoročna posojila so oblikovani po 62. členu Pravilnika o računovodenju v roku 6 mesecev od zapadlosti neplačanega obroka, dogoročne terjatve so obravnavane kot sporne, saj je za njihovo izterjavo sprožen postopek pri sodišču.
Vsa posojila so zavarovana pri zavarovalnici in z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah v korist RŽS do višine zneska posojila.
Posojila temeljijo na verodostojno sklenjenih pogodbah, zanje se vodijo analitične evidence in so vsklajene z glavno knjigo.
B. GIBLJIVA SREDSTVA 176.314.525,95 SIT
I. Zaloge 7.108.617,37 SIT
Struktura zalog:
| 2005 | 2004 | %05 | %04 |
| - Zaloge surovin in materiala | 6.599.240,59 | 7.770.608,15 | 93 | 81 |
| - Proizvodi | 7.219,37 | 1.268.646,09 | | 13 |
| - Blago | 502.157,41 | 524.153,15 | 7 | 6 |
| Skupaj zaloge: | 7.108.617,37 | 9.563.407,39 | 100 | 100 |
| - Predujmi za zaloge | | 1.413.516,70 | | |
| Skupaj: | 7.108.617,37 | 10.976.624,09 | | |
Razčlembe in dodatna pojasnila
- Zaloge surovin in materiala v znesku 6.599.240,59 SIT izkazujejo vrednost zalog vrtalnih diamantnih in vidia kron, drogovja, razstreliva in izvažalnih vrvi.
Za zmanjševanje zalog se uporablja metoda zaporednih cen oz. FIFO metoda. Pri popisu ni bilo presežkov oziroma primanjkljajev.
Družba je po presoji ugotovila, da ni potrebe po oslabitvi zalog.
- Predujmi za zaloge
V letu 2004 je družba dala predujem v znesku 674.652,00 SIT podjetju Trab d.o.o. Preserje za celice akumulatorja. Dobava ni bila izvršena, oblikovali smo 100 % popravek vrednosti in sprožili tožbo pri sodišču.
- Zaloge proizvodov v znesku 7.219,37 SIT predstavljajo zaloge živega srebra in se nanašajo na ustavljeno proizvodnjo. Na zalogi imamo 8,24 kg živega srebra.
Stanje zalog 01.01.2005 1.448,16 kg 1.268.646,09 SIT
Prodaja v letu 2005 - 1.439,92 kg - 1.261.426,72 SIT
Stanje zalog 31.12.2005 8,24 kg 7.219,37 SIT
Živo srebro je ovrednoteno po 4,32 USD za kg , po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12.2005 (202,4297 SIT za USD) to je 876,13 SIT za kg.
V letu 2005 smo prodali 1.439,92 kg rafiniranega živega srebra na domačem trgu, po povprečni prodajni ceni 2.544,00 SIT.
- Zaloge trgovskega blaga v znesku 502.157,41 SIT predstavljajo zaloge knjig, turističnih prospektov in spominkov male trgovinice v muzejskem objektu Antonijev rov.
Za zmanjševanje zalog se uporablja FIFO metoda.
II. Poslovne terjatve 62.887.856,88 SIT
a) Dolgoročne poslovne terjatve 32.726.077,37 SIT
V bilanci stanja so dolgoročne poslovne terjatve izkazane kot dolgoročni blagovni krediti dani v državi, v višini 32.726.077,37 SIT in predstavljajo dolgoročne terjatve do kupcev stanovanj po stanovanjskem zakonu, z odplačilno dobo 10 oziroma 20 let, ter dolgoročne terjatve do kupcev stanovanj, prodanih na licitaciji.
Zanje se vodijo analitične evidence in so vsklajene z glavno knjigo.
Razčlenjene so na:
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Dolg.blagovni kredit za nakup stanovanjske hiše | 0,00 | 257.717,30 |
- Dolgoročni blag.krediti do kupcev stanovanj po
stanovanjskem zakonu | 52.358.600,67 | 95.061.719,20 |
| Popravek vrednosti dolgoroč. blag.kreditov do kupcev | -658.819,30 | -1.212.364,39 |
| Skupaj dolg.blag.krediti do kupcev stanovanj: | 51.699.781,37 | 93.849.354,81 |
- Dolgoročni blag.krediti do kupcev stanovanj, prodanih
na licitaciji | 1.391.204,20 | 1.485.692,47 |
- Dolgoročni blag.krediti do kupcev stanovanj, prodanih
na licitaciji (3% realne obresti) | 133.870,30 | 356.129,90 |
- Popravek vrednosti dolg.blag.kreditov iz naslova
odstopa kupnin za stanovanja, oblikovan za plačila :
- Odškodninskemu skladu (10%)
- Stanovanjskemu skladu (20%) | -15.686.324,72 | -28.558.293,08 |
| Kratkoročni del dolgoročnih blagovnih kreditov, ki zapade v plačilo v letu 2006 | -5.606.870,30 | -11.907.000,00 |
| - Rezervni stanovanjski sklad | 1.404.997,16 | 810.707,00 |
| Zmanjšanje RS v letu 2006 | -610.580,64 | |
| a) Dolgoročne poslovne terjatve | 32.726.077,37 | 56.294.308,40 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
- Dolgoročni blagovni kredit pod prvo alinejo se mesečno revalorizira z rastjo cen na drobno, dokončno je bil odplačan v decembru leta 2005.
- Dolgoročni blagovni krediti pod drugo alinejo se mesečno revalorizirajo z rastjo točke po stanovanjskem zakonu, dokončno bodo odplačani v letu 2016. Glede na sklep Vlade RS z dne 22.9.2005 smo organizirali prodajo terjatev iz naslova danih dolgoročnih blagovnih kreditov do kupcev stanovanj po stanovanjskem zakonu. V predčasno odplačilo smo pozvali 138 kupcev, zanj pa se je odločilo le 55 kupcev.
Dolg za teh 55 kupcev je znašal 30.246.278,10 SIT
Popust po stanov.zakonu je znašal - 9.825.722,76 SIT
30% prejete kupnine nakazane stanov.in odškod.skladu - 6.126.166,60 SIT
Neto kupnina 14.294.388,74 SIT
- Dolgoročni blagovni krediti pod tretjo alinejo se mesečno revalorizirajo z rastjo cen na drobno, dokončno bodo odplačani v letu 2020.
- Dolgoročni blagovni krediti pod četrto alinejo se mesečno revalorizirajo z rastjo cen na drobno in obrestujejo po 3% realni obrestni meri, dokončno bodo odplačani v letu 2006. Obresti za leto 2005 so znašale 7.651,00 SIT in so izkazane med finančnimi prihodki.
Dolgoročni blagovni krediti so zavarovani z vknjižbo zastavne pravice v korist prodajalca na stanovanju, ki je predmet pogodbe, za del kupnine, ki ni plačan v roku.
Za neplačane dolgoročne blagovne kredite do kupcev stanovanj je oblikovan popravek vrednosti po 75.členu Pravilnika o računovodenju v roku 6 mesecev od zapadlosti posameznega obroka po posameznih dolžnikih v znesku 658.819,30 SIT to je 1,26 % glavnice, obravnavamo jih kot sporne terjatve, njihova izterjava poteka preko sodišča.
Dolgoročne poslovne terjatve iz naslova blagovnih kreditov do kupcev stanovanj, so se v letu 2005 zmanjšale za obračunano negativno valorizacijo v višini 57.737,60 SIT, popravek vrednosti iz istega naslova pa se je povečal za 23.386,00 SIT neplačanih obrokov v letu 2005.
Zmanjšale pa so se še za 29.770.946,65 SIT in sicer:
| Opis | 2005 | 2004 |
| Odplačani krediti v tekočem letu | 33.394.123,34 | 17.620.871,13 |
| Priznani popusti po stan.zakonu za predč. odplačilo | 9.825.722,76 | 887.812,90 |
| Nakazila odškodninskemu skladu | -4.279.826,36 | -1.495.207,00 |
| Nakazila stanovanjskemu skladu | -8.592.142,00 | -3.261.350,20 |
| Izterjani popravki vrednosti do kupcev stanovanj | -576.931,09 | -805.384,63 |
| Skupaj: | 29.770.946,65 | 12.946.742,20 |
Vsa posojila temeljijo na verodostojno sklenjenih pogodbah.
- Rezervni stanovanjski sklad
Stanje 01.01.2005 810.707,00 SIT
Vplačano v letu 2005 + 1.186.779,58 SIT
Porabljeno v letu 2005 - 592.489,42 SIT
Stanje na dan 31.12.2005 1.404.997,16 SIT
Sredstva rezervnega sklada so vodena na TR pri upravljalcih:
SGI d.o.o. Idrija 1.166.753,00 SIT
Upravljanje Kristjan Božič s.p. Idrija 210.080,16 SIT
Komunala d.o.o. Idrija 28.164,00 SIT
Skupaj sredstva rezervnega sklada 1.404.997,16 SIT
b) Kratkoročne poslovne terjatve 30.161.779,51 SIT
V bilanci stanja so izkazane in razčlenjene na:
| Opis | 2005 | 2004 |
| 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 21.293.116,94 | 12.109.940,00 |
| - Kratkoročne terjatve do kupcev v državi | 15.382.035,10 | 688.321,60 |
| PV krat.terjatev do kupcev zaradi oslabitve | -306.369,10 | -485.381,60 |
| Skupaj krat.terjatve do kupcev v državi: | 15.075.666,00 | 202.940,00 |
| | |
| - Kratkoročni del dolg.terjatev | 6.217.450,94 | 11.907.000,00 |
| | |
| 4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 8.868.662,57 | 13.136.210,67 |
| - Drugi kratkoročno dani predujmi | 75.528,60 | 0,00 |
| | |
| - Kratkoročne terjatve za obresti | 175.680,64 | 182.885,30 |
| PV krat.terjat.povez.s fin.prih.zaradi oslabitve | -19.439,40 | -19.439,40 |
| Skupaj kratkoročne terjatve za obresti: | 156.241,24 | 163.445,90 |
| | |
| - Terjatve za vstopni DDV | 60.103,06 | 99.100,96 |
| - Kratkoročne terjatve do države in dr.inštitucij | 1.470.268,40 | 724.378,40 |
| | |
| - Ostale kratkoročne terjatve | 11.857.470,63 | 17.690.362,51 |
| PV drugih krat.terjatev zaradi oslabitve | -4.750.949,36 | -5.541.077,10 |
| Skupaj ostale kratkoročne terjatve: | 7.106.521,27 | 12.149.285,41 |
| | |
| b) Kratkoročne poslovne terjatve | 30.161.779,51 | 25.246.150,67 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
Za kratkoročne terjatve se vodijo analitične evidence in so vsklajene z glavno knjigo.
Vse kratkoročne terjatve smo vsklajevali tudi z IOP (izpiski odprtih postavk), po stanju na dan 31.10.2005 in 31.12.2005.
1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 21.293.116,94 SIT
Neplačane terjatve do kupcev v državi v višini 15.382.035,10 SIT:
- 92,87 % terjatev je bilo plačanih do sredine marca 2006;
- 7,13 % terjatev še ni plačanih in jim je rok zapadlosti že potekel.
Za neplačane in že zapadle terjatve smo oblikovali popravke vrednosti v višini 306.369,10 SIT, to je 1,99 % glavnice. Popravki so oblikovani po 75.členu Pravilnika o računovodenju in sicer v roku 6 mesecev po zapadlosti terjatve. Popravki so oblikovani individualno po posameznih terjatvah. Obravnava se jih kot sporne in so za njihovo izterjavo sporoženi postopki pri sodišču.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami je izkazan tudi kratkoročni del dolgoročnih terjatev, ki zapade v plačilo v letu 2006 v znesku 6.217.450,94 SIT (to so odplačila 5.606.870,30 SIT dolgoročnih blagovnih kreditov kupcev stanovanj po stanovanjskem zakonu in 610.580,64 SIT rezervnega sklada kupcev stanovanj v letu 2006).
4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 8.868.662,57 SIT
- Drugi kratkoročni predujmi 75.528,60 SIT
Predujem, dan družbi Ceflex Celje v znesku 53.718,60 SIT (17/8 2005 za nabavo gumijastih kroglic) in Založbi Primath v znesku 21.810,00 SIT (24/6 2005 za nabavo strok.literature) – dobave v letu 2006.
- Kratkoročne terjatve za obresti 156.241,24 SIT
Izkazane so v znesku 175.680,64 SIT, popravek terjatve pa v znesku 19.439,40 SIT, to je 11,07 % glavnice. Popravek terjatve se nanaša na Tatjano Hladnik s.p., in je sporna, za izterjavo je sprožen postopek pri sodišču. Ostale obresti so bile poravnane v januarju 2006.
- Terjatve za vstopni DDV 60.103,06 SIT
Znesek se nanaša na vstopni DDV v mesecu decembru in se je poračunal v mesecu januarju 2006.
- Kratkoročne terjatve do države in drugih inštitucij 1.470.268,40 SIT:
boleznina v breme zavoda 202.407,50 SIT plačana do marca 2006
invalidnina v breme zavoda 1.264.476,90 SIT plačana do marca 2006
Ministrstvo za finance 3.384,00 SIT znesek vrnjen 11/1 2006
- Ostale kratkoročne terjatve 7.106.521,27 SIT:
Terjatve do delavcev – prostov.zdrav.zavarov.za 2006 440.312,60 SIT
(poravnano v letu 2006)
Terjatve za najemnine stanovanj in poslovnih prostorov 11.417.158,03 SIT
oblikovan pop.vredn.iz naslova neplač.najemnin - 4.750.949,36 SIT
terjatve za najemnine stanovanj in posl.prostorov skupaj: 6.666.208,67 SIT
Terjatve v znesku 11.417.158,03 SIT se delijo na terjatve iz naslova poslovnih prostorov v znesku 4.845.255,41 SIT in terjatve iz naslova neprofitnih najemnin v znesku 6.571.902,62 SIT.
Do sredine meseca marca je bilo plačanih 2.317.650,55 SIT to je 20,30 % iz naslova najemnin poslovnih prostorov, 79,70 % terjatev je zapadlih in neplačanih: (2.527.604,86 SIT oz. 22,14 % iz naslova poslovnih prostorov, 6.571.902,62 SIT oz. 57,56 % iz naslova neprofitnih najemnin). Popravki v znesku 4.750.949.36 SIT predstavljajo 41,61 % glavnice.
Nanašajo se na naslednje stranke:
SGI d.o.o. Idrija - najemnina neprofit.stanovanj 2.475.149,00 SIT
Avtodom GVS d.o.o., Idrija - najemn.posl.prost. 1.994.896,51 SIT
Hladnik Tatjana s.p., Idrija » 280.903,85 SIT
Skupaj popravki: 4.750.949,36 SIT
Popravki so oblikovani individualno po posameznih terjatvah in sicer v roku 6 mesecev po zapadlosti. Terjatve se obravnava kot sporne in dvomljive.
Znesek 2.475.149,00 SIT iz naslova neprofitne najemnine stanovanj nam dolguje SGI d.o.o. Idrija, upravljalec naših stanovanj. Za izterjavo tega zneska mora po pogodbi poskrbeti upravljalec. Glede na strukturo teh dolžnikov je realnost izterjave dvomljiva. Po podatkih upravljalca je podan predlog za izvršbo v znesku 1.554.583,00 SIT neplačanih najemnin stanovanj.
V letu 2006 poteka z najemnikom poslovnega prostora Avtodom d.o.o. dogovor o nakupu poslovnega prostora. Ob morebitni sklenitvi pogodbe bo prišlo tudi do poravnave zaostalih terjatev. Za bivšo najemnico poslovnih prostorov Hladnik Tatjano s.p. Idrija pa bomo v letu 2006 ustavili postopek za izterjavo vseh terjatev pri sodišču, ker zaradi prezadolženosti in slabega socialnega statusa imenovane, ni možno pričakovati uspešne izterjave.
III. Kratkoročne finančne naložbe 9.311.649,00 SIT
Znesek se v celoti nanaša na kratkoročni del dolgoročnih posojil za stanovanjske namene, ki zapadejo v plačilo v letu 2006.
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Kratk.del dolg.posojil za stan.namene | 9.311.649,00 | 10.781.545,46 |
| 4.Kratkoročne finan. naložbe do drugih | 9.311.649,00 | 10.781.545,46 |
IV. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 97.006.402,70 SIT
To so denarna sredstva v blagajni in na banki.
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Tolarska sredstva v blagajni | 18.060,00 | 25.706,00 |
| 1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki | 18.060,00 | 25.706,00 |
| - Tolarska sredstva na računih | 13.338.342,70 | 10.348.479,53 |
| - Tolarski depoziti na odpoklic | 83.650.000,00 | 73.030.000,00 |
| 2. Denarna sredstva v banki | 96.988.342,70 | 83.378.479,53 |
| Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina | 97.006.402,70 | 83.404.185,53 |
V upravni stavbi vodi družba glavno blagajno, v Enoti Antonijev rov pa pomožno blagajno.
Za tolarska sredstva na računu smo prejeli v 5.398,43 SIT obresti.
Presežek denarnih sredstev, ki se je občasno pojavljal zaradi prodaj nepremičnin, smo vezali kot tolarski depozit na odpoklic. Iz tega naslova smo od banke prejeli 395.020,28 SIT obresti.
C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 139.840,00 SIT
Razmejene so na:
| Opis | 2005 | 2004 |
| 1. Kratkoročno odloženi stroški in odhodki | 139.840,00 | 126.126,76 |
| Aktivne časovne razmejitve | 139.840,00 | 126.126,76 |
Kratkoročno odloženi stroški in odhodki se nanašajo na vnaprej plačane račune za leto 2006 iz naslova strokovne literature.
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.225.048.818,54 SIT
A. KAPITAL 1.056.909.178,77 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Kapital | 1.056.909.178,77 | 856.135.004,74 |
Znesek kapitala se je v letu 2005 primerjalno na leto 2004 povečal za 200.774.174,03 SIT.
I. Vpoklicani kapital 964.591.133,50 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Osnovni kapital | 964.591.133,50 | 964.591.133,50 |
Po stanju 31.12.2005 izkazuje družba 964.591.133,50 SIT osnovnega kapitala vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dne 29.9.1995.
IV. Preneseni čisti poslovni izid (108.456.128,76) SIT
To je prenesena čista nekrita izguba: leto 2002 48.231.232,18 SIT
leto 2003 43.383.100,51 SIT
leto 2004 16.841.796,07 SIT.
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta (94.262.888,64) SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Čista izguba poslovnega leta | (94.262.888,64) | (16.841.796,07) |
Čista izguba poslovnega leta je v bilanci stanja izkazana v znesku 94.262.888,64 SIT in bo ostala nepokrita.
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 295.037.062,67 SIT
2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala:
Posebni prevrednotovalni popravki kapitala v zvezi z zemljišči 229.176.714,06 SIT se nanašajo na: (zemljišče stavbe imenovane Gostol 6.711.114,06 SIT, zemljišče stavbe počitniškega doma v Ankaran 222.465.600,00 SIT).
Posebni prevrednotovalni popravki kapitala v zvezi z zgradbami izkazujejo – zgradbo imenovano Gostol v znesku 65.860.348,61 SIT.
Normal;heading 5;heading 6;footer;Body Text;List Bullet 4;B. REZERVACIJE 87.206.576,05 SIT
V bilanci stanja so izkazane dolgoročne rezervacije iz prejetih dotacij iz proračuna,
razčlenjene so za naslednje namene:
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Projekt obnove stavbe jaška Borba | 85.355.000,00 | 85.355.000,00 |
| - Projekt stalna razstava | 1.851.576,05 | 2.181.577,45 |
| 3. Druge rezervacije-prejete dotacije iz pror.
| 87.206.576,05 | 87.536.577,45 |
- Projekt obnova stavbe jaška Borba
Za projekt obnove stavbe jaška Borba smo po pogodbah o sofinanciranju spomeniško-varstvenega projekta od Ministrstva za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, prejeli naslednja sredstva:
1. Pogodba št. 3512-GO/01-5672/299 z dne 02.11.2001 5.355.000,00 SIT
(sredstva nakazana dne 30.1.2002 in 6.2.2002).
2. Pogodba št. 3512-GO/02-5672/109 z dne 11.07.2002 40.000.000,00 SIT
(sredstva nakazana 9.12.2002).
3. Pogodba št. 3512-GO/03-5672/135 z dne 11.06.2003 40.000.000,00 SIT
(sredstva nakazana 3.11.2003 in 29.12.2003).
Za navedena namensko prejeta sredstva spomeniško-varstvenega projekta je družba oblikovala dolgoročne rezervacije, namenjene za pokrivanje stroškov amortizacije.
Sredstva je Ministrstvo za kulturo nakazalo po predložitvi računov s strani RŽS.
Družba še ni izkazala zmanjšanj dolgoročnih rezervacij, zmanjševati se bodo pričela skladno z obračunano amortizacijo.
- Projekt stalna razstava
Po pogodbi o izvedbi projekta v skladu z republiškim programom kulture za leto 2001, št.pog. 3512-01-7107/071 z dne 08.08.2001 sklenjeno med Ministrstvom za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana in Rudnikom živega srebra Idrija v zapiranju za projekt „Pridobivanje lastnosti in uporabnosti živega srebra (stalna razstava)“ je RŽS prejel nepovratna sredstva v višini 3.000.000,00 SIT (nakazana 4.10.2001 in 18.1.2002). Za navedena namensko prejeta sredstva je družba oblikovala dolgoročne rezervacije. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.
Za potrebe stalne razstave je družba kupila vitrine (Dobavitelj Expo.art Ljubljana, faktura št. 92/497/02 in 92/847/02 v znesku 4.890.004,13 SIT).
Sredstva je Ministrstvo za kulturo nakazalo po predložitvi računov s strani RŽS.
Dolgoročne rezervacije se črpajo v višini 61,35 % za delno kritje stroškov amortizacije. Iz tega naslova so se dolgoročne rezervacije v letu 2005 zmanjšale za 330.001,40 SIT.
C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 80.226.444,32 SIT
Finančne in poslovne obveznosti so v bilanci stanja razčlenjene na:
| Opis | 2005 | 2004 |
| 3. Kratkoročne posl.obvezn.na podl.predujmov | 7.696.948,50 | |
| - Kratk.prejete varščine | 7.696.948,50 | |
| | |
| 4. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev | 42.743.012,20 | 35.554.724,57 |
| - Kratk.obvezn.do dobaviteljev v državi | 42.734.915,02 | 35.547.674,87 |
| - Kratk.obvezn.do dobaviteljev v tujini | 8.097,18 | 7.049,70 |
| | |
| 8. Kratk. finanč. in posl. obvezn.do drugih | 29.786.483,62 | 42.809.156,25 |
| - Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 20.340.570,84 | 23.656.300,60 |
| Obvezn. za čiste plače in nadomest.plač | 11.192.038,20 | 12.422.709,30 |
| Obvezn. za prispevke iz kosm.plač in nadom. | 4.612.790,50 | 5.208.583,40 |
| Obvezn. za davke iz kosm.plač in nadom. | 2.880.242,80 | 3.314.198,70 |
| Obvezn. za druge prejemke iz del.razmerja | 1.655.499,34 | 2.710.809,20 |
| | |
| - Obveznost do države in državnih inštitucij | 5.976.258,30 | 7.393.815,21 |
| Obveznost za obračunani DDV | | 413.318,81 |
| Obveznost za prispevke izplačevalca | 4.979.401,40 | 5.683.475,90 |
| Obveznost za davek od izplačanih plač | 852.657,60 | 1.166.697,60 |
| Druge kratk.obvezn.do države in drž.inštit. | 144.199,30 | 130.322,90 |
| | |
| - Druge kratkoročne obveznosti | 3.469.654,48 | 11.759.040,44 |
| Kratkoročne obveznosti za obresti | 332.654,16 | 0,00 |
| Obveznosti na podlagi odtegnitev od plač | 2.607.993,10 | 2.961.085,00 |
| Ostale kratkoročne obveznosti | 529.007,22 | 8.797.955,44 |
| | |
| Finančne in poslovne obveznosti | 80.226.444,32 | 78.363.880,82 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 7.696.948,50 SIT
V mesecu decembru smo za izvedbo javne dražbe prejeli naslednje varščine:
- Avtodom GVS Idrija – varščina prejeta za nakup poslovnega prostora 300.000,00 SIT
- Kacin Nadja, Idrija – prejeta kupnina za nakup stanovanja prodanega v januarju 2006 v znesku 6.812.476,70 SIT
- Zupan Simona, Ljubljana – prejeta varščina za nakup stanovanja 584.471,80 SIT – varščina ji je bila vrnjena 31/1 2006 , ker ni prišlo do sklenitve pogodbe.
4. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 42.743.012,20 SIT:
- Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 24.979.443,60 SIT
- Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za os.sredstva 17.755.471,42 SIT
- Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini 8.097,18 SIT
Kratkoročne obveznosti do tujine so preračunane na dan 31.12.2005 po sr.tečaju USD Banke Slovenije (40 USD x 202,4297 SIT).
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so tekočega značaja in bodo poravnane v roku zapadlosti, to je v začetku leta 2006.
8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 29.786.483,62 SIT:
- Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 20.340.570,84 SIT
Obveznosti do zaposlencev v višini 20.340.570,84 SIT se nanašajo na obračun plač delavcev za mesec december 2005, ter druge obveznosti do zaposlenih iz naslova (prevoza na delo, prehrane, potnih stroškov, odpravnin itd.), izplačanih v januarju 2006.
- Obveznosti do države in državnih inštitucij 5.976.258,30 SIT
Obveznosti do države in državnih inštitucij so obveznosti za prispevke in davke izplačevalca, poravnane so bile v januarju 2006.
- Druge kratkoročne obveznosti 3.469.654,48 SIT
Kratkoročne obveznosti za obresti 332.654,16 SIT
Obveznosti na podlagi odtegnitev iz plač 2.607.993,10 SIT
Ostale kratkoročne obveznosti 529.007,22 SIT
Ostale kratkoročne obveznosti v znesku 529.007,22 SIT se nanašajo na: izplačila za osebno in pogodbeno delo v znesku 128.138,00 SIT, na izplačilo sejnin v znesku 158.689,00 SIT in na ostala kratkoročna izplačila v znesku 242.180,22 SIT. Vse obveznosti so bile poravnane v januarju 2006.
Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 706.619,40 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| 1. V naprej vračunani stroški oz. odhodki | 706.619,40 | 1.576.629,00 |
V naprej vračunani stroški oz.odhodki se v celoti nanašajo na stroške stavbnega zemljišča za december 2005 plačanega v januarju 2006.
ZUNAJBILANČNA EVIDENCA 0,00 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Zemljišče (1920m2) | | 4.888.585,24 |
| - Zgradbe | | 75.288.592,03 |
| Skupaj: | | 80.177.177,27 |
V letu 1996 je družba brezplačno pridobila vrnjeno zemljišče in gradbene objekte od družbe Gostol Nova Gorica. Nepremičnine je vknjižila v svoje evidence na podlagi ocenjene vrednosti, zmanjšane za vrednost lastnega investicijskega vzdrževanja. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je bilo razvidno, da je na zemljišču vknjižena zastavna pravica v korist Ljubljanske banke, Komercialne banke Nova Gorica d.d., ki presega vrednost vrnjenega zemljišča in zgradb, zato je družba oblikovala popravek vrednosti v taki višini, da je vrednost vknjiženih nepremičnin enaka 0,00 SIT.
Nova KBM d.d. področje Nova Gorica je družbo v letu 1995 obvestila, da so terjatve banke do Gostola d.o.o. v stečaju, ki so zavarovane z zastavno pravico na prej omenjenih nepremičninah, prenesene na Agencijo RS za sanacijo bank in hranilnic Ljubljana. Družba je z vlogo od Agencije RS že v letu 1995 zatevala izbrisno dovoljenje, vendar ga ni dobila.
Po določilih Zakona o lastninjenju je prevzela poslovanje Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic - Slovenska razvojna družba d.d. Ljubljana.
V letu 2005 smo prejeli od Slovenske razvojne družbe d.d. v likvidaciji dovoljenje za izbris zastavnih pravic (Dn.št. 696/2003 z dne 09.06.2003) s čimer smo navedene nepremičnine po ocenjeni vrednosti zopet evidentirali v poslovnih knjigah.
POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31.12.2005
Izkaz poslovnega izida za leto 2005 je sestavljen po različici I.
1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 50.897.868,26 SIT
Razčlenjujejo se na:
| Opis | 2005 | 2004 |
| a) Prihodki od prod.proizv.in stor.na dom.trgu | 49.010.163,72 | 51.736.186,84 |
| b) Prihodki od prod.proizv.in stor.na tujem trgu | 33.179,72 | 10.992.382,94 |
| c) Prihodki od prod.trg.blaga in mat.na dom.trgu | 1.854.524,82 | 1.792.751,91 |
| 1. Čisti prihodki od prodaje | 50.897.868,26 | 64.521.321,69 |
a) Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 49.010.163,72 SIT
- prodaja proizvodov (rafinirano živo srebro) 3.482.031,72 SIT
- prodaja storitev 45.528.132,00 SIT
V storitvah imajo največji delež (78,69 %) najemnine za stanovanja in poslovne prostore v znesku 35.825.453,00 SIT in vstopnina za obisk turističnega dela rudnika (20,53 %) to je 9.345.345,66 SIT. Ostale storitve (0,78 %) to je 357.333,33 SIT so priložnostnega značaja.
b) Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 33.179,72 SIT
- Prihodki od prodaje storitev – vstopnina AR 33.179,72 SIT
c) Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
1.854.524,82 SIT
S prodajo blaga v mali trgovinici v turističnem delu rudnika smo dosegli 1.342.468,15 SIT prihodkov, s prodajo odpadkov (staro železo) pa 512.056,67 SIT prihodkov.
Podrobnejši seznam prihodkov je razviden iz obrazca poslovnega izida.
2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE
PROIZVODNJE (1.261.426,72) SIT
Vrednost 1.261.426,72 SIT predstavlja zmanjšanje zalog živega srebra med stanjem na začetku in na koncu poslovnega leta.
| Opis | 2005 | 2004 |
| Sprememba vredn.zalog proizvodov | (1.261.426,72) | (4.093.221,47) |
4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI S PREVREDNOTOVALNIMI
POSLOVNIMI PRIHODKI 624.833.970,03 SIT
Razčlenjujejo se na naslednje postavke:
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Prihodki od porabe in odprave dolgoroč.rezervacij | 330.001,40 | 330.001,40 |
| - Finansiranje operativ.plana | 500.000.000,00 | 703.109.000,00 |
| - Dotacije za raziskave-Ministr.za šolstvo in šport | | 911.336,25 |
| | |
| - Prevrednotovalni poslovni prihodki | 124.503.968,63 | 34.374.083,25 |
| Dobiček od prodaje osnovnih sredstev | 121.919.231,28 | 32.850.041,75 |
| Izterjane odpisane terjatve | 2.584.737,35 | 1.524.041,50 |
| Drugi posl.prihodki s prevredn.posl.prihodki | 624.833.970,03 | 738.724.420,90 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
- Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij iz naslova dotacij za pridobitev osnovnih sredstev v znesku 330.001,40 SIT so obračunana amortizacija pokrita iz dolgoročnih rezervacij.
- Finansiranje operativnega plana za leto 2005 je bilo v višini 500.000.000,00 SIT. Za vrednost opravljenih del za projekt zapiranja, družba sestavlja mesečna poročila o opravljenem delu, le-tega predlaga Ministrstvu za gospodarstvo. Ministrstvo na podlagi poročila poravna stroške.
- Prevrednotovalni poslovni prihodki 124.503.968,63 SIT:
Dobiček od prodaje osnovnih sredstev v znesku 121.919.231,88 SIT se nanaša na prodajo nepremičnin na javni dražbi v znesku 120.360.231,28 SIT in na prodajo stare opreme v znesku 1.559.000,00 SIT.
Izterjane odpisane terjatve 2.584.737,35 SIT
Iz naslova izterjanih odplačil dolgoročnih blagovnih kreditov je 576.931,09 SIT, iz naslova izterjanih najemnin poslovnih prostorov 1.876.187,76 SIT, iz naslova drugih terjatev pa 131.618,50 SIT.
5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 300.302.593,07 SIT
Razčlenjeni so na naslednje postavke:
| Opis | 2005 | 2004 |
| a) Nabavna vrednost prod.blaga in materiala | 52.995,74 | 175.302,73 |
| b) Stroški materiala | 155.747.724,25 | 181.336.749,30 |
| c) Stroški storitev | 144.501.873,08 | 139.090.229,89 |
| Stroški blaga, materiala in storitev | 300.302.593,07 | 320.602.281,92 |
Razčlembe in dodatna pojasnila
Podrobnejši pregled stroškov materiala in storitev je razviden iz obrazca izkaza poslovnega izida.
b) Stroški materiala
Med izkazanimi stroški imajo pomembnejši delež predvsem stroški materiala, energije in nadomestnih delov za osnovna sredstva, saj predstavljajo 50,64 %.
c) Stroški storitev
Od stroškov storitev imajo večji delež stroški vzdrževanja 4 %, stroški transportnih storitev 10,69%, stroški intelektualnih in osebnih storitev 3,63 % in stroški drugih storitev 23,65 %.
Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovih sredstev v višini 11.997.214,08 SIT predstavljajo stroške tekočega vzdrževanja.
Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v skladu z Uredbo Vlade RS in znašajo 2.332.095,85 SIT.
Stroški intelektualnih in osebnih storitev so stroški: zdravstvenih storitev; stroški izdelav načrtov, cenitev, analiz; osebnih storitev; storitev študentskega servisa itd. v znesku 10.905.598,47 SIT.
Stroški fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti v znesku 7.834.523,13 SIT so stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, stroški sejnin nadzornega sveta in osebno dopolnilno delo:
- Pogodbe o delu so bile izplačane v višini 5.778.741,70 SIT za naslednja dela (vodiči v Antonijevem rovu, tehnično vodenje ESO, načrtovanje in nadzor pri izvedbi kabel.priključka nove transformatorske postaje, servisiranje rač.programov plač, redni obdobni pregledi delavcev in jam.reševalcev ).
- Avtorske pogodbe so bili izplačane v višini 648.275,33 SIT za naslednje namene: izdelava študije o intenzivnosti premikov, izdelava spominkov, izdelava strok.poročila.
- Stroški sejnin nadzornega sveta so znašali 1.253.756,10 SIT.
- Stroški za osebno dopolnilno delo (domača obrt-izdelava spominkov Skok) 153.750,00 SIT.
Stroški drugih storitev znašajo 71.014.883,29 SIT. Nanašajo se na stroške komunalnih storitev, na stroške upravljanja, obratovanja stanovanj in na druge storitve, večji del to je 62.272.795,92 SIT pa na obnovo zračilnih prog na nivoju Antonijevega rova.
6. STROŠKI DELA 395.377.590,50 SIT
Razčlenjujejo se na naslednje postavke:
| Opis | 2005 | 2004 |
| a) Stroški plač | 272.634.012,30 | 278.306.394,50 |
| Plače zaposlenih | 222.704.964,30 | 231.180.604,60 |
| Nadomestila plač zaposlenih | 49.929.048,00 | 47.125.789,90 |
| | |
| b) Stroški socialnih zavarovanj | 65.466.686,80 | 67.371.235,40 |
| | |
| c) Drugi stroški dela | 57.276.891,40 | 60.039.476,21 |
| Stroški regresa za prehrano med delom | 16.305.193,50 | 17.894.780,81 |
| Regres za LD,odpravn.,jubil.nagr.,solid.p. | 19.409.622,30 | 20.186.953,50 |
| Prevoz na delo in iz dela | 6.434.503,60 | 7.261.966,50 |
| Davek od izplačanih plač | 15.127.572,00 | 14.695.775,40 |
| Stroški dela | 395.377.590,50 | 405.717.106,11 |
a) Stroški plač 272.634.012,30 SIT
Plače smo v letu 2005 izplačevali v skladu s Kolektivno pogodbo, Pravilnikom o plačah in v skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač. Povprečna plača znaša 310.750,91 SIT.
Skupni znesek prejemka, edinega člana Uprave (direktorja), znaša v letu 2005
11.812.139,00 SIT (bruto plača, regres, bonitete).
b) Stroški socialnih zavarovanj 65.466.686,80 SIT
To so delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev.
c) Drugi stroški dela 57.276.891,40 SIT
Podrobnejši opis nekaterih izplačil:
- Regres za prehrano med delom je bil izplačan v skladu z Uredbo Vlade RS v višini
16.305.193,50 SIT.
- Regres za letni dopust je bil izplačan 71 zaposlenim v višini 13.662.622,30 SIT to je
192.431,50 na zaposlenega, v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost 70%
povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji.
- Odpravnine ob upokojitvi so bile izplačane v višini 4.950.000,00 SIT.
- Jubilejne nagrade so bile izplačane v višini 605.000,00 SIT.
- Prevoz na delo in iz dela 6.434.503,60 SIT.
- Davek od izplačanih plač 15.127.572,00 SIT.
- Drugi prejemki zaposlencev 192.000,00 SIT (3.000,00 SIT na zaposlenega, izplačilo
je v skladu s 27.členoma Zakona o dohodnini).
Regres za prehrano, odpravnine, jubilejne nagrade in prevoz na delo so bili izplačani v skladu z Odredbo Vlade RS.
7. ODPISI VREDNOSTI 59.745.906,85 SIT
Razčlenjeni so na naslednje postavke:
| Opis | 2005 | 2004 |
| a) Amortizacija in prev.posl.odh.osn.sred. | 57.938.001,43 | 78.569.454,13 |
| Amortizacija neopredmetenih dolg.sred. | 175.584,19 | 190.733,72 |
| Amortizacija zgradb | 24.581.129,78 | 29.326.826,94 |
| Amortizacija opreme in nadomest.delov | 31.988.185,87 | 38.562.091,27 |
| Amortizacija drobnega inventarja | 395.282,98 | 362.013,19 |
| - Amortizacija skupaj | 57.140.182,82 | 68.441.665,12 |
- Prevredn.posl.odh.pri neopr.dolg.sr.
in opredm.osnovnih sredstvih | 797.818,61 | 10.127.789,01 |
| b) Prevredn.posl.odh.pri obrat.sredstvih | 1.807.905,42 | 497.262,11 |
| Odpisi vrednosti | 59.745.906,85 | 79.066.716,24 |
a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev 57.938.001,43 SIT:
- Amortizacija skupaj 57.140.182,82 SIT
- Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in
opredmetenih osnovnih sredstvih v znesku 797.818,61 SIT se nanašajo na odpis uničene opreme po inventuri.
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.807.905,42 SIT:
- v znesku 23.386,00 SIT se nanašajo na oblikovane popravke vrednosti neplačanih obrokov dolgoročno danih blagovnih kreditov kupcem stanovanj po stanovanjskem zakonu;
- v znesku 674.652.00 SIT na oblikovane popravke kratkoročno danih predujmov (Trab Preserje);
- v znesku 509.448,42 SIT na oblikovane popravke kratkoročnih terjatev iz neplačanih najemnin poslovnih prostorov; - v znesku 600.419,00 SIT na oblikovane popravke iz naslova neplačanih najemnin stanovanj.
8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 13.662.764,06 SIT
Razčlenjeni so na :
| Opis | 2005 | 2004 |
| - Dajatve, ki niso odvis.od str.dela in dr.str. | 3.481.108,46 | 4.109.583,61 |
| - Izdatki za varstvo okolja | 9.595.603,60 | 9.466.304,20 |
| - Drugi poslovni odhodki | 586.052,00 | 452.682,00 |
| Drugi poslovni odhodki | 13.662.764,06 | 14.028.569,81 |
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih stroškov 3.481.108,46 SIT:
- Izplačana je bila odpravnina trajno presežni delavki v višini 3.478.131,50 SIT po Pravilniku o plačah.
- Obračun davka na dodano vrednost, od blaga za neposlovne namene, je znašal 2.976,96 SIT.
Izdatki za varstvo okolja 9.595.603,60 SIT:
se nanašajo na: - prispevek za vodna povračila 833.810,00 SIT
- nadomestilo za stavbno zemljišče 8.479.433,00 SIT
- povračila za uporabo cest 150.423,00 SIT
- meritve onesnaženosti 131.937,60 SIT
Drugi poslovni odhodki 586.052,00 SIT:
se nanašajo na: - sodne in upravne takse 556.252,00 SIT
- ostale stroške 29.800,00 SIT
10. FINANČNI PRIHODKI IZ DOLGOROČNIH TERJATEV 385.219,40 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Dogov.reval.dolg.blag.kred.zaradi ohr.vredn. | 73.832,60 | 1.704.842,10 |
| Dogov.reval.dolg.posojil zaradi ohr.vredn. | 271.560,80 | 1.636.803,00 |
| Izterjani neplač.obroki dolg posojil | 39.826,00 | 3.850,00 |
| c) Drugi fin.prih.iz dolg.terjatev | 385.219,40 | 3.345.495,10 |
Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev se nanašajo na ohranitev vrednosti glavnice dolgoročnih blagovnih kreditov in dolgoročnih posojil (bivša revalorizacija).
11. FINANČNI PRIHODKI IZ KRATKOROČNIH
TERJATEV 1.596.297,12 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Prihodki od obresti | 1.596.254,30 | 2.064.259,48 |
| Pozitivne tečajne razlike | 42,82 | 155,05 |
| Drugi fin.prih.iz obresti in krat.terjatev | 1.596.297,12 | 2.064.414,53 |
Prihodki od obresti 1.596.254,30 SIT:
- Prihodki od zamudnih obresti v znesku 835.157,15 SIT se nanašajo na neplačane
obroke dolg.posojil in dolg blag.kreditov.
- Prihodki od obresti od dolgoročno danih posojil in dolgoročno danih blagovnih kreditov v znesku 360.678,44 SIT.
- Prihodki od obresti na TR 5.398,43 SIT.
- Prihodki od obresti od danih tolarskih depozitov na odpoklic 395.020,28 SIT.
Pozitivne tečajne razlike 42,82 SIT.
12. FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOLGOROČNIH IN
KRATKOROČNIH FINANČNIH NALOŽB 116.155,70 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| c) Drugi prevrednotov. finančni odhod. | 116.155,70 | 92.365,60 |
Drugi prevrednotovalni finančni odhodki se nanašajo na zapadle in neplačane obroke dolgoročno danih posojil.
13. FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ DRUGIH
OBVEZNOSTI 7.175.893,35 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Odhodki za obresti | 1.290.073,51 | 924.646,52 |
| Odhodki od prevr.dolgov zaradi ohr.vredn. | 239.998,44 | 87.353,32 |
| Drugi finančni odhodki | 5.645.821,40 | 883.814,90 |
| c) Drugi fin.odhodki za obresti in iz dr.obv. | 7.175.893,35 | 1.895.814,74 |
Odhodki za obresti 1.290.073,51 SIT:
- zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov 10.239,05 SIT
- zamudne obresti iz kupoprodajnih in finančnih razmerij 415.842,24 SIT
- obresti od prejetih kratkoročnih posojil 863.992,22 SIT
Za nemoteno poslovanje je družba najemala kratkoročna posojila, pri NKB Maribor – podružnica Idrija od 15.2. pa do 18.11.2005.
Odhodki od prevrednotenja dolgov zaradi ohranitve vrednosti 239.998,44 SIT:
Nanašajo se na ohranitev vrednosti (bivša negativna revalorizacija) dolgoročno danih blagovnih kreditov v znesku 147.304,00 SIT, dolgoročno danih posojil v znesku 90.170,00 SIT in negativnih tečajnih razlik v znesku 2.524,44 SIT.
Drugi finančni odhodki 5.645.821,40 SIT:
Popust pri predčasnem odplačilu dolgoročnih blagovnih kreditov po stanovanjskem zakonu je znašal 9.825.722,76 SIT, 5.645.821,40 SIT smo knjižili med druge finančne odhodke, 4.179.901,36 pa smo knjižili v breme rezerviranih sredstev odškodninskega in stanovanjskega sklada.
15. ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA – (99.928.975,44) SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Čisti poslovni izid iz rednega delovanja | (99.928.975,44) | (43.818.937,60) |
16. IZREDNI PRIHODKI 103.827.086,80 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Prejete odškodnine | 5.120.276,00 | 0,00 |
| Sanacija rudarske škode-proračunska sredstva | 97.611.000,00 | 75.000.000,00 |
| Druge neobičajne postavke | 1.095.810,80 | 369.328,50 |
| Izredni prihodki | 103.827.086,80 | 75.369.328,50 |
Prejete odškodnine – 5.120.276,00 SIT
Zavarovalnica Triglav nam je v letu 2005 povrnila za 4.570.276,00 SIT škodnih zahtevkov iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev in 550.000,00 SIT iz naslova delovne nesreče, ki je bila izplačana našemu delavcu Zorku Tušarju iz naslova zavarovanja odgovornosti.
Sanacija rudarske škode- prejeta proračunska sredstva 97.611.000,00 SIT:
Ministrstvo za gospodarstvo je sredstva za sanacijo rudarske škode nakazalo RŽS Idrija za leto 2005, po sklepu Vlade Republike Slovenije št. 36100-12-2005-3 z dne 22.9.2005. v znesku 27.611.000,00 SIT. Sredstva so bila nakazana 30.11.2005. Po dveh dodatkih k osnovni pogodbi pa je še dodatno izplačala 10.000.000,00 SIT dne 20.12.2005 in 22.12.2005 in 60.000.000,00 SIT dne 22.12.2005.
Druge neobičajne postavke 1.095.810,80 SIT:
Po izvršbi smo prejeli 420.328,16 SIT vračila sodnih stroškov iz naslova neplačanih terjatev, 653.340,24 SIT iz naslova najemnin poslovnih prostorov in 22.142,40 SIT vračila združenih sredstev (Banka Celje).
17. IZREDNI ODHODKI 98.161.000,00 SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Sanacija rudarske škode – dane odškodnine | 97.161.000,00 | 75.000.000,00 |
| Druge neobičajne postavke | 550.000.00 | 370.700.90 |
| Izredni odhodki skupaj: | 98.161.000,00 | 75.370.700,90 |
Rudarska škoda v znesku 97.161.000,00 SIT se je izplačala na podlagi rešenih zahtevkov.
Druge neobičajne postavke se nanašanjo, na odškodnino za Zorka Tušar, katero nam je povrnila Zavarovalnica Triglav.
18. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA (5.666.086,80) SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Poslovni izid zunaj rednega delovanja | (5.666.086,80) | (1.372,40) |
21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (94.262.888,64) SIT
| Opis | 2005 | 2004 |
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | (94.262.888,64) | (16.841.796,07 |
V izkazu poslovnega izida je družba izkazala čisto izgubo v višini 94.262.888,64 SIT.
Preglednica neopredmetenih dolgoročnih sredstev:
v 000 SIT
| | Dobro ime | Dolgoročno odloženi stroški poslovanja | Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | Dolgoročne premoženjske pravice | Druga neopredmetena dolgoročna sredstva | Kratkoročni predujmi | Neopredmetena dolgoročna sredstva v gradnji oziroma izdelavi | Skupaj |
| NABAVNA VREDNOST | | | | | | | | |
| Stanje 01/01-2005 | 0 | 0 | 0 | 13.104 | 0 | 0 | 0 | 13.104 |
| Pridobitve | | | | | | | | 0 |
| Odtujitve | | | | | | | | 0 |
| Prevrednotevanje | | | | | | | | 0 |
| Stanje 31/12-2005 | 0 | 0 | 0 | 13.104 | 0 | 0 | 0 | 13.104 |
| | | | | | | | | |
| POPRAVEK VREDNOSTI | | | | | | | | |
| Stanje 01/01-2005 | 0 | 0 | 0 | 12.625 | 0 | | | 12.625 |
| Pridobitve | | | | | | | | 0 |
| Odtujitve | | | | 0 | | | | 0 |
| Amortizacija | | | | 176 | | | | 176 |
| Prevrednotevanje | | | | | | | | 0 |
| Stanje 31/12-2005 | 0 | 0 | 0 | 12.801 | 0 | | | 12.801 |
| | | | | | | | | |
| Neodpisana vrednost 01/01-2005 | 0 | 0 | 0 | 479 | 0 | 0 | 0 | 479 |
| Neodpisana vrednost 31/12-2005 | 0 | 0 | 0 | 303 | 0 | 0 | 0 | 303 |
Preglednica opredmetenih osnovnih sredstev:
v 000 SIT
| | Zemljišča | Zgradbe | Oprema in nadomestni deli | Drobni inventar | Druga opredmetena osnovna sredstva | Kratkoročni
predujemi | Opredmetena osnovna sredstva v izdelavi | Skupaj: |
| NABAVNA VREDNOST | | | | | | | | |
| Stanje 01/01-2005 | 157.712 | 1.737.040 | 1.051.980 | 3.621 | 0 | | 167.887 | 3.118.240 |
| Pridobitve | | | 5.460 | 828 | | 4.226 | 30.239 | 40.753 |
| Odtujitve | | (369.297) | (116.088) | (161) | | (2.500) | (6.288) | (494.334) |
| Prevrednotenje | | 317.140 | | | | | | 317.140 |
| Stanje 31/12-2005 | 157.712 | 1.684.883 | 941.352 | 4.288 | 0 | 1.726 | 191.838 | 2.981.799 |
| | | | | | | | | |
| POPRAVEK VREDNOSTI | | | | | | | | |
| Stanje 01/01-2005 | | 1.403.879 | 954.262 | 2.220 | 0 | | | 2.360.361 |
| Pridobitve | | | | | | | | 0 |
| Odtujitve | | (300.858) | (115.298) | (153) | | | | (416.309) |
| Amortizacija | | 24.581 | 31.988 | 395 | | | | 56.964 |
| Prevrednotenje | | 344 | | | | | | 344 |
| Stanje 31/12-2005 | | 1.127.946 | 870.952 | 2.462 | 0 | | | 2.001.360 |
| | | | | | | | | |
| Neodpisana vrednost 01/01-2005 | 157.712 | 333.161 | 97.718 | 1.401 | 0 | 0 | 167.887 | 757.879 |
| Neodpisana vrednost 31/12-2005 | 157.712 | 556.937 | 70.400 | 1.826 | 0 | 1.726 | 191.838 | 980.439 |
D. DODATNI IZKAZI S POJASNILI
- IZKAZ FINANČNEGA IZIDA 65
- IZKAZ GIBANJA KAPITALA 66
- IZKAZ GIBANJA DOLGOROČNIH POSOJIL IN
DOLGOROČNIH BLAGOVNIH KREDITOV 68
- IZKAZ REZULTATOV POSLOVANJA PO DEJAVNOSTIH 69
- POJASNILA K DODATNIM IZKAZOM 70
- RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCION.SKUPINAH 73
- RAČUNOVODSKI KAZALNIKI 74
IZKAZ FINANČNEGA IZIDA od 01/01-2005 do 31/12-2005
v 000 SIT
| | | 2005 | 2004 |
| | A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | | |
| + | a) Pritoki pri poslovanju | 570.380 | 783.541 |
| | Poslovni prihodki | 550.972 | 770.247 |
| | Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje | 0 | 0 |
| | Začetne manj končne poslovne terjatve | 19.422 | 13.311 |
| | Začetne manj končne aktivne kratkoročne časovne razmejitve | (14) | (17) |
| - | b) Odtoki pri poslovanju | (704.787) | (742.648) |
| | Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij | (710.602) | (744.426) |
| | Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje | 0 | 0 |
| | Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | 0 | 0 |
| | Končne manj začetne zaloge | 3.869 | 14.007 |
| | Začetni manj končni poslovni dolgovi | 1.926 | (11.339) |
| | Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve | (20) | (890) |
| = | c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju | (134.407) | 40.893 |
| | B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | | |
| + | a) Pritoki pri naložbenju | 149.185 | 15.589 |
| | Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) | 1.915 | 3.565 |
| | Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje | 0 | 0 |
| Pobotano zmanjšanje neopredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala) | 0 | 741 |
| | Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala) | 136.234 | 11.283 |
| | Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) | 9.566 | |
| | Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) | 1.470 | 0 |
| - | b) Odtoki pri naložbenju | 0 | (1.079) |
| Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbe (razen za prevrednotenje) | 0 | |
| Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbe | 0 | 0 |
| | Pobotano pov. neopredmetenih dolgoročnih sredstev (razen za prevrednotenje) | 0 | (97) |
| | Pobotano pov. opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala) | 0 | 0 |
| | Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) | 0 | 0 |
| | Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) | 0 | (982) |
| = | c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju in naložbenju | 14.778 | 55.403 |
| | C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | | |
| + | a) Pritoki pri financiranju | 104.161 | 75.364 |
| | Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) | 333 | (5) |
| | Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje | 103.827 | 75.369 |
| | Povečanje kapitala (brez čistega dobička) | 0 | 0 |
| | Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij (razen za prevrednotenje) | 1 | 0 |
| | Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) | 0 | 0 |
| | Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) | 0 | 0 |
| | Povečanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička | 0 | 0 |
| - | b) Odtoki pri financiranju | (105.337) | (77.266) |
| | Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) | (6.939) | (1.824) |
| | Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje | (98.161) | (75.370) |
| | Zmanjšanje kapitala (brez čistega dobička) | 0 | 0 |
| | Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij (razen za prevrednotenje) | 0 | 0 |
| | Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) | (237) | (72) |
| | Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) | 0 | 0 |
| | Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička | 0 | 0 |
| = | c) Celotni prebitek pritokov (odtokov) v obračunskem obdobju | 13.602 | 53.501 |
| + | ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV | 83.404 | 29.903 |
| = | Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV | 97.006 | 83.404 |
IZKAZ GIBANJA KAPITALA od 01/01-2005 do 31/12-2005
v 000 SIT
| | Vpoklicani kapital | Kapital. Rezerve | Rezerve iz dobička | Preneseni čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid poslovnega leta | Prevrednotovalni popravki kapitala |
Skupaj |
| | Osnovni kapital | Nevpoklicani kapital | | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne deleže | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Prens. čisti dob. | Prenesena čista izguba | Čisti dobiček posl. leta | Čista izguba posl. leta | Spl.prevr. poprav. kapitala | Posebni prev popravki kapitala | |
| A. | Stanje 31/12-2004 | 964.591 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (91.614) | 0 | (16.842) | 0 | 0 | 856.135 |
| B. | Premiki v kapital | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (94.263) | 0 | 317.140 | 222.877 |
| a) | Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| b) | Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| c) | Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| č) | Vnos dodatnih vplačil kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| d) | Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta | | | | | | | | | | | (94.263) | | | (94.263) |
| e) | Vnos zneska splošnega prevrednotovalnega kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| f) | Vnos zneska posebnih prevrednotovanj kapitala | | | | | | | | | | | | | 317.140 | 317.140 |
| g) | Druga povečanja sestavin kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| C. | Premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (16.842) | 0 | 16.842 | 0 | 0 | 0 |
| aa) | Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta | | | | | | | | | (16.842) | | 16.842 | | | 0 |
| ab) | Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| b) | Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| c) | Oblikovanje rezerv za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| č) | Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| d) | Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| e) | Druge prerazporeditve sestavin kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| Č. | Premiki iz kapitala | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (22.103) | (22.103) |
| a) | Izplačilo dividend | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| b) | Vračilo kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| c) | Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za oslabitev ali okrepitev dolgov) | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| č) | Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne prihodke ali finančne prihodke) | | | | | | | | | | | | | (22.103) | (22.103) |
| d) | Druge odprave sestavin kapitala | | | | | | | | | | | | | | 0 |
| D. | Stanje 31/12-2005 | 964.591 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (108.456) | 0 | (94.263) | 0 | 295.037 | 1.056.909 |
| | BILANČNI DOBIČEK | | | | | | | | 0 | (108.456) | 0 | (94.263) | | | (202.719) |
Izkaz gibanja dogoročno danih posojil
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
REZULTATI POSLOVANJA PO DEJAVNOSTIH OD I DO XII/ 2005
v 000 SIT
| | VZDRŽEVALNA
DELA | RAZISKOVALNA
DELA | ZAPIRALNA
DELA | SKUPAJ | DELEŽ
RŽS | SKUPAJ |
| | 1 | 2 | 3 | 1 + 2 + 3 | 4 | 1+2+3+4 |
| I. PRIHODKI SKUPAJ | 64.050 | 27.000 | 506.891 | 597.941 | 182.338 | 780.279 |
| 1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE | 0 | 0 | 0 | 0 | 50.898 | 50.898 |
| 2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV | 0 | 0 | 0 | 0 | -1.262 | -1.262 |
4.DRUGI POSLOVNI PRIH. S PREVREDN.POS.PRIH.
| 64.050 | 27.000 | 409.280 | 500.330 | 124.504 | 624.834 |
10,11. FINANČNI PRIH.IZ DOLG.IN KRATK.TERJATEV
| 0 | 0 | 0 | 0 | 1.982 | 1.982 |
| 16. IZREDNI PRIHODKI | 0 | 0 | 97.611 | 97.611 | 6.216 | 103.827 |
| II. ODHODKI SKUPAJ | 155.732 | 42.457 | 610.036 | 808.225 | 66.317 | 874.542 |
| 5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV | 69.104 | 10.899 | 201.737 | 281.740 | 18.563 | 300.303 |
| 6. STROŠKI DELA | 73.202 | 30.479 | 264.728 | 368.409 | 26.968 | 395.377 |
|
| 12.278 | 811 | 34.091 | 47.180 | 12.566 | 59.746 |
|
| 1.148 | 268 | 10.577 | 11.993 | 1.670 | 13.663 |
12. FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOL.INKR.FIN.N.
| 0 | 0 | 0 | 0 | 116 | 116 |
13. FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ DRU.OBVE.
| 0 | 0 | 1.292 | 1.292 | 5.884 | 7.176 |
| 17. IZREDNI ODHODKI | 0 | 0 | 97.611 | 97.611 | 550 | 98.161 |
| 21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČ.OBDOBJA | -91.682 | -15.457 | -103.145 | -210.284 | 116.021 | -94.263 |
POJASNILA K DODATNIM IZKAZOM
IZKAZ FINANČNEGA IZIDA
Družba je izdelala izkaz finančnega izida v stopenjski obliki oziroma različici II, po posredni metodi iz dveh zaporednih bilanc stanja in izkaza poslovnega izida, ter vrste dodatnih podatkov.
V izkazu finančnega izida so vsebovani vsi pritoki in odtoki, ki vplivajo na stanje denarnih sredstev.
Iz izkaza finančnih tokov je razvidno, da se je začetno stanje denarnih sredstev iz
29.903 tisoč SIT, povečalo na 83.404 tisoč SIT konec leta 2005.
Na to so vplivali :
· Pritoki pri poslovanju 40.893 tisoč SIT
· Pritoki pri poslovanju in naložbenju 14.510 tisoč SIT
· Odtoki pri finaciranju - 1.902 tisoč SIT
IZKAZ GIBANJA KAPITALA
Izkaz gibanja kapitala je sestavljen po različici II.
Spremembe v kapitalu za leto 2005 so razvidne v razpredelnici:
Prenesena čista izguba se je povečala za izgubo poslovnega leta 2004 - spremembe v so razvidne v razpredelnici IV/2 – Prenesena čista izguba.
V/2 - Čista izguba poslovnega leta – to je čista izguba poslovnega leta 2005.
| 2005 | 2004 |
| I /1 OSNOVNI KAPITAL | | |
| A. Začetno stanje v obdobju | 964.591.133,50 | 964.591.133,50 |
| D. Končno stanje v obdobju | 964.591.133,50 | 964.591.133,50 |
| | |
| IV/2 PRENESENA ČISTA IZGUBA | | |
| A. Začetno stanje | -91.614.332,69 | -91.614.332,69 |
| C. Premiki v kapitalu | 16.841.796,07 | |
| a) Razporeditev čiste izgube 2004 | -16.841.796,07 | |
| D. Končno stanje v obdobju | -108.456.128,76 | -91.614.332,69 |
| | |
| V/2 ČISTA IZGUBA POSLOVN. LETA | | |
| A. Začetno stanje | -16.841.796,07 | |
| B. Premiki v kapital | -94.262.888,64 | |
| d) Vnos čistega posl.izida poslovnega leta | -94.262.888,64 | -16.841.796,07 |
| C. Premiki v kapitalu | 16.841.796,07 | |
| a) Prenos čiste izgube 2004 na pren.čisto izg. | 16.841.796,07 | |
| D. Končno stanje v obdobju | -94.262.888,64 | -16.841.796,07 |
| | |
| VI/2 PREVREDNOTOV. POP.KAPITALA | | |
| A. Začetno stanje | | |
| B. Premiki v kapital | 317.140.475,00 | |
| f) Vnos zneska posebnih prevrednotov.kap. | 317.140.475,00 | |
| Č. Premiki iz kapitala | -22.103.412,33 | |
| č) Prenos pos.prev.popr.kapitala v prihodke | -22.103.412,33 | |
| D. Končno stanje v obdobju | 295.037.062,67 | |
| | |
| 2005 | 2004 |
| SKUPAJ KAPITAL | | |
| A. Začetno stanje | 856.135.004,74 | 872.976.800,81 |
| B. Premiki v kapital | 222.877.586,36 | |
| d) Vnos čistega posl.izida poslovnega leta | -94.262.888,64 | -16.841.796,07 |
| f) Vnos zneska posebnih prevrednotov.kap. | 317.140.475,00 | |
| Č. Premiki iz kapitala | -22.103.412,33 | |
| č) Prenos pos.prev.popr.kapitala v prihodke | -22.103.412,33 | |
| D. Končno stanje v obdobju | 1.056.909.178,77 | 856.135.004,74 |
Kapital po stanju 01.01.2005 v znesku 856.135.004,74 SIT se je povečal za vnos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala v zvezi z zemljišči in zgradbami v znesku 317.140.475,00 zmanjšal za njihov prenos v prihodke na podlagi prodaje v znesku 22.103.412,33 SIT in zmanjšal za čisto izgubo poslovnega leta 2005 v znesku 94.262.888,64 SIT. Stanje kapitala na dan 31.12.2005 je 1.056.909.178,77 SIT.
DODATEK K IZKAZU GIBANJA KAPITALA – BILANČNA IZGUBA
| BILANČNA IZGUBA | 2005 | 2004 |
| | |
| a) Čista izguba poslovnega leta | -94.262.888,64 | -16.841.796,07 |
| b) Prenesena čista izguba | -108.456.128,76 | -91.614.332,69 |
| Bilančna izguba | -202.719.017,40 | -108.456.128,76 |
IZKAZ GIBANJA DOLGOROČNO DANIH POSOJIL IN BLAGOVNIH KREDITOV - pojasnila so na strani 26,27, 28, 29.
OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Davek od dohodkov pravnih oseb je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida, v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb smo upoštevali: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št 17/05, 108/05; Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodka pravnih oseb UL RS 18/06).
Zakonska stopnja za davek iz dobička znaša 25 %.
V davčnem obrazcu za leto 2005 je družba izkazala negativno davčno osnovo v višini 90.999.983,86 SIT, zato v letu 2006 ni davčni zavezanec. Davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2005 ni akontirala.
REZULTATI POSLOVAJA PO DEJAVNOSTIH ZA
OBDOBJE I - XII / 2005
Tabela prikazuje rezultat poslovanja po dejavnostih glede na program zapiranja.
Prikazani stroški in prihodki so rezultat evidence po stroškovnih mestih za dela, ki so financirana iz republiškega proračuna in delež katerega prispeva RŽS.
Iz proračuna smo prejeli prihodke v višini 597.941.001,40 SIT za naslednje namene:
1. Ministrstvo za gospodarstvo
- financiranje operativnega plana za leto 2005 500.000.000,00 SIT
- sanacija rudarske škode 97.611.000,00 SIT
2. Ministrstvo za kulturo
- dolgoročne rerervacije za osnovna sredstva,
za delno kritje stroškov amortizacije) 330.001,40 SIT
SKUPAJ : 597.941.001,40 SIT
V deležu RŽS so zajeti stroški in prihodki, ki jih poleg programa zapiranja, še opravlja RŽS kot stransko dejavnost.
Stranska dejavnost so: prodaja živega srebra, poslovanje Enote Antonijev rov – turistični del, prodaja premoženja in upravljanje z njim; to je oddaja stanovanj v najem za neprofitno najemnino, oddaja poslovnih prostorov in počitniškega doma v najem ter izvajanje nekaterih storitev.
Prihodki so v skupnem izkazani v višini 780.279.014,89 SIT :
- prihodki iz proračuna v višini 76,63 %
- prihodki stranske dejavnosti v višini 23,37 %
Odhodki so izkazani v višini 874.541.903,53 SIT :
- odhodki vzdrževalnih, raziskovalnih in zapiralnih del v višini 92,42 %
- odhodki stranske dejavnosti v višini 7,58 %
Izguba je izkazana v višini 94.262.888,64 SIT :
- izguba vzdrževalnih, raziskovalnih in zapiralnih del v višini - 223,08 %
- dobiček stranske dejavnosti 123,08 %
RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH
ZA OBDOBJE I – XII/2005
| Opis | 2005 | 2004 |
| 1. Vrednost prod.posl.učinkov | 690.910.427,89 | 733.654.711,39 |
| 2. Stroški prodajanja | 1.434.989,19 | 2.359.076,25 |
| 3. Str.spl.dej.(nabave in uprave) | 75.399.140,09 | 76.869.056,79 |
| Skupaj: | 767.744.557,17 | 812.882.844,43 |
RAČUNOVODSKI KAZALNIKI
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
E . POSLOVNO POROČILO
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
v zapiranju d.o.o.
Arkova 43, 5280 Idrija
POROČILO O IZVAJANJU
OPERATIVNEGA PROGRAMA PREPREČEVANJA POSLEDIC RUDARJENJA V RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA IDRIJA V ZAPIRANJU D.O.O. V LETU 2005
Idrija, januar 2006
Direktor:
mag. Marko Cigale,univ.dipl.ing.geol.
1.UVOD
Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o je v decembru 2004 pripravil "Operativni program preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005". Na podlagi predvidenih sredstev za zapiralna dela v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. v predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2005, je Nadzorni svet družbe na svoji 24. redni seji dne 03.11.2004 potrdil predlog Operativnega programa in ga predlagal Vladi Republike Slovenije v sprejem. Vlada Republike Slovenije je na svoji 41. redni seji dne 22. 09 2005 sprejela "Operativni program preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005".
Dela v letu 2005 smo izvajali po sprejetem "Oprerativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005" in v okviru s programom določenih normativov. Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je svoj delež zagotovil iz lastne dejavnosti in s prodajo premoženja. Poslovno leto pa je zaključil z izgubo v višini 94.262.888,64 SIT, kar je za 164.629.111,36 SIT, manj kot smo planirali (izguba je dosegla le 36% planirane).
Izvajanje programa zapiranja Rudnika živega srebra Idrija prehaja v zaključno fazo. Do sedaj smo demontirali večino opreme in naprav iz obzorij, ki bodo po letu 2006 zalita in nedostopna. Končano je konsolidacijsko odkopavanje. V letu 2005 smo zasuli 1.654 m obzornih prog, za kar smo porabili 10.840,40 m3 siromašnega betona. Od celotnih planiranih količin smo že vgradili 86,51 % (156.807,60 m3) utrjenega zasipa. Za potrebe injektiranja je bilo v letu 2005 izvrtano 5.294,30 m vrtin in vanje vtisnjeno 9.080,00 m3 injektirne mase. V času izvajanja programa smo skupaj izvrtali 47.728,00 m injektirnih vrtin (105%) in vanje vgradili 85.040,62 m3 (112%) injektirne mase. Dela pri zasipavanju jamskih prog in injektiranju potekajo po planu.
Geodetske meritve točk na površini so pokazale, da se točke na površini še vedno premikajo. Premiki so v povprečju nekoliko manjši kot v letu 2004.
Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je v letu 2005 ustvaril 781.540.441,61
tolarjev prihodkov in za 875.803.330,25 tolarjev stroškov.
Izkaz poslovnega izida za leto 2005 kaže, da je Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. poslovno leto 2005 zaključil z izgubo v višini 94.262.888,64 SIT. Izguba je za 164.629.111,36 SIT ali za 64 % manjša kot smo planirali. Izguba je manjša zaradi večjih prihodkov (večja prodaja premoženja) in manjših stroškov (manjši stroški materiala in osebnih dohodkov).
Sredstva za sanacijo rudarske škode so bila v »Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005". obrena v višini 27.611.000,00 SIT. Na podlagi predloga strokovne komisije so bila le-ta izplačana 10 upravičencem. Ministrstvo za gospodarstvo pa je iz svoje proračunske rezerve namenilo dodatnih 70.000.000,00 SIT za plačilo že izvedenih del pri sanaciji infrastrukture na Mestnem trgu v Idriji. Sredstva so bila v celoti izplačana Občini Idrija.
2. ZAPIRALNA DELA
2.1. JAMSKA ZAPIRALNA DELA
Zapiralna dela, injektiranje, vzdrževanje in raziskave, smo v letu 2005 izvajali po sprejetem "Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005", ki je bil izdelan na popdlagi sprejetega "Revidiranega dolgoročnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 2001 - 2006".
Po posameznih aktivnostih smo v letu 2005 opravili naslednja dela:
Aktivnost 18: Demontaža opreme iz XI., X.,IX.,VII., VI.in IV. obzorja
Vsa dela, ki smo jih planirali v okviru omenjene aktivnosti so bila izvršena. Dela so potekala po planu in sicer na IV. in III. obzorju.
Aktivnost 24 : Zapolnitev jaška št.10 med XI. In IV. obzorjem
Planirana dela v okviru te aktivnosti bodo izvedena v mesecu decembru tega leta.
Aktivnost 25 : Ureditev jaška Borba med IV. obzorjem in površino
V juniju so bile v skladu z rudarskim projektom« "Črpališče v jašku Borba, RŽS Idrija", montirane potopne črpalke, cevovodi in vsa dodatna opremo za napajanje in delovanje črpališča. Po montaži novega črpališča smo demontirali črpalke vse tri črpalke v črpališču na XI. obzorju in 26.09.2005 se je pričelo zalivanje jame med XI. in IX. obzorjem. Za opazovanje in meritve v času zalivanja je bil izdelan rudarski projekt »Opazovanje predvidenega vplivnega območja v času potapljanja jame med XI. in IX. obzorjem v Rudniku živega srebra idrija v zapiramju d.o.o.«. V citiranem projektu je bil narejen tudi izračun trajanja zalivanja jame med XI. in IX. obzorjem in sicer naj bi voda dosegla nivo IX. obzorja v 130 do 150 dneh (med 3. in 23. februarjem 2006). Meritve nivoja podtalnice pa so pokazale, da se voda dviga bistveno počasneje, kot je bilo prvotno izračunano. Ponoven izračun, ki je bil narejen na podlagi rasti nivoja podtalnice od 26.09.2005 do 11.01.2006 , ki je v povprečju znašal le 0,16 m/dan (v projektu je bilo predvideno enkrat hitrejše dvigovanje vode in sicer 0,36 m/dan), kaže, da bo voda dosegla nivo IX. obzorja šele v 306 dneh oziroma 29. 07.2006. Šele, ko bo nivo vode dosegel IX. obzorje bo možen poizkusen zagon potopnih črpalk montiranih v jašku Borba. V tem letu smo v jašku Borba uredili tudi odvodnjavanje in pričeli na novo urejati prehodni oddelek med III. obzorjem in površino.
Aktivnost 45: Demontaža opreme jaška Delo med XI. obzorjem in
površino
Oprema jaška je demopntirana do IV. obzorja. V letu 2006 bomo nadaljevali z demontažo opreme do površine.
Aktivnost 46: Zapolnitev jaška Delo med XI. obzorjem in površino
Z zapolnjevanjem jaška smo pričeli v 26.IX. 2005. V letu 2005 smo jašek zasuli do nivoja IV. obzorja. Za zasip smo porabili 2.376,00 m3 zasipnega matereiala.
Aktivnost 71: Ureditev objektov na območju jaška Borba
Na območju jaška Borba ostanejo vsi objekti v uporabi. Deloma bodo namenjeni za potrebe stalnega vzdrževanja rudnika po letu 2006 in deloma za muzejsko dejavnost. Planiramo temeljito obnovo stavbe jaška, v katerem je nameščena strojnica izvoznega stroja in prostori, ki so bili v preteklosti namenjeni obratovodstvu (kopalnice, garderobe, skladišča..). Del bivših kopalnic in garderob je namenjenih za zbirko obnovljenih starih rudarskih strojev. V tej stavbi bo potrebno urediti tudi prostore za strojno in elektro delavnico, kopalnice in garderobe za delavce, ki bodo izvajali vzdrževalna dela po letu 2006, prostore za reševalno postajo in za obratovodstvo jame. Stavba je proglašena za spomenik tehnične dediščine nacionalnega pomena.
V "Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005", ni bilo predvidenih sredstev za obnovo omenjene stavbe. Dela bi v letu 2005 izvajali le če bi tudi v tem letu dobili namenska sredstva iz Ministrstav za kulturo. Objekti na območju jaška Borba so namreč proglašeni za spomenik tehnične dediščine državnega pomena. Dela bomo nadaljevali ko bodo na razpolago dodatna sredstva.
Aktivnost 71: Ureditev objektov na površini
V letu 2005 smo v okviru te aktivnosti izbrali izvajalca za rudarski projekt „Likvidacija površinskih objektov Rudnika živega srebra Idrija po končanih zapiralnih delih“. Dela bodo predvidoma končana do 30.06.2006.
2.2 ZASIPAVANJE ROVOV
Da bi ustavili pogrezanje površine, je potrebno zapolniti odprte jamske prostore. Planirali smo, da bomo večino dostopnih jamskih prog med XI. in I. obzorjem zapolnili s siromašnim betonom, večja nedostopna območja pa zainjektirali. Na celotnem območju bo potrebno zapolniti s siromašnim betonom 29.709 m prog, za kar naj bi poprabili 178.254,00 m3 siromašnega betona. Do sedaj smo zasuli 26.813 m rovov, za kar smo porabili 156.807,60 m3 siromašnega betona.
V letu 2005 smo zasuli 1.654 m obzornih prog na IV., III., in II. obzorju ter na II. medobzorju ter za to porabili 8.464,40 m3 siromašnega betona. Poleg tega smo zasuli še jašek Delo med XI. in IV. obzorjem in v njega vgradili 2.376,00 m3 betona. Plan smo dosegli le 94% . Plana nismo dosegli zaradi težav pri injektiranju na III. obzorju (glej aktivnost 75).
Aktivnost 76 : Zasipavanje rovov s siromašnim betonom na IV. obzorju
V prvotnem programu je bilo predvideno, da bo ostal del IV. obzorja odprt tudi po letu 2006. Že v Revidiranem programu smo predvideli zasutje in likvidacijo celotnega obzorja. Planirali smo, da bomo z deli končali že v letu 2004, tako da del na tem nivoju v operatvnem programu za leto 2005 nismo planirali. Zaradi večjih profilov obzornih priog in dolgega pnevmatskega transporta smo z deli končali šele v februarju 2005. V uzačetku leta 2005 smo tako o zasuli še preostalih 150 m glavne proge med jaškom Delo in sl.j. Uršič in za to porabili 1.107,00 m3 siromašnega betona.
Aktivnost 75 : Zasipavanje rovov s siromašnim betonom na III. obzorju
Planirali smo, da bomo v letu 2005 na tem obzorju zasuli še preostalih 570 m prog. Z deli nismo končali, ker so se zavlekla injektirna dela na širšem območju jaška Inzaghi. V letu 2005 smo tako zapolnili le 160 m prog predvidenih za zasip v območju sl.j. Uršič. Za omenjena dela smo porabiliu 1.172,60 m3 zasipnega materiala. V decembru 2005 pa smo pričeli še z zapihpvanjem prog na območju med sl.j.št.7, jaškom Inzaghi in sl.j. Leithner. Z omenjenimi deli bomo končali v začetku leta 2006.
Aktivnost 74 : Zasipavanje rovov s siromašnim betonom na II. obzorju
V letu 2005 smo na tem obzorju ugradili 4.647,50 m3 zasipnega materiala in zasuli 1.030 m obzornih prog.
Aktivnost 73 : Zasipavanje rovov s siromašnim betonom na II. medobzorju ,
Jama rudnika Irija nad II. medobzorjem ni odprta tako, da bi omogočala dostavo zasipnega materiala. Za zasip večina teh prostorov bomo zato porabili postopek zapolnjevanja z injektirno maso. V letu 2005 smo tako z 1.537,30 m3 injektirne mase zapolnili 279 m obzornih prog.
Idrijska jama nad III. obzorjem ni odprta tako, da bi bila možna dostava zasipnega materiala. Rove nad tem obzorjem bomo zato zapolnili z uporabo injektirne mase. Pri injektiranju vrtin na lokaciji L8/III smo naleteli na večjo nazasuto območje. Skozi vrtine na omenjeni lokaciji smo v letu 2005 vtisnili še 5.526,70 m3 injektirne mase. Zaradi povečanega obsega injektirnih del na III. obzorju nismo imeli prostih kapacitet za injektiranje (zapolnjevanje rovov) zgornjih obzorij. Planiranega zapolnjevanja rovov na II. obzorju in II. medobzorju v letu 2005 zato nismo realizirali v celoti . Da bi lahko nadoknadili izpad bomo v letu 2006 občasno uvedli nepretrgano obratovanje injektirne postaje.
Dela pri zasipanju rovov potekajo po planu. Odstopanja po posameznih obzorjih so v okviru pričakovanih količin. Dela bodo končana v predvidenem roku.
Za prevero kvalitete utrjenega zasipa smo odvzeli 5 vzorcev. Tlačna trdnost je bila v vseh vzorcih večja od zahtevane minimalne trdnosti (2 Mpa).
Tabela 1/2: PREGLED KOLIČIN VGRAJENEGA ZASIPNEGA MATERIALA
| | | | Plan
m3 | Realizacija
m3 | Razlika
m3 | Proc. rea.
plana |
| Kons.od. | 23.500,00(2) | 25.546,00 | 108,70 | | | | |
XI | 23.688,00 | 24.021,00 | 101,41 | | | | |
X | 23.184,00 | 14.116,00 | 60,89 | | | | |
IX | 14.133,00 | 13.784,50 | 97,53 | | | | |
VIII | 2.268,00 | 2.582,40 | 113,86 | | | | |
VII | 17.388,00 | 20.450,60 | 117,61 | | | | |
VI | 10.080,00 | 10.769,80 | 106,84 | | | | |
IV | 15.816,00 | 25.930,40 | 163,95 | | 1.107,00 | +1.107,00 | |
III | 16.024,00 | 7.952,60 | 49,63 | 3.420,00 | 1.172,60 | -2.247,40 | 34,29 |
II | 14.717,00 | 4.647,50 | 31,58 | 4.992,00 | 4.647,50 | -344,50 | 93,10 |
II.med. | 11.688,00 | 4.630,80 | 26,47 | 1.688,00 | 1.537,30 | -150,70 | 91,07 |
I | 5.768,00 | | 0,00 | | | | |
J. Delo | 3.000,00 | 2.376,00 | 79,20 | 1.400,00 | 2.376,00 | +976,00 | 169,71 |
SKUPAJ | 181.254,00 | 156.807,60 | 86,51 | 11.500,00 | 10.840,40 | -659,60 | 94,26 |
1Količine so opredeljene v "Dolgoročnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 1996 - 2006".
2 V okviru konsolidacijskega odkopavanja smo do leta 1995 zasuli 2.840 metrov pristopnih prog in vanje vgradili 25.545,5 m3 siromašnega betona
2.2. INJEKTIRANJE
V letu 2005 smo na II. medobzorju izdelali tri vrtalne komore. Na III. obzorju smo v letu 2005 vrtali injektirne vrtine in injektirali na lokacijah L3/III, L6/III, L7/III in L8/III. Zaradi večje injektibilnosti na lokaciji L8/III so se injektirna dela na III. obzorju zavlekla, tako da bomo z deli na II. medobzorju pričeli šele v začetku leta 2006. Količina vrtanja in injektiranja po posameznih lokacijah je razvidna iz tabele 2/2.
Tabela 2/2: Plan in realizacija vrtanja in injektiranja v letu 2005
Lokacija | Izd. v letih 95-2005(1) | Plan 2005 | Realizacija 2005 | Razlika |
| M vrtin | m3 inj.mase | m vrtin | m3 inj.mase | m vrtin | m3 inj.mase | m vrtin | m3 inj.mase |
| L10/VII | 265,40 | 77,76 | | | | | | |
| L9/VII | 1.006,25 | 5.893,60 | | | | | | |
| L7/VII | 771,85 | 1.602,92 | | | | | | |
| L6/VII | 659,60 | 120,00 | | | | | | |
| L5/VII | 738,00 | 3.395,69 | | | | | | |
| L4/VII | 751,00 | 322,75 | | | | | | |
| L3/VII | 484,00 | 1.338,00 | | | | | | |
| L2/VII | 603,00 | 1.834,30 | | | | | | |
| L1/VII | 539,00 | 5.938,61 | | | | | | |
| L1/VI | 630,60 | 553,23 | | | | | | |
| L2/VI | 693,50 | 104,39 | | | | | | |
| L3/VI | 712,00 | 1.154,27 | | | | | | |
| L4/VI | 607,40 | 1.856,59 | | | | | | |
| L9/IV | 1.655,40 | 208,91 | | | | | | |
| L8/IV | 2.235,90 | 476,90 | | | | | | |
| L7/IV | 2.660,20 | 2.168,03 | | | | | | |
| L6/IV | 2.854,40 | 3.877,51 | | | | | | |
| L5/IV | 2.422,80 | 3.740,30 | | | | | | |
| L4/IV | 1.804,10 | 3.184,38 | | | | | | |
| L3/IV | 1.983,20 | 2.993,30 | | | | | | |
| L2/IV | 2.763,60 | 2.530,25 | | | | | | |
| L1/IV | 1.951,50 | 2.691,41 | | | | | | |
| L1/III | 1.202,00 | 2.756,31 | | | | | | |
| L2/III | 3.028,10 | 1.165,90 | | | | | | |
| L3/III | 2.559,10 | 3.552050 | | | 1.293,60 | 497,00 | +1.293,60 | +497,00 |
| L4/III | 1.804,40 | 4.263,30 | | | | | | |
| L5/III | 2.501,50 | 2.496,50 | | | | | | |
| L6/III | 921,00 | 3.081,30 | | | 467,00 | 1.857,80 | +467,00 | +1.857,80 |
| L7/III | 1.546,10 | 1.198,50 | 688,00 | 1.100,00 | 1.546,10 | 1.198,50 | +858,10 | -98,50 |
| L8/III | 2.728,10 | 6.526,70 | 1.672,00 | 2.675,00 | 1.987,60 | 5.526,70 | +315,60 | +2.851,70 |
| L9/III | 2.586,50 | 7.650,20 | | 1.935,00 | | | | -1.935,00 |
| L1/II.med. | | | 836,00 | | | | | |
| L2/II.med. | | | 620,00 | | | | | |
| L3/II.med. | | | 1.476,00 | 670,00 | | | | |
| Površina | 1.018,50 | 6.285,84 | | 2.680,00 | | | | |
| SKUPAJ | 47.728,00 | 85.040,62 | 5.292,00 | 9.060,00 | 5.294,30 | 9.080,00 | +2,30 | +20,00 |
1 Skupna količina izdelanih vrtin in vtisnjene injektirne mase v letih od 1995 do vključno 2005.
V tabeli 2/2 prikazujemo realizacijo plana v letu 2005 in pregled do sedaj opravljenih del po lokacijah in sicer prikazujemo ločeno izdelane vrtine (m) in količine vtisnjene injektirne mase (m3) po posameznih lokacijah.
V letu 2005 smo izdelali 5.294,30 m vrtin in porabili 9.080,00 m3 injektirne mase (40% kamene moke, 20% cementa in 40 % vode). Vrtanje in injektiranje smo tudi v letu 2005 prilagajali situacijam na posameznih lokacijah, zato se količine po lokacijah ne ujemajo s planiranimi. Plan vrtanja in injektiranja je bil narejen na podlagi razpoložljivih podatkov o obsegu odkopnih polj. Za starejša odkopna polja (za odkope, izdelane pred drugo svetovno vojno) so na voljo le približne jamomerske karte. Dejanski obseg porušenih kamenin tako ugotavljamo šele z vrtanjem. Obseg vrtanja in injektiranja prilagajamo dejanskim rezultatom na posameznih lokacijah. Veliki odkloni od planiranih količin so zato logični in pričakovani. V letu 2005 smo izdelali 2,30 m vrtin manj kot smo planirali in ugradili 20,00 m3 več ijektirne mase.
V letu 2005 je prišlo do sprememb pri realizaciji plana vrtanja in injektiranja po posameznih lokacijah in sicer:
plan vrtanja in injektiranja za leto 2005 je bil izdelan na podlagi planiranih vrtin po posameznih lokacijah in sicer še pred koncem leta 2004 (ko še ni bila znana realizacija za leto 2004),
glede na rezultate vrtanja smo bili prisiljeni na posameznih lokacijah izdelati še dodatne vrtine,
v letu 2004 smo z vrtanjem na lokaciji L-9/III zadeli na praznine smo morali prvo zainjektirati prazne prostore in šele nato nadaljevati z vrtanjem. Zaradi dolgotrajnega injektiranja na tej lokaciji nismo uspeli zainjektirati vrtin na lokacijah L-6/III in L-3/III. Zaradi stalnih potreb po povrtavanju vrtalnega stroja nismo mogli preseliti zato v letu 2004 nismo izdeli vrtin na lokacijah 3/III. in 6/III. Ko pa smo pomladi ponovno hoteli nadaljevati z injektiranje na omenjeni lokaciji (glede na izkušnje smo planirali še porabo cca 2.000 m3 injektirne mase) se je izkazalo, da so vse praznine zapolnjene.
v prvi polovici leta smo tako nadaljevali z vrtanjem in injektiranjem na lokacijah 3/III in 6/III.
zaradi omenjenega zamika del nismo uspeli izvratti planiranih vrtin na lokacijah na II. medobzorju,
plan injektiranja je bil narejen na predpostavki, da je poraba injektirne mase povprečna in sicer 1,6 m3 injektirne mase na meter vrtine. Dejanska injektibilnost pa je po posameznih vrtinah zelo različna. Na dosedaj končanih lokacij se je gibala od 0,13 (Lok.9/IV) pa do 5,86 na lokaciji Lok.9/VII,
v letu 2001 in v začetku leta 2002 smo intenzivno injektirali stare zasipe nad II. obzorjem skozi vrtine iz površine. Stari zasipi so cca 80 metrov pod površino. Stare etaže na tem nivoju so bile deloma nezasute, zato smo v sorazmerno majhno območje vtisnili več kot 8.000 m3 injektirne mase. Zaradi prebitka vode smo že v letu 2002 opazili da so posamezni odseki prog na III. obzorju postali vlažni in to v območju kjer smo izvajali vrtanje in injektiranje. Da slučajno ne bi prišlo do vdora injektirne mase na delovišča na tretjem obzorju smo sklenili, da prvo končamo z vrtalnimi in injektirnimi deli na tem območju in šele nato nadaljujemo z injektiranjem višje ležečih zasipov iz površine.
Za prevero kvalitete je bilo v letu 2005 odvzetih 89 vzorcev injektirne mase. Tlačna trdnost je bila v vseh vzorcih večja od zahtevane minimalne trdnosti (2 Mpa).
2.4. VZDRŽEVANJE JAMSKIH IN POVRŠINSKIH OBJEKTOV
Dolgoročni program postopnega, popolnega in trajnega zapiranja RŽS Idrija vsebuje tudi program potrebnih vzdrževalnih del. Tudi v letu 2005 smo izvajali vzdrževalna dela v jami le na tistih jamskih objektih, ki jih je potrebno vzdrževati zaradi varovanja površine in tistih, ki bodo v naslednjih letih služili za izvajanje zapiralnih in konsolidacijskih del.
V okviru jamskih vzdrževalnih del smo vzdrževali zračilne, lokomotivske in pohodne poti po celotnem nezaprtem delu jame. Vzdrževalna dela so bila opravljena na naslednjih odsekih:
sanacija proge na II. medobzorju od remize do stare shrambe za eksploziv v dolžini 45 m,
menjava polomljenih tesarb na II.medobzorju od sl.j. Svetniki do sl.j. Karbon 1 v dolžini 30 m,
sanacija proge na III. obzorju Delo od j. Delo do vpadnika Gostiša,
sanacija oziroma obnova zračilne proge na nivoju Antonijevega rova. Na podlagi odločbe republiškega rudarskega inšpektorja št. 313-9-1/2003-3311 z dne 09.06.2003 in odločbe št. 313-6-1/2004-3311, z dne 07.06.2004 je bil že v letu 2004 izdelan rudarski projekt »Sanacija Antonijevega rova v muzeju rudnika živega srebra Idrija«. Zaradi pomankanja delavcev smo se odločili, da za omenjena dela poiščemo tujega izvajalca. Objavljen je bil javni razpis in izbran najcenejši izvajalec (Rudnik Trbovlje Hrastnik). Planirali smo, da bomo dela izvedli v dveh letih in sicer v zimskih mesecih, ko je manj obiskovalcev muzejskega rudnika. Z deli smo pričeli v začetku februarja leta 2005. Zaradi teških geomehanskih pogojev (povsem pretrt karbonski skrilavec neposredno pod površino, na posameznih odsekih tudi manj kot 3 metre) so dela potekala počasneje kot smo planirali. Prav zaradi varovanja površine tudi nismo mogli prenehati z deli. V omenjenem letu smo tako opravili 80% planiranih del (30% več kot smo planirali za to leto). Dela smo prekinili 30 maja in jih nadaljevali v začetku decembra 2005. Po planogramu del bo omenjena sanacija v celoti končana do konca februarja 2006.
Opravljena so bila tudi planirana dela pri vzdrževanju elektro ter strojnih napravah (demontaža in rušenje stare TP na jašku Borba, demontaža starih kablov in priklop na novo TP, preklop izvoznega stroja jaška Borba na novo TP, redno vzdrževanje komprovodov in vodovodov po jami, vzdrževanje lokomotiv, remiz, čršpalk, kompresorjev, ventilatorjev itd…….).
Izvedli smo tudi planirana vzdrževalna dela na zunanjih objektih.
2.5. RAZISKAVE, MERITVE IN OPAZOVANJA
V okviru raziskovalnega projekta "Vpliv zapiralnih del in potopitve idrijske jame na stabilnostne in hidrološke razmere na območju Idrije in bližnje okolice", smo v letu 2005 nadaljevali z geološkimi, hidrološkimi in geotehničnimi raziskavami tern geodetskimi in jamomerskimi meritvami.
Meritve inklinacije v inklinometrijskih vrtinah potekajo dvakrat letno (16 inklinometrov) in zajemajo deformacije območja neposredno na severnem obrobju vpliva rudarjenja (G), delno pa tudi na osrednjem območju rudarjenja (S). Tudi letošnje meritve kažejo trend počasnega umirjanja terena nad rudiščem. Manjša odstopanja (povečanje deformaciji glede na povprečje) so opazna na območju Lesnega skladišča Barbare in Avtobusne postaje . Nekoliko povečane so tudi deformacije inklinometrskih vrtin v Mejci (G-9). Rezultati meritev so podani v letnem poročilu o meritvah inklinometrijskih vrtin (B. Režun: Poročilo o premikih inklinometrijskih vrtin nad idrijskim rudiščem za leto 2005, januar 2006).
Stalno so potekale tudi meritve nivoja podtalnice v piezometrijskih vrtinah. Te meritve ne kažejo sprememb v nivoju podtalnice.
V letu 2005 smo nadaljevali z opazovanjem merskih celic (deformacijske oziroma napetostne spremembe v odvisnosti od časa), vgrajenih v dolomitu, skrilavcu in zasipih na potopljenem XV. in XIV. obzorju ter v zasipih na IV. in VII. obzorju. Zadnji rezultati meritev celic ugrajenih na XV. in XIV. obzorju kažejo, da je vpliv rudarjenja še vedno prisoten. Deformacijski procesi so v relativno večjih globinah še vedno odvisni od časa, vendar ni pričakovati, da bi se trendi večanja hitrosti pomikov dogajali tudi v prihodnje.
Utrjevalni postopki, ki jih uporabljamo za potrebe stabilizacije zgornjih predelov jame, ki še niso potopljeni, bodo dolgoročno gledano omogočili stabilizacijo deformacijskega polja, ki se sicer s časom umirja, vendar je še vedno aktivno. Območje sestavljajo poleg pretrtih in od rudarjenja poškodovanih hribin, zasipi v nevezani ali delno vezani obliki. Iz rezultatov meritev sond na IV. in VII. obzorju je ugotovljeno hitro naraščanje napetosti zaradi reakcije utrjenih območij nad katerimi se dogaja počasno naleganje krovninskih plasti.Rezultati so zelo spodbudni in argumentirano kažejo, da so bili utrjevalni postopki starih rudarskih del uspešni in upravičeni. (J.Likar: Geotehnične raziskave in meritve - končno poročilo za leto 2005).
V letu 2005 so jamomersko - geodetske meritve obsegale naslednje sklope:
meritve horizontalnih premikov terena nad rudnikom,
meritve premikov ustij inklinometrskih vrtin,
meritve vertikalnih premikov na površini,
meritve vertikalnih premikov reperjev vgrajenih v zgradbah Olimpa, kompresorske postaje, reševalne postaje in njihove okolice, zgradbi in stolpu jaška Delo, zgradbah v Lapajnetove ulice št. 9,10,13 in Rožni ulici št. 10,
meritve vertikalnih premikov v jami in
meritve plomb na poškodovanih objektih nad rudnikom.
Izmerjeni premiki, merjeni v točkah na območju nad rudnikom, so v povprečju enaki ali nekoliko manjški kot v letu 2004. Na območju Mejce in Luže se pojavljajo dvigi v velikosti merskih napak. Posedki v jami se zmanjšujejo. Merive plomb na stavbah nad rudnikom kažejo, da se je večina razpok, v obdobju enega leta, razširilo za manj kot 1 mm. Večji premik smo izmerili na opornem zidu nad parkiriščem pod Barbarami, kjer se je razpoka povečala za 3 mm in na zgradbi Kamšt, kjer se je razdalja med zgradbo in opornim zidom zmanjšala za 5,0 mm. Rezultati meritev so podani v letnem poročilu o meritvah (R. Majnik: Poročilo o opravljenih meritvah premikov v letu 2005, januar 2006).
Opazno je še nadaljno istočasno pogrezanje in drsenje terena nad rudiščem. Glede na preteklo leto so vertikalni in horizontalni premiki merjenih točk v povprečju nekoliko manjši.
V letu 2005 smo nadaljevali meritve ekoloških parametrov v okviru ekoloških raziskav in monitoringa, ki so del skupnega projekta z naslovom "Ocena stanja okolja v pridobivalnem območju RŽS in vpliv pridobivanja živega srebra na človeka in okolje". Na določenih lokacijah stalno spremljamo vsebnost živega srebra v sestavinah okolja in sicer:
mesečne meritve celokupnega Hg v zraku rudniških izpustov (j. Pravica, j. Inzaghi),
mesečne meritve celokupnega Hg v zraku na dveh lokacijah v mestu (Mestni trg in
parkirišče pred Cerkvijo),
meritve vsebnosti Hg v zemlji z istočasnimi meritvami Hg v zraku na 11 lokacijah
v Idriji in bližnji okolici,
letne meritve vsebnosti Hg v zraku na lokacijah v Idriji in bližnji okolici,
mesečne meritve Fe, SO4, Hg, in drugih parametrov v izpustu jamske vode RŽS, v vodi reke Idrijce 200 m pred izpustom RŽS, v vodi reke Idrijce 100 m po izpustu RŽS,
mesečne meritve Fe, SO4, Hg, in drugih parametrov v izpustu jamske vode RŽS iz pomožnega črpališča v Antonijevem rovu, v vodi Prontarske grape pred izpustom, v vodi bazena v Antonijevem rovu pri j.št.11, ter v vodi Prontarske grape pri Antonijevem rovu,
letne meritve Fe, SO4, Hg, in drugih parametrov v vodi v piezometričnih vrtinah,
meritve vsebnosti Hg v deževnici pri Reševalni postaji RŽS z istočasnimi meritvami Hg v zraku na izpustih j. Inzaghi in j. Pravica in
dvakrat letno izvajamo meritve radona in njegovih kratkoživih potomcev na deloviščih in kontrolnih mestih v jami rudnika Idrija.
Raziskave v letu 2005 so potrdile, da se onesnaženje zraka s Hg v Idriji zmanjšuje. Vsebnosti živega srebra v zraku so sicer še vedno nad vsebnostjo v drugih primerljivih krajih v Sloveniji, vendar nikjer ne presegajo zakonsko določenih mej za bivalno okolje. Po prenehanju del v rudniku (po letu 2006) tudi ne bo več onesnaževanja zraka z živim srebrom zaradi delovanja rudniških ventilatorjev.
Podobno kot ugotavljamo za onesnaženje zraka, lahko ugotovimo tudi za onesnaženje vode. Vrednosti so povišane, vendar pod vrednostmi, ki jih priporoča Ameriška agencija za varstvo okolja.
Večletne raziskave obolevnosti in vzrokov smrti bivših rudarjev in topilničarjev Rudnika Idrija je potrdila domneve, da le-ti pogosteje obolevajo (in umirajo) za rakom na pljučih in boleznimi srca in ožilja, kot primerljiva populacija v Sloveniji in v drugih živosrebrnih rudnikih. Predlagani so ukrepi (preventivni pregledi bivših rudarjev) za zgodnje odkrivanje poznih znakov poklicnih obolenj.
3. MUZEJSKI RUDNIK - ANTONIJEV ROV
Muzejski rudnik je za obiskovalce odprt od 22. junija 1994. Do konca leta 2005 ga je obiskalo 261.915 obiskovalcev. V letu 2005 je muzejski rudnik obiskalo 13.774 obiskovalcev. V tem letu je bil zaradi obnove muzej zaprt do konca maja. Obisk Antonijevega rova se je v zadnjih letih ustalil pri nekaj več kot 20 tisoč obiskovalcev na leto.
Tabela 3.1.: Število obiskovalcev muzeja po letih
|
| Št. obiskovalcev |
|
| 6.321 |
|
| 20.282 |
|
| 25.383 |
|
| 30.347 |
|
| 26.873 |
|
| 25.258 |
|
| 25.858 |
|
| 23.102 |
|
| 23.317 |
|
| 20.676 |
|
| 20.724 |
|
| 13.774 |
|
| 261.915 |
Tabela 3.2: Število obiskovalcev muzejskega rudnika v letu 2005 po mesecih in po vrsti
obiiskovalcev
| Mesec | Otroci | Odrasli | Prost vstop | Skupaj | Od tega tujci |
| | Skupina | Posamezniki | Skupina | Posamezniki | | | |
| Januar | 44 | 16 | 25 | 61 | 8 | 154 | 51 |
| Februare | | | | | | 0 | |
| Marc | | | | | | 0 | |
| April | | | | | | 0 | |
| Maj | | | | | | 0 | |
| Junij | 1.783 | 82 | 602 | 360 | 204 | 3.031 | 348 |
| Julij | 75 | 293 | 175 | 621 | 39 | 1.203 | 686 |
| Avgust | 65 | 667 | 410 | 1.408 | 152 | 2.702 | 1.471 |
| September | 1.502 | 87 | 573 | 366 | 154 | 2.682 | 380 |
| Oktober | 1.680 | 144 | 712 | 386 | 198 | 3.120 | 457 |
| November | 314 | 57 | 217 | 165 | 40 | 793 | 49 |
| December | 41 | 15 | | 29 | 4 | 89 | 8 |
| Skupaj | 5.504 | 1.361 | 2.714 | 3.396 | 799 | 13.774 | 3.450 |
Po izredno dobrem obisku v letu 1997, ko je bil Antonijev rov nominiran za evropski muzej leta, beležimo v zadnjih letih rahlo upadanje število obiskovalcev. Manjši obisk je posledica odprtja dveh novih turističnih rudnikov (Mežica , Velenje). Da bi se obisk povečal ali da bi vsaj ustalil na doseženi ravni, bo potrebno v prihodnjih letih muzejski rudnik popestriti z novimi postavitvami. Organizirane šolske skupine so v preteklosti predstavljale slabo polovico obiskovalcev. V letu 2005 se je delež le-teh zmanjšal za 10 % (39,5%), organizirane skupine odraslih (društva, agencijski gostje...) so predstavljale 19,7 %, ostalo so bili individualni gostje. V tem letu je bil posebno opazen porast obiska individualnih gostov iz tujine, predvsem v poletnih mesecih. V letu 2005 je bilo tako že 25% tujih gostov.
Prihodek od prodanih vstopnic je v letu 2005 znašal 9.378.525,38 SIT. V trgovini je letni prihodek znašal 1.342.468,15 SIT. Skupni prihodek je bil 10.720.993,53 SIT. Glede na plan (12.956.000,00 SIT) je bil prihodek manjši za 2.235.006,47 SIT, oziroma za 17%. Prihodek je manjši, ker je bil muzejski rudnik zaradi sanacije zaprt do konca maja 2005.
4. ŠTEVILO DELAVCEV
V RŽS Idrija v zapiranju d.o.o. je bilo na dan 31.12.2005 zaposlenih 64 delavcev. Med letom nismo zaposlili nobenega novega delavca. Delovno organizacijo je zapustilo 9 delavcev. Osem delavcev se je starostno upokojilo, z delavko v računovodski službi je bila prekinjena pogodba o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov (zaradi zmanjševanja obsega del je bilo ukinjeno njeno delovno mesto).
Stalež je večji za enega delavca, ki se je upokojil v začetku leta 2006.
V družbi je bilo na dan 31.12.2005 zaposlenih 7 delovnih invalidov, od tega 2 invalida III.
kategorije in 5 invalidov II. kategorije. Število invalidov se v letu 2005 ni spremenilo.
Tabela 4/1: Kvalifikacijska struktura delovne sile
| Stopnja strokovne izobrazbe | Stanje 01.01.2004 | Plan 2005 | Stanje 31.12.2005 | Razlika |
| Doktor,magister | 1 | 1 | 1 | 0 |
| Visoka izobrazba | 4 | 4 | 4 | 0 |
| Srednja izobrazba | 15 | 13 | 13 | +1 |
| Visoko kvalificirani delavci | 4 | 3 | 4 | 0 |
| Poklic IV. Stopnje | 13 | 9 | 9 | 0 |
| Poklic III. Stopnje | 24 | 22 | 22 | 0 |
| Priučeni | 11 | 11 | 11 | 0 |
| SKUPAJ | 72 | 63 | 64 | +1 |
5. VREDNOSTNI OBSEG IZVEDENEGA OPERATIVNEGA PROGRAMA PREPREČEVANJA POSLEDIC RUDARJENJA V RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA IDRIJA V ZAPIRANJU D.O.O. ZA LETO 2005
Obseg del, predviden v "Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005", je bil v glavnem izvršen (poglavje 2). Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. je v letu 2005 ustvaril 781.540.441,61 tolarjev prihodkov in za 875.803.330,25 tolarjev stroškov. Stroški za izvedbo programa so bili za 40.999.669,75 SIT manši kot smo planirali (tabela 2/5), prihodki pa za 191.929.441,61 SIT večji kot smo planirali (brez upoštevanja rudarske škode so bili prihodki večji za 123.629.441,61 SIT).
Vlada Republike Slovenije ja ob sprejetju Operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2005 določila, da mora Rudnik manjkajoča sredstva v višini 246.803.328,00 SIT zagotoviti iz lastnih prihodkov, prilivov od tekočih vračil stanovanjskih posojil, prodaje terjatev iz naslova danih stanovanjskih posojil, presežkov gibljivih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi koncem leta 2004 in iz prilivov iz naslova dezinvestiranja stvarnega premoženja. Uprava je na podlagi omenjenega sklepa Vlade RS ponudila vsem kupcem na obroke kupljenih stanovanj, da le te predčasno odplačajo in pri tem koristijo popuste, ki jim pripadajo po zakonu in prodala bivšo upravno stavbo, del mehaničnih delavnic in del zasedenih stanovanj.
Tabela 1/5: Pregled prilivov za zagotovitev manjkajočih sredstev v letu 2005
| Aktivnosti | Realizirana sredstva v letu 2005 |
| 1. Prihodki iz prodaje | 50.897.868,26 |
| 2. Prilivi od tekočih vračil stanovanjskih posojil. | 26.723.406,67 |
3. Presežki gibljivih sredstev nad kratkoročnimi
obveznostmi na dan 31.12.2004. | 5.040.304,71 |
| 4. Prodaja terjatev iz naslova danih stanovanjskih posojil | 14.294.388,74 |
| 5.1. Prodaja upravne stavbe v Arkovi 43, Idrija | 70.800.000,00 |
| 5.2. Prodaja bivših mehaničnih delavnic | 21.877.846,00 |
| 5.3. Prodaja zasedenih stanovanj | 74.695.921,00 |
| S K U P A J | 264.329.735,38 |
Čisti prihodki iz prodaje so bili večji za 1.885.868,26 tolarjev. Iz proračuna Republike Slovenije smo za izvajanje programa zapiranja dobili toliko kot smo planirali, to je 500.000.000,00 SIT.
Tabela 2/5: Primerjava med planiranimi in dejanskimi prihodki in stroški v letu 2005
| | Plan | Doseženo | Razlika |
| | 2005 | v letu 2005 | |
| | | | |
| 1. ČISTI PRIHODEK IZ PRODAJE | 49.012.000,00 | 50.897.868,26 | 1.885.868,26 |
| a) Čisti prihodek iz pr.proiz.in st.na dom.trgu | 47.114.000,00 | 49.010.163,72 | 1.896.163,72 |
| b) Čisti prihodek iz prodaje na tujem trgu | | 33.179,72 | 33.179,72 |
| c) Čisti prihodek iz pr.blaga in mat.na dom.trgu | 1.898.000,00 | 1.854.524,82 | (43.475,18) |
| 4. DRUGI PRIHODKI OD POSLOVANJA | 501.897.000,00 | 624.833.970,03 | 122.936.970,03 |
| Finansiranje OP za leto 2004 | 500.000.000,00 | 500.000.000,00 | - |
| - prevrednovalni poslovni prihodki | 1.897.000,00 | 124.833.970,03 | 122.936.970,03 |
| 2. SPREM.VR.ZALOG PROIZ. IN NED. PROIZ. | (287.000,00) | (1.261.426,72) | (974.426,72) |
| Prevrednoteni posl.prihodki | | | - |
| 10.FINANČNI PRIHODKI IZ DOLG.TERJATEV | 4.800.000,00 | 385.219,40 | (4.414.780,60) |
| 11. FINANČNI PRIHODKI IZ KRT.TERJATEV | 1.222.000,00 | 1.596.297,12 | 374.297,12 |
| 16. IZREDNI PRIHODKI | 32.980.000,00 | 103.827.086,80 | 70.847.086,80 |
| Izredni prihodki | 3.369.000,00 | 6.216.086,80 | 2.847.086,80 |
| Rudarska škoda | 29.611.000,00 | 97.611.000,00 | 68.000.000,00 |
| Prihodek brez Rudarske škode | 560.300.000,00 | 683.929.441,61 | 123.629.441,61 |
| PRIHODKI SKUPAJ | 589.911.000,00 | 781.540.441,61 | 191.629.441,61 |
| | | | - |
| 5. STRO. BLAGA , MATERIALA IN STORITEV | 318.890.000,00 | 300.302.593,07 | (18.587.406,93) |
| a) Nabavna vrednost prod. blaga in materiala | 656.000,00 | 52.995,74 | (603.004,26) |
| b) Stroški materiala | 201.729.000,00 | 155.747.724,25 | (45.981.275,75) |
| c) Stroški storitve | 116.505.000,00 | 144.501.873,08 | 27.996.873,08 |
| 6. STROŠKI DELA | 402.919.000,00 | 395.377.590,50 | (7.541.409,50) |
| a) Stroški plač | 275.603.000,00 | 272.634.012,30 | (2.968.987,70) |
| b) Stroški socialnega in pok. zavarovanja | 66.634.000,00 | 65.466.686,80 | (1.167.313,20) |
| c) Drugi stroški dela | 60.682.000,00 | 57.276.891,40 | (3.405.108,60) |
| 7. ODPIS VREDNOSTI | 72.389.000,00 | 59.745.906,85 | (12.643.093,15) |
| 8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI | 17.459.000,00 | 13.662.764,06 | (3.796.235,94) |
| 12.FIN.ODH.ZA ODPISEDOL.INKRAT.FIN.N. | | 116.155,70 | 116.155,70 |
| 13. FINANČNI ODH. ZA OBRESTI IN DRUGE OBV. | 7.248.000,00 | 7.175.893,35 | (72.106,65) |
| 17. IZREDNI ODHODKI | 29.611.000,00 | 98.161.000,00 | 68.550.000,00 |
| Izredni odhodki | | 550.000,00 | 550.000,00 |
| Rudarska škoda | 29.611.000,00 | 97.611.000,00 | 68.000.000,00 |
| STROŠKI SKUPAJ | 848.803.000,00 | 875.803.330,25 | 27.000.330,25 |
| Stroški brez rudarske škode | 819.192.000,00 | 778.192.330,25 | (40.999.669,75) |
| CELOTNI DOBIČEK ALI IZGUBA | (258.892.000,00) | (94.262.888,64) | 164.629.111,36 |
Stroški materiala so manjši za 45 mio SIT. Največje odstopanje od plana je pri stroških materiala, stroških nabave nadomestnih delov za osnovna sredstva in vzdrževanje osnovnih sredstev. Manjši so bili tudi stroški za odpis drobnega materiala in drugi materialni stroški.
Stroški storitev so večji. Večji so stroški transportnih storitev in stroški drugih storitev. Pod stroške drugih storitev smo vknjižili stroške obnove zračilne proge na nivoju Antonijevega rova.
Zaradi manjšega števila zaposlenih in zadrževanja osebnih dohodkov so bili stroški dela manjši za 7,5 miljonov tolarjev. Odpis vrednosti je manjši za 12,6 mio Sit. Izkaz poslovnega izida za leto 2005 kaže, da je Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. poslovno leto 2005 zaključil z izgubo v višini 94.262.888,64 SIT. Izguba je za 164.629.111,36 SIT ali za 64 % manjša kot smo planirali.
6. OSNOVE PLANA ZA LETO 2006 IN PREGLED POMEMBNIH DOGOTKOV V PRVIH MESECIH TEGA LETA
Nadzorni svet Rudnika živega srebra Idrija je na svoji 29. redni seji dne 22.12.2005 sprejel »Operativni progrram preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., za leto 2006« in ga predlagal Vladi Republike Slovenije v potrditev. Vlada Operativnega programa še ni obravnavala.
V predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2006 je za financiranje »Operativnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2006« predvideno 792.674.000,00 SIT. Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. pa lahko iz svoje dejavnosti zagotovi 117.890.000,00 SIT. Predlog operativnega programa smo prilagodili razpoložljivim sredstvom.
Poleg jamskih zapiralnih del, zasipavbanja rovov, injektiranja, vzdrževanja nezaprtega dela jame in merite planiramo v letu 2006 tudi začetek aktivnosti za nabavo in montažo nove izvažalne naprave na jašku Borba. Izvozni stroj na jašku Borba je iz leta 1902 in ni v stanju, da bi lahko redno obratoval po letu 2006 (zaradi utrujenosti materiala je prepovedana vožnja ljudi po jašku). Izdelana je projektna dokumentacija za ureditev jaška in postavitev novega izvoznega stroja. Projekt predvideva postavitev izvoznega stroja v samem jašku (izvozni stroj bo deloval po principu dvigala). Rešitev je cenovno ugodna in omogoča, da ostane stari izvozni stroj na sedanjem mestu in se ga uporabi kot muzejski eksponat. V samem jašku bomo montirali jeklene vodilnice, ki zahtevajo minimalno vzdrževanje. Sam stroj bo deloval povsem avtomatsko in se bo upravljal iz kletke (ne bo potreboval strojnika in signalista). Dela naj bi bila končana v letu 2007.
Dela v prvih treh mesecih leta 2006 potekajo po sprejetem operativnem programu. V tem času je bila realizirana tudi prodaja 17 zasedenih stanovanj v skupni vrednosti 90.772.430,00 SIT.
7. RUDARSKA ŠKODA
Sestavni del "Revidiranega dolgoročnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 2001 - 2006", je poglavje o rudarski škodi. V Operativnem programu preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. za leto 2004, so bila predvidena tudi sredstva za odpravo posledic rudarjenja na površini. V proračunu Republike Slovenije za leto 2005 je bilo za sanacijo posledic rudarjenja na površini namenjeno 27.611.000,00 SIT.
Sredstva za odpravo posledic rudarjenja na površini so bila zmanjšana, zato nismo objavili novega razpisa, temveč smo omenjena sredstva namenili za plačilo že odobrenih in izvedenih sanacijskih del.
Na podlagi ocenjene prioritete in razpoložljivih sredstev, je komisija predlagala Nadzornemu svetu družbe v potrditev, da se sredstva za odpravo posledic rudarjenja na površini dodelijo upravičencem, navedenim v tabeli 1/8. Odškodnine so bile izplačane le na podlagi dokazila o opravljenem delu.
Zap.št. | Upravičenec | Naslov | Plačano (SIT) |
1 | Občina Idrija | Vrtec – projekti | 1.488.000,00 |
2 | Oblak Pavla | Rožna 10b | 266.551,00 |
3 | Poženel Marija | Rožna 10b | 252.750,00 |
4 | Soške elektrarne | Oporni zid v Vojkovi ulici | 2.742.540,81 |
6 | Krajevna skupnost idrija | Kanalizacija Vodnikova | 3.802.306,17 |
7 | Krajevna skupnost idrija | Infrastruktura na Mestnerm trgu | 16.797.181,48 |
8 | Osredkar Marija | Kosovelova 21 | 474.668,00 |
9 | Velikanje Janja | Cankarjeva 5 | 698.234,33 |
10 | Koler Ivanka | Vodnikova 4 | 1.088.768,21 |
| SKUPAJ | | 27.611.000,00 |
Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za gospodarstvo iz proračunske rezerve namenila 70.000.000,00 SIT Občini Idrija za plačilo že izvedenih del pri sanaciji infrastrukture na Mestnem trgu v Idriji. Omenjena sredstva so bila na podlagi sklepov Nadzornega sveta z dne 30.11.2005 in 08.12.2005 dodeljena Občini Idrija.
| Zadnja sprememba: 11/15/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov |