Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 44000-3/2007/4
Ljubljana, 13.09.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

LJUBLJANA



Vlada Republike Slovenije je na 135. redni seji dne 13.9.2007 sprejela:

- DEVETO POROČILO O DRŽAVNIH POMOČEH V SLOVENIJI (ZA LETA 2004, 2005 IN 2006),

ki vam ga pošiljamo na podlagi 10. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- dr. Andrej Bajuk, minister,
- dr. Žiga Andoljšek, generalni direktor na Ministrstvu za finance.






mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1




Ljubljana,
September 2007
Deveto poročilo o državnih pomočeh
v Sloveniji

(za leta 2004, 2005 in 2006)



KAZALO

UVOD
6
METODOLOŠKA POJASNILA
7
    Pravna podlaga
7
    Zajetje podatkov
7
    Prikaz podatkov
8
    Definicije in pojasnila
8
    Vsebina
8
POVZETEK POROČILA
9
I. CELOTEN OBSEG DRŽAVNIH POMOČI
11
    1.1. Primerjava z osnovnimi makroekonomskimi kazalci
11
    1.2. Primerjava s članicami Evropske skupnosti
12
    1.3 Pregled državnih pomoči po kategorijah
14
II. PORAZDELITEV DRŽAVNIH POMOČI PO REGIJAH
18
    2.1. Obseg državnih pomoči v Sloveniji po statističnih regijah
18
    2.2. Primerjava z bruto domačim proizvodom
20
III. POMOČ V SEKTORJU INDUSTRIJA IN STORITVE
21
    3.1. Obseg in trend
21
    3.2. Horizontalni cilji
22
      3.2.1. Raziskave in razvoj
23
      3.2.2. Varstvo okolja in varčevanje z energijo
24
      3.2.3. Mala in srednje velika podjetja
24
      3.2.4. Zaposlovanje in usposabljanje
24
      3.2.5. Regionalni cilji
26
      3.2.6. Kultura
27
    3.3. Spreminjajoči se trendi horizontalnih ciljev
27
    3.4. Posebni sektorji
29
      3.4.1. Transport
30
      3.4.2. Premogovništvo
31
      3.4.3. Reševanje in prestrukturiranje
32
IV. POMOČ V KMETIJSTVU in RIBIŠTVU
32
    4.1. Kmetijstvo
32
    4.2. Ribištvo
33
V. INTENZIVNOST DODELJENIH POMOČI
34
    5.1. Vrednost investicije
34
    5.2. Upravičeni stroški
35
VI. POMOČI DODELJENE PO PRAVILU DE MINIMIS
36
VII. PREGLED PO DEJAVNOSTIH
39
VIII. PREGLED DODELJENIH DRŽAVNIH POMOČI PO VELIKOSTI PODJETIJ
41
XI. OCENA USPEŠNOSTI
43
    9.1. Razlogi in izhodišča za merjenje uspešnosti
43
    9.2. Ocene uspešnosti dodeljenih državnih pomoči
43
PRILOGA 1: Kategorije in instrumenti državnih pomoči
53
PRILOGA 2: Statistični podatki
56
PRILOGA 3: Podrobnejše poročilo o učinkovitosti in uspešnosti dodeljenih državnih pomoči
63


KAZALO TABEL IN SLIK v poročilu


Tabela 1: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2004, 2005 in 2006 v primerjavi z BDP, stroški države in zaposlenostjo
11
Slika 1:Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji po letih v %
12
Slika 2:Delež državnih pomoči v BDP v državah EU in v Sloveniji v letu 2005 v %
12
Tabela 2:Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z EU v letu 2005
13
Tabela 3: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih kategorijah v letih 2004, 2005 in 2006
14
Slika 3:Primerjava deleža uporabljenih instrumentov državnih pomoči v Sloveniji v letu 2005 in 2006 in v državah EU v letu 2005, brez kmetijstva, ribištva in transporta
15
Slika 4: Deleži državnih pomoči po kategorijah glede na celotno državno pomoč v letih 2004, 2005 in 2006
16
Slika 5:Spreminjanje deležev državnih pomoči znotraj posameznih sektorjev po letih 2004, 2005 in 2006
16
Slika 6:Deleži državnih pomoči izbranih sektorjev v celotnem BDP v obdobju 2001-2006
17
Slika 7:Delež dodane vrednosti v izbranih sektorjih v obdobju 2001-2006
17
Slika 8:Višina in deleži državnih pomoči po regijah v letu 2006, v mio EUR
18
Slika 9:Povprečna višina dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah v obdobju 2002 – 2006, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
19
Slika 10: Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah v letu 2006, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
20
Slika 11:Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah v letih 2002 , 2003 in 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
20
Tabela 4:Državne pomoči v sektorju industrija in storitve v letih 2004, 2005 in 2006
21
Tabela 5: Državne pomoči po horizontalnih ciljih v letih 2004, 2005 in 2006
22
Slika 12:Dodeljene državne pomoči po horizontalnih ciljih v obdobju 2001 – 2006, v mio EUR
22
Slika 13:Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2004 - 2006 in primerjava z deležem v državah EU za leto 2005
23
Tabela 6:Državne pomoči za zaposlovanje in usposabljanje z deleži celotnih državnih pomoči v letih 2004, 2005 in 2006
25
Slika 14:Gibanje višine dodeljenih državnih pomoči po regionalnih pravilih v obdobju 1998-2006
26
Slika 15:Višina državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2004, 2005 in 2006 v mio EUR
27
Slika 16:Deleži državnih pomoči, znotraj horizontalnih ciljev po instrumentih, v letih 2004, 2005 in 2006
28
Slika 17:Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah v obdobju 2001 -2005
28
Slika 18:Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah v obdobju 2001 - 2005
29
Tabela 7:Državne pomoči v posebnih sektorjih v letih 2004, 2005 in 2006
29
Slika 19:Deleži dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih v obdobju 2000 -2006, v %
30
Tabela 8:Državne pomoči v transportu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo v letih 2004, 2005 in 2006
31
Tabela 9:Državne pomoči v premogovništvu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo v letih 2004, 2005 in 2006
31
Tabela 10:Državne pomoči v kmetijstvu v letih 2004, 2005 in 2006
33
Tabela 11:Državne pomoči v ribištvu v letih 2004, 2005 in 2006
33
Tabela 12:Delež državnih pomoči v upravičenih stroških v primerjavi z maksimalno dovoljenimi za leto 2006
34
Tabela 13: Delež državnih pomoči v celotni investiciji v letu 2006
35
Tabela 14:De minimis pomoči v Sloveniji po posameznih kategorijah v obdobju 2001 – 2006 v mio EUR
36
Slika 20:Višina dodeljenih pomoči po pravilu de minimis po skupini dajalcev po letih v mio EUR
37
Slika 21:Delež pomoči po pravilu de minimis po kategorijah v obdobju 2001-2006, v %
37
Tabela 15:Višina dodeljenih de minimis pomoči po instrumentih v obdobju 2002-2006, v EUR in %
38
Tabela 16:Državne pomoči po dejavnostih v letih 2004, 2005 in 2006
39
Slika 22: Deleži dodeljenih državnih pomoči po dejavnostih za leta 2004, 2005 in 2006, v %
40
Slika 23:Deleži dodeljenih državnih pomoči v dodani vrednosti za posamezno dejavnost za leta 2004, 2005 in 2006, v %
40
Tabela 17:Pregled dodeljenih državnih pomoči po velikosti podjetij prejemnikov pomoči v obdobju 2004 -2006, v %
41
Slika 24:Gibanje deleža državnih pomoči za MSP in velika podjetja v obdobju 2000-2006, v %
42
Tabela 18:Obseg dodeljenih državnih pomoči, razporejen po ocenah uspešnosti za obdobje 2004 – 2006
44
Slika 25:Deleži dodeljenih državnih pomoči po ocenah uspešnosti za obdobje 2002-2006
44
Tabela 19:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za raziskave in razvoj v letih 2004, 2005 in 2006
45
Tabela 20:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo v letih 2004, 2005 in 2006
15
Tabela 21:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za srednje velika in mala podjetja v letih 2004, 2005 in 2006
46
Tabela 22: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči v kulturi v letih 2004, 2005 in 2006
46
Tabela 23:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za zaposlovanje v letih 2004, 2005 in 2006
47
Tabela 24Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za usposabljanje v letih 2004, 2005 in 2006
47
Tabela 25:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči po regionalnih ciljih v letih 2004, 2005 in 2006
48
Tabela 26:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih v letih 2004, 2005 in 2006
49
Tabela 27:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje v letih 2004, 2005 in 2006
50
Tabela 28:Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za namen kmetijstva in ribištva v letih 2004, 2005 in 2006
51

UVOD


Letno poročilo o državnih pomočeh je analitični pregled dodeljenih državnih pomoči za obdobje zadnjih treh let.

Pričujoče poročilo je deveto tovrstno poročilo doslej, ki zajema podatke za leta 2004, 2005 in 2006. Poročilo temelji na podatkih, ki so bili posredovani s strani upravljavcev državnih pomoči in je pripravljeno skladno z veljavno slovensko zakonodajo, ki povzema ureditev razvrščanja in poročanja v Evropski skupnosti (v nadaljevanju EU).

Poročilo se v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS, št. 37/04) predloži v sprejem Vladi RS, le-ta pa ga v 30 dneh po sprejemu predloži Državnemu zboru RS. Z vstopom Republike Slovenije v EU se Evropski komisiji ne posreduje več tovrstno poročilo, pač pa v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 794/2004 (z dne 21. aprila 2004) Inventar državnih pomoči. Inventar je posebna, vnaprej predpisana tabelarična oblika s podatki o dodeljenih državnih pomočeh. Na tej osnovi izdela Evropska Komisija poročilo o državnih pomočeh (Scoreboard) za vsako državo članico in EU v celoti.

Evropski svet je v Lizboni in kasneje tudi v Stockholmu poudaril nujnost zmanjševanja državnih pomoči. Evropa mora postati bolj konkurenčna, povečati mora produktivnost in zagotoviti trajnostno rast z več in boljšimi zaposlitvami ter večjo socialno kohezijo. Ti cilji naj bi bili doseženi tudi z zniževanjem ravni državnih pomoči. Državna pomoč namreč lahko ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. V mnogih primerih dodeljevanje državnih pomoči celo zmanjšuje gospodarsko blaginjo in oslabi vzpodbude za izboljšanje uspešnosti v podjetjih. Pomoč tako povzroči manj učinkovito možnost preživetja podjetja, zavlačevanje strukturnih sprememb, hkrati pa ovira rast produktivnosti in konkurenčnosti podjetja.

Večina starih držav članic je delež državnih pomoči glede na BDP drastično znižala konec devetdesetih, od leta 2000 dalje pa je nivo skorajda nespremenjen. Nove članice so ob vstopu sicer imele nekoliko višji delež, ki pa ga že zmanjšujejo in preusmerjajo pomoči iz specifičnih sektorjev k horizontalnim ciljem, kar je skladno z interesi EU in Lizbonsko strategijo. Tovrstne pomoči predstavljajo predvsem krepitev ekonomske in socialne kohezije, varstva okolja, promocijo raziskav in razvoja ter pomoč srednje velikim in malim podjetjem.

Skladno s priporočili Evropske Komisije smo v Sloveniji začeli z izgradnjo sistema za merjenje uspešnosti in učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči. Vlada RS je sprejela navodilo, ki dajalce državnih pomoči zavezuje k poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in jim daje temeljna in enotna izhodišča za merjenje učinkovitosti le-teh.

Poročilo tako vključuje tudi oceno uspešnosti dodeljenih državnih pomoči za leta 2004, 2005 in 2006. Ta ocena naj bi v postala za dajalce pomoči ena izmed podlag pri procesu odločanja o izvajanju posameznih programov oz. ukrepov. Dajalci državnih pomoči morajo posvetiti temu področju še nekoliko več pozornosti, saj ocenjujemo, da bomo s tem ustrezno prispevali k večji uspešnosti in posledično k zmanjševanju državnih pomoči v Republiki Sloveniji.


METODOLOŠKA POJASNILA


Pravna podlaga

Za državo je zelo pomembno, da zagotavlja učinkovito kontrolo nad dodeljevanjem državnih pomoči.

Z namenom ohranitve uspešnega obstoječega sistema spremljanja in v določeni meri nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči, je bil v letu 2004 sprejet Zakon o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS, št. 37/2004 – v nadaljevanju Zakon), s katerim se je zagotovila kontinuiteta urejenosti na tem področju.

Področje posredovanja podatkov o državnih pomočeh in poročanja o dodeljenih državnih pomočeh je urejeno z Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Ur.l. RS, št. 61/2004, 22/07) – v nadaljevanju Uredba).

V začetku leta 2004 je Vlada RS sprejela Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči (sklep št. 401-01/2004-1, z dne 4.3.2004). To navodilo določa osnove in postopke za ugotavljanje uspešnosti dodeljenih državnih pomoči kot podlago za oceno uspešnosti izvajanja shem državnih pomoči in individualnih državnih pomoči.


Zajetje podatkov

V poročilu so zajeti podatki o dodeljenih državnih pomočeh za vse prejemnike v Sloveniji. Upravljavci državnih pomoči zbirajo podatke o dodeljenih državnih pomočeh po posameznih prejemnikih v okviru shem ali individualnih državnih pomoči.

Podatki se posredujejo Ministrstvu za finance, kjer se zbirajo in obdelajo. Na Ministrstvu za finance je od leta 1998 dalje vzpostavljena celovita baza podatkov o dodeljenih državnih pomočeh.

V letošnjem poročilu so uporabljeni zadnji revidirani podatki bruto domačega proizvoda (BDP), objavljenega na internetnih straneh Statističnega urada RS, ter stroški države, ki so objavljeni v Biltenu javnih financ 4/2007. Podatki o regionalnem bruto domačem proizvodu, dodani vrednosti, prebivalstvu in trgu dela so uporabljeni iz statističnih informacij Statističnega urada RS.

Kot podlago za napovedi in primerjave trendov med EU in Slovenijo smo uporabili State Aid Scoreboard1 za leto 2005 (pripravljeno 11.12.2006). V letošnjem letu je prikaz podatkov nekoliko spremenjen, saj je prirejen prikazu podatkov v Scoreboardu. Med horizontalne pomoči smo v letošnjem poročilu uvrstili regionalne pomoči, ki so bile prej posebej izpostavljene, med posebne sektorje pa smo uvrstili pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij, ki smo jih prej uvrščali med horizontalne cilje, saj je bila ta sprememba narejena tudi v Scoreboardu. S tem smo zagotovili enostavnejšo primerljivost z državami članicami EU.

Podatki o višinah državnih pomoči so prikazani v EUR po povprečnem letnem tečaju Banke Slovenije.
_________________________
1 State aid Scoreboard autumn 2006, 11.12.2006



Prikaz podatkov

V skladu z Uredbo posamezni dajalci poročajo o dodeljenih državnih pomočeh po kategorijah in namenih in glede na instrument dodelitve državne pomoči. Podrobnejša opredelitev kategorij in instrumentov je predstavljena v Prilogi 1 tega poročila.

Poročilo vsebuje združene podatke po kategorijah, namenih in instrumentih državnih pomoči v posameznem letu. Pri pregledu tega poročila je potrebno upoštevati, da so v poročilu zajeta le tista javna sredstva, ki po svoji naravi predstavljajo državno pomoč.

Ne glede na to, da poročilo prikazuje državne pomoči za leta 2004, 2005 in 2006, pa smo za prikaz trendov uporabili tudi podatke od leta 2000 dalje.


Definicije in pojasnila

Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti. Namenjeni so za financiranje in sofinanciranje programov v enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev, z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 87. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Državne pomoči so opredeljene kot individualne - namenjene so določenemu in vnaprej znanemu prejemniku ali kot splošne sheme državnih pomoči – prejemniki vnaprej niso znani in so opredeljeni le na splošno.

Državna pomoč je v Sloveniji dodeljena iz proračunskih virov v različnih oblikah, pri čemer so instrumenti lahko neposredni (npr. dotacije, ugodna posojila,...) ali posredni (preko zmanjšanih prihodkov proračuna). Viri sredstev pa so domači ali tuji.

V Zakonu so v 4. členu dajalci pomoči opredeljeni kot vse institucionalne enote, ki so v skladu s statističnimi predpisi opredeljene v sektorju država.

Dejanski prejemniki državnih pomoči so lahko pravne osebe, ne glede na pravni status, organizacijo ali lastništvo, ter fizične osebe, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.

Pomoči po pravilu »de minimis« so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči, kot to opredeljuje Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis«. Pri tej vrsti pomoči skupni znesek pomoči ne sme preseči zneska 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Od 1.1.2007 dalje velja na tem področju nova Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006, ki med drugimi spremembami povečuje omejitev zgornje dovoljene meje pomoči na 200.000 EUR.


Vsebina

Poročilo zajema leta 2004, 2005 in 2006 in je razdeljeno na devet delov.

V prvem delu prikazuje podatke o celotnih državnih pomočeh v letih 2004, 2005 in 2006 v skupnem znesku, po posameznih kategorijah in po instrumentih. Podatki o višini državnih pomoči so prikazani v EUR tako v absolutni vrednosti, kot v relativnih razmerjih. Drugi del predstavlja podrobnejši prikaz dodeljenih državnih pomoči po statističnih regijah. Tretji del je namenjen industriji in storitvam, ki zavzemajo pomemben delež v strukturi državnih pomoči. Ta kategorija vključuje horizontalne cilje in posebne sektorje. Četrti del je namenjen pomočem, ki so bile dodeljene v kmetijstvu in ribištvu. V letošnje poročilo smo kot peti del dodali pregled podatkov o višini oz. deležu upravičenih stroškov, ki so sofinancirani z državnimi pomočmi. Šesti del prikazuje pregled dodeljenih pomoči po pravilu »de minimis«. V sedmem delu so državne pomoči razvrščene po dejavnostih, v osmem delu je v letošnjem poročilu dodan pregled porazdelitve dodeljenih pomoči glede na velikost prejemnika pomoči (podjetja). V devetem delu je prikazana ocena uspešnosti dodeljenih pomoči po posameznih shemah oziroma individualnih pomočeh.

Kategorije državnih pomoči, instrumenti, vrste podatkov, viri in metode zbiranja podatkov so podrobneje opredeljeni v Prilogi 1, statistični podatki pa v Prilogi 2.



POVZETEK POROČILA

Državne pomoči v Sloveniji so se v zadnjih dveh letih v primerjavi s preteklimi občutno znižale. V absolutnem znesku so se pomoči v letu 2006 sicer rahlo zvišale (za 3,4%), vendar predvsem na račun pomoči, ki so bile dodeljene po horizontalnih ciljih. Delež državnih pomoči v bruto domačem proizvodu je tako v letu 2005 prvič padel pod 1%, v letu 2006 pa se je še nekoliko znižal (na 0,93% BDP). S primerjavo državnih pomoči kot deleža v bruto domačem proizvodu je v daljšem časovnem obdobju opazen trend zmanjševanja državnih pomoči, saj se je delež od leta 1997, ko je znašal 2,76%, v primerjavi z letom 2006, ko je znašal 0,93%, zmanjšal za trikrat.

V letu 2005 je bilo v EU 65% vseh državnih pomoči namenjenih predelovalni industriji in storitvam, 26% kmetijstvu in ribištvu, 6% premogovništvu, 2% transportu (brez železnic) in 1% ostali industriji. Državne pomoči vseh članic so predstavljale 0,59% BDP EU-25. Manj kot 0,4% nacionalnega BDP državnih pomoči imajo Belgija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija, več kot 1,4% pa Ciper, Madžarska, Malta in Finska.

Evropska Komisija običajno primerja podatke o dodeljenih državnih pomočeh ločeno, oziroma brez pomoči, ki so bile dodeljene transportnemu sektorju, ter pomoči, dodeljene kmetijstvu in ribištvu. Tako je povprečni delež državnih pomoči v BDP pri vseh članicah EU brez teh treh sektorjev v letu 2005 znašal 0,42%, v Sloveniji pa 0,46% v letu 2005 in 0,48% v letu 2006. Pri novih članicah EU-10 je ta delež za leto 2005 znašal 0,52%. Podatki o deležu državnih pomoči brez pomoči transportnemu sektorju ter kmetijstvu in ribištvu kažejo, da je delež državnih pomoči v BDP pri novih članicah nekoliko višji kot pri starih članicah. V obdobju 2001 -2005 je v EU celotni nivo državnih pomoči (brez kmetijstva, ribištva in transporta) rahlo padajoč. Ta rahel padec je predvsem rezultat občutnega povečanja pomoči v Nemčiji v letih 2001 in 2002 za namen prestrukturiranja podjetij. Celotne državne pomoči so kot delež državnih pomoči v BDP pri primerjavi dveh obdobij 2001-2003 in 2003–2005 padle z 0,50% BDP na 0,45% BDP.

Med posameznimi kategorijami državnih pomoči v Sloveniji so v obdobju 2004 - 2006 še vedno prevladovale državne pomoči, namenjene kmetijstvu in ribištvu (31,97% vseh pomoči v letu 2006), ki pa so se v primerjavi z letom 2004 znižale za več kot 50%, ter v primerjavi z letom 2005 še za nadaljnjih 13%. Razlog za tako veliko znižanje je predvsem v spremenjenem prikazovanju pomoči, ki so dodeljene v tem sektorju. Z vstopom v EU se namreč pomoči dodeljene na podlagi Skupne kmetijske politike (CAP) ne obravnavajo kot državne pomoči.

Delež državnih pomoči za horizontalne cilje se je v zadnjih dveh letih najbolj povečal in sicer v primerjavi z letom 2004 za 30,8% in v primerjavi z letom 2005 za 14,9% ter predstavlja v letu 2006 kar 46,71% vseh pomoči. V strukturi pomoči za horizontalne cilje imajo v letu 2006, tako kot v predhodnem letu, še vedno največji delež regionalne pomoči (35,6%). Te pomoči so se povečale za skoraj štirikrat in v strukturi celotnih državnih pomoči predstavljajo 16,61% vseh pomoči. Pomoči namenjene malim in srednje velikim podjetjem (22,7%) so v zadnjem letu najbolj narasle. Takšna rast pomoči pri obeh omenjenih kategorijah je predvsem rezultat bistveno večjega izvajanja pomoči po shemi spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, k čemer so pripomogla tudi sredstva iz evropskih skladov ter individualna pomoč za izvajanje investicijskega programa podjetja Revoz. Sledijo pomoči za raziskave in razvoj (15,6%) ter pomoči za zaposlovanje (12,8%). V primerjavi z letom 2005 so narasle vse pomoči razen pomoči za raziskave in razvoj ter varstvo okolja.

Delež državnih pomoči pri posebnih sektorjih v strukturi vseh pomoči se je po večjem porastu v letu 2004 zopet znižal na predhodno raven, in sicer z 31,5,2% vseh pomoči v letu 2004 na 19,64% v letu 2005, v letu 2006 pa na 21,33%. V letu 2004 je zabeležen najvišji delež tovrstnih pomoči v zadnjih petih letih, predvsem zaradi transportnega sektorja, kjer se je v letih 2003 in 2004 izvajalo prestrukturiranje Slovenskih železnic.

Več kot polovica držav članic EU je pozitivno reagirala na poziv Sveta za bolje orientirane državne pomoči. Te države dodeljujejo več kot 90% vseh državnih pomoči po horizontalnih ciljih. Najbolj so se povečale državne pomoči, ki se dodeljujejo v obliki davčnih olajšav za varstvo okolja in varčevanje z energijo saj predstavljajo kar 28% vseh pomoči (brez kmetijstva, ribištva in transporta). Kar se tiče Lizbonskih ciljev glede povečanja pomoči za raziskave in razvoj (12%), regionalni razvoj (19%), MSP (10%) zaposlovanje (8%) in usposabljanje (2%), je slika glede izdatkov skoraj nespremenjena.

Za leto 2004 bi težko rekli, da je Slovenija sledila ciljem Lizbonske strategije - to je čim manj pomoči v posebne sektorje ter čim manj pomoči za reševanje in prestrukturiranje. V letu 2005 je bila Slovenija že bližje tem ciljem, za leto 2006 pa lahko z gotovostjo trdimo, da se nivo državnih pomoči znižuje, skladno z interesi EU pa se pomoči preusmerjajo iz specifičnih sektorjev k horizontalnim ciljem, ki imajo manjši vpliv na izkrivljanje konkurence in so generator razvoja gospodarstva.

V letu 2006 so bile vse pomoči, ki so prikazane v tem letnem poročilu predhodno tudi priglašene.


I. CELOTEN OBSEG DRŽAVNIH POMOČI


1.1. Primerjava z osnovnimi makroekonomskimi kazalci

Državne pomoči v Sloveniji so se v zadnjih dveh letih močno zmanjšale, tako da lahko rečemo, da sledijo ciljem Lizbonske strategije - manj in bolje orientirane državne pomoči. Če primerjamo višino državnih pomoči, je opazna rahla rast v letu 2006 (3,4%), z vključitvijo primerjave s preteklimi leti (1997 - 2006), pa je opazen trend padanja višine državnih pomoči.

Tabela 1: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2004, 2005 in 2006 v primerjavi z BDP,
stroški države in zaposlenostjo


Enota mere
2004
2005
2006
Državne pomoči
v mio EUR2
428,21
267,15
276,26
BDP
v mio EUR
26.257,00
27.626,00
29.741,00
Delež državnih pomoči v BDP
v %
1,63%
0,97%
0,93%
Stroški države3
v mio EUR
11.590
12.276
13.209
Delež državnih pomoči v stroških države
v %
3,70%
2,18%
2,09%
Zaposlenost4
število
807.490
813.100
824.839
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
531,21
328,56
334,93
Državne pomoči na prebivalca
v EUR
214,73
133,35
137,42

Večja rast državnih pomoči v letu 2004 je bila predvsem rezultat povečanja pomoči v transportnem in kmetijskem sektorju ter pomoči, namenjene podjetjem v težavah.

V letu 2006 je slika povsem drugačna. Državne pomoči so se v primerjavi z letom 2004 znižale prav na vseh področjih z izjemo pomoči, namenjene malim in srednje velikim podjetjem, zaposlovanju, regionalnim ciljem ter kulturi.

Gospodarska rast je bila v letu 2006 5,2-odstotna, kar je 1,2 odstotne točke več kot leta 2005 in največ po letu 1999. Povprečna letna rast produktivnosti se je v letih od 2004 do 2006 okrepila na 3,9 %, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v obdobju 2001–2003. Izraziteje se je povečala tudi stopnja zaposlenosti, oboje pa se je odrazilo v pospešeni rasti bruto domačega proizvoda, ki je v povprečju let od 2004 do 2006 za 0,8 odstotne točke bolj prehitevala povprečno rast v EU kot v obdobju 2001–2003. Na pospešek v gospodarski rasti so vplivali predvsem makroekonomski dejavniki (mednarodna konjunktura, stabilizacija gospodarstva pred uvedbo evra, javne investicije), delno pa tudi že posamezne strukturne reforme. Konkurenčnost podjetniškega sektorja, merjena z rastjo tržnih deležev na izvoznih trgih, se je še naprej izboljševala, precej manj ugodna pa so bila gibanja nekaterih dejavnikov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost in so povezani zlasti z inovativnostjo gospodarstva. V letu 2006 se je v primerjavi s preteklimi leti okrepila tudi rast domačega povpraševanja, predvsem investicijskega. Rast investicij zasebnega sektorja je bila spodbujena z ugodno poslovno klimo, večjo makroekonomsko stabilnostjo (uvedba evra, nizke obrestne mere) in nekaterimi dejavniki enkratnega značaja.5
__________________________
2 Povprečni tečaj Banke Slovenije za 1 EUR je znašal v letu 2004 238,9 SIT v letu 2005 239,6371SIT in v letu 2006 239,64SIT (Vir: Bilten BS April/2007)
3 Bilten javnih financ 4/2007
4 Trg dela, vir: SURS Statistične informacije
5 Poročilo o razvoju 2007, UMAR




Slika 1: Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji po letih v %



S primerjanjem državnih pomoči kot deleža v bruto domačem proizvodu je opaziti trend zmanjševanja državnih pomoči v Sloveniji, saj se je delež od leta 1997, ko je znašal 2,76% v primerjavi z letom 2006, ko znaša 0,93%, zmanjšal za trikrat.

V letu 2006 so v Sloveniji dodeljene državne pomoči znašale 276,26 milijonov EUR, kar je za 35,59% manj kot so znašale državne pomoči v letu 2004 in za 3,41% več kot v letu 2005.


1.2. Primerjava s članicami Evropske skupnosti

Podatki, ki prikazujejo trend gibanja državnih pomoči v EU temeljijo na zadnjih razpoložljivih podatkih, objavljenih na internetnih straneh Evropske komisije6. Slovenija je v primerjavi z državami v EU glede deleža državnih pomoči v BDP na zgornji meji, vendar ne presega najvišjih deležev, ki jih imajo Malta, Madžarska, Finska, Ciper in Švedska.

Slika 2: Delež državnih pomoči v BDP v državah EU in v Sloveniji v letu 2005, v %


Na sliki je prikazan delež državnih pomoči v BDP v državah EU za leto 2005, za Slovenijo pa za leti 2005 in 2006 posebej.
_______________________
6 State Aid Scoreboard autumn 2006, 11.12.2006




V prvem delu tabele 2 niso vključene pomoči, namenjene železnicam oziroma železniškemu prometu. V drugem delu tabele pa so izključene tudi pomoči v kmetijstvu in ribištvu.

Tabela 2: Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z EU v letu 2005

Leto 2005
Višina državnih pomoči
brez železniškega prometa
Državne pomoči brez transporta,
kmetijstva in ribištva
v mio EUR
Delež v
BDP v %
v mio EUR
Delež v
BDP v %
Delež horizontalnih pomoči v %
EU 25
63.750,33
0,59
45.093,60
0,42
83,62
EU stare članice (15)
58.697,39
0,57
42.185,19
0,41
85,02
EU nove članice (10)
5.052,94
0,93
2.908,40
0,52
63,35
Belgija
1.193,65
0,40
699,54
0,23
99,87
Češka
529,85
0,54
386,95
0,39
99,57
Danska
1.322,34
0,64
1.074,49
0,52
97,00
Nemčija
20.331,72
0,90
15.172,19
0,68
80,61
Estonija
48,78
0,46
13,95
0,13
100,00
Grčija
361,35
0,20
257,12
0,14
97,15
Španija
3.753,17
0,41
3.283,77
0,36
65,87
Francija
9.650,41
0,56
6.486,13
0,38
88,23
Irska
1.004,07
0,63
424,25
0,26
73,81
Italija
6.390,50
0,45
5.327,64
0,37
95,94
Ciper
192,47
1,43
134,57
1,00
44,82
Latvija
107,36
0,84
28,81
0,23
97,05
Litva
119,16
0,58
25,66
0,12
81,14
Luksemburg
43,01
0,15
43,01
0,15
100,00
Madžarska
1.609,91
1,83
948,69
1,08
48,23
Malta
142,24
3,16
117,35
2,61
3,08
Nizozemska
1.986,59
0,40
1.182,88
0,24
96,62
Avstrija
1.369,88
0,56
596,86
0,24
95,26
Poljska
1.874,12
0,82
907,57
0,37
70,40
Portugalska
984,75
0,67
956,50
0,65
25,73
Slovaška
253,03
0,66
245,10
0,64
60,58
Finska
2.677,53
1,75
559,00
0,38
97,46
Švedska
3.110,69
1,08
2.613,27
0,91
100,00
Velika Britanija
4.517,74
0,26
3.508,55
0,20
90,51
Slovenija 2005
228,84
0,83
126,44
0,46
88,9
Slovenija 2006
235,10
0,79
146,79
0,49
89,9

V letu 2005 so državne pomoči vseh članic predstavljale 0,59% BDP EU-25 (z izključitvijo železniškega sektorja). Manj kot 0,4% BDP državnih pomoči imajo Belgija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija, več kot 1,4% pa Ciper, Madžarska, Malta in Finska. Finska ima velik delež državnih pomoči zaradi kmetijstva, ki predstavlja kar 75% vseh državnih pomoči v tej državi.

Delež državnih pomoči v BDP kaže splošno ekonomsko situacijo v posamezni državi članici. Pri primerjavi teh deležev med državami članicami je potrebno primerjati večletno obdobje, saj države, ki imajo relativno visoko gospodarsko rast, lahko teoretično demonstrirajo nizek delež državnih pomoči v BDP za posamezno leto.
Evropska Komisija običajno primerja podatke o dodeljenih državnih pomočeh po državah članicah brez pomoči, ki so bile dodeljene kmetijskemu, ribiškemu in transportnemu sektorju. V celotnem obsegu dodeljenih državnih pomoči je imela v letu 2005 največji delež Nemčija, saj je dodelila kar 33% vseh pomoči v EU. Tudi njen delež državnih pomoči v BDP je dokaj visok (0,68%), kar je bistveno več od povprečja EU (0,42%). Med državami članicami, ki imajo velik delež državnih pomoči v BDP je tudi Švedska (1,08%), ki večino pomoči dodeljuje za namen varstva okolja in učinkovito rabo energije, ter Ciper (1%), Malta (2,61%) in Madžarska (1,08%), kjer pa večina pomoči predstavlja ukrepe tranzicije, ki so časovno omejeni. Države, ki imajo izrazito nizek delež državnih pomoči (manj kot 0,25%) so vse tri baltiške države ter Belgija, Grčija, Nizozemska, Avstrija ter Velika Britanija.

Več kot 60% vseh držav članic ima delež državnih pomoči nižji od 0,42% BDP. Slovenija je še vedno nekoliko nad povprečjem BDP EU-25, saj je delež državnih pomoči v letu 2005 znašal 0,46% BDP, v letu 2006 pa 0,49%BDP. V primerjavi z 10 novimi članicami, kjer so državne pomoči v povprečju dosegle 0,52% BDP, pa je Slovenija pod tem povprečjem.

Če primerjamo absolutne višine dodeljenih državnih pomoči v letu 2005 vidimo, da pomoči, dodeljene s strani 10 novih članic EU, predstavljajo le 6,5% vseh dodeljenih pomoči v EU. Največ pomoči je dodeljenih v Nemčiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, kar predstavlja kar 67,8% vseh dodeljenih pomoči. Med novimi članicami sta največ pomoči dodelili Madžarska in Poljska, ki sta v letu 2005 dodelili po 2% vseh pomoči, ki so bile dodeljene v EU.


1.3. Pregled državnih pomoči po kategorijah

Državne pomoči v Sloveniji so se v letu 2006 nekoliko povečale. Za to leto je značilno povečanje horizontalnih državnih pomoči, ter ponovno zmanjšanje pomoči za namen kmetijstva in ribištva in skoraj nespremenjeno stanje pri sektorskih pomočeh.

Tabela 3: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih kategorijah v letih 2004, 2005 in 2006

Kategorija
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
Kmetijstvo
195,18
45,50%
0,74%
102,20
38,25%
0,37%
88,23
31,94%
0,30%
Ribištvo
0,02
0,00%
0,00%
0,20
0,08%
0,00%
0,08
0,03%
0,00%
Kmetijstvo in ribištvo
195,19
45,51%
0,74%
102,40
38,33%
0,37%
88,31
31,97%
0,30%
Horizontalni cilji
98,62
22,99%
0,38%
112,27
42,03%
0,41%
129,03
46,71%
0,43%
R&D
24,28
5,66%
0,09%
23,53
8,81%
0,09%
19,56
7,08%
0,07%
Varstvo okolja
23,78
5,54%
0,09%
14,20
5,32%
0,05%
2,57
0,93%
0,01%
Varčevanje z energijo
2,44
0,57%
0,01%
0,62
0,23%
0,00%
2,23
0,81%
0,01%
MSP
3,39
0,79%
0,01%
9,12
3,41%
0,03%
29,29
10,60%
0,10%
Zaposlovanje
23,06
5,38%
0,09%
15,41
5,77%
0,06%
16,54
5,99%
0,06%
Usposabljanje
3,72
0,87%
0,01%
1,51
0,57%
0,01%
1,85
0,67%
0,01%
Regionalni cilji
11,54
2,69%
0,04%
41,14
15,40%
0,15%
45,89
16,61%
0,15%
Kultura
6,41
1,50%
0,02%
6,74
2,52%
0,02%
11,10
4,02%
0,04%
Posebni sektorji
135,13
31,50%
0,51%
52,48
19,64%
0,19%
58,92
21,33%
0,20%
Transport
94,36
22,00%
0,36%
38,31
14,34%
0,14%
41,17
14,90%
0,14%
Premogovništvo
14,15
3,30%
0,05%
14,09
5,27%
0,05%
14,80
5,36%
0,05%
Energetika
3,85
0,90%
0,01%
0,00
0,00%
0,00%
0,00
0,00%
0,00%
Reševanje in prestrukturiranje
22,78
5,31%
0,09%
0,08
0,03%
0,00%
2,95
1,07%
0,01%
Skupaj
428,94
100,00%
1,63%
267,15
100,00%
0,97%
276,26
100,00%
0,93%

Državne pomoči so se v letu 2006 v primerjavi z letom 2005, v absolutnih zneskih, najbolj znižale na področju varstva okolja (za 81,92%) in ribištva (za 60,53%). Večje znižanje je opazno tudi na področju kmetijstva. Razlog za znižanje pomoči na tem področju je v spremenjenem prikazovanju pomoči, ki so dodeljene v tem sektorju. Z vstopom v EU se namreč pomoči, dodeljene na podlagi Skupne kmetijske politike (CAP), ne obravnavajo kot državne pomoči. Na znižanje celotnih državnih pomoči v letu 2006 je vplivalo tudi zmanjšanje državnih pomoči za raziskave in razvoj (za 16,88%). Ostale pomoči se v letu 2006 niso znižale. Daleč najbolj (tako absolutno kot deležno) so narasle pomoči za namen MSP (za 221,17%) ter dosegle najvišji obseg pomoči v zadnjih 8 letih. Za 64,6% so se povečale pomoči, ki se dodeljujejo za spodbujanje kulture (medijev), ter pomoči za usposabljanje, ki pa v celotni strukturi državnih pomoči predstavljajo zanemarljiv delež (0,67%). Pomoči, namenjene regionalnim ciljem so se po ekstremni rasti v letu 2005 (297,7%) zopet povečale, in sicer za nadaljnjih 11,56%. V celotnem obdobju, odkar v Sloveniji spremljamo državne pomoči, še niso bile tako visoke, njihov delež v strukturi celotnih državnih pomoči znaša kar 16,61%.

V letu 2006 je bilo z instrumentom A1 (dotacije) dodeljenih kar 97,6% vseh pomoči. Pomoči, dodeljene s pomočjo instrumentov skupine A2 (oprostitve, izjeme in olajšave), se zmanjšujejo in so v letu 2006 predstavljale le še 0,8% vseh pomoči. Instrument C1 (ugodna posojila) se vsa zadnja tri leta gibljejo okrog 1% dodeljenih pomoči. Instrumenti skupine B1 (finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb ter skupine D (garancije) so bile v letu 2006 zanemarljive, saj so predstavljale manj kot 0,5% vseh državnih pomoči.

Slika 3: Primerjava deleža uporabljenih instrumentov državnih pomoči v Sloveniji v letih 2005 in 2006 in v državah EU v letu 2005, brez kmetijstva ribištva in transporta.



V primerjavi z državami članicami EU se uporaba instrumentov v Sloveniji močno razlikuje od ostalih skupin držav članic. Slovenija ima namreč izredno visok delež dodeljenih pomoči s pomočjo dotacij, v manjšem delu so uporabljene davčne olajšave, medtem ko so vsi ostali instrumenti bolj ali manj zanemarljivo majhni. V ostalih državah je pestrost uporabe različnih instrumentov večja. V EU je bilo v letu 2004 prvič s pomočjo dotacij dodeljenih manj kot 50% vseh sredstev državnih pomoči. Davčne olajšave v EU predstavljajo skoraj 40% vseh pomoči. Belgija, Danska, Luksemburg in Avstrija dodelijo več kot 85% pomoči v obliki subvencij, medtem ko več kot 70% vseh pomoči v obliki davčni olajšav dodelijo Portugalska, Slovaška in Švedska. Garancije so najbolj uporabljene na Češkem (66%) in v Estoniji (18%).


Slika 4: Deleži državnih pomoči Sloveniji po kategorijah glede na celotno državno pomoč
v letih 2004, 2005 in 2006



Med posameznimi kategorijami državnih pomoči so v obdobju 2004 -2006 prevladovale pomoči namenjene kmetijstvu, ki se v obravnavanem obdobju zmanjšujejo. Iz slike 4 je razvidno tudi večje znižanje deleža, ki predstavlja pomoči za transport v letu 2005, vendar pa še vedno predstavlja velik delež v strukturi celotnih državnih pomoči (15%). V zadnjih treh letih so večje spremembe deležev vidne še na področju MSP in pri regionalnih ciljih. Ostali deleži pomoči ostajajo bolj ali manj stabilni.

Slika 5: Spreminjanje deležev državnih pomoči znotraj posameznih sektorjev v letih 2004, 2005 in 2006



Delež pomoči, ki so bile dodeljene v posebnih sektorjih, se je po večjem znižanju v letu 2005 nekoliko povečal (za 8,5%), vendar je še vedno nižji od povprečnega deleža v preteklih 8 letih. Delež pomoči, dodeljen v kmetijstvu in ribištvu se je zopet znižal in sicer za 16,6,%. Pomoči, ki so bile namenjene horizontalnim ciljem, so se povečale za 11,1% in že drugo leto predstavljajo največji delež v skupnem pregledu.


Slika 6: Deleži državnih pomoči izbranih sektorjev v celotnem BDP v obdobju 2001-2006



Slika 6 prikazuje kako se trend deleža državnih pomoči v BDP zmanjšuje. Izjemi sta bili leti 2003 in 2004, ko se je delež državnih pomoči v BDP nekoliko povečal, predvsem, kot že večkrat omenjeno, na račun pomoči železnicam oz. transportnemu sektorju. Vse do leta 2005 je imela Slovenija v primerjavi z EU nekoliko višji delež državnih pomoči v BDP, v letu 2005 pa je prišla na nivo, kot ga ima večina držav članic EU.

Slika 7: Delež dodane vrednosti v izbranih sektorjih v obdobju 2001-2006



Če primerjamo deleže dodane vrednosti glede na skupno dodano vrednost vidimo, da največji delež prispevajo industrija in storitve (raziskave in razvoj, varstvo okolja, majhna in srednja podjetja, trgovina, varčevanje z energijo, zaposlovanje, usposabljanje, jeklarstvo, drugi sektorji, finančne storitve, razvoj manj razvitih območij), sledi jim transport, kmetijstvo pa je šele na tretjem mestu. Razmerje med leti ostaja skoraj nespremenjeno.


II. PORAZDELITEV DRŽAVNIH POMOČI PO REGIJAH



2.1. Obseg državnih pomoči v Sloveniji po statističnih regijah

Podatki prikazujejo vse pomoči, ki so bile dodeljene v posamezni regiji v vseh kategorijah. Uvrstitev v posamezno regijo je opredeljena na podlagi sedeža (npr. podjetja, samostojnega podjetnika, kmeta) prejemnika pomoči. Podrobnejša porazdelitev državnih pomoči po regijah in kategorijah je prikazana v prilogi 2, tabela P8.

Slika 8: Višina in deleži državnih pomoči po regijah v letu 2006, v mio EUR
22,83
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***


Iz podatkov je razvidno, da je največ državnih pomoči prejela osrednja Slovenija, ki z 39,27% še vedno daleč pred ostalimi regijami. Sledijo ji JV Slovenija, Podravska, Savinjska in Pomurska regija. Najmanj pomoči so prejele Notranjsko kraška, Koroška in Gorenjska regija.

V primerjavi z letom 2005 so se državne pomoči, gledano v absolutnih zneskih, najbolj znižale v Osrednjeslovenski regiji. Večje znižanje je opazno tudi v Gorenjski regiji (za 1,6 mio EUR ), kjer so se znižale pomoči predvsem za raziskave in razvoj ter regionalne pomoči. Najbolj pa so se pomoči povečale v Jugovzhodni Sloveniji (za 11,9 mio EUR), Podravski (5,1 mio EUR) in Obalno-Kraški regiji (za 3,6 mio EUR).

Če primerjamo deleže državnih pomoči po regijah, ugotovimo, da so se najbolj povečale pomoči v Obalno kraški regiji (za 61,9%), predvsem zaradi večjega obsega regionalnih pomoči. Sledi ji Jugovzhodna Slovenija, kjer so se pomoči povečale za 56,3%, največ zaradi dodeljenih pomoči za namen MSP ter regionalnih pomoči, v Koroški regiji so se zaradi velikega povečanja sredstev za MSP pomoči povečale za 35,42%, ravno tako v Podravski regiji, kjer so se pomoči povečale za 24,8%.

Pri Osrednjeslovenski regiji je potrebno omeniti, da je delež državnih pomoči v tej regiji realno nižji, saj je izredno težko izločiti vse družbe, ki imajo sedež v osrednji Sloveniji, delujejo pa na območju celotne Slovenije. Med temi podjetji najbolj izstopajo Slovenske železnice, ter večje institucije s področja znanosti in kmetijstva. Pri nadaljnjem pregledu po regijah so pomoči, namenjene železnicam, izključene.

Z vključitvijo števila prebivalcev7 v regiji, je slika nekoliko drugačna. Povprečna višina državnih pomoči na prebivalca v Sloveniji v letu 2006 znaša 116,94 EUR (brez pomoči dodeljene transportu). Če pogledamo povprečno višino dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah, opazimo, da nekatere izmed njih močno presegajo državno povprečje.

Slika 9: Povprečna višina dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah za obdobje
2002-2006, brez državne pomoči, dodeljene Slovenskim železnicam



Največ državnih pomoči na prebivalca v letu 2006 so prejeli v Zasavski regiji (385,5 EUR), Jugovzhodni Sloveniji (236,6 EUR), Pomurski regiji (156,4 EUR) ter Spodnjeposavski regiji (137,6 EUR), najmanj pa v Gorenjski (45,3 EUR), Notranjsko-Kraški (66,3 EUR) ter Podravski regiji (79,6 EUR). V primerjavi z letom 2005 so se najbolj znižale pomoči na prebivalca v Osrednjeslovenski regiji in Gorenjski regiji.
___________________________
7 Število prebivalcev, Vir: SURS




Slika 10: Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah8 v letu 2006, brez državne pomoči, dodeljene Slovenskim železnicam


2.2. Primerjava z bruto domačim proizvodom

Zelo pomembna je primerjava dodeljenih državnih pomoči v primerjavi z BDP. Zadnji dosegljivi podatki o BDP po regijah so za leto 2004, vendar pa je kljub nekoliko starim podatkom opazno, da so državne pomoči v BDP najbolj zastopane v Zasavski, Pomurski in Spodnje posavski regiji.

Slika 11: Delež državnih pomoči po posameznih regijah v letih 2002, 2003 in 2004, v primerjavi z regijskim BDP, brez državnih pomoči dodeljenih Slovenskim železnicam


______________________________
8 Statisticne regije - SKTE 3 (12), 2000




III. POMOČ V SEKTORJU INDUSTRIJA IN STORITVE


3.1. Obseg in trend


V Sloveniji je bilo v preteklosti v sektorju industrija in storitve9 dodeljenih približno polovica vseh sredstev državnih pomoči med vsemi sektorji. V letu 2005 se je ta delež nekoliko znižal in je znašal 46% vseh državnih pomoči, v letu 2006 pa je zopet narasel na 51%.

Tabela 4: Državne pomoči v sektorju industrija in storitve v letih 2004, 2005 in 2006

Enota mere
2004
2005
2006
Industrija in storitve
v mio EUR
222,21
123,61
142,06
Dodana vrednost
v mio EUR
16.825,16
18.267,13
19.690,66
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
1,32%
0,68%
0,72%
Zaposleni
število
582.294
587.201
603.508
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
381,62
210,51
235,39

V letu 2006 je bilo v sektorju industrija in storitve dodeljenih 15% več pomoči kot v letu 2005 in za 36% manj v primerjavi z letom 2004. K povečanju deleža pomoči v letu 2005 so največ prispevale pomoči, ki so bile dodeljene malim in srednje velikim podjetjem.

V preteklosti je bilo v Sloveniji razmerje horizontalnih ciljev in posebnih sektorjev v strukturi pomoči v industriji in storitvah vedno v korist horizontalnih pomoči (povprečno 54%), z izjemo leta 2004, ko so te predstavljale 39,2% pomoči. V letih 2005 in 2006 se je delež pomoči za horizontalne cilje še nekoliko povečal, saj je leta 2005 znašal 57,5% in leta 2006 58,5% državnih pomoči.

Delež državnih pomoči v dodani vrednosti sektorja se je v zadnjem letu povečal za 6,6%, vendar je v primerjavi z letom 2004 še vedno nižji za 45,4%. V EU je bilo v letu 2005 sektorju industrija in storitve dodeljenih približno 64,5% državnih pomoči.
________________________________
9 Sektor industrija in storitve v tem poročilu vključuje naslednje kategorije pomoči: raziskave in razvoj, varstvo okolja, reševanje in prestrukturiranje, mala in srednjevelika podjetja, zaposlovanje, usposabljanje, varčevanje z energijo, jeklarstvo, transport, premogovništvo ter ostale sektorje




3.2. Horizontalni cilji


Pomoči, dodeljene po horizontalnih ciljih, imajo manjši vpliv na izkrivljanje konkurence kot pomoči, dodeljene v posebnih sektorjih. Delež državnih pomoči za horizontalne cilje se je v zadnjih dveh letih najbolj povečal in sicer v primerjavi z letom 2004 za 30,8%, v letu 2006 pa še za 14,9% in predstavlja v letu 2006 kar 46,71% vseh pomoči.

Tabela 5: Državne pomoči po horizontalnih ciljih v letih 2004, 2005 in 2006

Kategorija
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
v mio EUR
Delež DP
v mio EUR
Delež DP
v mio EUR
Delež DP
R&D
24,28
24,62%
23,53
20,96%
19,56
15,16%
Varstvo okolja
23,78
24,11%
14,20
12,65%
2,57
1,99%
Varčevanje z energijo
2,44
2,48%
0,62
0,56%
2,23
1,73%
MSP
3,39
3,43%
9,12
8,12%
29,29
22,70%
Zaposlovanje
23,06
23,39%
15,41
13,73%
16,54
12,82%
Usposabljanje
3,72
3,77%
1,51
1,35%
1,85
1,44%
Regionalni cilji
11,54
11,70%
41,14
36,64%
45,89
35,57%
Kultura
6,41
6,50%
6,74
6,00%
11,10
8,60%
Horizontalni cilji
98,62
100,00%
112,27
100,00%
129,03
100,00%

V strukturi vseh pomoči so deleži državnih pomoči za te namene nekoliko nihali, zadnja tri leta pa je poudarjen trend rasti. V obdobju 2001 - 2002 je bil velik obseg pomoči namenjen odpravi posledic naravnih nesreč (potres Posočje). Razmerja posameznih pomoči znotraj horizontalnih ciljev so se v daljšem obdobju močno spremenila kar nam nazorno prikazuje slika 12:

Slika 12: Dodeljene državne pomoči po horizontalnih ciljih v obdobju 2001 – 2006, v mio EUR



V strukturi pomoči za horizontalne cilje imajo v letu 2006, tako kot v predhodnem letu, še vedno največji delež regionalne pomoči (35,6%). Te pomoči so se povečale za skoraj štirikrat in v strukturi celotnih državnih pomoči predstavljajo 16,61% vseh pomoči. Pomoči, namenjene MSP (22,7%) so v zadnjem letu najbolj narasle. Takšna rast pomoči pri obeh omenjenih kategorijah je predvsem rezultat bistveno večjega izvajanja pomoči po shemi »Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti«, k čemer so pripomogla tudi sredstva iz evropskih skladov ter individualna pomoč za izvajanje investicijskega programa podjetja Revoz. Sledijo pomoči za raziskave in razvoj (15,6%) ter pomoči za zaposlovanje (12,8%). V primerjavi z letom 2005 so narasle vse pomoči razen pomoči za raziskave in razvoj ter varstvo okolja.

Slika 13: Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2004 - 2006 in primerjava z
deležem v državah EU za leto 2005




V EU so se državne pomoči, namenjene horizontalnim ciljem pri primerjavi dveh obdobij 2001-2003 in 3003-2005 povečale za 11%. To povečanje je predvsem rezultat dodeljenih pomoči namenjenih za varstvo okolja in varčevanju z energijo (+8%), zaposlovanju (+2%) ter zmanjšanju pomoči v sektorskem delu: finančni servis(-8%) in premogovništvo(-2,7%).

V EU je v povprečju (brez pomoči za kmetijstvo, ribištvo in transport) 84% vseh pomoči namenjenih horizontalnim ciljem. V letu 2005 je bilo največ pomoči dodeljenih za varstvo okolja in za varčevanje z energijo (28% vseh pomoči), regionalnim pomočem je bilo namenjeno 19% ter raziskavam in razvoju 12% pomoči. Polovica držav članic dodeljuje več kot 90% vseh pomoči za horizontalne cilje.


3.2.1. Raziskave in razvoj

V letu 2006 so se pomoči za raziskave in razvoj znižale za 16,9%. Pomoči so bile dodeljene na podlagi naslednjih dveh shem: Raziskave in razvoj ter Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. Na podlagi sheme Raziskave in razvoj je bilo v letu 2006 dodeljenih 47% več pomoči kot v letu 2005, medtem ko je bilo v okviru Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti dodeljenih kar 46,8% manj pomoči.

V EU so pomoči za raziskave in razvoj po večji rasti v letu 2001 ostale bolj ali manj nespremenjene. Evropski Svet si je marca 2002 v Barceloni med drugim za cilj zadal povečanje izdatkov za raziskave in razvoj na 3% BDP do leta 2010, od katerega bi naj bili dve tretjini sredstev financirani s strani zasebnega sektorja. Kljub temu državne pomoči za raziskave in razvoj še vedno predstavljajo relativno majhen del javnega financiranja (EU 0,05% BDP v letu 2005). V letu 2005 imelo 6 držav večji delež pomoči za raziskave in razvoj od povprečja EU: Češka (0,10% BDP), Finska (0,09% BDP), Slovenija (0,09% BDP), Francija (0,08% BDP), Nemčija (0,07% BDP) in Avstrija (0,06% BDP). Kot delež državnih pomoči v strukturi celotnih pomoči ima največji delež državnih pomoči za raziskave in razvoj Luksemburg (27%), Češka, Avstrija in Finska pa 26%.


3.2.2. Varstvo okolja in varčevanje z energijo

Za namene varstva okolja in varčevanja z energijo je v Sloveniji v zadnjih treh letih značilen izrazito padajoč trend. V okviru sheme Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije, so se pomoči v letu 2006 povečale za 250%, vendar pa še vedno niso na nivoju iz leta 2004. Tudi v celotni strukturi državnih pomoči predstavljajo zanemarljiv delež državnih pomoči (0,81%). Na podlagi Programa ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji (Nafta Lendava) višina dodeljeni pomoči ostaja na enakem nivoju, medtem, ko so se pomoči v okviru sheme Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida znižale najbolj in znašajo samo še okrog 2% višine pomoči, ki je bila dodeljena v letu 2004. Glavni razlog za tako znižanje je pričetek trgovanja z emisijskimi kuponi v letu 2005. V okviru sheme »Sofinancirajne okoljskih naložb« se je z letom 2004 zaključil tisti del sheme, ki vključuje instrument olajšav (taksa za obremenjevanje vode), kar je tudi vplivalo k opaznemu znižanju pomoči v letu 2005. Tudi v letu 2006 so se pomoči v okviru te sheme nekoliko znižale (za 5%), vendar predvsem zaradi znižanja referenčne obrestne mere v letu 2006, saj se v okviru te sheme dodeljujejo pomoči v obliki ugodnih posojil.

V državah EU bistveno več pomoči dodelijo za namene varstva okolja in za varčevanje z energijo. V letu 2005 je bilo v EU kot celoti (z izključitvijo kmetijstva, ribištva in transporta) dodeljenih kar 28% vseh pomoči za namen varstva okolja in varčevanja z energijo (v Sloveniji 3,2%). Največ je k temu deležu pripomogla Švedska (88% vseh pomoči nameni varstvu okolja), Nizozemska (65%), Nemčija in Danska (47%) ter Finska (40%). V večini teh držav so pomoči dodeljene v obliki davčnih olajšav.


3.2.3. Mala in srednje velika podjetja

V letu 2006 so bile dodeljene pomoči za namen malih in srednje velikih podjetij na podlagi naslednjih shem: Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, Program spodbujanja razvoja Posočja, Ukrepi za razvoj malega gospodarstva, Zasavska garancijska shema, Pomurska garancijska shema in Državna garancijska shema. Skoraj 94% vseh pomoči za MSP je bilo dodeljenih na podlagi sheme Spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, 4% na podlagi Državne garancijske sheme, ostala 2% pa na podlagi vseh ostalih shem. V letu 2004 so pomoči za namen MSP močno padle. Razlog za zmanjšanje pomoči na tem področju je predvsem v prenehanju veljavnosti shem, ki sta se nanašali na spodbujanje prilagajanja tekstilne in usnjarske industrije pogojem notranjega trga EU. V letu 2005 in 2006 pa tovrstne pomoči skokovito naraščajo, v primerjavi z letom 2004 so narasle kar za 765%, v primerjavi z letom 2005 pa za 220%.

V državah EU je bilo v letu 2005 največ pomoči za MSP dodeljeno v Belgiji (39%) in Avstriji (30%). Povprečje EU se giblje okrog 10% vseh državnih pomoči (brez kmetijstva, ribištva in transporta).


3.2.4. Zaposlovanje in usposabljanje

Pomoč v okviru zaposlovanja se lahko dodeli za odpiranje novih ali ohranitev obstoječih delovnih mest, pomoč za usposabljanje pa za izobraževanje v obliki posebnega ali splošnega usposabljanja zaposlenih v podjetjih. V letih 2001 do 2006 se je delež pomoči za zaposlovanje v strukturi vseh pomoči gibal okrog 5%, pomoči za usposabljanje pa v teh letih niso presegle 1%.

Tabela 6: Državne pomoči za zaposlovanje in usposabljanje z deleži v celotnih državnih
pomočeh v letih 2004, 2005 in 2006

Kategorija
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
Zaposlovanje
23,06
5,38%
0,09%
15,41
5,77%
0,06%
16,54
5,99%
0,06%
Usposabljanje
3,72
0,87%
0,01%
1,51
0,57%
0,01%
1,85
0,67%
0,01%
Skupaj
26,78
6,24%
0,10%
16,92
6,33%
0,06%
18,40
6,66%
0,06%

Pomoči, namenjene zaposlovanju so bile v letu 2006 dodeljene le na podlagi sheme Programi zaposlovanja in Programa spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006. Po večjem znižanju višine pomoči v letu 2005 (za 28%), so se v letu 2006 pomoči zopet nekoliko zvišale (za 7,3%), delež teh pomoči v strukturi celotnih pomoči pa se skoraj ni spremenil, oz. se giblje med 5% - 6% vseh pomoči.

Pomoči, namenjene usposabljanju so bile v letu 2006 dodeljene na podlagi Programov usposabljanja (86% vseh pomoči za usposabljanje), Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, Programa spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 in Programa razvojnega prestrukturiranja zasavske regije.

Države EU (brez kmetijstva, ribištva in transporta), so v letu 2005 v povprečju namenile za zaposlovanje in usposabljanje 10% vseh pomoči, od tega 8% za zaposlovanje in 2% za usposabljanje.

Rast zaposlenosti je v Sloveniji v letu 2006 presegla 1 %, kar je največ po letu 1999. Število brezposelnih in stopnja brezposelnosti sta se znižala na najnižje ravni po letu 1991, vendar ob poslabšanju strukture z razvojnega vidika, saj se je povečalo število brezposelnih z visoko in višjo izobrazbo. Okrog štiri petine skupnega povečanja zaposlenosti sta prispevali dejavnosti gradbeništva in nepremičnin, najema in poslovnih storitev, kjer se je tudi najbolj povečalo število podjetij. Ocenjenjuje se, da so, zlasti v poslovnih storitvah, poleg konjunkturnih razlogov k temu prispevali tudi sprejeti ukrepi za spodbujanje podjetniške dejavnosti, zlasti poenostavitev poslovnega okolja. Število delovno aktivnih se je opazneje povečalo tudi v izvozno usmerjenih panogah predelovalnih dejavnosti, ki so ob okrepljenem tujem povpraševanju najbolj povečale obseg proizvodnje. Manj delovno aktivnih kot v letu 2005 je bilo v kmetijstvu, rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in med zaposlenimi v zasebnih gospodinjstvih. V predelovalnih dejavnostih se še naprej pospešeno zmanjšuje število zaposlenih v tekstilni in živilsko-predelovalni industriji, najbolj pa se je povečalo v kovinsko-predelovalni industriji, kjer se je lani močno povečala proizvodnja. Razmere in trendi na trgu dela, ki so pomemben dejavnik kakovosti življenja in blaginje, so razmeroma ugodne, saj se stopnja zaposlenosti povečuje in je že tretje leto nad evropskim povprečjem, stopnja brezposelnosti pa se ohranja na ravni, ki je nižja od povprečja EU.10

V letu 2006 so bile dodeljene pomoči za zaposlovanje in usposabljanje samo v obliki dotacij. Pomoči v obliki oprostitev in olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost so v letu 2004 predstavljale 2% pomoči dodeljenih za te namene. V preteklosti so se te oblike pomoči dodeljevale na podlagi posebne sheme Povračilo prispevkov na podlagi 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki pa je konec leta 2003 potekla.
_______________________________
10 Poročilo o razvoju 2007, UMAR, maj 2007




3.2.5. Regionalni cilji

Slovenija skuša tudi s pomočjo regionalnih državnih pomoči prispevati k doseganju zastavljenih ciljev na področju regionalne politike in sicer k spodbujanju uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja, k zmanjšanju razlik v gospodarski razvitosti in pri življenjskih možnostih med regijami, k preprečevanju nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, k ohranjanju poseljenosti na celotnem ozemlju RS in k pospeševanju razvoja okolju prijaznega gospodarstva, k varovanju naravnih dobrin ter kulturne in naravne dediščine. Osnova za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči za preteklo obdobje je bila regionalna karta, ki je veljala do 31.12.2006 in na osnovi katere je celotno ozemlje RS kot območje upravičeno do regionalnih državnih pomoči po 87(3)a členu Pogodbe o ustanovitvi EU, in sicer v višini do 40% NED11 upravičenih stroškov projekta. Diferenciacija intenzivnosti regionalnih državnih pomoči na ravni NUTS12 III je znašala v Osrednje slovenski regiji do 35% NED, v preostali Sloveniji pa do 40%. Za majhna in srednje velika podjetja se je določena zgornja meja lahko povečala za 15 odstotnih točk.

V letu 2006 so bile za namen regionalnih ciljev dodeljene pomoči na podlagi naslednjih shem in individualnih pomoči: Dodelitev državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah, Regionalna shema državnih pomoči, Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter Investicijski program podjetja Revoz d.d.

Slika 14: Gibanje višine dodeljenih državnih pomoči po regionalnih pravilih v obdobju 1998 -2006 v mio EUR


Po večji rasti pomoči v letu 2005 (za 256%) so se pomoči za regionalni razvoj v letu 2006 povečale še za nadaljnjih 11,6%. Največ pomoči je bilo dodeljenih na podlagi sheme za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti (57,2%) ter individualne pomoči namenjene podjetju Revoz (35,2%). K taki rasti so bistveno pripomogla sredstva iz evropskih strukturnih skladov.

V EU je bilo v letu 2005 povprečno 19% vseh pomoči namenjenih regionalnim ciljem. Te pomoči so drugi najbolj pogosto uporabljen cilj med horizontalnimi pomočmi. Največ jih dodeljujejo v Latviji (78%), Grčiji (56%), Slovaški (55%), Češki (52%) in Litvi (42%).

Pri spremljanju instrumentov pomoči pri regionalnih ciljih opazimo, da je bilo največ pomoči v letu 2006 dodeljeno z instrumentom dotacij (94,3%), 1,6% pomoči s pomočjo ugodnih kreditov ter 4,1% davčnih olajšav. Ostali instrumenti niso ali pa so zelo redko uporabljeni.
___________________________
11 Neto ekvivalent dotacije
12 Francoska kratica za standardno klasifikacijo teritorialnih enot (SKTE)




3.2.6. Kultura

V zadnjih treh letih pridobivajo med horizontalnimi cilji vse večji delež pomoči, ki so namenjene spodbujanju kulture. V letu 2006 so bile pomoči dodeljene na podlagi naslednjih shem: Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji (25,88% sredstev državnih pomoči, namenjenih kulturi), Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 2004 do 2006 (31,53%) in Sofinanciranje medijskih programov (42,60%). Delež pomoči je iz 1,5% v letu 2004 narasel na 4,2% v letu 2006. Pomoči, namenjene spodbujanju kulture so tako višje od pomoči, namenjene varstva okolja, varčevanju z energijo in usposabljanju.


3.3. Spreminjajoči se trendi horizontalnih ciljev

Cilj EU je, da države članice zmanjšujejo delež državnih pomoči glede na BDP ter preusmerijo pomoči iz posebnih sektorjev k horizontalnim ciljem. Te pomoči predstavljajo predvsem krepitev ekonomske in socialne kohezije, varstva okolja, promocijo raziskav in razvoja, spodbujanje srednje velikih in malih podjetij ter regionalni razvoj.

Slika 15: Višina državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2004, 2005 in 2006
v mio EUR



Slika 15 nam prikazuje spremembe pri višini državnih pomoči v absolutnih zneskih. Pomoči, ki so namenjene varstvu okolja, raziskavam in razvoju, zaposlovanju in usposabljanju, so tiste, ki se znižujejo znotraj horizontalnih ciljev. Nižje pomoči za usposabljanje in varčevanje z energijo zaradi svojega nizkega deleža skorajda ne vplivata na višino horizontalnih pomoči. V izjemnem porastu pa so pomoči, ki so namenjene MSP, regionalnim ciljem in spodbujanju kulture (medijem).

Deleži državnih pomoči po instrumentih kažejo, da se iz leta v leto delež uporabe instrumentov skupine A1 povečuje, ostali instrumenti pa skoraj niso uporabljeni.


Slika 16: Deleži državnih pomoči, znotraj horizontalnih ciljev po instrumentih, v letih 2004, 2005 in 2006


Pregled dodeljenih pomoči v izbranih kategorijah nam lahko podrobneje prikaže nekatere vplive državnih pomoči na ekonomsko in socialno okolje.

Slika 17: Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah, v obdobju 2001 - 2006
Slika 17 nam pokaže, da je delež državnih pomoči v BDP v letu 2006 v izbranih kategorijah po letih 2003 in 2004, zopet rahlo narasel na račun regionalnih pomoči. V letu 2002 je bilo opaziti večji padec deleža državnih pomoči v BDP, ki pa je v letu 2003 zaradi povečanja pomoči za raziskave in razvoj, varstvo okolja in pomoči za reševanje in prestrukturiranje zopet nekoliko narasel, vendar še vedno ne na nivo iz leta 2001. V letu 2004 je zaradi povečanja pomoči v transportnem sektorju ter pomoči za reševanje in prestrukturiranje delež v BDP v primerjavi z letom 2003 ostal nespremenjen.

Za leto 2006 spet lahko rečemo, da je Slovenija sledila ciljem, ki si jih je zadala EU, to je čim manj pomoči v posebne sektorje ter pomoči za reševanje in prestrukturiranje, kajti te pomoči imajo najslabši vpliv pri izkrivljanju konkurence. Pomoči so se najbolj preusmerile na regionalne cilje.

Državne pomoči, namenjene horizontalnim ciljem, so se v EU pri primerjavi dveh obdobij 2001-2003 in 2003-2005 povečale za 11%. V letu 2005 so države EU 84% vseh pomoči namenile horizontalnim ciljem (brez kmetijstva, ribištva in transporta). V Sloveniji je bilo (z izključitvijo teh treh sektorjev) v letu 2005 dodeljenih 88,8%, v letu 2006 pa 87,9% vseh pomoči za horizontalne cilje.

Slika 18: Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah v obdobju 2001 - 2006



Investicije za raziskave in razvoj so eden izmed ključnih faktorjev, da evropska ekonomija postane konkurenčna in zagotavlja enakomerno rast. Analiza dodeljenih državnih pomoči po kategorijah, ki so prikazane na sliki 18 kaže, da sredstva za raziskave in razvoj in varstvo okolja v Sloveniji padajo. V zadnjem letu so narasle le pomoči, namenjene srednje velikim in malim podjetjem. Pomoči, namenjene varčevanju z energijo pa so še vedno tako majhne, da ne vplivajo na rast oz. padanje državnih pomoči. Pomoči v prikazanih kategorijah so predvsem pomoči, ki jih lahko razumemo tudi kot generator pozitivnih učinkov na zunanje okolje. V državah EU so v zadnjih letih te štiri kategorije konstantno naraščale.


3.4. Posebni sektorji

V letu 2006 so se pomoči v posebnih sektorjih po daljšem, skokovitem naraščanju, ustalile na nivoju iz leta 2005. V primerjavi z letom 2004 so se te pomoči v absolutnem znesku znižale kar za 56,5%, delež teh pomoči v celotnih pomočeh pa se je v primerjavi z letom 2004 znižal za 17,2 odstotnih točk. Pomoči, dodeljene posebnim sektorjem, so v letu 2004 dosegle najvišji delež pomoči v zadnjih petih letih.

Tabela 7: Državne pomoči v posebnih sektorjih v letih 2004, 2005 in 2006

Kategorija
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
Transport
94,36
22,00%
0,36%
38,31
14,34%
0,14%
41,17
14,90%
0,14%
Premogovništvo
14,15
3,30%
0,05%
14,09
5,27%
0,05%
14,80
5,36%
0,05%
Reševanje in prestrukturiranje
22,78
5,31%
0,09%
0,08
0,03%
0,00%
2,95
1,07%
0,01%
Ostali sektorji
3,85
0,90%
0,01%
0,00
0,00%
0,00%
0,00
0,00%
0,00%
Posebni sektorji
135,13
31,50%
0,51%
52,48
19,64%
0,19%
58,92
21,33%
0,20%

V strukturi pomoči za posebne sektorje so v letu 2006 največji delež, tako kot v vseh preteklih letih, dosegle pomoči za transport (železnice). Kljub znižanju teh pomoči za 43,6% v primerjavi z letom 2004 je v strukturi posebnih sektorjev transportu še vedno namenjenih kar 69,8% pomoči. Državna pomoč v sektorju premogovništva je v letu 2006 predstavljala 25,1% vseh pomoči v posebnih sektorjih, za vsa tri obravnavana leta pa se dejanska (absolutna) višina pomoči ni spremenila. Pomoči za reševanje in prestrukturiranje v letu 2006 predstavljajo 5% pomoči v strukturi posebnih sektorjev. Pod ostale sektorje so v zadnjih treh letih uvrščene pomoči, ki so bile dodeljene energetskemu sektorju. Dodeljene so bile na podlagi sheme Nasedle investicije v elektrogospodarstvu, vendar v letu 2006 ni bilo dodeljenih pomoči ostalim sektorjem.

Slika 19: Deleži dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih v obdobju 2000 -2006, v EUR



3.4.1. Transport

V letu 2006 je bilo v sektorju transporta dodeljenih za 56,4% manj pomoči kot v letu 2004 in 12,3% več kot v letu 2005. V Sloveniji vse pomoči, ki so dodeljene v transportni sektor, predstavljajo pomoči Slovenskim železnicam. Pomoči, ki so se znižale, se nanašajo na shemo Prestrukturiranje Holdinga Slovenskih železnic. V letu 2006 so bile, tako kot v preteklih letih, dodeljene pomoči na podlagi sheme Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu, kar predstavlja nadomestilo za finančne obremenitve, ki jih ima podjetje zaradi uporabe prevoznih cen in pogojev, ki so mu določeni zaradi izvajanja gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu.


Obvezno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem potniškem prometu izvaja Holding Slovenske železnice, Potniški promet, skladno z zakonodajo. Slednjemu se izplačujejo sredstva za pokrivanje dela stroškov opravljanja storitev notranjega železniškega prometa po veljavnem voznem redu in tarifni obveznosti glede na število opravljenih potniških kilometrov v notranjem potniškem prometu.

Tabela 8: Državne pomoči v transportu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo v obdobju 2004-2006

Enota mere
2004
2005
2006
Državne pomoči
v mio EUR
94,36
38,31
41,17
Dodana vrednost
v mio EUR
1.506,20
1.882,29
2.077,75
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
6,26%
2,04%
1,98%
Zaposleni
število
49.521
50.261
52.624
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
1.905,36
762,17
782,27

Evropska zakonodaja na področju transporta vsebuje številne mehanizme za uspešno izvajanje ukrepov, ki so splošnega gospodarskega pomena. Večina transportnih operaterjev opravlja javno službo in za to pridobiva javna sredstva, vendar pa mora Evropska komisija neprestano preverjati, da to javno financiranje ne ruši konkurence. Države so ravno tako vključene v financiranje transportne infrastrukture. Evropska komisija vedno bolj razmišlja tudi v smeri dodatnega preverjanja, ali se ta infrastruktura uporablja tako, da ne ruši konkurence (luke, letališča ipd.). Več kot 76% vseh pomoči v transportnem sektorju (brez železnic) je bilo v obdobju 2003-2005 v EU namenjenih pomorskemu prometu. Največ pomoči so dodeljevale Italija, Francija, Švedska in Nizozemska.

Med instrumenti v transportnem sektorju so bile v letu 2005 in 2006 uporabljene zgolj dotacije, v letu 2004 pa je bilo le 5% vseh pomoči dodeljenih s pomočjo tega instrumenta, saj so prevladovale garancije (45,6%) in kapitalske naložbe (48,6). V letu 2003 so prevladovale kapitalske naložbe (38,4%) in dotacije (61,6%) .


3.4.2. Premogovništvo

Slovenija ima v celotnih državnih pomočeh, ki so bile dodeljene v obravnavanem obdobju, sorazmerno nizek delež pomoči premogovništvu (v letu 2004 3,3%, v letu 2005 5,27% in v letu 2006 5,36%). V tem obdobju so bile državne pomoči v premogovništvu namenjene prezaposlovanju rudarjev pri zapiranju rudnikov na podlagi individualne pomoči Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik.

Tabela 9: Državne pomoči v premogovništvu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo, v obdobju 2004 - 2006

Enota mere
2004
2005
2006
Državne pomoči
v mio EUR
14,15
14,09
14,80
Dodana vrednost
v mio EUR
112,82
129,14
131,45
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
12,54%
10,91%
11,26%
Zaposleni
število
4.390
4.187
3.874
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
3.222,15
3.365,35
3.821,16

V EU pomoči za namen premogovništva občutno padajo. Največ pomoči dodeljujejo Nemčija, Poljska in Španija. Evropska Komisija je za tovrstne pomoči odobrila plane prestrukturiranja za daljše časovno obdobje. V letu 2005 so pomoči za premogovništvo predstavljale 6% vseh dodeljenih pomoči.


3.4.3. Reševanje in prestrukturiranje

V letih 2003 in 2004 so narasle pomoči za namen reševanja in prestrukturiranja. Konec leta 2002 je bil sprejet Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št.110/02). Na podlagi tega zakona je bila v letu 2003 potrjena shema Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, na podlagi katere so se v teh letih pričele dodeljevati pomoči za ta namen. V letu 2004 je bilo poleg sheme dodeljenih še 11 individualnih pomoči za podjetja v težavah, v letu 2005 in 2006 pa je bila polovica sredstev namenjena izplačilom že odobrenih pomoči iz leta 2004, polovica pa v okviru sheme.

Države članice dodeljujejo večino tovrstnih pomoči v obliki individualnih pomoči (93%). To so pomoči, ki najbolj rušijo konkurenco. Največ pomoči za ta namen so v obdobju 2001 – 2005 dodeljevale Nemčija, Francija in Španija, medtem ko Danska, Irska, Luksemburg, Finska in Švedska v tem obdobju sploh niso dodeljevale pomoči za ta namen. Evropska komisija izda za namen reševanja in prestrukturiranja več kot 50% odločitev o nedovoljeni pomoči. Večina pomoči je nedovoljenih tudi zaradi tega, ker so bile dodeljene pred samo odobritvijo Evropske Komisije.


IV. POMOČ V KMETIJSTVU in RIBIŠTVU

4.1. Kmetijstvo

V primerjavi s podatki iz preteklih letnih poročil so v poročilu za leto 2004, 2005 in 2006 obravnavane samo tiste državne pomoči, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja na podlagi obstoječih shem državnih pomoči v smislu določil 87. člena Pogodbe o ustanovitvi ES. V poročilu niso zajete pomoči, izplačane za ukrepe Skupne kmetijske politike, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, to so vsa neposredna plačila, intervencijski ukrepi ter sofinancirani delež plačil za ukrepe, ki se izvajajo v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2004-2006, Enotnega programskega dokumenta in Programa SAPARD. Za slednje je v poročilu zajet samo del, ki se sofinancira iz nacionalnih sredstev.

Zaradi tega razloga so prikazane pomoči v primerjavi z letom 2004 nižje za več kot 55%, če jih primerjamo v absolutnih zneskih in za 13,7 odstotnih točk, če jih primerjamo kot delež celotnih državnih pomoči. Pomoči, namenjene kmetijstvu, so v letu 2006 predstavljale 31,9% vseh državnih pomoči.

Pomen kmetijstva v strukturi bruto dodane vrednosti se je v zadnjih letih konstantno zmanjševal. V letu 2006 je dodana vrednost v primerjavi z letom 2005 skoraj nespremenjena. Kmetijstvo v zadnjih letih doživlja številne strukturne spremembe, z njim pa tudi celotno slovensko podeželje. Na splošno lahko stanje v kmetijstvu v zadnjih letih ocenimo kot ugodno. Vstop v EU na področju kmetijstva ni povzročil večjih pretresov, bolj ali manj so se nadaljevali trendi, ki jih je bilo opaziti že pred vstopom. Kljub težavam na področju implementacije ukrepov in pogostim kritikam je kmetijska politika, v celoti gledano, zasledovala zastavljene cilje in tako prispevala k stabilnosti razmer in mehkemu prehodu na skupni trg EU. Na ekonomskem področju je bilo za zadnja leta značilno razmeroma hitro realno padanje cen kmetijskih pridelkov ob hkratni hitri rasti proračunskih podpor. Če lahko sodimo po letu 2006, se je trend pospešenega padanja cen (hitrejšega kot na trgu EU) umiril, vsaj v naslednjih dveh letih pa lahko pričakujemo tudi ustalitev izplačil proračunskih podpor. Fizični obseg proizvodnje sicer precej niha pod vplivom naravnih razmer, je pa v splošnem opaziti rahel trend rasti. Dohodki so v zadnjih treh letih stabilni, spremembe faktorskega dohodka kmetijstva v zadnjih treh letih realno niso presegle 5%13.
__________________________
13 Poročilo o uspešnosti in učinkovitosti dodeljenih pomoči v kmetijstvu in ribištvu za leto 2006




Tabela 10: Državne pomoči v kmetijstvu v letih 2004, 2005 in 2006

Enota mere
2004
2005
2006
Državne pomoči
v mio EUR
195,18
102,20
88,23
Dodana vrednost
v mio EUR
624,41
577,29
581,53
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
31,26%
17,70%
15,17%
Zaposleni
število
41.035
38.621
38.139
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
4.756
2.646
2.313

Sektor kmetijstva ima poleg največjega deleža državnih pomoči v celotni državni pomoči tudi daleč največji delež državnih pomoči v dodani vrednosti in tudi državna pomoč na zaposlenega je v tem sektorju največja (poleg sektorja ribištvo).

V EU je bilo v letu 2005 za namen kmetijstva dodeljenih 26% vseh državnih pomoči. Največji delež pomoči v posamezni državi za ta namen je bilo dodeljen v Litvi (79%), Finski (77%) in Estoniji (71%), najmanj pa na Portugalskem (2%), Slovaškem (3%) in Italiji (4%).

V letih 2004 - 2006 je bilo v sektorju kmetijstva več kot 99,9% sredstev dodeljenih z instrumentom dotacij. Preostale pomoči so bile dodeljene v obliki ugodnih kreditov (manj kot 1%).


4.2. Ribištvo

Pomoč ribištvu mora spodbujati razvoj in prilagoditev ribiške industrije, ki pod normalnimi tržnimi pogoji zaradi nezadostne prilagodljivosti sektorja in omejenih finančnih virov ne bi bila mogoča.

Tabela 11: Državne pomoči v ribištvu v letih 2004, 2005 in 2006

Enota mere
2004
2005
2006
Državne pomoči
v mio EUR
0,02
0,20
0,08
Dodana vrednost
v mio EUR
3,68
3,63
3,54
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
0,42%
5,59%
2,26%
Zaposleni
število
205
244
224
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
75,58
831,40
357,50

Državne pomoči v ribištvu so se v primerjavi z letom 2004 sicer nekoliko povečale, čeprav še vedno predstavljajo manj kot 0,1% vseh dodeljenih pomoči. Tudi v celotni EU nivo teh pomoči ne presega 1%. Največ pomoči na tem področju dodelijo v Španiji, Grčiji in na Nizozemskem, kjer se delež pomoči giblje od 2% - 5%.

V obdobju 2004 - 2006 so bili pri dodeljevanju pomoči v sektorju ribištvo uporabljeni le instrumenti iz skupine A1 (dotacije).


V. INTENZIVNOST DODELJENIH POMOČI


Z letošnjim letom smo pričeli zbirati 2 podatka, ki se nanašata na spremljanje intenzivnosti dodeljenih državnih pomoči:
Glede na to, da smo to zahtevo vpeljali v letu 2007, nam za leto 2006 vsa ministrstva oz. vsi dajalci niso uspeli posredovati podatkov o upravičenih stroških in celotnih vrednostih sofinanciranih projektov oz. investicij. Ministrstva oz. državne institucije, ki so brez problemov posredovala tovrstne podatke so naslednja: Ministrstvo za gospodarstvo (konkurenčnost), Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, Eko sklad, Ministrstvo za okolje (Sektor za učinkovito rabo energije), Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter delno Ministrstvo za kulturo.


5.1. Vrednost investicije oz. sofinanciranega projekta

Za letošnje poročilo je 28,77% podatkov opremljenih s podatkom o vrednosti sofinancirane investicije oz. projekta.

Tabela 13: Delež državnih pomoči v celotni investiciji v letu 2006

Kategorija
Namen
Skupna vrednost investicij oz. projektov
Višina dodeljenih DP
Delež DP v investiciji /projektu
Raziskave in razvojIndustrijske raziskave
46.445.014,0
1.541.238,8
3,39%
Študije o tehnični izvedljivosti
8.704.581,1
3.150.227,2
36,95%
Varstvo okoljaVarstvo okolja
15.993.031,5
1.105.688,0
5,78%
Mala in srednje velika podjetjaMaterialne in nematerialne investicije in odpiranje novih delovnih mest za izvajanje investicij
102.666.060,5
27.324.901,9
28,56%
ZaposlovanjeOdpiranje novih delovnih mest v podjetjih na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč
210.530,4
110.572,7
65,79%
UsposabljanjeSplošno usposabljanje zaposlenih v podjetjih
555.487,8
241.836,8
49,61%
Varčevanje z energijoPosebni ukrepi varčevanja z energijo
23.332.456,1
2.233.419,2
12,13%
RegionalneZačetne (materialne in nematerialne) investicije
649.978.905,3
33.321.233,4
16,45%
Odpiranje novih delovnih mest
27.805.559,00
5.082.623,94
21,61%
KulturaPomoči namenjene kulturi
27.341.041,9
6.369.106,1
45,03%
Avdiovizualni sektor
14.374.347,8
4.048.472,7
38,86%

Državne pomoči kot delež v vrednosti celotne investicije oz. celotnega projekta, ki se sofinancira, niso zanemarljive, saj v povprečju predstavljajo 30% vrednosti celotnih stroškov. Najnižji delež državnih pomoči je zastopan pri investicijah, ki se nanašajo na industrijske raziskave v okviru pravil za raziskave in razvoj. Ravno tako je zelo nizek delež državnih pomoči pri investicijah, ki so namenjene varstvu okolja, saj predstavljajo zgolj 5,78% vrednosti investicije. Tu je sicer potrebno poudariti, da se ravno na področju varstva okolja največ pomoči dodeljuje v obliki ugodnih posojil, kjer državno pomoč predstavlja razlika med dejansko in referenčno obrestno mero in tu so deleži državnih pomoči (ker ne gre za podjetja v težavah) zelo majhni.
Več kot 30% vrednosti investicije oz. celotnega projekta pa je sofinanciranih s pomočjo državnih pomoči pri raziskavah in razvoju za študije tehnične izvedljivosti, projekti, ki so podprti z usposabljanjem, odpiranjem novih delovnih mest ter pomoči ki so namenjene vzpodbujanju kulture oz. sofinanciranjem medijskih programov.


5.2. Upravičeni stroški

Zgornja meja pri posameznem namenu pomoči je določena na podlagi deleža upravičenih stroškov, ki minimizira negativni vpliv pomoči na konkurenco. Podatek o doseženi intenzivnosti nam pove kakšne intenzivnosti pomoči dosegamo pri posameznih vrstah pravil. Vsaka pravila, ki veljajo za posamezne vrste državnih pomoči imajo svoje maksimalne intenzivnosti. Dosežena intenzivnost nam pove, ali koristimo maksimalne možnosti in kje imamo pri doseganju obstoječe politike še rezerve.

Za leto 2006 je bil pri 49,92% dodeljenih pomočeh naveden znesek upravičenih stroškov. Na podlagi teh podatkov lahko podamo nekatere parcialne rezultate.

Tabela 12: Delež državnih pomoči v upravičenih stroških v primerjavi z maksimalno dovoljenimi za leto 2006

Kategorija
Namen
Višina
dodeljenih
DP v mio EUR
Delež DP v upravičenih stroških
Maksimalno
dovoljene
intenzivnosti
Raziskave in razvojTemeljne raziskave
7,92
78,75%
100%
Industrijske raziskave
3,29
56,68%
70%
Predkonkurenčne razvojno raziskovalne aktivnosti
36,33
32,02%
45%
Študije o tehnični izvedljivosti
5,08
64,57%
75%
Varstvo okoljaVarstvo okolja
1,11
5,98%
40%
Mala in srednje velika podjetjaMaterialne in nematerialne investicije in odpiranje novih delovnih mest za izvajanje investicij
27,32
28,72%
55%
Svetovalne storitve, usposabljanje in razširjanje znanja
1,88
48,90%
50%
Udeležba na sejmih in razstavah
0,06
50,0%
50%
ZaposlovanjePomoči za ohranjanje delovnih mest
3,48
100,0%
100%
Odpiranje novih delovnih mest v podjetjih na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč
0,11
47,68%
50%
60% invalidi
UsposabljanjeSplošno usposabljanje zaposlenih v podjetjih
0,24
58,86%
80%
Varčevanje z energijoPosebni ukrepi varčevanja z energijo
2,23
30,02%
50%
KulturaPomoči namenjene kulturi
6,37
76,86%
100%
Avdiovizualni sektor
4,05
100,00%
100%
RegionalneZačetne (materialne in nematerialne) investicije
33,32
30,37%
55%
Odpiranje novih delovnih mest
5,08
22,70%
55%

Pri pregledu dodeljenih pomoči in deleža dosežene intenzivnosti glede na upravičene stroške v letu 2006 opazimo, da se v primerjavi z maksimalno dovoljenimi intenzivnostmi pri kategorijah za MSP, zaposlovanje in kultura gibljemo blizu zgornjih dovoljenih vrednosti. Največ rezerve je opaziti pri pomočeh za varstvo okolja, saj dosegajo le 15% dovoljenih intenzivnosti. Večina pomoči ima v povprečju še 30% nižje intenzivnosti od maksimalno dovoljenih. Povprečna dosežena intenzivnost je namreč 70% glede na zgornjo dovoljeno mejo.


VI. POMOČI DODELJENE PO PRAVILU DE MINIMIS


Pomoči, dodeljene po pravilu »de minimis«, je do konca leta 2006 urejala Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis«. Gre za pomoči, ki so sicer namenjene prejemniku, ki se ukvarja s tržno proizvodnjo blaga in storitev, vendar zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence. Pri tej vrsti pomoči skupni znesek pomoči ni smel preseči zneska 100.000 EUR (od leta 2007 dalje pa 200.000 EUR) v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči.

Tabela 14: De minimis pomoči po posameznih kategorijah v obdobju 2001 – 2006, v mio EUR

Kategorija
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Skupaj
2001-2006
Delež
Kmetijstvo
0,38
2,01
0,32
2,71
8,52%
Raziskave in razvoj
0,31
0,26
0,29
2,03
2,89
9,08%
Mala in srednje velika podjetja
2,54
0,26
1,12
2,21
5,30
3,64
15,07
47,36%
Pomoči za reševanje
0,15
0,04
0,07
0,30
0,56
1,78%
Prestrukturiranje
0,24
0,07
0,14
0,18
0,62
1,96%
Zaposlovanje
0,05
0,05
0,96
0,57
4,32
5,95
18,69%
Usposabljanje
0,04
0,04
0,12%
Varčevanje z energijo
0,01
0,01
0,08
0,06
0,09
0,27
0,85%
Varstvo okolja
0,34
0,10
0,01
0,45
1,41%
Kultura
0,00
0,05
0,09
0,49
0,00
0,63
1,98%
Regionalne pomoči
0,03
0,33
0,41
0,74
0,04
1,54
4,85%
Naravne nesreče
0,85
0,23
1,09
3,41%
Skupaj
2,54
0,74
1,87
4,84
10,62
11,20
31,81
100,00%

Tovrstne pomoči se spremljajo ločeno od državnih pomoči in se v letnem poročilu tudi ne prištevajo k celotnim državnim pomočem. De minimis pomoči v absolutnih zneskih predstavljajo majhen delež v primerjavi z dodeljenimi državnimi pomočmi, ki pa vseeno ne ostaja neopažen. V letu 2003 so de minimis pomoči predstavljale 0,48% državnih pomoči, v letu 2004 že 1,13%, v letu 2005 3,98%, v letu 2006 pa že 4,05%.

Slovenija je ena izmed redkih držav, če ne celo edina v EU, ki ima vzpostavljeno bazo dodeljenih pomoči po pravilu de minimis. Pomoči na podlagi tega pravila so se pričele dodeljevati v letu 2002. Uporaba tega pravila je vsako leto skokovito naraščala.

Za dodelitev de minimis pomoči ni potrebno predhodno pridobiti potrditve s strani Evropske Komisije, zato te pomoči močno pridobivajo na pomenu. De minimis pomoči se večinoma poslužujejo lokalne skupnosti, ki dodeljujejo veliko število zelo nizkih zneskov, vendar pa tudi državne in druge javne institucije po višini dodeljenih pomoči nikakor ne zaostajajo za lokalnimi skupnostmi.


Slika 20: Dodeljene pomoči po pravilu de minimis po skupini dajalcev, po letih, v mio EUR



V lokalni nivo so zajete vse občine, ki dodeljujejo de minimis pomoči, v državni nivo ministrstva in vladne službe, pod drugo pa vse ostale institucije, ki dodeljujejo javna sredstva (skladi, javne agencije ipd.).

Slika 21: Delež pomoči po pravilu de minimis po kategorijah po letih, v mio EUR



Po pravilu de minimis se je v preteklosti največ pomoči dodeljevalo za namene pospeševanja razvoja malih in srednje velikih podjetij. V letu 2006 je največji delež pomoči namenjen zaposlovanju, razlog za tako povečanje pa so pomoči dodeljene na podlagi de minimis sheme Finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov. Poleg teh dveh kategorij se dodeljujejo pomoči tudi za raziskave in razvoj ter pomoči, namenjene kmetijskemu sektorju. Pomoči po pravilu de minimis v kmetijstvu sicer niso bile dovoljene, lahko pa so se dodelile za dopolnilne dejavnosti na kmetijah (turistične kmetije).

Tabela 15: Višina dodeljenih de minimis pomoči po instrumentih v obdobju 2002-2006,
Instrumenti
2002
2003
2004
2005
2006
višina
pomoči
delež
višina
pomoči
delež
višina
pomoči
delež
višina
pomoči
delež
višina
pomoči
delež
A1 (dotacije)
0,33
45,0%
1,70
90,6%
3,87
79,9%
8,90
83,8%
9,57
85,5%
A2 (oprostitve, olajšave)
0,47
9,7%
0,46
4,3%
0,41
3,7%
B1 (kapitalske naložbe)
C1 (ugodna posojila)
0,40
55,0%
0,09
4,7%
0,40
8,3%
1,18
11,1%
1,16
10,4%
D (garancije)
0,09
4,7%
0,10
2,1%
0,07
0,7%
0,05
0,4%
Skupaj
0,72
100,0%
1,88
100,0%
4,84
100,0%
10,62
100,0%
11,20
100,0%


Tudi pomoči po pravilu de minimis se večinoma dodeljujejo na podlagi skupine instrumentov A1, kjer sta najpogosteje uporabljena instrumenta dotacija in subvencioniranje obrestne mere. Pogosteje kot pri državnih pomočeh se tu uporabljajo ugodni krediti, manj pa garancije. Kapitalske naložbe kot instrument pomoči še ni bil uporabljen.


VII. PREGLED PO DEJAVNOSTIH

V letošnjem poročilu je tretje leto vključena nekoliko podrobnejša razdelitev dodeljenih državnih pomoči po dejavnostih, torej kateri dejavnosti so bile pomoči dodeljene, ne glede na njihov namen. Razdelitev je narejena na osnovi registrirane osnovne dejavnosti prejemnika pomoči. V primeru, ko so prejemniki kmetje oz. kmetijska gospodarstva, so ti uvrščeni pod dejavnost A - kmetijstvo, lov, gozdarstvo.

Tabela 16: Državne pomoči po dejavnostih, v letih 2004, 2005 in 2006

Naziv dejavnosti
2004
2005
2006
DP v
mio EUR
Delež v
DP
Delež DP v dodani vrednosti
DP na
zaposl.
DP v
mio EUR
Delež v
DP
Delež DP v dodani vrednosti
DP na
zaposl.
DP v
mio EUR
Delež v
DP
Delež DP v dodani vrednosti
DP na
zaposl.
AKmetijstvo, lov, gozdarstvo
97,27
22,7%
15,58%
2.370,3
55,05
20,6%
9,54%
1.425,4
45,41
16,7%
7,81%
1.190,5
BRibištvo in ribiške storitve
0,09
0,0%
2,48%
445,2
0,18
0,1%
4,92%
731,7
0,05
0,0%
1,41%
223,3
CRudarstvo
14,12
3,3%
12,51%
3.215,8
14,74
5,5%
11,41%
3.519,9
15,86
5,8%
12,06%
4.093,2
DPredelovalne dejavnosti
111,93
26,1%
1,93%
474,1
59,36
22,2%
0,99%
256,1
73,21
25,3%
1,15%
320,2
EOskrba z električno energijo, plinom in vodo
8,09
1,9%
1,30%
719,1
5,53
2,1%
0,76%
486,6
1,77
0,7%
0,24%
154,6
FGradbeništvo
3,72
0,9%
0,30%
59,8
2,29
0,9%
0,17%
35,3
2,84
1,0%
0,18%
39,6
GTrgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
9,63
2,2%
0,38%
90,1
4,61
1,7%
0,17%
43,0
7,46
2,7%
0,25%
68,5
HGostinstvo
4,88
1,1%
1,00%
162,5
16,49
6,2%
3,20%
535,3
11,69
3,9%
2,05%
368,6
IPromet, skladiščenje in zveze
100,12
23,3%
6,65%
2.021,7
40,49
15,2%
2,15%
805,6
45,86
16,9%
2,21%
871,5
JFinančno posredništvo
0,27
0,1%
0,02%
13,1
0,64
0,2%
0,06%
30,3
0,30
0,1%
0,03%
13,6
KPoslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
15,76
3,7%
0,46%
256,9
15,62
5,8%
0,42%
239,1
21,03
7,8%
0,52%
290,0
LDejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje
18,30
4,3%
1,23%
366,5
19,40
7,3%
1,33%
390,6
0,43
0,2%
0,03%
8,5
MIzobraževanje
9,07
2,1%
0,73%
160,7
4,18
1,6%
0,31%
72,4
10,26
3,8%
0,71%
174,4
NZdravstvo in socialno varstvo
11,76
2,7%
1,08%
242,7
5,02
1,9%
0,43%
100,9
10,00
4,0%
0,82%
196,2
ODruge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
23,16
5,4%
3,17%
809,3
23,13
8,7%
2,78%
787,4
29,01
10,5%
3,24%
938,4
Neopredeljeno
0,78
0,2%
1.706,5
0,41
0,2%
836,9
1,10
0,4%
2.451,4

Porazdelitev pomoči se nekoliko razlikuje od porazdelitve po kategorijah oziroma namenih. Pomoči prejemnikom, ki imajo osnovno dejavnost registrirano kot kmetijstvo, ne pripada največji delež državnih pomoči. Največ pomoči gre prejemnikom v predelovalni industriji, kjer se delež giblje med 20% in 26% vseh pomoči ter v dejavnosti prometa skladiščenja in zveze, kjer se delež dodeljenih pomoči giblje med 16% in 23%. Opazen delež pomoči je tudi pri prejemnikih, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami, najemom in poslovnimi storitvami, delež je narasel s 3,7% v letu 2004 na 7,8% v letu 2006.

Na podlagi podatkov o zaposlenosti po posameznih dejavnostih, je bilo v letu 2006 največ pomoči na zaposlenega izplačane v rudarstvu - 4.093,2 EUR, sledi kmetijstvo, kjer je pomoč na zaposlenega znašala 1.190,5 EUR, v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze pa je znašala povprečna pomoč na zaposlenega 871,5 EUR.

Slika 22: Deleži dodeljenih državnih pomoči po dejavnostih za leta 2004, 2005 in 2006, v %



Največji delež državnih pomoči v posamezni dejavnosti za leto 2006 beležimo v predelovalnih dejavnostih (25,3%), sledita jim promet in kmetijstvo. Najvišji delež državnih pomoči v dodani vrednosti ima rudarstvo, sledijo pa mu kmetijstvo, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti ter prejemniki v dejavnostih prometa, skladiščenja in zvez.

Slika 23: Deleži dodeljenih državnih pomoči v dodani vrednosti za posamezno dejavnost za
leta 2004, 2005 in 2006, v %




VIII. PREGLED DODELJENIH DRŽAVNIH POMOČI PO VELIKOSTI PODJETIJ


Mala in srednje velika podjetja imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in veljajo na splošno kot dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar je lahko njihov razvoj omejen zaradi tržnih pomanjkljivosti. Ta podjetja imajo pogosto težave pri pridobivanju sredstev ali posojil zaradi finančnih trgov, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja in zaradi omejenih jamstev, ki jih lahko ponudijo. Zaradi omejenih virov imajo manjši dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in možnih trgov. Za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij se tak razvoj spodbuja in podpira s poenostavljanjem pravil, ki veljajo na področju državnih pomoči.

Za potrebe letnega poročila smo v spodnji tabeli prikazali porazdelitev sredstev državnih pomoči po velikosti podjetij zgolj na podlagi kriterija števila zaposlenih v podjetju iz podatkov, ki so dostopni preko Poslovnega registra Slovenije (baza AJPES).

Tabela 17: Pregled dodeljenih državnih pomoči po velikosti podjetij prejemnikov pomoči v obdobju 2000 -2006, v %

Velikost podjetja
Št. zaposlenih
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Mikro podjetje0
2,36%
1,86%
2,88%
2,28%
2,72%
3,17%
3,76%
1
6,12%
1,05%
1,67%
2,53%
1,19%
1,53%
1,56%
2
0,80%
0,71%
1,07%
0,87%
0,76%
1,06%
1,10%
3-4
1,72%
2,67%
2,08%
1,67%
1,24%
1,31%
3,79%
5-9
2,15%
2,47%
3,03%
2,55%
2,29%
2,46%
3,78%
Skupaj
13,2%
8,8%
10,7%
9,9%
8,2%
9,5%
13,98%
Majhno podjetje10-19
6,70%
11,70%
4,68%
3,35%
2,94%
3,53%
5,40%
20-49
6,53%
7,46%
8,59%
5,65%
6,83%
9,61%
12,61%
Skupaj
13,2%
19,2%
13,3%
9,0%
9,8%
13,1%
18,01%
Srednje veliko podjetje50-99
7,28%
4,07%
4,37%
6,29%
4,55%
4,57%
7,62%
100-149
7,78%
2,69%
3,10%
3,20%
2,99%
4,03%
2,47%
150 - 199
5,03%
3,74%
3,56%
3,04%
2,76%
2,73%
3,13%
200 - 249
1,56%
2,41%
1,09%
1,43%
2,04%
2,13%
1,47%
Skupaj
21,6%
12,9%
12,1%
14,0%
12,3%
13,5%
14,70%
Veliko podjetje250 - 499
3,82%
5,46%
6,11%
6,52%
5,89%
7,65%
4,44%
500 - 999
14,12%
15,76%
16,00%
15,45%
16,76%
14,77%
8,55%
Nad 1000
17,38%
9,24%
9,49%
19,35%
25,51%
20,97%
23,09%
Skupaj
35,3%
30,5%
31,6%
41,3%
48,2%
43,4%
36,08%
Ni podatka
16,64%
28,72%
32,27%
25,80%
21,54%
20,47%
17,23%


Ker so se v letu 2006 najbolj povečale pomoči, namenjene malim in srednje velikim podjetjem, je pri podrobnejšem pregledu ugotovljeno, da so se v primerjavi z letom 2005 najbolj povečale pomoči, namenjene mikro podjetjem, kjer je bilo zaposlenih 3-5 oseb, za 51,7%, majhnim podjetjem so se pomoči povečale za 41,7%, srednje velikim podjetjem pa za 12,9%. Pomoči dodeljene velikim podjetjem pa so se znižale za 14%.

V kolikor seštejemo pomoči za mikro, majhna in srednje velika podjetja in jih primerjamo s pomočmi, ki so bile dodeljene velikim podjetjem ugotovimo, da so v letih 2003-2005 prevladovale pomoči, namenjene velikim podjetjem. Glavni razlog za tako veliko odstopanje v letu 2004 so pomoči namenjene prestrukturiranju večjih podjetij v letu 2004 ter prestrukturiranju holdinga Slovenskih železnic.

Slika 24: Gibanje deleža državnih pomoči za MSP in velika podjetja v obdobju 2000-2006, v %



V letu 2006 je po treh letih višina dodeljenih pomoči za MSP zopet višja od višine pomoči, ki so bile dodeljene velikim podjetjem. Trend dodeljenih pomoči za MSP je naraščajoč, za velika podjetja pa izrazito padajoč in se približuje nivoju iz let 2001 in 2002.

Pri pravilih, ki veljajo na področju državnih pomoči, je definicija za velikost malih in srednjevelikih podjetij nekoliko strožja. Če povzamemo definicijo velikosti podjetja po Uredbi Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, potem kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. Poleg teh omejitev pa omenjena pravila opredeljujejo velikost podjetja tudi glede na povezanost, delež lastništva ipd., kar pa smo zanemarili, saj smo želeli prikazati le relacijo med državnimi pomočmi in dejansko velikostjo podjetja. Majhno podjetje je tisto, ki ima manj kakor 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Mikro podjetje je tisto, ki ima manj kakor 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR. Podjetje se ne obravnava kot malo oz. srednje veliko podjetje, če 25% ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov.

IX. OCENA USPEŠNOSTI



9.1. Razlogi in izhodišča za merjenje uspešnosti

Ugotavljanje uspešnosti dodeljenih državnih pomoči je dobra podlaga pri procesu odločanja o izvajanju posameznih programov oz. ukrepov.

Na področju merjenja uspešnosti in učinkovitosti že dodeljenih pomoči oziroma ocenjevanju predvidene ekonomske upravičenosti načrtovanih državnih pomoči ni mogoče črpati iz mednarodnih izkušenj. Večina držav zato še vedno namesto sistema merjenja učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči pripravlja različne vrste podrobnejših opisnih poročil, kar tudi dokazuje, da je spremljanje državnih pomoči, posebej pa njihovih različnih učinkov, zelo zahtevna in obsežna naloga.

Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela marca 2004, določa osnove in postopke za ugotavljanje uspešnosti dodeljenih državnih pomoči kot podlago za oceno uspešnosti izvajanja shem državnih pomoči in individualnih državnih pomoči. V navodilu je opredeljen pristop oz. izhodišče, kako se morajo dajalci državnih pomoči lotiti merjenja uspešnosti dodeljenih državnih pomoči, tako obstoječih, kot novih. Iz navodila izhaja, da morajo biti določeni: cilji državnih pomoči, časovni okvir trajanja državne pomoči, termin pričakovanih učinkov (kdaj lahko pričakujemo prve učinke), ovrednoteni cilji po letih, kazalniki, s katerimi se učinkovitost dodeljenih državnih pomoči meri. Kazalniki naj bi bili usklajeni s kazalniki programov in podprogramov Državnega razvojnega programa.


9.2. Ocene uspešnosti dodeljenih državnih pomoči

Podatki, ki so bili posredovani, še vedno niso v celoti prikazani tako, kot to določa navodilo. Največ problemov nastaja pri definiranju ciljev državnih pomoči in določitvi začetnega stanja oz. temeljnega izhodišča. Glede na to, da bo v bodoče določitev teh parametrov obvezna že ob vsaki novi priglasitvi, pričakujemo, da se bo v naslednjih letih poročilo kvalitetno izboljševalo in s tem posledično omogočalo tudi izboljšanje pri samem procesu odločanja o upravičenosti dodeljevanja državnih pomoči. V letu 2006 se je večina shem državnih pomoči končala, tako da so pri pripravi novih ministrstva dosledno določila cilje za vsako shemo posebej, ponekod pa tudi podrobneje, po samih ukrepih. V zadnjih treh letih, odkar bolj sistematično spremljamo uspešnost dodeljenih državnih pomoči lahko ugotovimo, da so si dajalci pomoči nabrali nekatere izkušnje, tako da šele v naslednjih letih pričakujemo relevantne podatke.

Ocena uspešnosti je podana izključno s strani poročevalcev oz. dodeljevalcev državnih pomoči. V tem delu poročila so njihovi prispevki skrajšani, originalna gradiva pa se nahajajo v prilogi 3 tega poročila.


Obstoječe sheme oz. individualne državne pomoči smo zaradi preglednosti razdelili na kategorije, kar omogoča strnjen pogled za posamezno področje državnih pomoči. Pri pregledu ocen s strani dajalcev pomoči, lahko strnemo nekaj zaključkov o uspešnosti dodeljenih državnih pomoči. Vrednostno so podatki predstavljeni v tabeli 18.

Tabela 18: Obseg dodeljenih državnih pomoči, razporejen po ocenah uspešnosti za obdobje 2004 – 2006, v EUR in v %

Ocena uspešnosti
2004
2005
2006
v mio EUR
delež
v mio EUR
delež
v mio EUR
delež
Neuspešno 1
356.418,9
0,08%
0,0
0,0%
0
0,00%
Uspešno 2
44.165.968,8
10,30%
33.984.508,9
12,7%
1.501.700
0,54%
Uspešno 3
132.194.904,8
30,82%
46.373.487,4
17,4%
113.052.814
40,92%
Uspešno 4
128.714.342,8
30,01%
123.491.752,1
46,2%
94.838.016
34,33%
Uspešno 5
123.494.787,3
28,79%
47.071.157,5
17,6%
46.029.985
16,66%
ni ocenjeno
14.171,8
0,00%
16.229.094,1
6,1%
20.842.065
7,54%
Vse pomoči
428.940.594,4
100,00%
267.150.000,0
100,0%
276.264.581,4
100,0%

Neocenjene pomoči v letu 2005 (6,1%) se nanašajo izključno na pomoči, namenjene regionalnim ciljem, saj od dajalcev pomoči nismo uspeli prejeti podatkov v predpisanem času. 7,5% pomoči, ki so bile dodeljene v 2006 še ni ocenjenih, večinoma zaradi tega, ker projekti še niso zaključeni in še ni bilo možno realno izmeriti njihove uspešnosti. Med ocenjenimi podatki prevladujeta oceni uspešno 3 in uspešno 4. V letu 2006 skorajda ni več pomoči, ki bi bile ocenjene z oceno 2. Edina se nanaša na shemo Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

Pomoči, ki so bile ocenjene kot zelo uspešne pa so: Program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji, Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije, Sofinanciranje medijskih programov, Raziskave in razvoj - Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006, za namen MSP.

Slika 25: Deleži dodeljenih državnih pomoči po ocenah uspešnosti za obdobje 2002 – 2006


.
V spodaj predstavljenih tabelah so se dajalci državnih pomoči opredelili (kjer so lahko) o dodeljenih državnih pomoči tako, da so njihovo uspešnost opredelili z oceno 1-5, pri čemer 1 pomeni neuspešno, 3 v skladu s pričakovanji, 5 pa zelo uspešno.

Tabela 19: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za raziskave in razvoj v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost0001-5228018-2000, SI 4 2004Raziskave in razvoj - Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Sofinanciranje mednarodnih raziskav in projektov EUREKA
6.274.432,97
Učinkovito
 5
7.508.193,12
Učinkovito
 5
11.038.317,13
Učinkovito
 5
Ministrstvo za gospodarstvo0002-5715334-2002Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
18.006.884,85
Učinkovito
 3
16.019.964,10
Učinkovito
4
8.517.511,32
Učinkovito
4

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za okolje in prostor0005-5186773-2001Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije
2.442.769,62
Učinkovito
 5
623.571,74
Učinkovito
 5
2.233.419,18
Učinkovito
 5
Ministrstvo za okolje in prostor0003-5186773-2002Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida
17.153.627,13
Učinkovito
3
11.743.605,25
Učinkovito
 3
305.507,21
Še ni možno oceniti
Ministrstvo za gospodarstvo0005-5715334-2000Program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji
1.105.826,80
Učinkovito
 5
855.780,53
Učinkovito
 5
1.156.735,10
Učinkovito
 5
Eko sklad0006-5186773-2001Sofinanciranje okoljskih naložb
1.157.819,47
Učinkovito
 4
1.602.377,87
Učinkovito
 4
1.105.687,96
Učinkovito
 4
Agencija za okolje0003-5186773-2001Taksa za obremenjevanje vode
4.360.514,56
Učinkovito
 4

Tabela 21: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za srednje velika in mala podjetja, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za gospodarstvo0002-5715334-2002Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
2.566.556,58
Učinkovito
 5
8.512.466,15
Učinkovito
 5
27.553.041,16
Učinkovito
5
0006-5715334-2001Ukrepi za razvoj malega gospodarstva
950,73
483,71
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko0010-5715334-2002Zasavska garancijska shema
264.428,95
Učinkovito
 5
87.610,69
Učinkovito
 5
24.736,82
Ni ocenjeno
0011-5715334-2002Pomurska garancijska shema
39.670,97
Učinkovito
 4
30.086,65
Učinkovito
 4
87.454,26
Ni ocenjeno
0006-5715334-2002Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
503.068,47
Učinkovito
 5
487.510,83
Učinkovito
 5
491.807,09
Ni ocenjeno


Tabela 22: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči v kulturi, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za kulturo0001-5228000-2002, N 357/2004Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije
334.921,11
Učinkovito
 5
531.971,27
Učinkovito
 5
677.766,67
Učinkovito
3
0001-5228000-2003, SI 9 2003Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji
1.947.723,76
Učinkovito
 5
1.937.390,11
Učinkovito
 5
2.871.129,99
Učinkovito
3
0001-5228000-2004Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 2004 do 2006
3.498.265,05
Učinkovito
 5
3.784.896,24
Učinkovito
 5
3.497.976,14
Učinkovito
3
0002-5228000-2002Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev
633.544,80
Učinkovito
 5
487.676,45
Učinkovito
 5
N113/2006Sofinanciranje medijskih programov
4.048.472,74
Učinkovito
 5

Tabela 23: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za zaposlovanje, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve0001-5022860-2003, SI 2 2004Programi zaposlovanja
23.021.020,32
Učinkovito
 3
15.230.500,53
Učinkovito
 4
16.432.801,76
Učinkovito
3- 4
SVRL0006-5715334-2002Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (SOČA 2006)
179.434,13
Učinkovito
4
110.572,74
Ni ocenjeno


Tabela 24: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za usposabljanje, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve0002-5022860-2003, SI 1 2004Programi usposabljanja
1.767.508,53
Učinkovito
 4
1.034.528,33
Učinkovito
 4
942.279,62
Učinkovito
 4
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeveBE01-5022860-2006, XT 15 2006Programi zaposlovanja in usposabljanja - USPOSABLJANJE
668.565,53
Učinkovito
 4
Ministrstvo za gospodarstvo0002-5715334-2002Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
1.755.875,58
Učinkovito
 4
206.802,47
Učinkovito
 4
SVRL0005-5715334-2002Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
143.346,02
Učinkovito
 3
187.655,68
Učinkovito
 5
140.321,42
Ni ocenjeno
SVRL0006-5715334-2002Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
50.515,58
Učinkovito
 2
81.492,69
Učinkovito
 4
101.515,37
Ni ocenjeno


Tabela 25: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči po regionalnih ciljih, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomočiŠt. PriglasitveNaziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za finance0001-5028256-2001Dodelitev državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah
13.221,09
ni ocenjeno
67.077,45
ni ocenjeno
1.876.219,95
ni ocenjeno
Ministrstvo za promet0002-5028388-2002Subvencija avtobusnim linijskim prevoznikom
2.801.063,14
Učinkovito
 4
Ministrstvo za kulturo0002-5228000-2002Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev
294.891,85
Učinkovito
 5
Ministrstvo za gospodarstvo0002-5715334-2002Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
5.995.359,25
Učinkovito
 3
26.671.799,55
Učinkovito
 4
26.225.794,53
Učinkovito
4
SVRL0004-5715334-2001Regionalna shema državnih pomoči
1.338.127,42
Učinkovito
 4
1.421.540,48
Učinkovito
 4
849.073,03
SVRL0005-5715334-2002Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
1.035.163,29
Učinkovito
 5
1.007.762,86
Učinkovito
 5
798.821,20
Ni ocenjeno
SVRL0008-5715334-2002Prenova in razvoj ATC Kanin Bovec d.o.o.
26.479,45
Učinkovito
 2
Ministrstvo za gospodarstvo0011-5715334-2003Investicijski program podjetja Revoz d.d.
11.955.980,65
16.143.489,98
Investicijskega programa še ni možno oceniti, ker se zaključi leta 2008
SVRLJamstva odobrena 1999, 2000Regionalni cilji na manj razvitih območjih
34.550,84
Učinkovito
 3
14.362,95
Učinkovito
 3
0,00
Ni ocenjeno


Tabela 26: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
Kategorija
2004
2005
2006
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za gospodarstvo0001-5186773-2003Nasedle investicije v elektrogospodarstvuEnergetika
3.846.269,61
Učinkovito
 5
Ministrstvo za gospodarstvo0008-5715334-2000Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje HrastnikPremogovništvo
14.145.219,51
Učinkovito
 4
14.090.740,94
Učinkovito
 4
14.803.165,9
Učinkovito
 4
Ministrstvo za promet0001-5028388-2003Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometuTransport (kopenski)
34.455.731,57
Učinkovito
 4
37.224.441,20
Učinkovito
 4
41.165.973,9
Učinkovito
 4
Ministrstvo za promet0002-5028388-2003Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o.Transport (kopenski)
59.899.416,47
Učinkovito
 4
1.083.021,40
Učinkovito
 4

Tabela 27: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Upravljalec sheme/ individualne pomoči
Št. Priglasitve
Naziv priglasitve
2004
2005
2006
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena sredstva
Ocena
Ministrstvo za gospodarstvo
0004-5715334-2003Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah
Učinkovito
3
Učinkovito
2
371.390,41
Učinkovito
2
0004-5715334-2003Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah
4.829,83
Učinkovito
3
Učinkovito
2
101.432,74
Učinkovito
2
0004-5715334-2003Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah
Učinkovito
3
Učinkovito
2
1.028.877,34
Učinkovito
2
0001-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe INLES d.d.
603.195,92
Učinkovito
4
Učinkovito
 3
Učinkovito
4
0002-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe Steklarna Rogaška d.d.
2.662.089,57
Učinkovito
4
Učinkovito
 3
Učinkovito
3
0003-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe IUV d.d.
4.840.389,32
Učinkovito
 2
Učinkovito
 3
Učinkovito
2
0004-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe GLIN IPP d.o.o
192.108,57
Učinkovito
3
Učinkovito
4
Učinkovito
2
0005-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe MARLES d.o.o.
810.188,61
Učinkovito
3
Učinkovito
2
Učinkovito
2
0006-5715334-2003Program prestrukturiranja Mure, d.d.
4.890.907,72
Učinkovito
3
Učinkovito
 2
Učinkovito
2
0007-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe Iskra Kondenzatorji d.d., Semič
3.247.686,43
Učinkovito
4
Učinkovito
 3
1.409.037,54
Učinkovito
4
0008-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe Javor Pivka lesna industrija d.d.
2.234.379,94
Učinkovito
4
Učinkovito
 3
37.764,32
Učinkovito
 3
0009-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe Svea lesna industrija Litija d.d.
908.133,31
Učinkovito
4
Učinkovito
 3
Učinkovito
4
0010-5715334-2004Program prestrukturiranja družbe Novoles – lesna industrija Straža, d.d.
2.074.980,19
Učinkovito
3
Učinkovito
 2
Učinkovito
2
0012-5715334-2003Program prestrukturiranja družbe Novoteks -Tkanina d.d.«;
356.418,91
Učinkovito
2
Učinkovito
 1
STEČAJ


Tabela 28: Uspešnost dodeljenih državnih pomoči za namen kmetijstva in ribištva, v obdobju 2004 – 2006, v EUR

Kategorije državnih pomoči oz. ukrep
2004
2005
2006
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Opomba
Tržno cenovna politika
103,56
17,74
Učinkovito
8,61
-od tega za ukrepe sofinacirane s strani EU
0,049
Učinkovito
11,28
Učinkovito
Pretežni del sredstev je bil namenjen za odškodnine (naravne nesreče, bolezni živali in rastlin). Dodeljena sredstva so omogočila premostitev nastalih težav in s tem ohranitev kmetijske pridelave.
Politika razvoja podeželja
75,47
33,31*
Učinkovito
33,78
-od tega za ukrepe
sofinacirane s strani EU 25,11
Učinkovito
37,26
-od tega za ukrepe sofinacirane s strani EU
28,46
Učinkovito
Doseganje dolgoročnih ciljev še ni mogoče oceniti. Pozitivni učinki so opazni pri revitalizaciji kmetijskih površin, obdelanosti kmetijskih zemljišč, doseganju standardov, starostni in posestni strukturi, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter pospešenem prestrukturiranju živilsko predelovalne industrije. Kot pozitivno ocenjujemo tudi dejstvo, da se večina ukrepov s tega področja izvaja v okviru programov sofinanciranih s strani EU
Politika na področju javnih služb in drugih storitev za kmetijstvo
33,68
33,40
Učinkovito
34,61
Učinkovito
32,74
Učinkovito
Zagotovljeno je izvajane vseh nalog, ki so nujne za razvoj kmetijstva in ki jih ni mogoče prepustiti samo tržni iniciativi.
Gozdarstvo
2,32
20,98
Učinkovito
21,06
V poročilo so vključena tudi sredstva za delovanje Zavoda za gozdove v višini 18,48
Učinkovito
20,06
V poročilo so vključena tudi sredstva za delovanje Zavoda za gozdove v višini 18,27
Učinkovito
Izvedene aktivnosti so prispevale k ohranitvi in krepitvi stabilnosti gozdnih ekosistemov in s tem tudi k zagotavljanju sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot.
Ribištvo
Vsa izplačila bodo realizirana v 2005
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
0,20
-od tega za ukrepe sofinacirane s strani EU 0,07
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
0,07
v celoti za ukrepe, sofinancirane s strani EU
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
S proračunskimi podporami ni uspelo preprečiti zmanjševanje skupnega ulova rib. Razlog je predvsem zmanjševanje razpoložljivih ribolovnih virov (nerešeno vprašanje morske meje v Piranskem zalivu) kar tudi dolgoročno negativno vpliva na razvoj celotnega sektorja.
Učinek podpor je pozitiven pri povečevanju obsega ribogojstva.



PRILOGE
PRILOGA 1:
Kategorije in instrumenti državnih pomoči
Metodologija ocenjevanja elementov pomoči
PRILOGA 2:
Statistični podatki
PRILOGA 3:
Podrobnejše poročilo o učinkovitosti in uspešnosti dodeljenih državnih pomoči




PRILOGA 1


1. Kategorije in instrumenti državnih pomoči

Podatki o državnih pomočeh v Poročilu so razvrščeni na osnovi Pravilnika o pripravi letnega poročila o državnih pomočeh, v naslednje kategorije:

1. Kmetijstvo in ribištvo 2. industrija/storitve 3. regionalne pomoči
Znotraj kategorij so državne pomoči opredeljene po instrumentih pomoči v naslednje skupine:
1. A : pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom: 2. B1: finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb (equity).
3. C: finančni transferji, pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih: 4. D: garancije.


Vrste podatkov, viri in metode zbiranja podatkov o državnih pomočeh

Podatki so prikazani v tolarjih, pri preračunih v EUR je upoštevan povprečni tečaj Banke Slovenije za prikazano leto. Zbiranje podatkov o državnih pomočeh v Sloveniji že od leta 1999 poteka na približno enak način.


2. Metodologija ocenjevanja elementov pomoči

SKUPINA A1
SKUPINA A2 _____________________________
14 Pri teh pomočeh je v skrajnem primeru (če se ne razpolaga z ustreznimi podatki) element pomoči možno oceniti v vrednosti 20% od bruto zneska opravljene operacije.




SKUPINA B1
SKUPINA C1
SKUPINA C2
Skupina D _____________________________
15 Za referenčno obrestno mero je predpisana povprečna obrestna mera za dolgoročne kredite za osnovna sredstva v gospodarstvo (s tolarsko revalorizacijsko klavzulo). Podatek je uradno objavila Banka Slovenije v publikaciji Bilten Banke Slovenije, januar, 2004.




PRILOGA 2

STATISTIČNI PODATKI
Tabela P1:Državne pomoči v Sloveniji v letih 2004, 2005 in 2006 po posameznih kategorijah
Tabela P2:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2004, po instrumentih
Tabela P3:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2005, po instrumentih
Tabela P4:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2006, po instrumentih
Tabela P5:Državne pomoči v Sloveniji po posameznih regijah in kategorijah v letih 2004, 2005 in 2006



Tabela P1: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2004, 2005 in 2006 po posameznih kategorijah

Kategorija
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
v mio
EUR
Delež
DP
Delež
v BDP
Primerjava
2006/2004
2006/2005
Kmetijstvo
195,18
45,50%
0,74%
102,20
38,25%
0,37%
88,23
31,94%
0,30%
-54,79%
-13,67%
Ribištvo
0,02
0,00%
0,00%
0,20
0,08%
0,00%
0,08
0,03%
0,00%
416,83%
-60,53%
Kmetijstvo in ribištvo
195,19
45,51%
0,74%
102,40
38,33%
0,37%
88,31
31,97%
0,30%
-54,76%
-13,76%
Horizontalni cilji
98,62
22,99%
0,38%
112,27
42,03%
0,41%
129,03
46,71%
0,43%
30,84%
14,93%
R&D
24,28
5,66%
0,09%
23,53
8,81%
0,09%
19,56
7,08%
0,07%
-19,46%
-16,88%
Varstvo okolja
23,78
5,54%
0,09%
14,20
5,32%
0,05%
2,57
0,93%
0,01%
-89,20%
-81,92%
Varčevanje z energijo
2,44
0,57%
0,01%
0,62
0,23%
0,00%
2,23
0,81%
0,01%
-8,57%
258,17%
MSP
3,39
0,79%
0,01%
9,12
3,41%
0,03%
29,29
10,60%
0,10%
765,08%
221,17%
Zaposlovanje
23,06
5,38%
0,09%
15,41
5,77%
0,06%
16,54
5,99%
0,06%
-28,27%
7,36%
Usposabljanje
3,72
0,87%
0,01%
1,51
0,57%
0,01%
1,85
0,67%
0,01%
-50,16%
22,66%
Regionalni cilji
11,54
2,69%
0,04%
41,14
15,40%
0,15%
45,89
16,61%
0,15%
297,73%
11,56%
Kultura
6,41
1,50%
0,02%
6,74
2,52%
0,02%
11,10
4,02%
0,04%
72,97%
64,57%
Posebni sektorji
135,13
31,50%
0,51%
52,48
19,64%
0,19%
58,92
21,33%
0,20%
-56,40%
12,28%
Transport
94,36
22,00%
0,36%
38,31
14,34%
0,14%
41,17
14,90%
0,14%
-56,37%
7,46%
Premogovništvo
14,15
3,30%
0,05%
14,09
5,27%
0,05%
14,80
5,36%
0,05%
4,65%
5,06%
Energetika
3,85
0,90%
0,01%
0,00
0,00%
0,00%
0,00
0,00%
0,00%
-100,00%
Reševanje in prestrukturiranje
22,78
5,31%
0,09%
0,08
0,03%
0,00%
2,95
1,07%
0,01%
-87,06%
3736,15%
Skupaj
428,94
100,00%
1,63%
267,15
100,00%
0,97%
276,26
100,00%
0,93%
-35,59%
3,41%

Tabela P2: Državne pomoči po instrumentih v Sloveniji v letu 2004, v EUR

Kategorije
A1
A2
B1
C1
D
Skupaj
Kmetijstvo
194.065.654,24
892.004,44
219.461,29
195.177.119,97
Ribištvo
15.494,44
15.494,44
Kmetijstvo in ribištvo
194.081.148,68
892.004,44
219.461,29
195.192.614,41
Horizontalni cilji
72.283.397,14
22.113.093,90
1.010.902,25
3.027.539,91
187.641,30
98.622.574,50
Raziskave in razvoj
24.281.317,82
24.281.317,82
Varstvo okolja
1.105.826,80
21.514.141,69
1.157.819,47
23.777.787,96
Varčevanje z energijo
1.431.867,37
1.010.902,25
2.442.769,62
Mala in srednje velika podjetja
1.929.102,61
1.302.188,57
154.793,20
3.386.084,38
Zaposlovanje
22.478.326,84
585.731,12
23.064.057,96
Usposabljanje
3.717.245,71
3.717.245,71
Regionalne pomoči
10.925.255,27
13.221,09
567.531,87
32.848,10
11.538.856,33
Kultura
6.414.454,72
6.414.454,72
Posebni sektorji
70.709.845,29
0,00
41.134.655,94
762.305,38
22.522.393,33
135.129.199,94
Transport (kopenski)
39.416.755,09
40.977.551,15
13.960.841,80
94.355.148,04
Energetika
3.846.269,61
3.846.269,61
Premogovništvo
14.145.219,51
14.145.219,51
Reševanje in prestrukturiranje
13.301.601,08
157.104,79
762.305,38
8.561.551,53
22.782.562,78
Skupaj
337.074.391,11
22.113.093,90
42.145.558,19
4.681.849,73
22.929.495,92
428.944.388,85
Tabela P3: Državne pomoči po instrumentih v Sloveniji v letu 2005, v EUR

Kategorije 2004
A1
A2
B1
C1
D
Skupaj
Kmetijstvo
101.980.163,75
218.608,83
102.198.772,58
Ribištvo
202.861,37
202.861,37
Kmetijstvo in ribištvo
102.183.025,12
0,00
218.608,83
102.401.633,95
Horizontalni cilji
96.932.420,11
11.824.840,87
3.149.833,80
367.734,94
112.274.829,72
Raziskave in razvoj
23.528.157,22
0,00
0,00
23.528.157,22
Varstvo okolja
855.780,53
11.743.605,25
1.602.377,87
14.201.763,65
Varčevanje z energijo
623.571,74
623.571,74
Mala in srednje velika podjetja
8.427.629,85
325.100,48
367.734,94
9.120.465,27
Zaposlovanje
15.395.776,49
14.158,17
15.409.934,66
Usposabljanje
1.510.479,17
0,00
1.510.479,17
Regionalne pomoči
39.849.091,04
67.077,45
1.222.355,45
41.138.523,94
Kultura
6.741.934,07
0,00
6.741.934,07
Posebni sektorji
52.398.203,54
0,00
76.860,91
52.475.064,45
Transport (kopenski)
38.307.462,60
38.307.462,60
Premogovništvo
14.090.740,94
14.090.740,94
Reševanje in prestrukturiranje
76.860,91
76.860,91
Skupaj
251.513.648,77
11.824.840,87
3.445.303,54
367.734,94
267.151.528,12


Tabela P4: Državne pomoči po instrumentih v Sloveniji v letu 2006, v EUR

Kategorije
A1
A2
B1
C1
D
Skupaj
Kmetijstvo
88.209.797,91
22.774,29
88.232.572,20
Ribištvo
80.079,37
80.079,37
Kmetijstvo in ribištvo
88.289.877,28
22.774,29
88.312.651,57
Horizontalni cilji
123.008.318,61
2.181.727,16
1.196.675,84
2.289.856,34
357.709,58
129.034.287,53
Raziskave in razvoj
19.555.828,45
19.555.828,45
Varstvo okolja
1.156.735,10
305.507,21
1.105.687,96
2.567.930,27
Varčevanje z energijo
1.036.743,34
1.196.675,84
2.233.419,18
Mala in srednje velika podjetja
28.499.579,54
435.019,84
357.709,58
29.292.308,96
Zaposlovanje
16.543.374,50
16.543.374,50
Usposabljanje
1.852.681,94
1.852.681,94
Regionalne pomoči
43.268.030,20
1.876.219,95
749.148,54
45.893.398,69
Kultura
11.095.345,54
0,00
11.095.345,54
Posebni sektorji
58.444.819,11
472.823,15
58.917.642,26
Transport (kopenski)
41.165.973,95
41.165.973,95
Premogovništvo
14.803.165,96
14.803.165,96
Reševanje in prestrukturiranje
2.475.679,20
472.823,15
2.948.502,35
Skupaj
269.743.015,00
2.181.727,16
1.196.675,84
2.785.453,78
357.709,58
276.264.581,36

Tabela P5: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih regijah in kategorijah v letih 2004, 2005 in 2006

Naziv regije
Kategorija
2004
2005
2006
POMURSKAKmetijstvo
20.946.571,50
8.877.190,47
7.027.121,58
Raziskave in razvoj
176.239,59
383.040,62
999.638,14
Varstvo okolja
2.571.596,07
1.807.231,11
1.789.547,50
Varčevanje z energijo
70.753,51
63.758,88
3.321,66
Prestrukturiranje
4.890.907,72
124.065,28
Pomoči za reševanje
91.804,37
Mala in srednje velika podjetja
183.037,13
978.547,83
2.219.107,01
Zaposlovanje
1.955.776,79
741.531,15
1.529.638,34
Usposabljanje
286.907,92
58.794,98
147.942,10
Kultura
83.100,27
223.327,17
379.276,91
Regionalne pomoči
2.380.924,69
6.689.715,63
4.777.788,44
Skupaj
33.545.815,19
19.823.137,84
19.089.251,33
PODRAVSKAKmetijstvo
22.735.596,58
10.131.045,09
12.663.176,12
Raziskave in razvoj
1.785.405,54
2.239.665,44
1.532.147,29
Varstvo okolja
2.954.106,06
1.179.139,07
215.431,81
Varčevanje z energijo
23.565,72
59.600,91
Prestrukturiranje
810.188,61
Pomoči za reševanje
208.646,30
Mala in srednje velika podjetja
537.698,84
2.263.290,16
5.334.872,34
Zaposlovanje
4.053.640,26
3.198.749,50
2.666.806,38
Usposabljanje
255.953,41
117.200,75
164.259,51
Kultura
237.290,31
229.096,50
769.924,39
Regionalne pomoči
1.473.567,62
976.727,23
1.901.468,39
Skupaj
34.867.012,95
20.394.514,65
25.456.732,53
KOROŠKAKmetijstvo
4.299.403,55
2.605.042,41
3.462.043,90
Raziskave in razvoj
221.617,99
335.523,76
90.193,80
Varstvo okolja
1.276.557,01
891.545,06
17.029,22
Varčevanje z energijo
9.508,24
24.654,58
Prestrukturiranje
60.538,49
Mala in srednje velika podjetja
85.548,02
135.668,68
2.018.366,88
Zaposlovanje
786.783,73
617.041,89
582.492,29
Usposabljanje
80.816,20
97.821,04
59.422,30
Kultura
37.491,95
7.094,07
78.063,57
Regionalne pomoči
312.306,95
9.382,43
28.634,27
Skupaj
7.110.033,64
4.723.773,92
6.396.784,72
SAVINJSKAKmetijstvo
19.830.010,25
8.036.276,05
9.032.673,01
Ribištvo
5.524,41
Raziskave in razvoj
2.974.068,83
3.210.675,53
1.581.705,23
Varstvo okolja
2.798.476,36
572.448,08
304.572,90
Varčevanje z energijo
784.310,77
132.890,09
737.670,88
Prestrukturiranje
2.854.198,14
76.860,91
264.037,27
Mala in srednje velika podjetja
333.350,19
1.678.002,65
4.919.196,06
Zaposlovanje
4.802.333,35
3.634.634,74
3.471.843,64
Usposabljanje
848.590,36
180.743,48
280.564,87
Kultura
138.114,66
95.560,69
627.990,00
Premogovništvo
68.854,14
Regionalne pomoči
2.236.829,86
2.989.419,56
1.607.622,23
Skupaj
37.600.282,77
20.676.365,92
22.833.400,50
ZASAVSKAKmetijstvo
1.229.114,53
542.042,37
585.973,06
Raziskave in razvoj
265.448,35
150.624,32
71.955,03
Varstvo okolja
1.446.966,20
861.336,49
Varčevanje z energijo
2.038,83
Mala in srednje velika podjetja
259.428,32
449.577,04
679.395,38
Zaposlovanje
906.487,73
103.705,58
401.164,67
Usposabljanje
209.245,05
189.523,37
152.715,41
Kultura
250,96
12.074,11
108.262,66
Energetika
3.846.269,61
Premogovništvo
14.076.141,96
13.998.935,42
14.734.312,69
Regionalne pomoči
1.206.002,75
449.242,62
703.771,73
Skupaj
23.447.394,29
16.757.061,32
17.437.550,63
SPODNJEPOSAVSKAKmetijstvo
8.094.159,24
3.219.535,36
5.594.078,68
Ribištvo
5.525,58
Raziskave in razvoj
121.919,52
124.286,31
26.661,78
Varstvo okolja
1.663.766,77
979.832,05
Varčevanje z energijo
51.932,71
Mala in srednje velika podjetja
83.144,93
800.238,97
1.621.499,42
Zaposlovanje
622.614,55
335.556,94
977.167,28
Usposabljanje
94.103,40
24.500,61
12.917,80
Kultura
29.357,47
37.331,30
68.302,33
Premogovništvo
46.051,70
Regionalne pomoči
165.128,40
4.389.926,93
1.339.398,91
Skupaj
10.972.178,69
9.911.208,47
9.645.551,78
JUGOVZHODNA SLOVENIJAKmetijstvo
10.717.359,19
4.380.214,46
4.720.423,28
Ribištvo
4.001,49
Raziskave in razvoj
461.304,98
459.441,16
473.221,96
Varstvo okolja
1.299.008,06
545.227,73
95.147,08
Varčevanje z energijo
859.719,87
1.486.259,06
Prestrukturiranje
6.282.281,45
1.409.037,54
Mala in srednje velika podjetja
201.882,98
751.026,59
3.324.467,37
Zaposlovanje
1.804.726,81
962.415,51
949.311,65
Usposabljanje
221.597,30
120.240,25
118.592,41
Kultura
180.432,89
112.772,76
467.438,33
Premogovništvo
22.951,09
Regionalne pomoči
328.301,67
13.898.468,41
20.120.588,36
Skupaj
22.356.615,20
21.233.808,36
33.187.438,13
OSREDNJESLOVENSKAKmetijstvo
69.502.546,50
51.485.950,71
31.206.769,87
Ribištvo
5.179,51
Raziskave in razvoj
10.878.043,09
11.178.369,61
12.234.760,87
Varstvo okolja
4.688.370,74
5.710.308,85
28.755,29
Varčevanje z energijo
138.397,13
57.968,04
2.503,76
Prestrukturiranje
5.705.777,09
8.741,88
Pomoči za reševanje
70.939,74
Mala in srednje velika podjetja
654.973,33
688.960,06
4.475.606,26
Zaposlovanje
3.936.717,66
2.907.421,95
3.439.826,79
Usposabljanje
716.282,27
377.428,99
468.827,36
Kultura
5.403.198,03
5.664.253,75
7.173.316,79
Transport (kopenski)
94.355.148,04
38.307.462,60
41.165.973,95
Premogovništvo
23.025,85
22.951,38
45.902,18
Regionalne pomoči
975.575,33
4.899.903,65
8.164.098,70
Skupaj
196.978.055,06
121.306.159,10
108.486.023,44
GORENJSKAKmetijstvo
8.627.118,65
3.210.044,07
3.824.386,27
Raziskave in razvoj
3.452.120,27
2.735.371,95
1.043.936,50
Varstvo okolja
3.473.742,75
938.187,42
40.930,10
Varčevanje z energijo
363.940,51
17.215,94
1.886,16
Mala in srednje velika podjetja
171.835,11
137.107,61
1.203.735,56
Zaposlovanje
1.163.185,00
1.184.180,33
1.021.990,58
Usposabljanje
546.481,65
104.329,00
168.972,24
Kultura
136.125,86
144.263,26
589.230,79
Regionalne pomoči
1.216.782,86
2.247.845,73
1.163.216,03
Skupaj
19.151.332,66
10.718.545,31
9.058.284,23
NOTRANJSKO-KRAŠKAKmetijstvo
3.395.161,06
1.624.607,33
1.956.398,44
Raziskave in razvoj
1.088.722,59
225.587,42
6.017,28
Varstvo okolja
120.095,04
84.538,97
15.987,73
Varčevanje z energijo
3.677,44
110.125,03
1.777,66
Prestrukturiranje
2.234.379,94
37.764,32
Mala in srednje velika podjetja
21.289,74
296.794,78
839.966,41
Zaposlovanje
329.516,35
329.926,20
340.468,53
Usposabljanje
192.075,58
48.257,32
32.348,59
Kultura
15.116,01
Regionalne pomoči
290.445,02
372.703,90
162.341,89
Skupaj
7.675.362,76
3.092.540,95
3.408.186,86
GORIŠKAKmetijstvo
11.296.476,36
4.893.957,02
5.013.935,74
Raziskave in razvoj
2.273.053,06
2.023.826,56
1.038.845,63
Varstvo okolja
1.211.679,05
521.410,04
54.461,14
Varčevanje z energijo
134.924,89
123.545,20
Prestrukturiranje
4.829,83
672.927,16
Mala in srednje velika podjetja
705.803,86
844.765,77
1.779.172,70
Zaposlovanje
1.584.062,75
624.273,07
588.951,94
Usposabljanje
182.285,41
133.577,57
223.849,56
Kultura
51.749,18
67.737,64
379.982,52
Regionalne pomoči
544.870,00
3.318.390,73
2.199.218,69
Skupaj
17.989.734,39
12.551.483,60
11.951.345,08
OBALNO-KRAŠKAKmetijstvo
5.428.214,30
3.191.825,56
3.128.249,88
Ribištvo
15.494,44
193.680,37
69.029,38
Raziskave in razvoj
583.374,01
461.744,54
456.744,94
Varstvo okolja
272.345,98
110.558,78
6.067,50
Varčevanje z energijo
33.813,07
Mala in srednje velika podjetja
91.572,05
80.604,58
876.923,57
Zaposlovanje
656.045,77
577.580,95
573.712,41
Usposabljanje
82.907,16
58.061,81
22.269,79
Kultura
80.237,18
118.111,25
410.904,29
Regionalne pomoči
408.121,18
896.797,12
3.725.251,05
Skupaj
7.618.312,07
5.722.778,03
9.269.152,81
regija ni določenaKmetijstvo
9.074.489,43
1.041,68
17.342,37
Varstvo okolja
1.077,87
Mala in srednje velika podjetja
56.519,88
15.880,55
Zaposlovanje
462.167,21
192.916,85
Kultura
37.105,96
30.311,57
27.536,95
Skupaj
9.631.360,35
240.150,65
44.879,32



PRILOGA 3:



Podrobnejše poročilo
o učinkovitosti in uspešnosti dodeljenih
državnih pomočeh




MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Programi zaposlovanja in programi usposabljanja

1. Uvod

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), direktorat za trg dela in zaposlovanje, skrbi za politiko zaposlovanja, zavarovanje za primer brezposelnosti, študentsko politiko in uveljavljanje poklicnih standardov, certifikatnega sistema ter ureja področje prostega pretoka delovne sile ter izobraževanja odraslih.
Ključni instrument za doseganje ciljev so programi aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ), ki jih na MDDSZ pripravimo na osnovi analiz trga dela in ocene uspešnosti in učinkovitosti izvajanja programov v preteklih obdobjih. Del programov aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen delodajalcem v t.i. tržnem sektorju, v skladu z 87. in 88. členom Pogodbe o ustanovitvi ES, predstavlja državno pomoč, ki je združljiva s skupnim trgom EU. Namene in dovoljene intenzivnosti državnih pomoči za področje zaposlovanja predpisuje Uredba Komisije št. 2204/2002, za področje usposabljanja pa Uredba Komisije št. 68/2001. Skupen učinek ukrepov APZ, ki predstavljajo državno pomoč, na doseganje ciljev politike zaposlovanja in stanje na trgu dela je relativno majhen, saj ti ukrepi predstavljajo le ca. 30% vrednosti vseh ukrepov APZ. Stanje na trgu dela je odraz celotne ekonomske politike, izobraževalnega sistema in v mnogočem tudi posledica procesov globalizacije s katerimi se soočajo podjetja v EU. Zato na MDDSZ v zadnjem času posvečamo veliko pozornost medresorskemu koordiniranju ukrepov APZ z drugimi ministrstvi s ciljem doseganja sinergičnih učinkov.
V letošnjem poročilu smo na področju zaposlovanja drugič predstavili rezultate merjenja števila ohranjenih zaposlitev (pol leta po izteku pogodbene obveznosti delodajalca) za nekatere programe, ki so se izvajali v letu 2004 in se v podobni ali enaki obliki izvajajo tudi v letu 2006. Kazalnik smo, v skladu z Navodilom o merjenju učinkovitosti državnih pomoči, oblikovali v letu 2004 in ga prej ni bilo mogoče izmeriti, saj traja pogodbena obveza za ohranitev zaposlitve delodajalca praviloma dve leti in se je za prve programe iztekla v letu 2005. Tudi v okviru posameznih programov so kriteriji ocenjevanja uspešnosti in učinkovitosti zastavljeni bolj pregledno in jasno.


2. Program ukrepov APZ za leto 2006

Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ) za leto 2006 je vseboval aktivnosti, ki so bile naravnane na doseganje ciljev Lizbonske strategije in optimalno implementacijo Evropske strategije zaposlovanja. Evropska strategija zaposlovanja temelji na treh ciljih - polna zaposlenost, boljša kvaliteta in produktivnost dela, socialna kohezija ter vključenost. Ukrepi APZ so sledili usmeritvam Evropske strategije zaposlovanja in so bili oblikovani na osnovi 10 smernic EU za doseganje osnovnih ciljev, ki naj bi bili doseženi z aktivnostmi, navedenimi v programu.


3. Dodeljene državne pomoči v letu 2006, cilji ukrepov in njihova učinkovitost

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima za obdobje od 2004-2006 priglašeni dve shemi državnih pomoči:

3.1 Državne pomoči po shemi »Zaposlovanje«

V okviru sheme »Zaposlovanje« je bilo skupaj dodeljenih 3.938.458.873 SIT državnih pomoči. Shema vsebuje naslednje ukrepe:

- posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju, se ni izvajal,
- pomoč pri samozaposlitvi, se ni izvajal,
- sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva, s programom; - sofinanciranje novih DM oz. novega zaposlovanja, z naslednjimi programi; - nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest, s programi; - sofinanciranje prilagoditve delovnih prostorov, opreme in naprav za invalide, se ni izvajal,
- spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb, se ni izvajal,
- nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju, s programom;

3.2 Državne pomoči po shemi »Usposabljanje«

V okviru sheme »Usposabljanje« Programi zaposlovanja in usposabljanja – USPOSABLJANJE (št. 0002-5022860-2003, z dne 16/12-2003), je bilo v letu 2006 dodeljenih 216.935.444,3SIT državnih pomoči.
V okviru sheme »skupinskih izjem« Programi usposabljanja BE01-5022860-2006 z dne 7.3.2006 je bilo skupaj dodeljenih 169.087.469 SIT državnih pomoči.


4. Učinkovitost programov APZ in drugih ukrepov

V skladu z usmeritvami na področju priprave in izvrševanja proračuna ter poročanja za zaključni račun proračuna, smo že v letu 2004 zasnovali temeljna načela merjenja uspešnosti in učinkovitosti programov APZ. Pri tem smo upoštevali tudi Navodila za merjenje učinkovitosti državnih pomoči, ki so bila sprejeta aprila 2004. Zaradi raznolikosti ukrepov APZ, ki so namenjeni tako socialnemu vključevanju kot spodbujanju zaposlovanja težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb, novih fleksibilnih oblik zaposlovanja ter ustvarjanju novih in ohranjanju obstoječih delovnih mest, je nemogoče oblikovati enotne kazalnike učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči za vse ukrepe. Njihova uspešnost je namreč povezana z doseganjem ciljev, učinkovitost pa z učinki na vložena sredstva ali prispevkom k doseganju dolgoročnih ciljev politike zaposlovanja, ki izhajajo iz strateških dokumentov na tem področju. Poudarek pri merjenju učinkovitosti je zato na posameznih programih, pri ocenjevanju uspešnosti in učinkovitosti pa je potrebno upoštevati relativno majhen prispevek posameznih programov k doseganju dolgoročnih ciljev na področju politike zaposlovanja.

Za oceno učinkovitosti posameznih programov smo uporabili ocene od 1-5. Ocena, da je program učinkovit (ocena 3) pomeni, da je uspešen glede števila vključitev (vsaj 80% planiranih vključitev), povprečne vrednosti na vključeno osebo (odstopanje od planirane vrednosti do +/-10 %) in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prejemnika sredstev (vsaj 85 %.

Pri programih, ki pomenijo ustvarjanje novih delovnih mest (samozaposlovanje) in zaposlovanje težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb (subvencija v enkratnem znesku, spodbujanje novega zaposlovanja starejših), smo dodatno upoštevali tudi oceno deleža ohranjenih delovnih mest pol leta po izteku pogodbene obveznosti delodajalca, pri tem pa smo izhajali iz podatka o ohranjenih zaposlitvah za podobne programe, ki so se izvajali v letu 2003. Učinkovit program ima vsaj 60% ohranjenih delovnih mest, zelo učinkovit pa vsaj 70% v pol leta po izteku pogodbene obveznosti delodajalca.

Pri programih usposabljanja smo upoštevali tudi pričakovan rezultat glede števila oseb, ki so uspešno zaključile letnik pri splošnem usposabljanju (več kot 80 % je uspešno) ali tečaje in seminarje v okviru posebnega usposabljanja (več kot 95 % je uspešno). Z vidika uspešnosti teh programov glede doseganja števila vključitev in porabe načrtovanih sredstev je potrebno upoštevati tudi, da izvajalci, izbrani na javnem razpisu mnogokrat ne izvedejo načrtovanih izobraževanj ali pa jih izvedejo v manjšem obsegu, kar pa iz vidika učinkovitosti in uspešnosti teh programov ni zajeto v tej oceni, saj MDDSZ na to ne more vplivati.

V nadaljevanju podajamo oceno učinkovitosti posameznih programov APZ za leto 2006. Pri številu vključenih oseb so upoštevane vse vključitve v okviru posameznega programa, tudi tiste, ki so namenjene netržnim subjektom in ne predstavljajo državno pomoč, saj ni bilo mogoče zagotoviti ločenega zbiranja podatkov.


4.3.1 Usposabljanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij

Ta program se je izvajal v obliki subvencije za odpiranje novih delovnih mest, ki lahko znaša do 4 minimalne plače v RS (ca. 490.000 SIT) na osebo. Prejemnik se obveže, da bo zaposlitev ohranil najmanj 2 leti. Ukrep/program se je financiral iz sredstev ESS in integralnega proračuna. Za sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva je bila predvidena vključitev 2768 oseb, realiziranih je bilo 2436 vključitev, v podatku pa so zajeta vsa novo ustvarjena delovna mesta, tudi samozaposleni iz netržnega sektorja, ki niso zajeti v podatku o skupnem znesku dodeljenih državnih pomoči v letu 2006. Ocenjujemo da je ukrep zelo učinkovit (ocena 4), saj so bili doseženi cilji glede števila vključitev in ustvarjanja delovnih mest, stroški za novo ustvarjeno delovno mesto pa so nižji od povprečja v programu APZ, predvsem pa je program zelo učinkovit iz vidika ohranjenih delovnih mest pol leta po izteku pogodbene obveznosti delodajalca, saj je bilo v letu 2006 še vedno zaposlenih kar 87 % oseb, ki so se vključile v izvajanje programa v letu 2003, torej 1 leto po izteku pogodbene obveznosti.


4.3.2 Spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb – subvencija v enkratnem znesku

Program je namenjen spodbudam za zaposlovanje težje zaposljivih oseb in oseb, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve. Delodajalec, ki zaposli težje zaposljivo ali dolgotrajno brezposelno osebo, prejme 1,5 mio SIT subvencije, za invalida 1,8 mio SIT z obvezo ohranitve delovnega mesta 2 leti. Planirana je bila vključitev do 4000 brezposelnih oseb, realizirano pa je bilo 3848 vključitev, saj so se sredstva za izvajanje tega programa med letom povečala, prav tako pa so bili dodatno v izvajanje vključeni iskalci prve zaposlitve (prej samostojni program). Večje število vključenih oseb je tudi posledica drugačne strukture vključenih oseb, saj je bilo dodeljenih več nižjih subvencij, kot je bilo planirano, zato je povprečna višina dodeljene subvencije nižja in posledično število vključenih večje. Med delodajalci je velik interes za vključevanje v ta program. Od oseb, ki so bile vključene v izvajanje programa v letu 2003, z obvezo ohranitve zaposlitve najmanj eno leto, je bilo v letu 2006, torej več kot leto po izteku obveznosti delodajalca, še vedno zaposlenih kar 98 % oseb, pri čemer so v podatku zajete tudi osebe, ki so se medtem upokojile, ker ni bilo mogoče zagotoviti ločenih evidenc. Zato ocenjujemo, da je podoben delež tudi za vključene v letu 2004 in je program zelo učinkovit (ocena 4), čeprav je povprečna vrednost na vključeno osebo v letu 2006 znašala ca. 800 tisoč SIT, saj so v ta program vključene najtežje zaposljive skupine brezposelnih oseb.


4.3.3 Spodbujanje novega zaposlovanja starejših

Namen programa je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let, kar je eden pomembnejših ciljev Lizbonske strategije. Delodajalec, ki zaposli brezposelno osebo iz te ciljne skupine, prejme subvencijo v višini polovice letne plače z obvezo, da zaposlitev ohrani vsaj eno leto. Program se je pričel izvajati v drugi polovici leta 2005 in nadaljeval v letu 2006. Planiranih je bilo 490 vključitev, realiziranih pa 318 vključitev brezposelnih oseb.
Število ohranjenih delovnih mest 1 leto po izteku pogodbene obveznosti delodajalca bo mogoče izmeriti šele v letu 2008, torej ob pripravi naslednjega poročila. Glede na število vključitev in dejstvo, da prekinitev pogodb o zaposlitvi praktično ni bilo ter da je povprečna vrednost na vključeno osebo manjša kot smo pričakovali ocenjujemo program kot učinkovit (ocena 3).


4.3.4 Usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide

S programom usposabljanje na delovnem mestu in integriranimi programi usposabljanja za invalide brezposelne osebe vključujemo v delovne procese na konkretnem delovnem mestu ali področju pri delodajalcu, z namenom usposabljanja za konkretno delo. V primeru uspešnega usposabljanja je predvidena zaposlitev. Namen programa je delovna integracija oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo in oseb z upadom delovnih sposobnosti, katerih znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve ter pospeševanje zaposlovanja in izenačevanja njihovih možnosti na trgu dela z usposabljanjem na delovnem mestu in subvencijo zaposlitve. Subvencija, ki jo prejme delodajalec znaša od 780.000 – 936.000 SIT, z obvezo, da zaposlitev ohrani eno leto.

Program se je pričel izvajati v drugi polovici leta 2005 in nadaljeval v letu 2006. Število vključitev je bilo 92, kar znaša 47 % planiranih, povprečna vrednost na vključenega v okviru planiranega, delodajalci pa svoje obveznosti izpolnjujejo v celoti, saj prekinitev pogodb o zaposlitvi ni. Program ocenjujemo kot manj učinkovit (ocena 2), saj ni dosegel pričakovanj glede števila vkjučitev, število ohranjenih zaposlitev po 1 letu od izteka pogodbene obveznosti delodajalca pa bo mogoče izmeriti šele ob pripravi naslednjega poročila v letu 2008.


4.3.5 Nadomestitev plače invalidu oz. težje zaposljivi osebi

Program nadomestitev plače invalidu oz. težje zaposljivi osebi se izvaja na podlagi javnega razpisa iz leta 2002. Izvajanje je bilo predvideno za obdobje 3 let, novih vključitev v program v letih 2003- 2006 ni bilo. V okviru programa smo v letu 2006 financirali osebe, vključene od leta 2002 na podlagi javnega razpisa, del vključenih pa predstavlja osebe s trajno subvencijo, ki je bila dodeljena na osnovi zakonodaje, veljavne v letu 1996. Za ta namen smo v letu 2006 porabili 30.932.557,00 SIT. Glede na to, da je cilj programa socialna vključenost ocenjujemo, da je program učinkovit (ocena 3). Program se bo v bodoče in se že izvaja v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov preko posebnega sklada.


4.3.6 Nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju.

Program se je izvajal v skladu s Pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem. Tem podjetjem pripada nadomestilo za invalide, ki imajo z odločbo priznan status invalida in so v delovnem razmerju. Višina nadomestila je odvisna od stopnje invalidnosti. V letu 2006 ni bilo novih vključitev, izplačila pa se nanašajo na osebe, ki so bile vključene v program v letu 2004. Cilj programa je socialna vključenost invalidov, integracija invalidov in boj proti diskriminaciji na trgu dela v skladu s Smernico ESZ št. 7, zato ocenjujemo, da je program v smislu doseganja navedenih ciljev učinkovit (ocena 3). Izvajanje tega programa je od 1. marca 2006 naprej potekalo preko posebnega sklada, ki je bil ustanovljen z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.


4.3.7 Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v perspektivnih sektorjih

Cilj programa je dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni zaposlenih z namenom ohranitve delovnih mest ter prilagodljivosti podjetij na globalnih konkurenčnih trgih. Program se izvaja z javnim razpisom, podjetja pa morajo imeti sprejete splošne programe usposabljanja in predložiti večletni program usposabljanja. Iz sredstev tega programa se sofinancirajo splošna in posebna izobraževanja. V letu 2006 je bilo v izvajanje programa po dveh javnih razpisih skupaj vključenih 146 podjetij in 5840 oseb. Ocenjujemo, da je program glede na postavljene cilje zelo učinkovit (ocena 4). Število oseb, ki so uspešno zaključile splošno usposabljanje (letnik formalnega izobraževanja) je glede na izkušnje prejšnjih let višji od 80 %, pri posebnem usposabljanju (tečaji, seminarji) pa presega 95 %.
Skupaj s ostalimi programi izobraževanja in usposabljanja pomembno prispeva k doseganju dolgoročnih ciljev ESZ in Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006.


4.3.8 Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v sektorjih v preoblikovanju

Cilj programa in učinkovitost (ocena 4) sta enaka kot pri programu ki je namenjen perspektivnim podjetjem. Javni razpis je bil ločen za perspektivna in podjetja v preoblikovanju predvsem zaradi prednostnega financiranja perspektivnih podjetij. Javni razpis je bil namreč pripravljen za obdobje 2005-2007, vzporedno pa še poteka izvajanje po javnem razpisu iz leta 2005. V letu 2006 je bilo vključenih 281 podjetij in 10345 oseb, ki so zaposlene v teh podjetjih, kar presega planirane vključitve. Zato smo za izvajanje tega programa v letu 2006 zagotovili dodatna sredstva.


5. Zaključek

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri izvrševanju proračuna in porabi proračunskih sredstev dosledno upoštevamo načela preglednosti ter gospodarne, učinkovite in uspešne rabe javnofinančnih sredstev. V skladu s programsko klasifikacijo proračuna skrbno določamo cilje projektov, indikatorje za spremljanje doseganja ciljev in nenehno izgrajujemo sistem spremljanja učinkovitosti porabe sredstev ob upoštevanju širših družbenoekonomskih ciljev na področju zaposlovanja. Zavedamo se, da so kriteriji uspešnosti in učinkovitosti, ki smo jih zastavili v tem poročilu subjektivni, saj dosedaj nismo imeli relevantnih podatkov o ohranjenih zaposlitvah, zato želimo v prihodnjih letih na podlagi večletnega merjenja kriterije in kazalnike uspešnosti in učinkovitosti še izboljšati.


MINISTRSTVO ZA FINANCE, poročevalec DURS

Dodelitev državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah


V Sloveniji imamo samo eno ekonomsko cono, in sicer v Kopru. Na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Carinska uprava RS, je na tem področju v letu 2006 55 podjetij, ki bi lahko bila potencialno upravičena do državnih pomoči po obstoječi shemi.

Shema dodeljevanja državnih pomoči v ekonomskih conah je bila sprejeta 12.10.2001 in se uporablja od 1.1.2002 do 31.12.2009.

Cilja sheme sta:
UVELJAVLJANJE DAVČNIH UGODNOSTI V LETU 2006 Za leto 2006 sta 2 uporabnika ekonomske cone predložila pisni zahtevek za pridobitev pravice do uveljavljanja dodatnih davčnih ugodnosti po 20. členu ZEC. Enemu uporabniku ekonomske cone je pristojni davčni urad izdal zavrnilno odločbo (uporabnik ekonomske cone ni dostavil manjkajočih dokazil v postavljenem roku, niti ni zaprosil za podaljšanje roka). Tako je bila glavna odločba izdana le enemu uporabniku ekonomske cone, ki je v davčnem obračunu na obrazcu DDPO za leto 2006 uveljavil dodatne davčne ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni. Na podlagi uveljavljenih dodatnih davčnih ugodnostih je plačal manj davka od dohodkov pravnih oseb v znesku 449.617.348 SIT, kar predstavlja 1,79 % njegovih prihodkov v tem letu.

Podatke o zneskih državnih pomoči po 20. čl. ZEC za leto 2006 je Davčna uprava RS posredovala Ministrstvu za finance, Direktoratu za javno premoženje, Sektorju za spremljanje državnih pomoči in Direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov 16. 4. 2007.


SPREMLJANJE UČINKOV DRŽAVNIH POMOČI V LETU 2006 Za uspešno spremljanje in ugotavljanje učinkov dodeljenih državnih pomoči v skladu z zgoraj navedenim Navodilom morajo biti določeni:

Davčna uprava RS ne postavlja in zasleduje razvojnih ciljev v ekonomski coni in ne načrtuje obsega sredstev, ki naj bi bila namenjena za doseganje teh ciljev, ampak dosledno izvaja predpise, ki uporabnikom ekonomske cone omogočajo, da lahko za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb uveljavijo dodatne davčne ugodnosti po ZEC.

Cilje investicijskih vlaganj določijo nosilci investicije in sicer v obrazcu A, ki ga morajo priložiti k vlogi za izdajo začasne in kasneje glavne odločbe, ki jo izda davčni organ. Za leto 2006 je edini uporabnik ekonomske cone kot cilje investicijskih vlaganj navedel:

Za spremljanje učinkov državnih pomoči, ki so jih bili v obliki manj obračunanega in plačanega davka od dohodkov pravnih oseb deležni uporabniki ekonomske cone, ki so pridobili odločbo davčnega organa, smo iz davčnih obračunov teh zavezancev povzeli nekatere podatke, ki jih bomo spremljali skozi več davčnih obdobij (povprečno število zaposlenih, prihodki, odhodki, dobiček, davek). S primerjavo teh podatkov pa bomo poskušali ugotavljati učinke državnih pomoči.
V letih 2002, 2003, 2004, 2005 in 2006 je šest uporabnikov ekonomske cone, ki so bili hkrati tudi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, uveljavilo davčne ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni Koper. 3 uporabniki so davčne olajšave po 20. čl. ZEC uveljavili 1-krat, 2 uporabnika 2-krat in le eden 3-krat.

PODATKI IZ DAVČNIH OBRAČUNOV ZAVEZANCEV , KI SO UVELJAVILI DODATNE DAVČNE UGODNOSTI PO 20. ČL. ZEC - ločeno po letih
v SIT
Leto dodelitve
Podjetja, ki so prejela pomoč v letu 2002
Podjetja, ki so prejela pomoč v letu 2003
Podjetja, ki so prejela pomoč v letu 2004
Podjetja, ki so prejela pomoč v letu 2005
Podjetja, ki so prejela pomoč v letu 2006
Število zavezancev, ki so uveljavili dodatno davčno olajšavo za poslovanje v EC
4
2
1
2
1
Začetno stanje (v letu dodelitve)
2002
2003
2004
2005
2006
Povprečno št. zaposlenih
770
729
25
39,7
690,9
PRIHODKI prejemnikov pomoči
26.699.712.817
19.472.218.210
556.839.104
876.344.930
25.062.972.906
Odhodki skupaj
21.090.253.843
14.291.392.741
537.907.122
772.470.442
23.772.362.749
Dobiček
3.461.233.764
2.007.463.588
11.016.806
13.500.256
2.607.807.941
Davek od dobička
346.123.376
200.746.359
1.101.681
9.800.079
651.951.985
Delež DP v prihodkih
2,26%
2,19%
0,57%
1,83%
1,79%
REZULTATI
Rezultati po 1. letu
2003
2004
2005
2006
Povprečno št. zaposlenih
752
739
23,6
43,7
Prihodki skupaj
20.232.184.893
22.484.552.621
580.349.592
848.430.127
Odhodki skupaj
14.928.928.835
17.293.515.820
569.455.300
764.850.436
Dobiček
2.115.898.028
2.729.499.692
2.483.450
93.768.374
Davek od dobička
227.854.970
682.374.923
248.345
23.442.098
Rezultati po 2. letu
2004
2005
2006
Povprečno št. zaposlenih
763
692
24,5
Prihodki skupaj
23.624.988.677
23.084.941.389
499.866.551
Odhodki skupaj
18.190.351.692
18.015.461.744
504.294.379
Dobiček
2.835.870.932
3.956.016.072
0
Davek od dobička
708.967.733
989.004.018
0
Rezultati po 3. letu
2005
2006
Povprečno št. zaposlenih
692
691
Prihodki skupaj
24.151.617.184
25.173.274.900
Odhodki skupaj
18.819.178.741
23.987.980.878
Dobiček
4.339.665.174
2.607.807.941
Davek od dobička
1.084.916.294
651.951.985
Rezultati po 4. letu
2006
Povprečno št. zaposlenih
716
Prihodki skupaj
26.393.861.533
Odhodki skupaj
24.787.665.279
Dobiček
2.706.205.097
Davek od dobička
676.551.274

Iz preglednice je razvidno, da se je v letu 2006 delež manj plačanega davka od dohodkov pravnih oseb, ki je po vsebini državna pomoč, v prihodkih, ponovno obdržal okrog 2 %.

Na podlagi prikazanih podatkov je težko ugotoviti pozitivne ali negativne učinke državnih pomoči. Prihodki, ki so jih ustvarili uporabniki ekonomske cone, ki so v letih od 2002 do vključno 2006 uveljavili olajšave po 20. čl. ZEC niso za primerjavo najustreznejši podatek, saj se učinki investicijskih vlaganj v povečanih prihodkih lahko pokažejo šele čez več let, investicija pa se tudi lahko izvaja več let, preden se začne uporabljati in začne prinašati dodano vrednost. Za eno pravno osebo, ki je za leta 2002 in 2003 uveljavila olajšavo za investicijska vlaganja v ekonomski coni je bil v letu 2005 uveden postopek likvidacije. Ta pravna oseba je plačala manj davka od dohodkov pravnih oseb v skupnem znesku 59.730.430 SIT. Glede na to, da je bila v letu 2006 ta pravna oseba izbrisana iz sodnega registra, lahko rečemo, da je bila dodeljena državna pomoč neučinkovita.

Tudi v zvezi z zaposlovanjem težko govorimo o pozitivnih učinkih državnih pomoči, saj se je:
· pri zavezancih, ki so koristili državno pomoč za leto 2002 do leta 2006 povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 54 ,
· pri zavezancih, ki so koristili državno pomoč za leto 2003 do leta 2006 povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 38,
· zavezanci, ki so koristili državno pomoč v letih 2004, 2005 in 2006, pa sploh niso več uveljavili pomoči za zaposlovanje po 20. b členu ZEC.

ZAKLJUČEK

Za leto 2006 je davčne ugodnosti po 20. členu ZEC lahko uveljavljal le en davčni zavezanec, ki je po zakonu o gospodarskih družbah veliko podjetje, zato je bilo glede na pretekla leta opaziti povečanje učinkov investicijskih vlaganj iz naslova dodatnih davčnih ugodnosti na razvoj ekonomske cone Koper. Državna pomoč, ki je po vsebini manj plačan davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2006, je sicer 27,97 - krat večja kot je bila v letu 2005, v skupnih prihodkih tega zavezanca pa predstavlja le 1,79 %.

V splošnem pa so lahko učinki investicijskih vlaganj v ekonomski coni Koper predvsem dolgoročni in se kažejo predvsem v :
O vplivu državne pomoči na razvoj ekonomske cone Koper v letu 2006 in s tem na razvoj obalno-kraške regije pa Davčna uprava RS ne more presojati.


MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

1. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 - 2006
2. Investicijski program podjetja Revoz d.d.
3. Državna garancijska shema 2003-2006


Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti

Uvod
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 predstavlja integracijo ukrepov in instrumentov razvojne politike na področju pospeševanja podjetništva in razvoja malega gospodarstva, povečevanja investicij v znanje in tehnološki razvoj, pospeševanja internacionalizacije podjetij in novih investicij v celovit in sistematičen pristop k ustvarjanju pogojev za razvoj mednarodno konkurenčnega podjetniškega sektorja, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilno gospodarsko rast.

Programi, cilji in ukrepi:
Cilj razvojne politike je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se odraža v:
· doseganju strukture gospodarstva, primerljive s strukturo EU in pomeni zlasti hitrejšo rast in povečanje deleža dejavnosti z visoko dodano vrednostjo,
· izboljšanju konkurenčnih sposobnosti podjetij, kar pomeni zlasti zmanjšanje zaostanka v produktivnosti, merjeno v bruto dodani vrednosti na zaposlenega v primerjavi s povprečjem EU,
· izenačevanju ekonomske sposobnosti slovenskih regij.
Z ustanovitvijo Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko se je tretji cilj prenesel na omenjeno ustanovo.

Kazalci uspešnosti so oblikovani kot stopnja rasti, tako da se za izhodiščno leto vzame leto pred prejemom pomoči in se je problem pomanjkanja izhodiščnih vrednosti tako obšlo. Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitost
· Rast dodane vrednosti prejemnikov pomoči.
· Rast dobička po davki prejemnikov pomoči.
· Rast števila zaposlenih pri prejemnikih pomoči.
· Rast čistega prihodka od prodaje pri prejemnikih pomoči.

V skladu z naborom kazalcev so prvi pričakovani učinki sledeči:
Učinki se pričakujejo v letu 2004 glede na bazično (primerjalno) leto 2003. Primerjalne vrednosti so vzete iz AJPES: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2004 in Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2003.

V letu 2004 je MG izplačal 1.539 državnih pomoči v okviru horizontalnih in regionalnih ciljev v skupni vrednosti 6,8 mrd SIT. Povprečno izplačilo državne pomoči je bilo v višini 4,4 mio SIT. Zaradi pomanjkanja podatkov (negospodarske družbe AJPESu ne poročajo poslovnih izkazov) se lahko učinki merijo samo za 1.228 državnih pomoči v skupni vrednosti 5,4 mrd SIT.

Ocenjevanje uspešnosti:

Pomoči dodeljene v letu 2002
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2001-2002 je predhodnik Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. Znotraj programa so bile v letu 2003 izplačane državne pomoči samo še za ukrep uvajanja metod in orodij za povečevanje produktivnosti, ki je tudi po Evalvaciji 2001-2003 dal zelo dobre rezultate. Tako po rasti števila zaposlenih, rasti čistega dobička in rasti čistih prihodkov od prodaje, shema presega zastavljene cilje. Vsa podjetja so v letu 2003 poslovala pozitivno, leto poprej je eno podjetje poslovalo negativno. Kontradiktorna rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega je rezultat majhnega vzorca (51 enot, 11 različnih prejemnikov) in izredno izstopajočega prejemnika, Steklarne Hrastnik (BDV na zaposlenega je visoko nad povprečjem ostalih podjetij), vendar je brez tega podjetja tudi zelo visoka in presega zastavljeni cilj.

      Število izplačil
      51
      Število prejemnikov
      12
      Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
      1.595
      Rast BDV na zaposlenega
-10,4%
3,3%
      Rast števila zaposlenih
2,3%
2,3%
      Rast čistega dobička
69,8%
66,9%
      Rast čistih prihodkov od prodaje
11,6%
12,3%
* tretji stolpec je brez podjetja Steklarna Hrastnik d.o.o.

Pomoči dodeljene v letu 2003
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 je bil najpomembnejša in osrednja shema izmed vseh v tem poročilu zajetih, tako po obsegu dodeljenih sredstev kot tudi dosegu sheme za poslovne subjekte. Večina kazalcev je nižja od ciljne vrednosti. Tako znaša rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega 1,3% (ciljna 3,0%), rast čistih prihodkov od prodaje 4,6% (ciljna 4,9%), ter rast števila zaposlenih 1,8% (ciljna rast 2%) in rast čistega dobička 8,7% (ciljna 33,7%). Delež podjetij z izgubo ostaja v obeh letih približno enak (2002: 13,5%, 2003: 13,8%). 221 podjetjem so se zmanjšali čisti prihodki od prodaje in dodana vrednost na zaposlenega. Evalvacija 2001-2003, je pokazala pri analizi podjetij, prejemnikov pomoči pokazala, da med njimi in ostalimi podjetji v panogi in po velikosti ni bistvenih razlik pri finančnih kazalcih.

      Število izplačil
1.474
      Število prejemnikov
1.084
      Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
4.099
      Rast BDV na zaposlenega
1,3%
      Rast števila zaposlenih
1,8%
      Rast čistega dobička
8,7%
      Rast čistih prihodkov od prodaje
4,6%
      Število samozaposlitev
144

Pri podjetniškem svetovanju v obliki vavčerjev je bil uspeh 83,7%, kar znaša bistveno več od ciljne vrednosti. To pomeni, da se je od 172 fizičnih oseb, ki jim je bila dana pomoč v obliki svetovanja, samozaposlilo kar 144 oseb in s temi rezultati ukrepa je bilo Ministrstvo za gospodarstvo zelo zadovoljno. Ministrstvo je preko Slovenskega podjetniškega sklada s pomočjo dajanja ugodnih kreditov podprlo tudi 25 mladih podjetnikov oziroma novih podjetij.
Slabše rezultate podjetij prejemnic pomoči od slovenskega povprečja si lahko razlagamo z dejstvom, da je Ministrstvo za gospodarstvo podpiralo relativno večja podjetja, ki tudi počasneje rastejo. Vendar trditev ni preizkušena. Evalvacija 2001-2003 je tudi pokazala, da ima Ministrstvo za gospodarstvo možnost izboljšati rezultate državnih pomoči z boljšim upravljanjem z državnimi pomočmi in v posameznih elementih z boljšo ekonomiko državnih pomoči. Ustrezne izboljšave se že uvajajo.

Pomoči dodeljene v letu 2004
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 je bil osrednja shema po kateri se je vodila gospodarska politika. Pri ugotavljanju učinkov moramo opozoriti, da je merjenje učinkov v letu prejema pomoči metodološko problematično, saj takrat podjetja praviloma ne morejo še realizirati učinkov. Po priporočilih Evropske komisije naj bi se glede na vrsto projektov učinki merili šele 12-24 mesecev po zaključenem projektu. Pomeni, da bi prave učinke za pomoči dane v letu 2004 lahko ugotavljali šele v letu 2006 in 2007.

      Število prejemnikov
1539
      Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
4.419
      Število prejemnikov za katere se lahko ugotavlja cilje
1228
nep.
CILJI
      Rast BDV
40%
7,7%
14%
      Rast števila zaposlenih
3,9%
0,6%
2%
      Rast čistega dobička
-5,8%
13,0%
33%
      Rast čistih prihodkov od prodaje
23,9%
11,7%
12%
*nep.= neponderirani podatki Kljub temu smo na podlagi podatkov AJPES ugotovili ciljne vrednosti po posameznih kazalcih. Ministrstvo je v povprečju dalo državno pomoč podjetjem v višini 1,4% BDV ustvarjene v letu 2003. Vse podatke smo tehtali po velikosti podjetja: za velikost podjetja smo kot merodajne vzeli prihodke (boljši podatek bi bil kapital oziroma sredstva podjetja, vendar je kapital podjetja lahko tudi negativen kar povzroča probleme pri tehtanju, podatkov o sredstvih podjetij pa nismo imeli). Presenetljivo dobri so se pokazali rezultati pri rasti BDV. Po ugotovitvah so namreč prejemniki državnih pomoči rasli kar za 26% točk hitreje kot vse slovenske družbe. Dobri rezultati so bili tudi doseženi pri rasti števila zaposlenih: podjetja, prejemniki državnih pomoči so zaposlovali še enkrat hitreje kot velja za povprečno gospodarsko družbo v Sloveniji, podobno pa velja tudi za rast čistih prihodkov od prodaje. Negativni rezultati so doseženi pri dobičku. Sklepamo, da se je prejemnikom državnih pomoči dobiček poslabšal zaradi investicijskega ciklusa: podjetja so ob prejeti državni pomoči tudi pomembneje investirala.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj je tako velika razlika med ponderiranimi podatki in med neponderiranimi. Odgovor nismo izdatno empirično preverjali, verjetna razlaga pa je sledeča: večja podjetja dobijo relativno manjši delež državnih pomoči, gledano na njihov obseg poslovanja. Ker večja podjetja počasneje rastejo, so zaradi večjega deleža velikih podjetij skupni podatki o rasti slabši. Pri ponderiranju glede na delež državnih pomoči v prihodkih podjetja se ta vpliv izniči in tudi bistveno spremeni rezultate. Druga tudi verjetna razlaga, ki dopolnjuje prvo je v tem, da se priglašajo za državne pomoči predvsem podjetja, ki jim grozijo slabši poslovni rezultati v prihodnosti ali je njihovo poslovanje bolj tvegano. Takšna podjetja so zaradi večjih stroškov financiranja preko bank (imajo slabšo boniteto), relativno bolj dovzetna za financiranje investicij z državnimi pomočmi. Kljub slabši boniteti pa vsaj glede na zbrane podatke ne moremo sklepati, da takšna podjetja tudi dejansko po prejeti pomoči slabše poslujejo.

Investicijski program podjetja REVOZ:
Projekt traja do leta 2008, zato učinkov še ni.


Državna garancijska shema:
Po sklepu o "Državni garancijski shemi za mala in srednje velika podjetja za obdobje 2003-2006" (št. priglasitve 0007-5715334-2003) je Slovenski podjetniški sklad v letu 2004, 2005 objavil 2 razpisa::

a) Javni razpis za prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite s premijami za MSP v letu 2004, ki je bil objavljen v UL št. 80 leta 2004 v skupni vrednosti 1.300.000.000,00 SIT za garancije in 58.000.000,00 SIT za subvencije:
b) Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS s subvencijami v letu 2005 v skupni vrednosti 1.300.000.000,00 SIT za garancije in 462.000.000,00 SIT za subvencije:
Ukrepi za razvoj malega gospodarstva
V letu 2004 in 2005 sta bili izplačili samo za podjetje Nevron d.o.o. v skupnem znesku 343.008,80 SIT. To podjetje je dobilo odobreno državno pomoč že v letu 2002, tako da zaradi tega in tudi same višine dodeljenih sredstev menimo, da ni razloga za poročanje o učinkih te sheme v letih 2004 in 2005.


POMOČI DODELJENE V LETU 2005

Na podlagi ciljev in usmeritev Strategije gospodarskega razvoja Slovenije in strategij ter programov za povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, pospeševanja razvoja malega gospodarstva in turizma ter spodbujanja tehnološkega razvoja in inovacij je bil izdelan celovit Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. Program predstavlja integracijo ukrepov in instrumentov razvojne politike na področju pospeševanja podjetništva in razvoja malega gospodarstva, povečevanja investicij v znanje in tehnološki razvoj, pospeševanja internacionalizacije podjetij in novih investicij v celovit in sistematičen pristop k ustvarjanju pogojev za razvoj mednarodno konkurenčnega podjetniškega sektorja, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilno gospodarsko rast.

Program opredeljuje cilje in usmeritve po posameznih področjih ter namene in pogoje dodeljevanja razvojnih spodbud države za izvajanje strateških projektov podjetij. Dodeljevanje razvojnih spodbud države podjetjem je usklajeno s pravili o dodeljevanju državnih pomoči. Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju MG) je v okviru programa izdelalo tudi enotno metodologijo dodeljevanja državnih pomoči, ki zagotavljajo transparentnost v postopkih dodeljevanja, nadzor nad dodeljevanjem in porabo proračunskih sredstev.


PROGRAMI, CILJI IN UKREPI

Program ukrepov MG predstavlja operativni načrt izvajanja politike razvoja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti z vidika sistemskih in finančnih spodbud (državnih pomoči) podjetjem. Program je v skladu s cilji razvojne politike, zastavljenimi v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju SGRS) in Državnem razvojnem programu (v nadaljevanju DRP) za obdobje 2001- 2006 in podpira uresničevanje vizije o Sloveniji kot uspešni mednarodni konkurenčni in dinamični državi.

Cilj razvojne politike je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se odraža v:
Z ustanovitvijo Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko se je tretji cilj prenesel na omenjeno ustanovo.

Politika podjetništva in konkurenčnosti je osnovno orodje za doseganje razvojnih ciljev. Osredotočena je na ustvarjanje spodbudnega okolja za podjetništvo in inovativnost in zagotavlja, da ostale politike, ki s svojimi ukrepi pomembno vplivajo na podjetniško okolje prispevajo k konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Osnova za dodeljevanje proračunskih sredstev MG za spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva je "Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006". Program je bil priglašen kot shema pri Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi, št. priglasitve 0002-5715334-2002 z dne 27.03.2002, z dopolnitvami in spremembami 22.07.2002 ter 20.4.2004 in veljavnostjo do 31.12.2006. Program je bil tudi potrjen kot shema za dodeljevanje državnih pomoči pri Evropski komisiji pod enakim naslovom (Programme of Measures to Promote Entrepreneurship and Competitiveness 2002-2006). Program določa cilje in prioritete za obdobje 2002-2006, namene ter pogoje in kriterije za dodeljevanje državnih pomoči (v nadaljevanju: razvojnih spodbud) podjetjem. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 časovno sledi dokumentu Programi in ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2001-2002. Programa imata podobne cilje in predvidene instrumente za njihovo uresničevanje.

Pomembno vlogo pri krepitvi konkurenčnih sposobnosti gospodarstva predstavljajo tudi pomoči, ki so dodeljene po "Državni garancijski shemi za mala in srednje velika podjetja za obdobje 2003-2006" (št. priglasitve 0007-5715334-2003).

V letu 2005 je MG izplačal 3.041 projektov iz državnih pomoči v okviru horizontalnih in regionalnih ciljev v skupni vrednosti 12,8 mrd SIT. Povprečno izplačilo državne pomoči za projekte je bilo v višini 4,2 mio SIT. Zaradi minimalne podpore (npr. v primeru programa vavčerskega svetovanja, kjer je bila maksimalna pomoč 1 mio SIT na podjetje in ni realno pričakovati večjega finančnega učinka državne pomoči – v okviru tega programa je bilo sofinanciranih 2.484 projektov), zaradi podvajanja (podjetje je prejelo sredstva na več javnih razpisih) ali ker, v skladu z zakonom, ne posredujejo finančnih izkazov (npr. univerze), smo upoštevali pri analizi podatke 408 podjetij.


IZBRANI KAZALCI UČINKOV DRŽAVNIH POMOČI

Na Ministrstvu za gospodarstvo smo izbrali za ocenjevanje državnih pomoči sledeče kazalce:
Kot cilje smo vzeli povprečne vrednosti posameznih kazalcev za gospodarske družbe, kot jih objavlja AJPES. Podjetja, ki smo jim dali državno pomoč morajo poslovati bolje od ostalih podjetij, ker se jim je obseg sredstev povečal.

Na tem mestu je potrebno izpostaviti še vzročno zvezo med pridobljenimi podatki ter dejanskim vplivom državnih pomoči. Ministrstvo za gospodarstvo je praviloma dalo pomoč podjetjem v manjši višini sredstev podjetja. Pomeni, da gibanje (rast/upad) dodane vrednosti na zaposlenega, števila zaposlenih, čistih prihodkov od prodaje in čistega dobička ni v celoti posledica prejete državne pomoči. Zato so v nadaljevanju izmerjene spremembe v kazalcih pripisane državnim pomočem glede na ustvarjene prihodke. Vprašanju, ali bi podjetja financirane projekte izvedla tudi brez podeljenih državnih pomoči smo se izognili tako, da smo v skladu z naravo državnih pomoči predpostavili, da bi projekti brez državnih pomoči ne bili izvedeni. Posebej je potrebno opozoriti na heterogeno naravo sheme 0002-5715334-2002, saj le-ta vsebuje številne zelo različne ukrepe z različnimi cilji. Večanje prodaje, dodane vrednosti in zaposlenosti so pri številnih ukrepih le posredni cilji.

Ob vsem skupaj je še posebej potrebno opozoriti na priporočila Evropske komisije, da se učinki državnih pomoči merijo od 12 do 24 mesecev po zaključenem projektu, kar pomeni, da bi v letu 2007 lahko poročali šele za projekte, ki so se financirali in zaključili v letu 2004, pogojno pa tudi za projekte, ki so se zaključili v letu 2005.


Rast dodane vrednosti na zaposlenega
Rast dodane vrednosti na zaposlenega pri prejemnikih državne pomoči smo izračunali tako, da smo sešteli vsoto dodanih vrednosti podjetij prejemnikov državnih pomoči v letu 2004, 2005 in 2006 ter na tej podlagi izračunali rast dodane vrednosti v podjetjih prejemnikih državne pomoči. Statistična enota je bilo podjetje - prejemnik vsaj enega izplačila. Pomeni, da je podjetje, ki je v istem letu dobilo več državnih pomoči bilo samo enkrat šteto.

Rast števila zaposlenih
Rast števila zaposlenih smo izračunali tako, da smo sešteli število zaposlenih pri prejemnikih državne pomoči v letu 2004, 2005 in 2006 ter na tej podlagi izračunali rast v številu zaposlenih med letoma pri prejemnikih državne pomoči. Statistična enota je bilo podjetje - prejemnik vsaj enega izplačila. Pomeni, da je podjetje, ki je v istem letu dobilo več državnih pomoči bilo samo enkrat šteto.

Rast čistega dobička
Rast čistega dobička izračunali tako, da smo sešteli vsoto čistega dobička/čiste izgube pri prejemnikih državnih pomoči v letu 2004, 2005 in 2006 ter na tej podlagi izračunali rast čistega dobička/izgube v podjetjih prejemnikih državne pomoči. Statistična enota je bilo podjetje - prejemnik vsaj enega izplačila. Pomeni, da je podjetje, ki je v istem letu dobilo več državnih pomoči bilo samo enkrat šteto.

Rast čistega prihodka od prodaje
Rast čistega prihodka od prodaje smo izračunali tako, da smo sešteli vsoto čistega prihodka od prodaje pri prejemnikih državnih pomoči v letu 2004, 2005 in 2006 ter na tej podlagi izračunali rast čistega prihodka od prodaje v podjetjih prejemnikih državne pomoči. Statistična enota je bilo podjetje - prejemnik vsaj enega izplačila. Pomeni, da je podjetje, ki je v istem letu dobilo več državnih pomoči bilo samo enkrat šteto.

Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljPROGRAM UKREPOV ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN KONKURENČNOSTI ZA OBDOBJE 2002-2006:
Program Znanje za razvoj:
    povečanje ustvarjanja, prenosa in uporabe znanj za razvoj Slovenije; zlasti za izboljšanje konkurenčne sposobnosti podjetij,
    krepitev mednarodnega raziskovalno razvojnega sodelovanja in povečanje mobilnosti raziskovalcev
    ustreznejše razumevanje vloge raziskovalno razvojne dejavnosti
    medresorsko povezovanje za raziskave v podporo razvojnim ciljem Slovenije
Program Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij:
    spodbujanje podjetniških vlaganj v tehnološki razvoj in inovativnost,
    spodbujanje konkurenčnosti podjetij.
Program Spodbujanje podjetništva in izkoriščanje podjetniških priložnosti:
    spodbujanje podjetništva in razvijanje podjetništvu prijaznega okolja,
    spodbujanje nastanka in razvoja malih podjetij,
    spodbujanje razvoja turizma.
Začetno oz. temeljno izhodišče sheme.Ni ugotovljeno.
Socialno ekonomski oziroma finančni planRazvoj podjetništva in konkurenčnosti.
V primeru, da gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letihPRIGLASITEVZNESEK DODELJENE POMOČI V LETU 2005
0002-5715334-2002 (Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 - 2006)
12.805.867.583,00 SIT
0007-5715334-2003 (Državna garancijska shema za mala in srednje velika podjetja za obdobje 2003-2006)
Začetno oz. temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Niso bile podane. Kazalci uspešnosti so oblikovani kot stopnja rasti, tako da se za izhodiščno leto vzame leto pred prejemom pomoči in se je problem pomanjkanja izhodiščnih vrednosti tako obšlo.
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitost
      Rast dodane vrednosti prejemnikov pomoči.
      Rast dobička po davki prejemnikov pomoči.
      Rast števila zaposlenih pri prejemnikih pomoči.
      Rast čistega prihodka od prodaje pri prejemnikih pomoči.
Viri podatkovMinistrstvo za gospodarstvo, AJPES, UMAR
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLeto prejema pomoči.
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiSe ocenjuje z evalvacijo. Odvisno od pogostosti in zasnove evalvacij.
Prvi pričakovani učinki (datum, leto kvartal)V skladu z naborom kazalcev so prvi pričakovani učinki sledeči:
1. Rast dodane vrednosti večja od slovenskega povprečja (8,25%).
2. Rast dobička po davkih prejemnikov pomoči večje od povprečja za gospodarske družbe (37,58%).
3. Rast števila zaposlenih pri prejemnikih pomoči večja od rasti za gospodarske družbe (0,75%).
4. Rast čistega prihodka od prodaje pri prejemnikih pomoči večje od povprečja za gospodarske družbe (10,95%).

Primerjalne vrednosti so vzete iz AJPES: Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji in Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji.

Učinki državnih pomoči

    Število financiranih projektov
3041
    Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
4.211
    Rast Kazalnikov
CILJI
    Rast dodane vrednosti 2006/2004
14,35%
8,25%
    Rast števila zaposlenih 2006/2004
1,48%
0,75%
    Rast čistega dobička 2006/2004
38,89%
37,58%
    Rast čistih prihodkov od prodaje 2006/2004
16,65%
10,95%
Dodana vrednost je pri prejemnikih državnih pomoči v letu 2005 za 5,41% presegla raven v letu 2004. Še večje povečanje smo zaznali v letu 2006 in sicer 14,35% v primerjavi z letom 2004. Dobri rezultati so bili tudi doseženi pri rasti števila zaposlenih: podjetja, prejemniki državnih pomoči so zaposlovali leta 2006 za 1,48% več oseb kot v letu 2004. Rast čistega dobička se je povzpel leta 2006 za 38,89% v primerjavi z letom 2004. Tudi dobiček se je povečal za 16,65%.

Skladno z navedenim smo ugotovili, da so pri vseh kazalnikih ciljne vrednosti presežene in torej lahko sklepamo, da so učinki državnih pomoči pozitivni. Najmanjša razlika v doseženih učinkih, glede na ciljno vrednost, je vidna pri rasti čistega dobička, kar sklepamo, da je posledica investicijskega ciklusa: podjetja so ob prejeti državni pomoči tudi pomembneje investirala.


UPORABLJENI VIRI PODATKOV
Ministrstvo za gospodarstvo – baze podatkov o odobrenih in izplačanih državnih pomočeh.
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatki o finančnih izkazih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj – podatkovne tabele



Spodbujanje razvoja TURISTIČNIH DESTINACIJ

Poročano za leto 2005
Opis stanja:
Razvojne spodbude z namenom spodbujanja razvoja turizma se dodeljujejo s pomočjo različnih ukrepov, med katerimi sta tudi dva ukrepa sheme državne pomoči »Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti«:
Omenjena ukrepa sta od leta 2004 združena zaradi možnosti koriščenja večjega zneska razvojnih spodbud tudi iz Strukturnih skladov EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) v en ukrep Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in sicer v ukrep »1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij«. Spodbude, ki se dodeljujejo v okviru tega ukrepa so namenjene spodbujanju investicij v turistično infrastrukturo in namestitvene kapacitete na temeljnih geografskih in produktnih področjih ter za projekte razvoja managementa oz. organizacijskih struktur za skupno upravljanje turističnih destinacij.

Na osnovi zgoraj navedenega ukrepa je bilo tako v letih 2004 in 2005 izbranih skupaj 32 projektov za sofinanciranje v skupni vrednosti 24,53 mlrd SIT upravičenih stroškov. Za sofinanciranje izbranih projektov je bilo odobrenih 7,54 mlrd SIT. Glede na dejstvo, da je dinamika sofinanciranja posameznega projekta odvisna od izvedbene strukture projektov in da je končno izplačilo izvedeno šele ob zaključku projekta, je bilo v letu 2004 izplačanih 485 mio SIT v letu 2005 pa 3,96 mlrd SIT.

Rezultati:
Kratek opis
Kazalniki
Izhod.

leto

Začtetno (referenčno) stanje
Izračun za

leto 2005

Uspešnost
Vložena sredstva DP v mio
Cilji (Plan):Povečati kapacitete turistične ponudbešt. nočitev 64.003

št. obiskovalcev 744.325

št. novih zaposlitev 76

2004Glede na dejstvo, da gre za nove investicije, je začetno stanje na ravni samih investicij 0
1.545,84
RezultatiPovečanje nočitev v nastanitvenih obratihŠtevilo nočitev
31.008
48,45%
1.545,84
Povečanje obiskovalcev v turističnih destinacijah
      Število obiskovalcev
665.892
89,46
Dodatno zaposlovanje v turističnem gospodarstvu
      Število novih zaposlitev
75
98,68
Opomba: Večina projektov je še v fazi izvajanja

Ocena uspešnosti:
Narava projektov, ki so v pretežni meri investicijskega značaja, je takšna, da je rezultate ter posledično učinke možno ugotavljati šele pa zaključku posameznega projekta. V letu 2005 je bilo tako zaključenih 6 projektov, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov znaša 3.864.612.000 SIT, vrednost dodeljenih sredstev pa 1.545.844.000 SIT. Ker so se projekti zaključili v različnih obdobjih leta, prikazani rezultati ne izkazujejo dejanskih učinkov investicij, saj se ne nanašajo na celotno poslovno leto. To bo možno prikazati šele v naslednjih letih. Torej se to poročilo nanaša samo na učinke projektov, ki so bili zaključeni v letu 2005 (pričeli z obratovanjem in za katere je bilo tudi izvedeno dokončno izplačilo s strani MG) ne pa na vse ostale projekte, ki se tudi sofinancirajo v okviru tega ukrepa (skupaj v znesku 7,54 mlrd SIT) in so v postopku izvajanja. Ti projekti bodo vključeni v poročilih za naslednja leta. Sredstva za zaključene projekte so bila porabljena v skladu s planom.

Učinkov na ravni celotnega ukrepa ni možno določiti. Večina projektov je namreč še v fazi izvajanja in glede na naravo investicij bodo realni rezultati vidni šele v letu 2008. V kolikor analiziramo dosego rezultatov zaključenih projektov, je iz zgornjih podatkov možno razbrati, da niso bili doseženi planirani cilji, kar bi lahko nakazovalo na neuspešnost dodeljenih sredstev. Vendar je potrebno tukaj opozoriti, da se doseženi rezultati vežejo zgolj na del poslovnega leta (investicije so bile zaključene med poslovnim letom), med tem ko planirane vrednosti zajemajo celotno poslovno leto. Torej bodo realni rezultati teh projektov vidni šele naslednje leto. Poudariti je potrebno tudi, da je enoten kazalec pri projektih le število novih zaposlitev, med tem ko so ostali kazalniki odvisni od narave samega projekta in na njihovi osnovi ni možno izkazati rezultatov enotno za vse vključene projekte.


Poročano za leto 2006

OPIS STANJA

Razvojne spodbude z namenom spodbujanja razvoja turizma se dodeljujejo s pomočjo različnih ukrepov, med katerimi sta tudi dva ukrepa sheme državne pomoči »Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti 2002-2006«:
Omenjena ukrepa sta od leta 2004 združena zaradi možnosti koriščenja večjega zneska razvojnih spodbud tudi iz Strukturnih skladov EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) v en ukrep Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in sicer v ukrep »1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij«. Spodbude, ki se dodeljujejo v okviru tega ukrepa so namenjene spodbujanju investicij v turistično infrastrukturo in namestitvene kapacitete na temeljnih geografskih in produktnih področjih ter za projekte razvoja managementa oz. organizacijskih struktur za skupno upravljanje turističnih destinacij.

Predmet spremljanja dodeljenih spodbud v smislu zakonodaje s področja državnih pomoči velja v okviru zgoraj navedenega ukrepa za projekte v turistično infrastrukturo. V letih 2004, 2005 in 2006 je bilo skupaj izbranih 28 projektov za sofinanciranje, katerih skupna predračunska vrednost znaša 48,6 mlrd SIT. Za sofinanciranje izbranih projektov je bilo odobrenih 10,4 mlrd SIT. Glede na dejstvo, da je dinamika sofinanciranja posameznega projekta odvisna od izvedbene strukture projektov in da je končno izplačilo sprovedeno šele ob zaključku projekta, je bilo v letu 2004 izplačanih 485 mio SIT, v letu 2005 3,96 mlrd SIT ter v letu 2006 2,58 mlrd SIT spodbud, iz česar izhaja, da je še kar nekaj projektov v fazi izvajanja in katerih zaključek se predvideva v letu 2007.


OCENA UČINKOV DODELJENIH SPODBUD Kot izhaja in narave investicijskih projektov je možno rezultate ugotavljati šele po njihovem zaključku oziroma se realni rezultati in učinki pokažejo šele v času obratovanja in sicer ko je projekt že nekaj časa v svoji funkciji. V spodnji tabeli se cilji (plan) nanašajo na celoten del ukrepa, ki je namenjen spodbujanju razvoja turistične infrastrukture (28 projektov), med tem ko so rezultati predstavljeni zgolj za 18 investicijskih projektov, ki so bili zaključeni do izteka leta 2006. Skupno je bilo omenjenim projektom dodeljenih 6,3 mlrd SIT. Rezultate za ostale projekte bo možno prikazati v poročilu naslednjega leta oziroma bodo realni rezultati lahko podani šele za poslovno leto 2008.

Zaradi raznovrstnosti narave in vsebine posameznih investicijskih projektov ni možno merjenje uspešnosti celotnega ukrepa na osnovi istih kazalnikov – razen števila zaposlenih. Zato se kot enovit kazalnik za projekte v nastanitvene zmogljivosti uporablja število ustvarjenih nočitev, za projekte modernizacije smučišč je kazalnik število prepeljanih potnikov, med tem ko za ostale investicije v turistično infrastrukturo uporablja kazalnik število obiskovalcev.

Shema DP: Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti 2002 – 2006

Rezultati

Kratek opis
Kazalniki
Izhod.
leto
Začtetno (referenčno) stanje
Izračun za
leto 2006
Uspešnost
Vložena sredstva DP v mio
Cilji (Plan):Povečati kapacitete turistične ponudbešt. nočitev 707.330
št. obiskovalcev 245.049
št. prepeljanih potnikov: 1.603.040
št. novih zaposlitev 754		2004Glede na dejstvo, da gre za nove investicije, je začetno stanje na ravni samih investicij 0
10,4
RezultatiPovečanje nočitev v nastanitvenih obratihŠtevilo nočitev
471.546
66,67
6,3
Povečanje obiskovalcev v turističnih destinacijahŠtevilo obiskovalcev
65.038
26,54
Povečanje kapacitet smučiščŠtevilo prepeljanih potnikov
835.740
52,13
Dodatno zaposlovanje v turističnem gospodarstvuŠtevilo novih zaposlitev
340
45,09

Zaključenih je 18 projektov. Dejanski zaključki projektov nekoliko odstopajo od plana, kar vpliva tudi na doseganje predvidenih rezultatov v okviru posameznega projekta
Učinki merjeni zgolj na osnovi zaključenih projektov. Zaključeni projekti kažejo pozitivne učinke na razvoj turističnih destinacij, vendar rezultati odstopajo od zastavljenih ciljev. Učinek na ravni celega ukrepa bo možno ugotavljati po zaključku vseh projektov.

Na osnovi zaključenih projektov lahko rečemo, da podprti projekti kažejo pozitivne učinke na razvoj turističnih destinacij, vendar kot je iz zgornje tabele razvidno doseženi rezultati odstopajo od ciljnih vrednosti, katere so zastavljene na ravni celotnega ukrepa. Razloge za navedeno je možno iskati v naslednjih dejstvih: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Programi prestrukturiranja:

Shema DP /
Individualna DP
Leto 2003
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
Opomba
Dodeljena
Ocena
Dodeljena
Ocena
Dodeljena
Ocena
Dodeljena
Ocena
sredstva
sredstva
sredstva
sredstva
Program prestrukturiranja družbe IUV d.d.
400.000.000
1.156.185.073
Uspešno 2
Uspešno 3
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe Mure, d.d.,
1.168.252.000
Uspešno 3
1.168.252.000
Uspešno 3
Uspešno 2
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe Trikon d.d.,
22.170.193
Uspešno 3
Neuspešno 1
Neuspešno 1
Stečaj 2005
Program prestruktuiranja družbe Mont d.d.;
24.561.883
Uspešno 1
Neuspešno 1
Neuspešno 1
Stečaj 2005
Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah
680.802.695
Uspešno 2
1.153.663
Uspešno 3
Uspešno 2
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe INLES d.d.
93.999.574
Uspešno 4
Uspešno 3
Uspešno 4
Program prestrukturiranja družbe Steklarna Rogaška d.d.
635.872.038
Uspešno 4
Uspešno 3
Uspešno 3
Program prestrukturiranja družbe GLIN IPP d.o.o
45.887.439
Uspešno 3
18.418.717
Uspešno 4
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe MARLES d.o.o.
193.523.272
Uspešno 3
Uspešno 2
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe Iskra Kondenzatorji d.d., Semič
775.748.877
Uspešno 4
Uspešno 3
Uspešno 4
Program prestrukturiranja družbe Javor Pivka lesna industrija d.d.
533.708.461
Uspešno 4
Uspešno 3
Uspešno 3
Program prestrukturiranja družbe Svea lesna industrija Litija d.d.
216.918.537
Uspešno 4
Uspešno 3
Uspešno 4
Program prestrukturiranja družbe Novoles – lesna industrija Straža, d.d.
495.633.919
Uspešno 3
Uspešno 2
Uspešno 2
Program prestrukturiranja družbe Novoteks -Tkanina d.d.«;
85.134.933
Uspešno 2
Neuspešno 1
Stečaj 2005
Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah 0004-5715334-2003/I
329.638.211

Pomoči, ki so se izvajale v obdobju 2000 - 2006 za namen reševanja in prestrukturiranja so dodeljevala Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za delo , družino in socialne zadeve.
Namen dodeljenih pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo.

Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.




Skupni (povprečni) pregled uspešnosti dodeljenih pomočeh za prestrukturiranje po izbranih kazalcih:


Grafični prikaz uspešnosti dodeljenih pomočeh za prestrukturiranje po izbranih kazalcih:


Analiza dodeljenih pomoči v letu 2000:
V letu 2000 je na podlagi javnega razpisa za prestrukturiranje podjetij prejelo pomoč v obliki subvencije in dolgoročnih posojil 76 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je bil sofinanciranje izvajanja programov prestrukturiranja gospodarskih družb predvsem na področju investicij v osnovna in obratna sredstva. Cilj pomoči je bil izboljšanje poslovanja v delovno intenzivnih panogah predelovalne industrije. Višina dodeljene pomoči na podlagi razpisa ni smela presegati 40% vrednosti projekta. Celotna višina sredstev namenjenih za prestrukturiranje je bila omejena v absolutnem znesku. Razpis je zajel celotno predelovalno dejavnost (D 15-37) in gradbeništvo (F 45). Glede na veliko število gospodarskih družb (76), ki so izpolnjevalo pogoje za dodelitev pomoči, je bil obseg neto državne pomoči za posamezno družbo relativno nizek. Maksimalen znesek dodeljene neto državne pomoči je znašal 49 mio SIT, minimalen znesek pa 5 mio SIT. V 56% višina neto državne pomoči ne presega 20 mio SIT, kar po kriterijih EU za spremljanje državnih pomoči spada v kategorijo »De minimis« pomoči.

V strukturi podjetij po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:

Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2000 znašalo 15.175. V primerjavi z referenčnim letom 2000 je do leta 2003 ohranjenih 11.849 delovnih mest (78,1%).
Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 90.090,00 SIT. Ob predpostavki, da je povprečje izplačanih plač za večino podjetij iz predelovalne dejavnosti na spodnji meji kolektivnih pogodb, prejeta pomoč predstavlja ne več kot tri mesečne davke in prispevke na zaposlenega (povprečna btto plača v obravnavanem obdobju je zanašala med 125.000,00 SIT in 145.000,00 SIT, od tega znašajo obvezne dajatve iz plače(delojemalec) in na plačo(delodajalec) 38,20% + 10% dohodnina).

Vrsta pomoči
Panoge, ki so zastopane v strukturi gospodarskih družb prejemnic državne pomoči: Iz pregleda je razvidno, da je najmočneje zastopana skupina DJ, DK (kovinska industrija 25%), DB,DC (tekstilna 18,4%) in DL (elektro industrija 11,8 %). Ostale panoge so zastopane med 1,5-5,2%. V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. Po višini dodeljene pomoči so najmočneje zastopane Osrednje slovenska z 21%, Savinjska z 20% in Podravska z 15%. Glede na odprtost razpisnih pogojev je zastopanost odraz velikosti gospodarskega območja in s tem povezanega števila gospodarskih subjektov v regiji. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale razpisne pogoje in predložile program prestrukturiranja za celotno območje Slovenije. Iz preglednice je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju 2000-2003 sanacija neuspešno končala za 14 gospodarskih družb, ki so v tem obdobju prenehala s poslovanjem (stečaj). Glede na višino posameznih neto pomoči je z vidika ohranitve delovanja 81,6% družb, ki so prejele pomoč relativno in nadaljujejo s poslovanjem uspeh. Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju pa kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja vendarle bistveno ni izboljšala. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2000 izguba iz rednega poslovanja zmanjšala za 40%. Ob upoštevanju vpliva stečajev na skupen znesek pa je »izboljšanje« poslovanja bistveno manjše (13%). S tega vidika je kljub prejeti pomoči ogroženost obstoja obravnavanih gospodarskih družb še vedno zelo visoka. Poleg negativnih dejavnikov »globalizacije«, na katere družbe niso imele vpliva, lahko za vzrok relativne neuspešnosti sanacije štejemo tudi veliko razpršenost in s tem povezano relativno nizko vrednost neto državnih pomoči za posamezno družbo.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2001
V letu 2001 ni bila dodeljena nobena državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2002
V letu 2002 so bile dodeljene le pomoči za reševanje. Ker se je večina teh družb prijavila za prestrukturiranje in kasneje dobila sredstva v ta namen analiza ni smiselna.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2003
V letu 2003 je na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št. 110/02) prejelo pomoč 10 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo. Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.

V strukturi podjetij ki so prejela v letu 2003 pomoč prevladujejo družbe v dejavnosti tekstila (DB 17/18), saj sta le dve družbi iz drugih dejavnosti (Inkos, Stikalni elemnti).

Po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo: Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2003 znašalo 5.967. Po številu zaposlenih v tem prevladuje Družba MURA d.d., ki je imela v matičnem podjetju 4229 zaposlenih. V primerjavi z referenčnim letom 2003/2004 je v letu 2004 ohranjenih 5142 delovnih mest (86%).
Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 513.330,00 SIT. Ob predpostavki, da je povprečje izplačanih plač za večino podjetij iz predelovalne dejavnosti na spodnji meji kolektivnih pogodb, prejeta pomoč predstavlja manj kot 10 obračunanih mesečnih davkov in prispevkov na zaposlenega (povprečna btto plača v obravnavanem obdobju je zanašala med 125.000,00 SIT in 145.000,00 SIT, od tega znašajo obvezne dajatve iz plače(delojemalec) in na plačo(delodajalec) 38,20%). Za ilustracijo je samo MURA d.d. v letih 2003 in 2004 obračunala in poravnala državi preko 7 milijard iz tega naslova, kar presega skupaj dodeljene državne pomoči v letu 2003 tako v bruto kot v neto znesku. V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. Glede na odprtost razpisnih pogojev je zastopanost odraz koncentracije tekstilne industrije v podravski in prekmurski regiji. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale pogoje Zakona in predložile program prestrukturiranja.

V obravnavanem obdobju 2003-2004 se je sanacija neuspešno končala za 3 gospodarske družbe vse iz tekstilne dejavnosti, ki so v tem obdobju prenehala s poslovanjem (stečaj). Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja vendarle bistveno ni izboljšala, saj nobena od družb ni uspela poslovno leto 2004 zaključiti s pozitivnim rezultatom. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2000 izguba iz rednega poslovanja zmanjšala za več kot 40%. Ob upoštevanju vpliva stečajev na skupen znesek pa je »izboljšanje« poslovanja bistveno manjše (30%). S tega vidika je kljub prejeti pomoči ogroženost obstoja obravnavanih gospodarskih družb še vedno zelo visoka. Ob dejstvu, da so v letu 2004 in v letu 2005 še dve družbi že izvedli oz. sta v postopku prisilne poravnave, je možno pričakovati propad še katerega od podjetij tekstilne panoge, ki so prejela pomoč. Relativno optimistično lahko gledamo na rezultate prestrukturiranja MURE d.d., ki je kljub še vedno visoki izgubi vendarle uspela povečati dodano vrednost in uspešno izvaja začrtane projekte prestrukturiranja, ki bodo predvidoma v letu 2005 dali pričakovane pozitivne rezultate.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2004
V letu 2004 je na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št. 110/02) prejelo pomoč 12 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo. Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.

Oblike-instrumenti državnih pomoči so prilagojeni posameznim področjem prestrukturiranja. Subvencije so praviloma kot instrument uporabljene za kadrovsko prestrukturiranje, pri čemer je višina pomoči ustrezen sorazmerni delež sofinanciranja programov usposabljanja in izobraževanja zaposlenih in ohranjanja delovnih mest. Posojila so namenjena za sofinanciranje izvajanja programov na področju proizvodnje in trženja. Dodeljena posojila so dolgoročna z moratorijem na vračilo glavnice in ugodno obrestno mero. V zavarovanje vračila posojil družbe praviloma jamčijo s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem.
Poroštva so namenjena za finančno prestrukturiranje družb, ki imajo praviloma zaradi slabega poslovanja neustrezno strukturo virov sredstev. S pomočjo državnih poroštev imajo družbe možnost pridobiti posojila pri komercialnih bankah pod najugodnejšimi pogoji. Izdana poroštva so subsidiarna. V zavarovanje potencialnih obveznosti do Republike Slovenije v primeru unovčenja družbe jamčijo s svojim nepremičnim premoženjem. Konverzije terjatev so kot instrument redko uporabljene in so v glavnem namenjene finančni razbremenitvi obveznosti družb do Republike Slovenije.

V strukturi podjetij ki so prejela v letu 2003 pomoč prevladujejo družbe iz lesno predelovalne (DD 20) in pohištvene (DN 30) dejavnosti (skupaj 8), in po ena iz dejavnosti tekstila (DB 17), proizvodnja usnja (DC19), proizvodnja nekovinskih in mineralnih izdelkov (DI 26) in Proizvodnja električne opreme (DL 32).

Po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:
- 3 srednji družbi (do 250 zaposlenih) in
- 9 velikih družb (nad 250 zaposlenih).

Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2003 znašalo 6.301 Po številu zaposlenih prevladujejo družbe Steklarna Rogaška d.d. (989), IUV Vrhnika (883), Iskra Kondenzatorji (938). V primerjavi z referenčnim letom 2003/2004 je v letu 2004 ohranjenih 5.645 delovnih mest (90%). Zmanjšanje števila zaposlenih je v glavnem posledica prestrukturiranja na programskem in tehnološkem področju. Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 849.870,00 SIT. Za ilustracijo je 10 podjetij v letu 2004 obračunalo in poravnalo državi preko 6 milijard iz tega naslova, kar za 1,3 x presega skupaj dodeljene državne pomoči v neto znesku.

V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale pogoje Zakona in predložile program prestrukturiranja. Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju z referenčnim letom 2003 kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja izboljšala, saj so 4 družbe uspele poslovno leto 2004 zaključiti s pozitivnim rezultatom iz rednega poslovanja. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2003 izguba iz rednega poslovanja v absolutnem znesku celo nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju vpliva nesorazmernega povečanja izgube Steklarna Rogaška, ki je posledica prevrednotenja sredstev družbe in predstavlja 85% celotne izgube vseh 12 podjetij, je izboljšanje poslovanja opazno pri vseh ostalih družbah. Na to kaže tudi dvig dodane vrednosti na zaposlenega za 18%. Iz izkazov za večini družb je tudi razvidno, da so se izboljšali tudi ostali kazalniki uspešnosti poslovanja. Od družb, ki so v letu 2004 prejele pomoč lahko kot pozitiven primer prestrukturiranja izpostavimo Iskra Kondenzatorji Semič in Javor Pivka, kot neuspešen primer pa IUV Vrhnika in Novoteks Novo mesto. Obe družbi sta še naprej močno ogroženi in je njun obstoj negotov, kot za večino podjetij iz tekstilno predelovalne in usnjarske panoge.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2005
V letu 2005 sta na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št.112/05) prejeli pomoč 2 gospodarski družbi. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo.

Majhno število prejemnikov je posledica usklajevanja sheme državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje in dopolnitev obstoječega zakona. V tem obdobju je Ministrstvo za gospodarstvo dodeljevalo pomoči le na podlagi pravila »de minimis«. Pomoč sta prejeli družbi Mizarstvo Gabrovka – 90.000.000 SIT dolgoročnega posojila, zavarovanega na nepremičnem premoženju in Stol pisarniški stoli – 22.657.647 SIT subvencij za ohranitev delovnih mest.

Mizarstvo Gabrovka sodi v dejavnost DD 20.300 in ima 20 zaposlenih, Stol pisarniški Stoli pa v dejavnost DN 36.140 in ima 92 zaposlenih. Višina neto državne pomoči na zaposlenega je znašala 293.505 SIT.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2006
V letu 2006 je na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št. 113/05) prejelo pomoč 5 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo. Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.

Oblike-instrumenti državnih pomoči so prilagojeni posameznim področjem prestrukturiranja. Subvencije so praviloma kot instrument uporabljene za kadrovsko prestrukturiranje, pri čemer je višina pomoči ustrezen sorazmerni delež sofinanciranja programov usposabljanja in izobraževanja zaposlenih in ohranjanja delovnih mest. Posojila so namenjena za sofinanciranje izvajanja programov na področju proizvodnje in trženja. Dodeljena posojila so dolgoročna z moratorijem na vračilo glavnice in ugodno obrestno mero. V zavarovanje vračila posojil družbe praviloma jamčijo s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem.

V strukturi podjetij ki so prejela v letu 2006 pomoč ne obstaja prevladujoča dejavnost. Dve družbi sta iz dejavnosti proizvodnje hrane (DA 15) ena iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (DI 26), ena iz dejavnosti tekstila (DB 18) in ena iz dejavnosti izdelkov široke porabe (G 51).

Po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:
- 2 majhni družbi (do 50 zaposlenih)
- 2 srednji družbi (od 50 do 250 zaposlenih) in
- 1 velika družba (nad 250 zaposlenih).
Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2006 znašalo 476. Po številu zaposlenih prevladujejo družbe Elkroj Mozirje d.d. (264) in KILI Liboje d.d.(110)

Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 692.517,00 SIT. Dodeljene pomoči so usmerjene v različne regije. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale pogoje Zakona in predložile program prestrukturiranja.


MINISTRSVO ZA GOSPODARSTVO (ENERGETIKA)

1. Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji
2. Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik


Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji (Nafta Lendava)

Pri tej ekološki sanaciji gre za individualno pomoč, kjer so podrobneje opredeljeni cilji, ukrepi in načrti, zato se izvajanje spremlja bolj podrobno oz. v skladu z načrtom, ki je bil sestavni del individualne državne pomoči. Letni načrt sanacije za leto 2003, je potrdila Vlada RS dne 17.7.2003 in je usklajen z 2.novelacijo programa. V noveliranem programu je predviden zaključek aktivnosti v letu 2011.

Cilj dodeljevanja pomoči, ki izhaja iz njene priglasitve, je sanacija objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov, ki so bili opuščeni in predstavljajo nevarnost za ljudi, njihovo lastnino in okolje. Nafta Lendava ekonomsko ni zmožna financirati ekološke sanacije, ki je predpogoj za nadaljevanje dejavnosti podjetij skupine Nafta Lendava v konkurenčnih razmerah.

Planirano
Leto
Plan sanacije objektov in naprav
Plan stroškov za izvedbo v mio SIT
Št.
vrtin
Dolžina
cevovodov
Št. ostalih
objektov
Sred.
proračuna
Lastna
sredstva
Skupaj
2003
21
9,5
2
330,0
32,0
362,0
2004
18
9,6
3
315,0
16,0
331,0
2005
18
9,7
3
315,0
18,0
333,0
2006
18
9,4
3
315,0
17,0
332,0
2007
17
8,2
3
315,0
16,0
331,0
2008
16
8,8
3
280,0
13,0
293,0
2009
13
8,8
3
250,0
250,0
2010
11
8,6
2
210,0
210,0
2011
10
6,9
2
180,0
180,0
Skupaj
142
79,5
24
2.510,0
112,0
2.622,0

Rezultati
Leto
Realizirana sanacija objektov in naprav
Dejansko porabljena
sredstva
proračuna
Št.
vrtin
Dolžina
cevovodov
Št. ostalih
objektov
2003
19 + 2
5,88
2
298,50
2004
16 + (3 iz l.2003)
1,68
3
264,14
2005
12
2,70
2
205,08
2006
18
1,13
2
277,20

Med pomožnimi rudarskimi objekti, ki jih ne spremljamo podrobno v okviru fizične realizacije, je sanacija 1,130 km povezovalnih cevovodov med razdelilnimi postajami ZP-4, CPP in povezovalnimi vrtinami. Te štejemo kot sintetični kazalnik učinkovitosti sanacije
Za merjenje zmanjševanja zgoraj opisane nevarnosti ni mogoče postaviti povsem korektnih kazalnikov učinkovitosti. Učinki so kvalitativne narave, razponi vrednosti sanacije vrtin so znatni zaradi različne narave vrtine, geologije, trajanja opuščenosti, kar pa vse skupaj vpliva na opredelitev stopnje nevarnosti za okolje in posledično prioriteto uvrstitve vrtine v planirano dinamiko sanacije.

Ocena uspešnosti za leto 2003
Učinki so kvalitativne narave, sanacije se izvajajo vrednostno v zelo velikih razponih, kar je odvisno od narave vrtine, geologije in trajanja opuščenosti, vse to pa vpliva na stopnjo njene nevarnosti za okolje. Učinkovitost se meri s številom saniranih vrtin s pripadajočimi objekti in napravami, ki dovolj dobro predstavljajo postopno realizacijo cilja. Letni cilj je bil tako realiziran 90%.
Pri sanaciji niso bila opravljena tista dela, ki bi jih morali izvajati po mednarodnem razpisu tuj podizvajalec in tudi vrednostno predstavljajo 9,5% letnega načrta, kar je skoraj identilčno deležu fizične realizacije.

Ocena uspešnosti za leto 2004
Saniranih je bilo 19 vrtin, od tega so bile 4 zaradi objektivnih težav prenesene iz leta 2003. Poleg tega so bile sanirane 3 razdelilne postaje in pripadajoči cevovodi v skupni dolžini 1680 m. Letni načrt je bil finančno izveden v višini 103%, pri čemer je bila skoraj podvojena udeležba lastnih sredstev izvajalca, to je Geoterma d.o.o. Izvedena ni bila sanacija vrtine Kog-2, katere sanacija se prestavi v leto 2005, ko bo pridobljeno soglasje lastnika zemljišča, na katerem se vrtina nahaja.
Letni načrt del za leto 2005 je po obsegu manjši od letne dinamike iz 2. Novelacije dolgoročnega programa, ker ni bilo na razpolago dovolj proračunskih sredstev. Izpad naša 82,30 mio SIT oziroma pet vrtin. Načrt predvideva sanacijo 12 vrtin, od tega 1 prenesene z predhodnega leta in dveh razdelilnih postaj s pripadajočimi cevovodi.

Ocena uspešnosti za leto 2005
Saniranih je bilo 12 vrtin, opravljena so bila tudi pripravljalna dela na eni vrtini, ki je sicer predvidena za sanacijo v letu 2006.
Sanirani sta bili dve razdelilni postaji s pripadajočimi cevovodi, ki jih posebej v okviru fizične realizacije ne spremljamo, ker jih upoštevamo kot pomožne objekte ob sanaciji vrtin. Te štejemo kot sintetični kazalnik uspešnosti sanacije.
Učinki so kvalitativne narave, razponi vrednosti sanacije vrtin so znatni zaradi različne narave vrtine, geologije, trajanja opuščenosti, kar pa vse skupaj vpliva na opredelitev stopnje nevarnosti za okolje in posledično prioriteto uvrstitve vrtine v planirano dinamiko sanacije. Stroški sanacije so bili v letu 2005 za 1% nižji od načrtovanih.

Ocena uspešnosti za leto 2006
Stroški sanacije so bili v letu 2006 za ravni načrtovanih. Menimo, da je primerno tudi letos poudariti, da se z doseženo dinamiko letno odobrenih proračunskih sredstev in ob udeležbi lastnih sredstev ne zmanjšuje zaostanek za dinamiko sredstev predvideno v programu. Pričakovati je celo zamik sanacije 1-2 vrtin na letni ravni zaradi uvedbe monitoringa izplačanih jam, kar je zahteva okoljske inšpekcije.



Program postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik


Cilj:
Zmanjšanje števila zaposlenih za nedoločen čas za 40 delavcev, Število zaposlenih za nedoločen čas na koncu leta 2004: 907 zaposlenih

Kazalniki na podlagi katerih se meri učinkovitost:
Poročano za leto 2005

Rezultati:
Kratek opisIzračun za
leto 2005		UspešnostSredstva
DP v SIT
Uspešnost
CiljZmanjšanje števila zaposlenih za nedoločen čas
za 40 delavcev.		Pasivno-30;

aktivno-10		Pasivno 39; aktivno 20130,00%
pasivno;

200%
aktivno		Pasivno
126.000.000

aktivno
55.000.000
Pasivno
130,79 %;

aktivno
200%

Cilj je presežen
za 19 delavcev
RezultatUstrezna razrešitev zaposlenihPasivno: 39

Aktivno: 20		Pasivno
164.790.897

Aktivno
110.000.000

V letu 2005 je bila v okviru navedenih ukrepov in v skladu s potrjenim GFN, katerega sestavni del je tudi letni program zapiranja RTH dosežena naslednja realizacija

a) Zapiranje in površina v 000 SIT
UKREPI
GFN
Realizacija
% real.
I. Zapiralna dela
2.740.022
2.639.617
96
II. Sanacija površin
738.938
458.493
62
SKUPAJ
3.478.960
3.098.110
89
Prva dva ukrepa se nanašata na zapiralna dela in sanacijo površin, ki poleg raznih fizičnih aktivnosti opredeljujeta tudi nabavo opreme (transfere), izdelavo projektne dokumentacije in aktivnosti povezane z gospodarjenjem z gozdovi in zemljišči.
Zapiralna dela so potekala na osnovi potrjenega programa in projektov. Z manjšimi odstopanji so bila dosežene planirane cene na enoto mere.

b) Kadrovsko socialni del programa v 000 SIT
UKREPI
GFN
Realizacija
% real.
III.1 Predhodni postopki-izobraževanje
15.000
3.761
25
III.2 Odpravnine, dokupi…
126.000
164.791
130
IV. Prezaposlitve in samozaposlitve
55.000
110.000
200
SKUPAJ
196.000
278.552
142
Pri III.1 ukrepu – Predhodni postopki-izobraževanje je bilo predvideno 15 mio. SIT, porabljeno pa 3,7 mio. SIT. Dosežena je bila caa. 25 % realizacija. Nizek odstotek realizacije je povezan tudi z obveznostjo, da morajo zaposleni na osnovi odobrenih vlog za plačilo šolnine sofinancirati 25 %, vrednosti izobraževanja.
III.2 ukrep Odpravnine presežnim delavcev, dokupi…. ter IV. ukrep Prezaposlitve in samozaposlitve.

Učinkovitost in uspešnost je na predlagan način možno meriti na ožjem področju kadrovskega prestrukturiranja.
Učinki izvajanja kadrovsko socialnega programa zapiranja, ki je razdeljen v ukrep III.1 in 2 ter IV. so razvidni iz zmanjšanja števila zaposlenih za nedoločen čas. Tako je bilo v letu 2005 preko pasivnih in aktivnih oblik razrešenih 59 delavcev, to je za 19 % oz. 47,5 % več kot smo predvidevali v letnem GFN.

Poročano za leto 2006

Opisni ciljZmanjšanje števila zaposlenih za nedoločen čas za 34 delavcev, od tega: 26 pasivno in 8 aktivno, 16 delavcev pa bomo prezaposlili v hčerinsko družbo skupaj s prenosom dejavnosti brez stroškov KSP. Tako načrtujemo skupno zmanjšanje št.zap. za 50 delavcev.
Začetno oz.temeljno izhodiščeŠtevilo zaposlenih za nedoločen čas na koncu leta 2005: 848
Socialno ekonomski oz. finančni plan2006
pasivne oblike94.500.000
aktivne oblike44.000.000
Kazalniki na podlagi katerih se bo merila učinkovitostŠtevilo zmanjšanja števila zaposlenih za nedoločen čas.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiUčinkovitost se bo merila letno
Prvi pričakovani učinki2006

SHEMA: Individualna DP: Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, št. Priglasitve: 0008-5715334-200/V
Ukrep/programKratek opis KazalnikiIzhodiščno letoZačetno stanjeIzračun za leto 2006UspešnostSodstva DP v SITUčinkovitost
Odpravnine dokupi, upokojitve itd. + prezaposlitve in samozaposlitveCiljZmanjšanje števila zaposlenih za nedoločen čas za 34 delavcev.Pasivno-26; aktivno-8
2005
848 zaposlenih 31.12.2005Pasivno-37; aktivno-11142,3%-pasivno; 137,5%-aktivnoPasivno 94.500.000; aktivno 44.000.000
Pasivno 155,8 %; aktivno 137,5%
RezultatUstrezna razrešitev zaposlenihPasivno-37; aktivno-11Pasivno 147.245.014; aktivno 60.500.000
Pozitiven-cilj zmanjšanja števila zaposlenih presežen za 14 delavcev.
Razrešeno tudi 16 delavcev s prenosom dejavnosti v podjetje FORTUNA-PIL (brez stroškov KSP)


MINISTRSTVO ZA KULTURO

1. Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije
2. Sofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev
3. Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 2004 do leta 2006
4. Sofinanciranje filmskih projektov

Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije

Cilji:
Zagotavljanje deležev določenih v 87., 89. in 90. členu zakona o medijih:
- 5% delež slovenski avdio-vizualnih del;
- 50% delež evropskih avdiovizualnih del,
- 10% delež del neodvisnih producentov
92. člen ZMed - RTV Slovenija najmanj:
- 25% delež slovenski avdio-vizualnih del;
- 50% delež evropskih avdio-vizualnih del

Rezultati
Kratek opis
Leto
2004
Indeks
2004/
2003
Leto
2005
Indeks
2005/
2004
Leto
2006
Indeks
2006/
2005
Zagotavljanje deležev določenih v 87., 89. in 90. členu zakona o medijih:
- 5% delež slovenski avdio-vizualnih del;
- 50% delež evropskih avdiovizualnih del,
- 10% delež del neodvisnih producentov
11,3%
16,56%
4,64%
0,73
0,67
0,92
9.3%
35.4%
8.9%
0,82
2,13
1,91
10,96%
39,29%
9,08%
1,18
1,11
1,03
92. člen ZMed - RTV Slovenija najmanj:
- 25% delež slovenski avdio-vizualnih del;- - 50% delež evropskih avdio-vizualnih del
25,2%
54,9%
0,64
0,68
28%
56,7%
1,1
1,03
37,6%
64,1%
1,34
1,13

Učinki so pozitivni. Ustrezna sta deleža slovenskih avdio-vizualnih del, veča se delež evropskih avdiovizualnih del in veča se delež del neodvisnih producentov. Tudi programski rezultati RTV Slovenije so uspešni, saj presegajo zakonsko določene stopnje.


Sofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev

Cilji:
Medijski pluralizem:
- zagotavljanje raznolikosti programskih vsebin iz zakona o medijih
Zagotavljanje deležev, določenih v 85. členu Zakona o medijih:
- TV - najmanj 20 % lastne produkcije v letnem oddajnem času;
- radio - najmanj 30 % lastne produkcije v dnevnem oddajnem času.

Kazalec:
leto
2004
leto
2005
leto
2006
doseženi % lastne produkcije iz 85. člena zakona o medijih (RA, TV)
(dnevni oddajni čas)		radio
34,12 %
23,35 %
26,23 %
TV
60,92%
85,29 %
88,20 %
število v razvidu medijevtisk
719
804
834
el. publikacije
66
97
89
Število podprtih programskih vsebin radio
38
26
103
TV
15
21
72
tisk
13
9
55
el. publikacije
0
6
8
Skupaj
66
62
238

Zakon o medijih predpisuje zgolj minimalne deleže, cilj je doseči čim višje.
Učinki državne pomoči so pozitivni. Letni oddajni čas lastne produkcije TV nosilcev programa in dnevni prodajni čas lastne produkcije radijskih nosilcev sta se v letu 2006 povečala. Število vpisov v razvidu medijev ostaja v povprečju zadnjih let. Število podprtih programskih vsebin se je očitno povečalo, zlasti število podprtih radijskih, televizijskih vsebin in tiska.


Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 2004 do leta 2006

Poročilo o učinkih za leto 2006

Ukrep: Javni poziv za sofinanciranje javnih kulturnih programov na področju knjige; javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju knjige; ciljni javni projektni razpis za podporo dejavnosti knjigarn; ciljni javni projektni razpis za podporo večletnim založniškim projektom; ciljni javni projektni razpis za izvirno slovensko slikanico.

Cilji (Plan):
1. spodbujanje izdajanja knjig in revij s področja leposlovja in humanistike,
2. razvijanje bralne kulture,
3. večanje dostopnosti knjige,
4. spodbujanje delovanja knjigarniške mreže;
5. spodbujanje mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistike.

Cilji so usmerjeni v celostno podporo delovanju verige knjige, ukrepi za doseganje ciljev pa vključujejo ciljne oblike podpore posameznim členom verige z namenom, da se optimira njihova uravnoteženost in maksimirajo njihovi učinki.

Kazalniki
Izhod.
leto 2003
leto 2004
Leto
2005
leto 2006
Uspešnost-kazalci
USPEŠNOST
2003
2004
2005
2006
število podprtih knjig
313
335
321
347
delež podprtih knjig med vsemi prvič izdanimi
8,20%
10,1%
10,40%
15,2%*
število podprtih revij
43
46
45
46
povprečna naklada sofinancirane knjige
605
621
619
663
število podprtih projektovj bralne kulture
13
18
25
26
povprečna naklada podprtih revij
506
527
672
580
število podprtih literarnih festivalov
15
18
22
18
povprečna naklada podprtih mladinskih revij
15.990
15.984
16.005
11.819
število podprtih akcij mednarodne dejavnosti
15
22
26
22
povprečna cena podprte knjige
4056 SIT
4257 SIT
4259 SIT
4.228 SIT
število podprtih knjigarn
12
23
26
27
povprečna višina avtor. honorarja za izvirno humanistiko na AP
62.333 SIT
71.328 SIT
72.422 SIT
81.533 SIT
število podprtih večletnih založniških projektov
0
11
10
9
povprečna višina avtor. honorarja za izvirno delo na AP
64.756 SIT
71.328 SIT
71.933 SIT
78.343 SIT
število podprtih prevodov slov. avt. v tuje jezike
32
28
31
38
delež avtor. honor. znotraj vseh stroškov izdaje knjige
44.1%
47.5%
51,5%
69,3 %
število podeljenih delovnih štipendij avtorjem
5
15
8
6
število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike
24
23
25
26
število vseh izdanih knjig v Sloveniji
4534
4460
4563
3196*
delež vseh knjig, prodanih v knjigarnah
24,40%
30,10%
31,40%
37%
število vseh prvič izdanih knjig v Sloveniji
3791
3677
3875
2296*
delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah
22,10%
22,80%
21.1%
33,5%
delež lastne prodaje knjig
47,50%
45,20%
42.2%
29,5
število krajev, v katerih delujejo sofin. knjigarne
6
9
10
12

Ocena uspešnosti
Povečanje sredstev za podporo založniški dejavnosti v primerjavi z letom 2003 in 2004 ter nadaljevanje izvajanja ciljnih oblik podpor posameznim členom knjižne verige se v letu 2006 odraža v porastu vseh kazalcev uspešnosti državne pomoči na področju spodbujanja založniške dejavnosti, ki je v javnem interesu na področju kulture. S tega vidika se oblikuje platforma zagotovitvi trajnejšega razvoja segmentov leposlovja in humanistike na Slovenskem. Večja učinkovitost državnih pomoči je vidna pri razvoju knjigarniške mreže, dvigu ravni produkcije in naklad knjig s področja leposlovja in humanistike ter večji dostopnosti knjige.

Učinek državnih pomoči je bil v letu 2006 na vseh ravneh pozitiven. Ministrstvo je v letu 2006 še dosledneje zasledovalo nekatere svoje cilje, zlasti glede neposrednih podpor ustvarjalcem, kar je opazno v radikalnem dvigu deleža vseh državnih pomoči knjigi za namene honorarjev avtorjem. Tako kazalci rezultatov kot kazalci uspešnosti kažejo na pozitivne premike pri vseh členih verige, posebej pomemben je dvig povprečne naklade knjig in revij, ki se je nadaljeval tudi v letu 2006, kar je posledica tudi večje zastopanosti knjig s področja leposlovja in humanistike v knjigarnah. S tem in s skoraj podvojenim številom knjigarn, ki izpolnjujejo pogoje dobre knjigarne, pa se zvišuje dostopnost zahtevnejše knjižne produkcije na celotnem območju Slovenije.

V državne pomoči niso vključena sredstva in oblike pomoči, ki jih ministrstvo namenja neposredni podpori avtorjem, ki pa pomembno prispevajo k izboljševanju njihovega položaja. Gre za delovne štipendije in knjižnično nadomestilo.


Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji

Cilji:
1. Povečanje števila slovenske filmske produkcije iz nacionalnega filmskega programa.
2. Učinkovitost promocije in odmevnost slovenskega filma doma in v tujini.
3. Povečevanje števila gledalcev posameznega filma, podprtega iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.

Rezultati:
Kratek opis
Enota:
leto
2003
leto
2004
leto
2005
leto
2006
Število dokončanih sofinanciranih filmov z večinskim deležem FS RS:
    · celovečerni filmi
    · kratkometražni filmi
    · animirani filmi
št.
6
4
3
3
3
0
3
3
1
1
6
3
Število dokončanih ko-produkcijskih filmov z manjšinskim deležem RS
    · celovečerni filmi
št.
2
1
2
3
Udeležba slovenskih filmov na festivalih A kategorije, B kategorije in drugih.
    · celovečerni
    · kratki
št.
16
12
35
42
67
24
45
10
Povprečno število gledalcev posameznega slovenskega filma iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.
gledalcev/
film
39.750
20.292
9.000
5.310

Ocena uspešnosti
V letu 2006 je bilo realiziranih 10 filmov, 1 film je dobil sredstva za povečavo na 35mm. Zastoji pri realizaciji so se pojavili pri 11 celovečernih filmih, vsi se bodo predvidoma dokončali v skladu s spremenjenim in sprejetim terminskim načrtom. Celovečerni filmi, ki so sofinancirani s strani FS so prejeli v letu 2006 skupaj 16 nagrad na mednarodnih filmskih festivalih.
Učinki dodeljenih državnih pomoči so pozitivni.


MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida

Shema »Zmanjšanje obremenjevanja zraka z emisijami ogljikovega dioksida« je bila odobrena s sklepom Komisije Ministrstva za finance za nadzor državnih pomoči z dne 7.10.2002 ter spremenjena z Odločbo Evropske komisije z dne 23.12.2005, katere pravna podlaga je Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (UL RS št. 43/05, 87/05, 20/06). Na podlagi omenjene pravne podlage je bila pomoč odobrena:

Pomoč za investicije v varstvo okolja:
1. Upravljavcem naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije
2. Upravljavcem naprave, ki je v zvezi z obratovanjem naprave sklenil z ministrstvom pristojnim za varstvo okolja pogodbo o zmanjšanju obremenjevanja zraka z emisijo CO2

Cilj sheme: zmanjšanje obremenjevanje zraka z emisijo CO2
Kazalec: količina emisij (v primeru podpisa pogodb specifičnih) emisij CO2

Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije sodi v nabor ukrepov programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za doseganje ciljev na tem področju in je kot ukrep skladen s dovoljenimi oblikami državnih pomoči oziroma s politiko državnih pomoči na področju varstva okolja, ki je opredeljena v Smernicah Skupnosti o dovoljenih oblikah državne pomoči na področju varstva okolja (Community Guidelines on State Aid for environment protection OJ C 37, 3.2.2001).
Enako velja za pravico oprostitve ali zmanjšanja plačila okoljske dajatve upravljavcu naprave, ki je v zvezi z obratovanjem naprave sklenil z ministrstvom pristojnim za varstvo okolja pogodbo o zmanjšanju obremenjevanja zraka z emisijo CO2. Prava podlaga za omenjeni ukrep je dana z določbo prve točke drugega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in usklajena z določbami točke 51.1.a. Smernic Skupnosti o dovoljenih oblikah državne pomoči na področju varstva okolja (Community Guidelines on State Aid for environment protection OJ C 37, 3.2.2001). Na podlagi pogodbe se upravljavec zavezuje, da bo z izvajanjem predpisanih ukrepov v obdobju od uveljavitve pravne podlage do 31. decembra 2008 zmanjšal skupne (neposredne in posredne) specifične emisije CO2, pri čemer se doseganje učinkov ugotavlja v letnem poročilu, katerega natančna vsebina se določi v pogodbi. Skupna specifična letna emisija CO2 se izračuna za posamezno leto kot količnik med letno emisijo CO2 in letno količino proizvodov ali storitev, ki je bila proizvedena oziroma opravljena z uporabo goriva in električne energije v napravi, in se izraža v kg CO2 na enoto količine proizvodov ali storitev. Posredne emisije se izračunavajo z upoštevanjem faktorja 0,4 EO na vsako porabljeno kWh električne energije.

V pogodbi, ki jo upravljavec sklene z ministrstvom za okolje je opredeljen zahtevan obseg zmanjšanja obremenjevanja okolja, predvideni ukrepi, ki jih mora upravljavec naprave v obdobju, za katerega je sklenjena pogodba in za katero ima pravico zmanjšanja plačila okoljske dajatve tudi izvesti, nadalje način monitoringa emisij obremenjevanja okolja in predvidene kazni za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti (med drugim vračilo sredstev državne pomoči v proračun RS)

Izvedba ukrepov glede katerih upravljavec naprave z ministrstvom sklene pogodbo o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2, mora v obdobju od uveljavitve te uredbe do 31. decembra 2008 prispevati k zmanjšanju skupne letne specifične emisije CO2, in sicer v letu 2008 za najmanj 2,5 % glede na specifično letno emisijo CO2 referenčnega leta, pri čemer se za referenčno leto za obstoječe naprave šteje leto v obdobju od 1999 do 2002, v katerem je bila skupna letna specifična emisija CO2 zaradi uporabe goriva in porabe električne energije v napravi največja. Referenčno leto za novo napravo je leto z največjo letno emisijo CO2 iz naprave v obdobju največ štirih zadnjih koledarskih let obratovanja naprave, pri čemer pa obdobje določanja referenčnega leta ne sme biti krajše od enega koledarskega leta.
Ministrstvo opravi pred sklenitvijo pogodbe o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2 pregled naprave z namenom ugotovitve izhodiščnega stanja.


Ocena učinkovitosti državne pomoči:




Sofinanciranje okoljskih naložb (EKO SKLAD, j.s.,)


Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Z ugodnimi krediti sklad spodbuja naložbe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev sprejetih strateških dokumentov Nacionalnega programa varstva okolja, Nacionalnega energetskega programa ter izvedbenih operativnih programov. Cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov.

Nacionalni program varstva okolja, ki je bil sprejet konec leta 2005, je nov strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov in je skladen s šestim okoljskim programom Evropske unije. Podaja splošne usmeritve, posamezne ukrepe s programi potrebnih investicij pa natančneje opredeljujejo posamezni operativni programi. V njem so določeni prednostni cilji na štirih področjih, ki zajemajo podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, kakovost življenja ter odpadke in industrijsko onesnaževanje.


Pomoči, ki so se izvajale v letu 2006 z namenom varstva okolja, zajemajo učinke na področju, ravnanja z odpadki ter zmanjšanja onesnaževanja zraka, medtem ko na področju varstva voda državne pomoči v letu 2006 niso bile dodeljene.

VARSTVO VODA Industrija onesnažuje tehnološke odplake predvsem s težkimi kovinami, snovmi, ki z visoko potrebo po kisiku pri izpustu v vodotok odtegujejo kisik vodnemu živalstvu in rastlinstvu ter z usedljivimi snovmi. Največji problem predstavljajo izpusti neprečiščenih odplak v okolje. Tako je eden poglavitnih ciljev z ustreznimi spremembami tehnoloških postopkov zmanjšati količino in obremenjenost odpadnih vod na enoto izdelka.
Na tem področju varstva okolja sklad v preteklem letu ni kreditiral nobene naložbe.
Cilj dodeljenih državnih pomoči Eko sklada na tem področju je znižanje porabe pitne vode z namenom posodobitve tehnoloških procesov. Glede na veljavno shemo dodeljevanja državnih pomoči, kreditiranje ni več mogoče. Naložbi s področja znižanja porabe pitne vode sta bili v preteklem letu kreditirani po pravilu »de minimis«.

ODPADKI Osnovna značilnost tega področja je zmanjšanje odpadkov na izvoru, ponovna uporaba in določena stopnja predelave. Področje opredeljuje ločeno zbrane frakcije industrijskih odpadkov, kot je npr. oddaja frakcij v tujino oz. pooblaščenim zbiralcem z namenom predelave ali energijske izrabe odpadkov. Zmanjšanje odpadkov na izvoru podjetja dosežejo tudi s posodobitvijo tehnološke opreme, postopkov predelave ali z zamenjavo tehnologije.
Na tem področju sklad v preteklem letu ni planiral dodeljevanja sredstev, saj ni bilo evidentiranih projektov.
Osnovna usmeritev na področju ravnanja z odpadki je doseči čim večji delež predelave in ponovne uporabe odpadkov. Osnovni cilj varstva okolja na tem področju je vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, in sicer povečanje snovne in energijske izrabe odpadkov ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ciljno naj bi se količine do sedaj odloženih odpadkov v prihodnje zmanjšale na polovico, zaradi povečanega obsega ponovne predelave ali energijske izrabe odpadkov. V ta namen je Vlada Republike Slovenije sprejela Operativni program odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanjševanja odloženih količin biološko razgradljivih odpadkov za obdobje od 2003 do konca 2008 ter postopkov predelave in obdelave odpadkov, ki so potrebni pred odstranjevanjem odpadkov.
Glede na izhodiščne podatke v Statističnem letopisu 2006 za količino predelanih in odstranjenih industrijskih odpadkov v letu 2005 (3.034.056 ton) ugotavljamo, da je učinek pozitiven.
Ekološki sklad je v letu 2006 kreditiral 3 naložbe, ki so izkazale okoljske učinke tudi na področju predelave odpadkov, vendar to ni bil prevladujoč namen teh naložb. Planirana količina predelave odpadkov sicer ni bila dosežena (40,6 %), dodeljena državna pomoč za to področje pa presega planirano za 24,4 %.

ONESNAŽEVANJE ZRAKA
V skladu z obveznostmi iz Kjotskega protokola mora Slovenija v letih 2008 do 2012 znižati emisije toplogrednih plinov (TGP) za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. V tem letu so emisije TGP znašale 20,60 milijona ton emisij ekvivalenta CO2, oziroma 15,53 milijonov ton čistega CO2. Glavni vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji predstavlja zgorevanje različnih fosilnih goriv za proizvodnjo toplote in električne energije ter transport. Znižanje emisij TGP bo zato mogoče doseči le z učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.
Ekološki sklad je v letu 2006 na področju znižanja emisij TGP kreditiral 10 naložb, od tega 3 naložbe izkazujejo okoljske učinke tudi na drugih področjih varstva okolja, kar je iz poročila tudi razvidno. Naložbe so prispevale k znižanju emisij CO2 za več kot 10.000 t/leto.
Rezultati učinkov kažejo, da je bil planiran cilj dosežen, pri čemer je bila dodeljena državna pomoč nižja za skoraj 10 % od planirane. K tako dobremu rezultatu je pripomogel predvsem velik delež naložb v izrabo obnovljivih virov energije (kotlovnice na biomaso, proizvodnja električne energije iz bioplina) in učinkovite rabe energije (zamenjava dotrajane razsvetljave z energijsko učinkovitim sistemom).
Pomemben dejavnik zmanjšanja onesnaževanja zraka je tudi znižanje emisij prahu, vendar na tem področju varstva okolja sklad v preteklem letu ni kreditiral nobene naložbe.
Hlapne organske spojine (brez metana) skupaj z dušikovimi oksidi povzročajo ob sončnem sevanju nastanek prizemnega (troposfernega) ozona. Ta je močan oksidant in povzroča neugodne učinke na zdravje ljudi in ekosisteme. Industrija je povzročitelj emisij HOS zaradi uporabe topil. Sodobni tehnološki postopki (npr. v lakirnicah) pa potekajo tudi v medijih, ki izključujejo uporabo organskih topil.
Sklad je v letu 2006 kreditiral 2 naložbi, ki sta izkazali okoljske učinke tudi na področju znižanja emisij HOS, ti dve naložbi pa sta poleg navedenega prevladujočega namena izkazali okoljske učinke tudi na področju zmanjšanja emisij CO2 in predelave odpadkov.
Rezultati učinkov kažejo, da je bil plan presežen, saj je delež planirane državne pomoči višji za več kot 20 % ob tem, da so okoljski učinki preseženi za skoraj 100 %.

Ukrep/program
Kratek opis
Kazalnik
Izh.
leto
Začetno stanje
Podatki
za leto
2006
Uspešnost
Vložena
sredstva
DP v SIT
Učinkovitost
Učinek
Varstvo voda
čiščenje odpadnih voda
PlanNačrtovana količina prečiščenih odpadnih voda v [m3/leto]
2005
33.663.0001
0
/
0.00
/
Na tem področju ni bilo predvidenih projektov (velja pravilo "de minimis")
RezultatiDosežena količina prečiščenih odpadnih voda v [m3/leto]
0
0.00
znižanje porabe pitne vode
PlanNačrtovano znižanje porabe pitne vode v [m3/leto]
2005
21.063.0002
0
/
0.00
/
Ker po veljavni shemi DP ni več dovoljeno kreditiranje tega ukrepa, so bili vsi krediti v preteklem letu dodeljeni po pravilu "de minimis"
RezultatiDosežena znižanje porabe pitne vode v [m3/leto]
0
0.00
Odpadki
zmanjšanje na izvoru
PlanNačrtovano zmanjšanje količine odpadkov na izvoru v [t/leto]
2005
2.635.0823
0
/
0.00
/
Na tem področju ni bilo predvidenih projektov, zato sklad ni planiral DP za ta ukrep
RezultatiDoseženo zmanjšanje količine odpadkov na izvoru v [t/leto]
0
0.00
predelava odpadkov
PlanNačrtovana količina predelanih odpadkov v [t/leto]
2005
3.034.0564
15.000
40,6%
30.000.000
124,4%
Pozitiven, planirani rezultat presežen, vložek sredstev na enoto nekoliko presežen na račun prihrankov pri drugih ciljih
RezultatiDosežena količina predelanih odpadkov v [t/leto]
6.093
37.320.807
Onesnaževanje zraka
znižanje emisij CO2
PlanNačrtovano zmanjšanje emisije CO2 v zrak v [t/leto]
1986
156600005
10.000
100,3%
200.000.000
89,7%
Pozitiven, saj je dodeljena DP nižja od predvidene za večji okoljski učinek
RezultatiDoseženo zmanjšanje emisije CO2 v zrak v [t/leto]
10.034
179.418.087
znižanje emisij prahu
PlanNačrtovano zmanjšanje emisije prahu v zrak v [t/leto]
2002
210,96
0
/
0.00
/
Na tem področju ni bilo predvidenih projektov (velja pravilo "de minimis")
RezultatiDoseženo zmanjšanje emisije prahu v zrak v [t/leto]
0
0.00
znižanje emisij hlapnih organskih spojin (HOS)
PlanNačrtovano zmanjšanje emisij HOS [t/leto]
2004
46.2797
30
196,7%
40.000.000
120,6%
Pozitiven, planirani rezultat presežen, vložek sredstev na enoto nekoliko presežen na račun prihrankov pri drugih ciljih
RezultatiDoseženo zmanjšanje emisij HOS v [t/leto]
59
48.228.170
planirano:
240.000.000
realizirano:
264.967.064

LEGENDA K TABELI UČINKI DP 2006:
Uporabljeni so bili naslednji podatki:
1 količina prečiščenih industrijskih odpadnih voda za leto 2005 je 33.663.000 m3. Vir: Statistični letopis za leto 2006
2 poraba pitne vode v industriji za leto 2005 je 21.063.000 m3. Vir: Statistični letopis za leto 2006
3 količina industrijskih odpadkov, oddanih v druge postopke ravnanja v letu 2005 je 2.635.082 ton. Vir: Statistični letopis za leto 2006
4 količina predelanih in odstranjenih industrijskih odpadkov v letu 2005 je 3.034.056 ton. Vir: Statistični letopis za leto 2006
5 referenčna vrednost za CO2 - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (CO2) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986 = 15,66 mio ton CO2 (oz. 18,95 mio ton TGP)
Vir: Okolje v Sloveniji 2002, MOP
6 referenčna vrednost za prah – zmanjšanje emisij prahu na 5 večjih projektih Eko sklada in pri kreditiranju občanov.
7 referenčna vrednost za hlapne organske spojine – emisije hlapnih organskih spojin (brez metana) so leta 2004 znašale 46.279 ton. Vir: Kazalci okolja 2005, MOP


Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije

Ukrep
Kazalec:
Izračun za
leto 2006
Učinek
Subvencioniranje energetskih pregledovCilji (Outputs):Spodbujanje učinkovite rabe energije. Obsega:
- pregled stanja
- identifikacijo možnih org. in inv.ukrepov
- analizo izvedljivosti ukrepov; Predvideno število izvedenih EP z dodeljeno državno pomočjo je bilo do 15
2
-
Rezultati (Results):Zmanjševanje rabe energije (MWh)
143
+
Zmanjšanje stroškov ( SIT)
2.735.000
+
Zvišanje dodane vrednosti na enoto energije(SIT/kWh), %
11,2 ; 9,7%
+
Zvišanje dodane vrednosti na enoto emisije CO2(SIT/kg), %
27; 9,7%
+
Vplivi:Zmanjšanje CO2(t)
71,5
+

V letu 2006 je bilo v okviru razpisa prijavljenih 8 vlog za izvedbo energetskega pregleda podjetja. Glede na strukturo prispelih vlog sta bili sklenjeni 2 pogodbi v okviru dodelitve državne pomoči, 6 pogodb pa je bilo sofinanciranih po pravilu "de minimis". Vse pogodbe so bile realizirane. Skupna vrednost vseh pogodb je znašala 11,734 mio SIT.
Energetski pregled pokaže možno zmanjšanje porabe energije, ki se ga da doseči z določenimi stroški. Pri energetskih pregledih podjetij izvajalec predlaga izvedbo ukrepov, pri katerih prihranki zaradi zmanjšane porabe energije povrnejo te stroške v 3 letih. Izvedba ukrepov je prepuščena odločitvi prejemnika podpore, rezultati izvedenih ukrepov pa niso vidni takoj. V tabeli so prikazani le ugotovljeni potenciali prihranka energije enega energetskega pregleda, izvedba predvidenih ukrepov drugega energetskega pregleda, pa z letnimi prihranki energije in stroškov zanje, ne upravičuje izvedbo teh posegov, saj je vračilna doba vloženih sredstev več kot 30 let. V letu 2006 je bila skupna višina državnih pomoči za izvedbo obeh energetskih pregledov 0,746 mio SIT.


Ukrep
Kazalec:
Izračun za
leto 2006
Učinek
Subvencioniranje študij izvedljivosti
Spodbujanje priprave kakovostnih investicijskih projektov, preprečitev tveganja in zagotavljanje optimalne tehnične in ekonomske rešitve.		Cilji (Outputs):Za razpis v letu 2005 je bilo predvideno v sklopu državnih pomoči sofinanciranje do 15 študij izvedljivosti.
Rezultati (Results): Število izvedenih študij (/)
8
+
Zmanjševanje stroškov (SIT)
-
Zmanjševanje rabe energije MWh
-
Vplivi: Zmanjšanje CO2(t)

V letu 2006 je bilo v obliki državne pomoči sofinanciranih 8 študij izvedljivosti, vse za izrabo obnovljivih virov energije in sicer ena za uporabo odpadne toplote za ogrevanje s toplotno črpalko, ostalih 7 pa za energetski izrabo lesne biomase. Skupni znesek državnih pomoči za te študije v letu 2006 je znašal 1.814.000 SIT.
Priprava investicijske dokumentacije v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije pomeni ugotovitev tehnične in ekonomske uspešnosti investicijskega projekta, morebitni prihranki in rezultati pa so vidni šele po realizaciji morebitne naložbe.


Ukrep
Kazalec:
Izračun za
leto 2006
Učinek
Spodbujanje investicijskih projektov za energetsko izrabo lesne biomase Cilji (Outputs):Število podprtih projektov
8
+
Nove oz. obstoječe kapacitete (kW, MW)
12.840
+
Rezultati (Results):Zmanjšanje rabe fosilnih goriv (MWh/a)
40.000
+
Vplivi:Zmanjšanje CO2 (t)
10.740
+

Podatki veljajo za projekt Ministrstva za okolje in prostor, sofinanciran s strani Sklada za svetovno okolje (GEF) preko programa Združenih narodov za razvoj (UNDP). Projekt "Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira", ki je bil v letih 2004 do 16.03.2007 v obliki državnih pomoči sofinanciran z zneskom v višini 864,54 mio SIT , od česar kot kapitalski delež države v podjetjih za toplotno oskrbo 475,45 mio SIT, ostalo pa kot nepovratna dotacija.


MINISTRSTVO ZA PROMET

1. Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o.
2. Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu


Prestrukturiranje Holdinga Slovenske Železnice d.o.o.

Podlaga za dokapitalizacijo in refinanciranje dolga Holdinga Slovenske železnice d.o.o. je Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice d.d. (Ur.l.RS št. 26/03) in Zakon o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice d.o.o. (Ur.l.RS št. 45/05). Upoštevaje določila Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice d.o.o. so bili v okviru instrumenta državne pomoči finančno prestrukturiranje izvedeni sledeči ukrepi:

1. Povečanje osnovnega kapitala v skupni višini 14,987 mlrd SIT
2. Refinaciranje obveznosti Holdinga SŽ d.o.o. v višini 35 mlrd SIT
Na podlagi Zakona o poslovni sanaciji in Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS št. 23/04) je Holding SŽ v letu 2004 zaključil postopke zadolževanja za restrukturiranje obstoječih kreditnih obveznosti. Republika Slovenija je za refinanciranje obstoječih kreditov z novimi v letu 2004 izdala državno poroštvo v skupni višini 35 mlrd SIT (Eurofima 80 mio EUR - poroštvo dne 30.7.2004, Bank AustriaCreditanstalt 4 mlrd SIT - poroštvo dne 5.8.2004 ter črpanje kredita v višini 3,838 mlrd SIT, Nova Ljubljanska banka 12 mlrd SIT - poroštvo dne 5.8.2004).


3. Kadrovska sanacija Holdinga Slovenske železnice d.o.o. v višini 1.444.532.000 SIT
Na podlagi Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04) se zagotavlja Holdingu Slovenske železnice ustrezen del potrebnih sredstev za kadrovsko prestrukturiranje, reševanje presežnih delavcev, prekvalifikacije, dokvalifikacije, kar izhaja iz programa kadrovskega prestrukturiranja.

V letih 2004 in 2005 je državni proračun na podlagi Pogodbe o finančnem sodelovanju pri kadrovski sanaciji HSŽ d.o.o sofinanciral program v višini 1.444.532.000 SIT (1.185.000.000 SIT v letu 2004 ter 259.532.000 SIT v letu 2005).

Načrtovan obseg izvajanja III. faze programa je bil vezan na prenovo delovnih procesov, spremembe organiziranosti in spremenjeno sistematizacijo. Realizacija navedenih aktivnosti je bila predvidena že v drugi polovici leta 2004, vendar niso bile izvedene. III. Faza se je izvajala v skladu z aktivnostmi v okviru Poslovnega načrta HSŽ, d.o.o za leto 2005. Ugotovljeno je bilo, da je bil program kadrovske sanacije za III. fazo opredeljeno v Pogodbi o finančnem sodelovanju pri kadrovski sanaciji HSŽ d.o.o. v letu 2004 in 2005 zasnovan preoptimistično (nedokončana reorganizacija, prenova delovnih procesov in sistematizacija delovni mest).

Prehoda delavcev zaradi prenosa dejavnosti, ki je bil predviden v letu 2005, iz objektivnih razlogov ni bilo možno realizirati in se predvideva, da bo realiziran do leta 2008. III. faza prestrukturiranja se nadaljuje v leto 2006.


Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu

Obvezno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem potniškem prometu izvaja Holding Slovenske železnice, d.o.o., Potniški promet, skladno z zakonodajo. Na podlagi določil Uredbe o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu (Ur. list 12/2001) ter pogodbo med Javno agencijo za železniški promet RS in prevoznikom, se slednjemu izplačujejo sredstva za opravljeni potniški kilometer (potniški kilometer je prevoz potnikov na razdalji enega kilometra) za pokrivanje dela stroškov opravljanja storitev notranjega železniškega prometa po veljavnem voznem redu in tarifni obveznosti glede na število opravljenih potniških kilometrov v notranjem potniškem prometu. Višina nadomestila za pokrivanje dela stroškov se izračuna z razliko med:
Dodeljena sredstva v letu 2005

Nadomestilo se zagotavlja samo do višine sredstev načrtovanih za ta namen v proračunu Republike Slovenije za posamezno leto. V letu 2005 se je spremenila vrednost nadomestila za opravljeni potniški kilometer, in sicer iz 12,7 SIT na 14,45 SIT (sklep 92. dopisne seje VRS z dne 8.12.2005). Glede na razpoložljiva proračunska sredstva se je višina nadomestila dejansko povečala iz 12,70 na 13,49 tolarjev oz. do višine sredstev zagotovljenih v državnem proračunu.


Realizacija v notranjem potniškem prometu v letu 2005 je bila: Potniški kilometri so preseženi in je bilo opravljenih za 64,6 tisoč več potniških kilometrov kot je bilo določeno s pogodbami. Potniki presegajo pogodbeno vrednost za 0,7% oz. 98,3 tisoč potnikov.

V strukturi po segmentih potnikov največji delež predstavljajo mladi in odrasli, kar znaša v letu 2005 67,2% vseh prepeljanih potnikov in 57,8% opravljenih PKM. V primerjavi s preteklim letom je zaslediti velik porast uporabe letnih vozovnic, saj se je v primerjavi s preteklim letom uporaba le-teh povečala za polovico, predvsem zaradi uvedene možnosti plačevanja s storitvijo Bankredit, ki omogoča razporeditev stroškov skozi celo leto. Posebni produkti v strukturi celotnega potniškega prometa predstavljajo povprečno 1% in so na ravni v primerjavi s preteklimi leti, ker se ponudbe za te potnike pripravljajo tako, da se v večini primerov uporabljajo redni vlaki. Zamude v notranjem prometu so bile povprečno 5 minut na 100 vlakovnih kilometrov.

Izboljšuje se tudi kakovost storitev potniškega prometa v primerjavi s preteklimi leti, saj je ocena kakovosti najvišja v obdobju po 1998 Pogodbeni prevoznik je dopolnil ponudbo z: odprtjem Info centra na železniški postaji Ljubljana, vzpostavitvijo uporabnikom prijaznejše internetne strani Holdinga Slovenskih železnic, nadgradnjo iskalnika voznega reda na internetni strani z datumsko funkcijo in funkcijo izračuna cen, postavitvijo infomata, uvajanjem plačil z Moneto ter storitvijo Bankredit idr. Eden izmed pomembnejših projektov je tudi posodobitev odprave potnikov (ročne prodaje vozovnic), kar pomeni prodajo s pomočjo mobilnih in stacionarnih terminalov.

Ocena uspešnosti
Za 6,1% presežena sredstva zaradi povečanega nadomestila za opravljeni PKM (po sklepu 92. dopisne seje Vlade RS z dne 8.12.2005). Učinek dodeljenih državnih pomoči je pozitiven.

Prevoznik je v letu 2005 dosegel pogodbeno količino PKM. Do nadomestila je upravičen za opravljenih 661.570.637 PKM. Skupno je realiziral 666.123.595 PKM ter prepeljal 14.807.296 potnikov, ki so upravičeni do nadomestila. Dejansko prepeljanih potnikov je bilo 14.917.486. Razlika je posledica prevozov, ki ne spadajo v zakonske oz komercialne ter niso vezani na vozne rede vlakov.

Kratek opis
Kazalniki
Izhod.
leto
Začetno
stanje
Izračun za
leto 2005
Uspešnost
Vložena sredstva DP
Cilji:Zagotavljanje mobilnosti prebivalstva s prevoznimi sredstvi javnega potniškega železniškega prometa Planirani potniški kilometri (PKM)
2004
konec leta 2004
649.699.450 PKM
661.506.049 PKM
100% realizacija PKM glede na plan.
8.400.353.416
Rezultati:Zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov storitev javnega potniškega prometa.Realizirani potniški kilometri (PKM)
661.570.637 PKM
8.920.353.416


Dodeljena sredstva v letu 2006

Kratek opis
Kazalniki
Izhod.
leto
Začetno
stanje
Izračun za
leto 2005
Uspešnost
Vložena sredstva DP
Cilji:Zagotavljanje mobilnosti prebivalstva s prevoznimi sredstvi javnega potniškega železniškega prometa Planirani potniški kilometri (PKM)
2004
konec leta 2005
661.570.637 PKM
673.695.650 PKM
100% realizacija PKM glede na plan.
9.324.014.000
Rezultati:Zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov storitev javnega potniškega prometa.Realizirani potniški kilometri (PKM)
674.050.506 PKM
9.865.014.000

Ocena uspešnosti
Za 5,80% presežena proračunska sredstva (dodatnih 541 mio SIT iz proračunske rezervacije s sklepom Vlade RS št. 41012-101/2006/6). Učinek je pozitiven.

Prevoznik je v letu 2006 dosegel pogodbeno količino PKM. Skupno je realiziral upravičenih 674,05 mio PKM ter prepeljal 15,17 mio potnikov. Dejansko prepeljanih potnikov je bilo 15,27 mio in realiziranih 675,39 mio PKM. Razlika je posledica prevozov, ki ne spadajo v zakonske oz komercialne ter niso vezani na vozne rede vlakov.

Prevoznik (Holding Slovenske železnice, d.o.o.) je v obdobju od 1.1.2006 do 31.12.2006 v okviru javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu načrtoval 673.695.650 PKM in 15.003.000 mio prepeljanih potnikov. Prevoznik je realiziral 675.399.962 potniških kilometrov (PKM) in je bil upravičen do nadomestila v obsegu 674.050.506 PKM. Tako je prevoznik pogodbeno dinamiko (673.695.650 PKM) glede na upravičeno realizacijo presegel za 354.856 PKM. V pogodbenem obdobju je prepeljal 15.274.906 potnikov ter 15.178.242 potnikov, za katere je bil upravičen do nadomestila.

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 37500-4/2006/6 z dne 23.11.2006 je se je spremenila višina nadomestila, in sicer iz 13,84 na 14,64 tolarjev za obdobje 1.1.2006 do 31.12.2006. Tako je prevoznik v letu 2006 prejel za izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu skupno nadomestilo v višini 9.865.014.000 SIT oz. 5,80% več kot po sprejetem načrtu in so se dodatna sredstva zagotovila iz proračunske rezervacije.

V strukturi zakonskih in komercialnih popustih predstavljajo največji delež mladi in odrasli, kar znaša v letu 2006 (67,9% vseh prepeljanih potnikov) in 58% opravljenih PKM. V primerjavi s preteklim letom ugotavljamo velik porast uporabe letnih vozovnic pri mladih in odraslih, ki se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 38% pri mladih ter za 41% pri odraslih. Ponudba se je pokazala kot zelo dobra poteza prevoznika, saj je uvedel višjo kategorijo storitve - možnost plačevanja s storitvijo Bankredit, ki omogoča razporeditev stroškov skozi celo leto.

Na področju izvajanja OGJS prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu analize in spremljanja potniškega prometa kažejo, da le-ta zadovoljuje in zagotavlja ustrezno mobilnost prebivalstva, ki se odraža pri uspešno zastavljenem projektu – vozni red. Notranji potniški promet je v letu 2006 zadovoljil potrebe in pričakovanja uporabnikov storitev. Ocenjuje se, da je potrjeni vozni red v letu 2006 zadovoljeval potrebe uporabnikov in jim zagotavljal pričakovano stopnjo mobilnosti ter tako motiviral izvajalca za boljše opravljanje storitev železniškega notranjega potniškega prometa. V skladu s sprejetim in potrjenim voznim redom v letu 2006 je bila realizirana storitev notranjega potniškega prometa enakovredno na glavnih in regionalnih progah.

Holding Slovenske železnice, d.o.o., je v pogodbenem obdobju vzpostavljal višji nivo kakovosti storitev ter s svojim pristopom ponujal vrsto možnosti in ugodnosti pri ponudbi storitve. Prevoznik je v letu 2006 preuredil poslovne prostore na prometnem mestu Maribor - Info center, ki lokalno in regijsko omogoča višjo kakovost pri posredovanju informacij uporabnikom železniških storitev.

Potniške zamude v letu 2006 predstavljajo odstopanje od pogodbenega razmerja, ki pa so posledica obnovitvenih del na javni železniški infrastrukturi in znašajo povprečno 3,6 minut na 100 vlakovnih kilometrov.

V letu 2006 je prevoznik prejel 59 pohval in 287 pritožb. Največ pohval se nanaša na osebje prevoznika oz. na ustrežljivost osebja in pritožbe predvsem zaradi elementov kakovosti vlaka (točnost, kapaciteta).


MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO IN ZNANOST

1. Raziskave in razvoj
2. Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja,
3. Sofinanciranje mednarodnih raziskav in projektov EUREKA


Poročilo o strukturi, rezultatih in učinkih raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči v letu 2005 (Javna Agencija Za Raziskovalno Dejavnost RS):


1. Pregled zaključenih aplikativno industrijskih raziskovalnih projektov v okviru shem državnih pomoči v letu 2006

Šifra projektaNaslov
L1-6611UHV kriostat za nizko temperaturni tunelski mikroskop
L1-6711Razvoj tehnološkega postopka za pripravo biološko aktivnega s ksantohumolom obogatenega ekstrakta hmelja
L2-5135Zvišanje potresne odpornosti lesenih montažnih objektov
L2-6045Algoritmi za vodenje resonančnega tipala vrstičnega mikroskopa
L2-6193Model sprotne izbire grobih obdelovalnih parametrov EDM procesa
L2-6234Integrirane večpredstavne mobilne aplikacije v bolnišnicah
L2-6385Raziskave vplivov na povečanje izklopne zmogljivosti plinskega odvodnika
L2-6431Razvoj lahkih, supertrdih kompozitnih materialov na osnovi AlMgb14-xTiB2 zlitin
L2-6445Raziskave merjenja zahtevnih obdelovancev z laserinterferometrom
L2-6501Impulzni tokovni vir za bakrenje zahtevnih tiskanih vezij
L2-6562Sistem za avtomatiziran nadzor in krmiljenje proizvodne linije za hkratno proizvodnjo različnih izdelkov
L2-6604Kolaborativni razvoj, operacije in vzdrževanje tehnoloških delovnih sistemov - COCAST
L2-6606Medijski strežnik - IVR: sistem avtomatskega razpoznavanja izoliranih besed
L2-6610Enota za varno shranjevanje podatkov osnovana na feroelektričnih pomnilnikih
L2-6629Integracija CAD sistemov v proizvodne procese pri montaži obutve
L2-6662Karakterizacija vibroakustike alternatorjev v virtualnem okolju
L2-6690Nelinearno-nezvezni elektromehanski model dinamike ščetke elektromotorjev
L2-6691Razvoj okolju prijaznega integriranega električnega motor-generatorja
L4-6141Razvoj metode za topografsko analizo papirja


2. Kratek vsebinski prikaz pomenov doseženih aplikativnih rezultatov za razvoj Slovenije

Šifra projektaNajpomembnejši rezultati za razvoj Slovenije
L1-6611Razvoj in izdelava ultra visokovakuumskega kriostata je za razvoj Slovenije pomembna, ker omogoča kvalitetnejše raziskovalno delo na področju površinske fizike in razvijajočih se nanotehnologij, ker omogoča šolanje mladih raziskovalcev na modernih napravah in ne nazadnje, ker so tovrstne raziskave pomembne za tehnološki razvoj Slovenije. Izdelek potrjuje, da smo sposobni sami izdelati in tržiti tudi najzahtevnejše proizvode, ki so plod dolgoletnih osnovnih in aplikativnih raziskav.
L1-6711Raziskave na področju iskanja naravnih snovi s preventivnim delovanju proti raku in razvoj funkcionalnih živil in prehranskih dodatkov s tovrstnim delovanjem je v svetu predmet intenzivnih raziskav. Zato so rezultati naših raziskav, kjer smo uporabili inovativne pristope izredno aktualni in bodo doprinesli k odmevnosti slovenskih raziskovalnih dosežkov. Slovenija je znana po svoji proizvodnji izredno kvalitetnega hmelja, kjer pa je konkurenca na trgu v zadnjih letih izredno velika. Izsledki tega projekta so pokazali potencialno uporabnost hmelja tudi na drugih področjih, ne le v proizvodnji piva. Postopek za pridobivanje s ksantohumolom obogatenega ekstrakta hmelja, z ekstrakcijo s kritičnim CO2 omogoča pridobivanje velikih količin ekstrakta z definirano vsebnostjo XN. Z XN obogaten ekstrakt je uporaben v živilski in farmacevtski industriji za razvoj novih funkcionalnih živli, prehranskih dodatkov ali pa farmacevtskih proizvodov s preventivnim delovanjem proti nastanku raka. Razvoj novih analitskih metod je
L2-5135***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
L2-6045***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
L2-6193V Sloveniji se nekaj podjetij ukvarja z razvojem EDM tehnologije. Večinoma razvijajo in tržijo t.i. adaptimate, ki izboljšajo obdelovalne karakteristike strojev nižjega in srednjega kakovostnega razreda. Sofinancer/uporabnik pričujočega projekta je edini proizvajalec celotnih EDM strojev v Sloveniji. Rezultati projekta zagotavljajo sofinancerju/uporabniku vgrajevanje sistema za sprotno izbiro grobih obdelovalnih parametrov v svoje EDM stroje. S tem so si povečali možnost izvoza, predvsem v severno Italijo ter dosegli povečanje proizvodnjo in odpiranje novih delovnih mest na industrijsko slabše razvitem in demografsko ogroženem območju Slovenije.
L2-6234Rezultati projekta WINDECT predstavljajo tehnološko osnovo za razvoj aparaturne in programske komunikacijske opreme za prenos govora in multimedialnih podatkov in s tem povečanje učinkovitosti in izboljšanje kakovosti izvajanja delovnih postopkov v bolnišnicah. V okviru sodelovanju z domačim gospodarstvom je bila sklenjena namera o sodelovanju z Iskratelom d.d., kot ključnim potencialnim domačim uporabnikom rezultatov tega projekta. Vzpostavljeno je bilo tudi sodelovanje z evropskim centrom SINTESIO na Bledu za testiranje interoperabilnosti VoIP/VoWLAN naprav in sistemov z namenom predstavitve rezultatov projekta WINDECT s področja zagotavljanja in testiranje kakovosti prenosa govora v VoIP/VoWLAN sistemih v okviru seminarjev tega centra.
L2-6385slovenski proizvajalec prenapetostne zaščite je pridobil lasten ključni funkcijski element za vgradnjo v svoje prenapetostne zaščitne sisteme in s tem dosegel stopnjo neodvisnosti od dobave teh elementov, ki jih ponujajo večinoma njegovi konkurenti; projektu je osvojeno osnovno znanje, ki omogoča nadaljnji razvoj plinskega odvodnika v skladu s specifičnimi zahtevami kupca ; razvita je tehnologija inkapsulacije elektrodnega sistema odvodnika z vakuumsko tesnim zapiranjem (vakuumskim lotanjem) v mešanico žlahtnih plinov velike čistoče; izdelani so simulacijski programi za računalniško modeliranje delovanja plinskega odvodnika v prenapetostnem zaščitnem sistemu; postavljeno je preskuševališče za standardizirane preskuse ustreznosti delovanja in oceno zmogljivosti prenapetostnih zaščitnih sistemov z visokonapetostnim udarnim generatorjem velike zmogljivosti in merilnimi progami
L2-6431***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
L2-6445Prispevek raziskovalnih dosežkov bo koristil predvsem proizvajalcem optoelektronskih in laserjevih merilnih tipal pri perfekcioniranju izvedbe principa laserskega merilnega procesa in izdelavi ustrezne programske opreme. Slovenski industriji pa služijo že na poti oz. prenosi dobljenih tehnoloških in merilnih informacij predvsem za področja, za katera se laserska merilna tipala že lahko uporabljajo. Z meritvijo velikega števila merilnih točk (CNC taktilno ali pa scanning postopku) ustvarimo realno geometrično obliko. Možna je računalniška korektura vseh dinamičnih vplivov na meritve. Ustvarjena je programska oprema celovite integracije KMN v CAD – CAM – CAQ – CAMM sistem. Merjenje prosto oblikovanih prostorskih ploskev in jih pretvoriti v standardne formate omogoča mersko obvladovanje praktično vseh vrst in oblik izdelkov. Naše raziskave s tremi fizikalnimi principi laserskih tipal so nedvomno pokazali na prednost tipal s konstantno žariščno razdaljo. Naše raziskave oblikovno zahtevnih obdelovancev, različnih oblik robov, ploskev, izvrtin itd. so pokazale na določene pomanjkljivosti pri vodenju laserskih tipal. Kombinacija laserskih tipal z vrtljivimi merilnimi glavami bo rešitev. Naš prispevek znanosti so predvsem izkušnje pri merjenju zahtevnih kontur, modelov, prostorsko prosto oblikovanih ploskev, zelo majhnih delov in obdelovancev s kompliciranimi oblikami elementov. Tehniko merjenja, to je vodenja tipala mora podpirati programska oprema merjenja. Ugotovili smo določena odstopanja pri izvedbi kolizijskih trajektorij in pri spremembi žariščne razdalje.
L2-6501V tej raziskavi smo prišli do spodbudnih rezultatov, ki omogočajo izboljšanje kakovosti v postopku izdelave tiskanih vezij. Poglobljena analiza vpliva parametrov impulznega toka in laboratorijski eksperimentalni rezultati so pokazali, da je možno z ustreznim oblikovanjem časovnih in amplitudnih parametrov impulznega toka občutno izboljšati porazdelitev nanosa bakra tako na površini, še posebej pa v notranjosti skoznjih lukenj. Neenakomerna porazdelitev nanosa na stenah skoznjih lukenj je eden glavnih problemov pri nanašanju bakra z enosmernim tokom. Na podlagi teh zahtev smo razvili visokodinamični impulzni tokovni vir za bakrenje zahtevnih tiskanih vezij. Vir omogoča tudi povezovanje v ne samo nove, ampak tudi že v obstoječi tehnološki proces izdelave tiskanih vezij. Pri izvajanju raziskovalne naloge smo pridobili nova znanja, ki smo jih redno objavljali v revijah in na domačih ter mednarodnih strokovnih konferencah.
L2-6562Izboljšanje tehnološkega nivoja in poslovanja slovenskega podjetja;Rezultati raziskave bodo direktno uporabljeni v proizvodnem podjetju v Republiki Sloveniji, s čemer se bo dvignil nivo produktivnosti in tehnološki nivo slovenskega gospodarstva; povečanje slovenskega izvoza in širitev slovenskih družb v druge države; Implementacija rezultatov projekta je prispevala k boljšim poslovnim dosežkom sofinancerja. S tem je projekt prispeval k nadaljnjemu širjenju slovenske družbe, ki poleg matičnega podjetja, s sedežem v Ljubljani, vključuje povezana podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, Makedoniji, na Švedskem in v Rusiji. Skupina te slovenske družbe na domačem in tujih trgih povezuje 3711 sodelavcev (2005). V EU (Sloveniji in ostalih državah) dosega 47 % svojih prihodkov, 53 % pa na drugih mednarodnih trgih zunaj EU. Uporaba dodatnega znanja raziskovalne skupine v drugih slovenskih podjetjih. Z izvedbo projekta se je dvignil nivo tehnoloških znanj pri sodelavcih podjetja. Tudi člani projektne skupine raziskovalne organizacije smo pridobili nova znanja, ki jih bomo uporabili pri nadaljnjih aplikativnih in razvojnih raziskavah za druga slovenska podjetja, tako pri sofinanciranih projektih kot pri direktnih pogodbenih projektih za gospodarske družbe.
L2-6604V projektu so bile izvedene raziskave in razvoj v smeri distribuiranih proizvodnih sistemov. Rezultati so aplicirani na segmentu avtomobilskih dobaviteljskih verig, ki so za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena. Konkretno se je raziskava nanašala na razvoj, operacije in vzdrževanje tehnoloških celic za tlačno litje aluminijevih in magnezijevih komponent za avtomobilsko industrijo. Uvedene so bile nove delovne strukture, ki temeljijo na principih avtonomije in samoorganizacije. Razviti in implementirani so različni programski gradniki za zajemanje in evalvacijo dogodkov in stanj tlačnolivnih celic na osnovi zajemanja podatkov delovnih nalogov, parametrov procesa in kakovosti izdelkov. Le-ti so integrirani v delovni sistem in povezani v svetovni splet ter tako dosegljivi virtualnim timom. Pilotna implementacija je bila realizirana na relaciji Litostroj E.I. (dobavitelj tlačno-livnih celic) in Cimos Buzet (odjemalec, proizvajalec ulitkov za svetovno avtomobilsko industrijo).
L2-6606***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
L2-6610Z razvojem inteligentnih elektronskih naprav, ki omogočajo izvajanje varnostno občutljivih aplikacij, nastaja potreba po zagotavljanju varnosti podatkov pred dostopom s strani nepooblaščenih oseb kot tudi po čim višji razpoložljivosti ter zanesljivosti podatkov. Enoto za varno shranjevanje podatkov lahko uporabimo v aplikacijah, kjer moramo hraniti podatke ter zagotoviti njihovo tajnost, kot so na primer na področju bančništva, obrambnih sistemov in industrijskih sistemov. Posamezne module enote lahko tudi ločeno uporabimo: Modul za kodiranje lahko uporabimo za zaščito tajnosti podatkov pri prenosu prek komunikacijskega kanala; Modul za odpravljanje napak ter metode vgrajenega samotesta lahko uporabimo pri aplikacijah, kjer zahtevamo visoko zanesljivost delovanja; Testno vodilo IEEE 1149.1 kot tudi testna ovojnica IEEE P1500 omogočata neposredno pregledovanje ter krmiljenje posameznih strojnih jeder kar se lahko izrabi za nepooblaščen dostop do jeder in posredno do podatkov. Razviti mehanizem zaklepanja testne
L2-6629Čevljarska industrija je bila v preteklosti pomembna industrijska panoga. Čevljarska industrija je delovno intenzivna panoga. Kot posledica globalizacije svetovnega trga so se pojavili ceneni izdelki z daljnega vzhoda in deloma bivših socialističnih držav vzhodnega bloka, ki jim zaradi nizke cene delovne sile mnoga slovenska podjetja niso mogla konkurirati. Od nekdaj pomembnih večjih proizvajalcev je ostala samo tovarna Alpina, ki je lahko konkurenčna zaradi vlaganja v avtomatizacijo in zaradi dobrega programa športnih čevljev, predvsem obutve za smučarski tek in pohodniške obutve. Nova tržna niša in priložnost za Alpino je izdelava obutve po meri, kjer ceneni proizvajalci masovne obutve ne morejo konkurirati. Vendar je ta proizvodnja ekonomsko upravičena samo, če je čimbolj avtomatizirana, kjer lahko čimbolj izločimo negativni vpliv višje cene delovne sile pri nas. Zato so rezultati projekta neposredno povezani s konkurenčnostjo in ohranjanjem delovnih mest v čevljarski industriji.
L2-6662V sodobnem svetu igra obvladovanje vibroakustičnega obnašanja izdelkov vedno pomembnejšo vlogo. Tega se še posebej zavedajo tudi dobavitelji avtomobilskih komponent, med njimi tudi Iskra Avtoelektrika. Zaradi vse krajših razvojnih časov je potrebno vse boljše obvladovanje virtualnega preizkušanja izdelkov. V ta namen se je v omenjenem projektu izdelala metodologija virtualnega preskušanja alternatorjev v virtualnem okolju, ki obsega najprej določevanje magnetnih sil, nato oceno strukturnega odziva kot tudi oceno akustičnih polj. Zasnovan je bil proces, ki omogoča enostavno in hitro posodabljanje parametrov modela ter identifikacijo in raziskavo vpliva ključnih parametrov konstrukcije alternatorja na njegove tehnične karakteristike. S tem je omogočeno razvojnim inženirjem v Iskri Avtoelektriki hitro virtualno preizkušanje novih izdelkov, za dosego konkurenčnejšega položaja na globalnem trgu.
L2-6690V okviru projekta so bili eksperimentalno izmerjeni parametri kontakta med ščetko elektromotorja, vodilom in kolektorjem. Koeficient trenja in trka sta bila izmerjena v odvisnosti od temperature obratovanja in gostote toka skozi ščetko. Izmerjene so bile anizotropne lastnosti (togosti in dušenje) grafitne ščetke v odvisnosti od temperature obratovanja. Izdelan je bil dinamski model ščetke elektromotorja, ki vključuje 8 teles, ima 11 prostostnih stopenj in ga definira 46 parametrov. Analiza vključuje zračnosti, hrapavost, ekscentričnost,...Analiziran je bil vpliv 11 parametrov na kontakt med ščetko in kolektorjem. Za vrednotenje vpliva je bilo analiziranih 8 cenilk. S pomočjo MonteCarlo statističnega pristopa je bilo analiziranih več kot 3500 različnih dinamskih sistemov. Na podlagi rezultatov je Domel d.d. kot sofinancer projekta pridobil strokovno utemeljitev konstrukcijskih sprememb na ščetki.
L2-6691Razvoj do prototipa v vztrajnik motorja vgrajenega električnega motorgeneratorja v različici za 24V napajanje, je namenjen kot hibridni pogon za morska plovila: čolne, jahte in jadrnice. Dejansko je to prvi primer ladijskega hibridnega pogona, ki ga lahko zasledimo v strokovni literaturi oziroma na svetovnem tržišču. Predloženi hibridni pogon z integriranim motorgeneratorjem v vztrajnik motorja ima sledeče pomembne prednosti: v vztrajnik motorja vgrajen generator lahko - skupaj s pogonskim motorjem prispeva k izboljšanju gospodarnosti pogona; zaradi vgrajenega generatorja na ladji ni potreben dodaten - samostojen generator, s tem pa se potrebni prostor za vgradnjo in teža občutno zmanjšata; v vztrajnik motorja vgrajeni motorgenerator za generiranje električnega toka, zagon motorja, okoljsko izredno primerno vožnjo plovila samo z elektromotorjem, ter pospeševanje motorja le za malenkost poveča težo celotnega pogona še posebno, če upoštevamo, da ni več potreben zaganjalnik, alternator in vsi jermenski pogoni Zunanje mere motorja s hibridnim pogonom so znatno manjše od klasičnih pogonov: širina se zmanjša, višina ostaja enaka, dolžina pa se poveča za 130 mm. na hibridni motor je mogoče prigraditi običajni ladijski reduktor; za shranjevanje potrebne električne energije bodo zadostovale klasične svinčene akumulatorske baterije; uporaba regenerativnega "zaviranja" za pridobivanje električne energije je možno: med vožnjo (jadranjem) prostovrteči propeler poganja generator in pomaga pri generaciji električnega toka; integriran motorgenerator lahko pomaga pri pospeševanju osnovnega motorja (vzporedna vezava). Za napredek slovenske kovinsko predelovalne in elektro industrije pomenijo rezultati projekta:nov inovativen izdelek sodobne tehnologije, ki je zanimiv predvsem za prodajo na tujih tržiščih. Zasnova izdelave predstavlja uvajanje novih tehnologij.
L4-6141Raziskovalni projekt je pomemben zlasti z vidika tehnološkega razvoja sofinancerjev kakor tudi celotne slovenske papirne, papirno-predelovalne in sorodnih industrij, saj je s pridobitvijo novih praktičnih znanj in veščin, večjo usposobljenostjo zaposlenih, izboljšavami obstoječih tehnoloških procesov in razvojem novih omogočil dvig konkurenčne sposobnosti naših podjetij. Razvita metoda za topografsko določanje površine papirja nudi slovenski papirni industriji novo orodje za hitro, nedestruktivno in realistično ovrednotenje kakovosti njenih proizvodov.


3. Struktura zaključenih aplikativno industrijskih raziskovalnih projektov v letu 2006


a. Obseg in število zaključenih aplikativno industrijskih raziskovalnih projektov v letu 2006 po znanstvenih vedah:

Znanstvene vede
FTE
Ure BP
Število projektov
Naravoslovne vede
0,28
0
2
Tehniške vede
4,89
266
16
Biotehniške vede
0,08
0
1
Skupaj
5,25
266
19



b. Obseg in število zaključenih aplikativno industrijskih raziskovalnih projektov v letu 2006 po raziskovalnih področjih:

Šifra VPPRaziskovalno področje
FTE
Število projektov
1.02 Fizika
0,14
1
1.09 Farmacija
0,14
1
2.01.04Potresno inženirstvo
0,11
1
2.03 Energetika
0,23
1
2.04 Materiali
1,02
1
2.05 Mehanika
0,7
2
2.07 Računalništvo in informatika
1,07
3
2.08 Telekomunikacije
0,14
1
2.09 Elektronske komponente in tehnologije
0,37
1
2.10 Proizvodne tehnologije in sistemi
0,92
5
2.12 Električne naprave
0,33
1
4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo
0,08
1
Skupaj
5,25
19



c. Število raziskovalcev v zaključenih aplikativno industrijskih raziskovalnih projektih v letu 2006 po znanstvenih vedah:

Znanstvene vede
Število raziskovalcev
Naravoslovne vede
16
Tehniške vede
132
Biotehniške vede
6
Skupaj
154


Aplikativno področje
FTE
Število projektov
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
0,73
3
Proizvodne tehnologije, materiali
4,21
14
Naravni viri, okolje, infrastruktura
0,31
2
Znanosti o življenju
0
0
Družbeni sistemi
0
0
Naravna in kulturna dediščina
0
0
Skupaj
5,25
19

Šifra SKDPodročje SKD
FTE
Število projektov
DA 15
PROIZVODNJA HRANE, PIJAČ IN KRMIL
0,43
2
DB 17
PROIZVODNJA TEKSTILIJ
0,76
1
DC 19
PROIZVODNJA USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV, RAZEN OBLAČIL
0,25
1
DD 20
OBDELAVA IN PREDELAVA LESA; PROIZVODNJA IZDELKOV IZ LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA
0,11
1
DE 21
PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA
0,08
1
DJ 28
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, RAZEN STROJEV IN NAPRAV
1,3
3
DK 29
PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV
0,47
3
DL 31
PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV
1,07
3
DL 32
PROIZVODNJA RADIJSKIH, TELEVIZIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OPREME
0,47
2
DN 36
PROIZVODNJA POHIŠTVA IN DRUGE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
0,17
1
K 73
RAZISKOVANJE IN RAZVOJ
0,14
1
Skupaj
5,25
19
Velik vpliv
Srednji vpliv
Majhen vpliv
G.1
Razvoj visoko-šolskega izobraževanja
G.1.1
razvoj dodiplomskega izobraževanja
5
7
1
G.1.2
razvoj podiplomskega izobraževanja
6
5
1
G.1.3
drugo
1
G.2
Gospodarski razvoj
G.2.1
razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu
8
8
3
G.2.2
širitev obstoječih trgov
4
10
G.2.3
znižanje stroškov proizvodnje
4
5
4
G.2.4
zmanjšanje porabe materialov in energije
1
4
7
G.2.5
razširitev področja dejavnosti
4
5
3
G.2.6
večja konkurenčna sposobnost
13
4
1
G.2.7
večji delež izvoza
7
5
3
G.2.8
povečanje dobička
5
9
2
G.2.9
nova delovna mesta
2
5
4
G.2.10
dvig izobrazbene strukture zaposlenih
5
4
4
G.2.11
nov investicijski zagon
3
7
1
G.2.12
drugo
G.3
Tehnološki razvoj
G.3.1
tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti
3
6
G.3.2
tehnološko prestrukturiranje dejavnosti
3
3
2
G.3.3
uvajanje novih tehnologij
9
3
1
G.3.4
 drugo
G.4
Družbeni razvoj
G.4.1
dvig kvalitete življenja
3
6
3
G.4.2
izboljšanje vodenja in upravljanja
3
5
G.4.3
izboljšanje delovanja administracije in javne uprave
2
2
G.4.4
razvoj socialnih dejavnosti
1
3
G.4.5
razvoj civilne družbe
1
2
G.4.6
drugo
G.5
Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine ter identitete
1
1
1
G.6
Varovanje okolja in trajnostni razvoj
2
4
2
G.7
Razvoj družbene infrastrukture
G.7.1
informacijsko-komunikacijska infrastruktura
4
2
2
G.7.2
prometna infrastruktura
1
2
2
G.7.3
energetska infrastruktura
1
1
G.7.4
drugo
G.8
Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva
2
5
G.9
Drugo



SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO

v letu 2006 ni poslala nobenega poročila – ta se nanaša na leto 2001 in je bil posredovan lansko leto (v letu 2006)

1. Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (SOČA 2006)
2. Regionalna shema državnih pomoči
3. Zasavska garancijska shema
4. Pomurska garancijska shema
5. Program razvojnega prestrukturiranja zasavske regije
6. Prenova in razvoj ATC Kanin Bovec d.o.o
7. Kreditna shema za financiranje investicij v mikro in majhnih podjetjih ter pri podjetnikih posameznikih

Temelji regionalne politike v Sloveniji so bili postavljeni že v sedemdesetih letih, skupaj s konceptom policentričnega razvoja. Regionalna politika Vlade Republike Slovenije uresničuje Strategijo regionalnega razvoja Slovenije iz leta 2001, ki si je zadala za cilj zaustavitev naraščanja regionalnih razvojnih razlik do leta 2006 ter zaokrenitev tega trenda v pospešeno gospodarsko rast in prestrukturiranje tudi v bolj odmaknjenih slovenskih regijah, ki se soočajo z največjimi razvojnimi problemi. Ta cilj lahko doseže le celovita ekonomska politika države, ki bo regionalni kriterij vgradila kot merilo in vodilo. To bo mogoče realizirati, če se bo ustrezno povečala ponudba kvalitetnih projektov iz regij, ki zaostajajo v razvoju. Regionalna politika spodbuja pripravo projektov z uporabo sredstev neposrednih regionalnih spodbud in v ta cilj usmerja tudi delovanje mreže lokalnih podjetniških centrov.

V regijah, ki so gospodarsko uspešnejše, je sektor malih in srednjih podjetij bistveno bolj razvit kot v tistih, ki zaostajajo v razvoju in kjer prevladujejo večja podjetja. V regijah, ki zaostajajo v razvoju, so zato potrebna okrepljena vlaganja (investicijske podpore) v mala in srednje velika podjetja. Ti ukrepi morajo biti regijsko specifični in tudi implementirani skozi skupne razvojne institucije regij (regijski in lokalni podjetniški centri, regijske garancijske sheme, regijske mikrokreditne sheme,…).

Velika večina regij je iz programske faze (priprava regionalnih razvojnih programov) že prešla v fazo oblikovanja ključnih regionalnih projektov, ki naj bi posameznim okoljem omogočili razvojni preboj. Slednjega potrebujejo prav vsa okolja v Sloveniji, kajti tudi najbolj razvita območja še precej zaostajajo za tekmeci v širšem evropskem prostoru. Globalizacija in tržna tekma tudi najboljšim ne dopuščata prediha in ravno v tem dejstvu, da je vse v gibanju, da je razvojno slabost mogoče obrniti v razvojno priložnost, je prihodnost za tiste regije, ki danes še zaostajajo v razvoju. Mednarodne primerjave ponujajo številne primere uspešnega razvojnega preboja podjetij, mest, regij in celih držav. Slovenija na tem področju uresničuje izrazito strategijo, ki v celotno razvojno politiko države vgrajuje regionalni naboj in z aktiviranjem inovacij v regijah ter spodbujanjem gospodarske specializacije regij, skladno z njihovimi konkurenčnimi prednostmi, spodbuja konkurenčnost države kot celote. Med seboj povezane in v svet odprte regije so pot do inovativne, vsestransko razvite in uspešne Slovenije. S takšno strategijo se uresničuje tudi strategija EU, izražena v Lizbonski deklaraciji.

V regionalni politiki bo ustrezen poudarek dan potrebam gospodarstva. Spodbuditi je potrebno povezovanje podjetij v regijah, predvsem pa se bodo morale posamezne slovenske regije specializirati, v skladu s svojimi razvojnimi potenciali (še posebej človeškimi) in konkurenčnostjo posameznih programov na notranjem evropskem trgu.

Naloga regionalne politike v prihodnjih letih je, da poenoti poglede posameznih ministrstev in regij glede tega, kateri projekti so prioritetni. S tem bomo dvignili učinkovitost razvojnih sredstev, omogočili razvoj po meri slovenskih regij in ob enem dosegli tudi legitimne cilje posameznih resornih politik. Vlada takšen integriran razvojni koncept že uresničuje v Zasavju in Posočju, kjer se na podlagi posebnih zakonov uspešno izvajata Program prestrukturiranja Zasavja zaradi zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik in Program razvojne pomoči Posočju. Lani prvič pa je bil, kot pilotni projekt, pripravljen tudi izvedbeni program regionalnega razvojnega programa Pomurja. V teh pilotnih primerih gre za medresorsko usklajene pristope, ki dokazujejo, da je mogoče voditi razvoj tudi po meri razvojnih problemov v posameznih regijah. V naslednjih letih bomo takšen programski koncept dodeljevanja razvojnih spodbud uveljavili tudi v drugih slovenskih regijah, ki se srečujejo z razvojnimi problemi.

Okrepili bomo regionalne razvojne instrumente: regijske podjetniške inkubatorje, regijske tehnološke centre, regijska višje in visokošolska središča, regijske štipendijske sheme, regijske mikrokreditne in garancijske sheme. Sočasno bomo s povezovanjem in skupnimi razpisi nacionalnih razvojnih institucij dosegli racionalizacijo dodeljevanja spodbud s strani države. Na ta način bodo regije lahko v večji meri in postopoma same prevzemale večji del odgovornosti za svoj razvoj. V razvoj je potrebno pritegniti tudi zasebna sredstva.

1. Ocena uspešnosti programov in ukrepov:

S pospeševanjem »regionalnega razvoja« skušamo odpraviti ali vsaj ublažiti posledice tržnega gospodarstva, ki povzročajo regionalne razlike med pokrajinami (statističnimi in/oziroma upravnimi enotami) in zaradi katerih nekateri deli Slovenije uživajo prednosti, drugi so pa zapostavljenimi in njihov razvoj stagnira oziroma celo nazaduje. Vzroki za ta gibanja so različni: zgodovinski razvoj, privlačnost za naložbe, prometni položaj, obmejna lega, uvajanje inovacij (zlasti tehničnih in tehnoloških),socialne razmere, samogibno kopičenje prednosti, ki jih prinašajo velike naložbe na določeni lokaciji, pa tudi družbena psihološka naravnanost na uvajanje novosti in dosego napredka. Regionalne razlike torej ustvarjajo neutemeljeno razlikovanje med posameznimi območji, ki gre v končnih posledicah na škodo celotne družbene skupnosti. Povzročajo tudi politične probleme, ki se jim skušajo v naprednih družbah izogniti s premišljeno regionalno razvojno politiko in z njo uveljaviti sprejeto družbeno načelo »o enakih pogojih in možnostih za vsakega prebivalca ne glede, kje biva«. Izkušnje kažejo, da je odpravljanje regionalnih razlik težavno, drago in počasno. Ni mogoče pričakovati hitrih in naglih uspehov. Prav tako niso nujno vse politike enako ustrezne za doseganje zastavljenih ciljev. Zaradi tega je treba uspešnost regionalne politike spremljati in ob tem ugotavljati, kakšna so regionalna razvojna gibanja in problemi ter kako nadaljevati.

Dejstvo je, da sam tržni mehanizem sam ne rešuje vseh razvojnih vprašanj in je zato potrebno razvoj usmerjati. Tako je skupna značilnost vseh držav, ki so se v zadnja desetletja uspešno razvila, da je bil razvoj strateško usmerjen. Strateško usmerjanje je omogočilo dosego konkurenčnosti, ki je osnova za življenjski standard prebivalstva, kar je cilj vseh razvitih držav.

Da lahko usmerjamo razvoj je potrebno spremljanje le-tega. Potrebno je spremljanje na splošno, predvsem pa je pomembno spremljanje javnih intervencij. Spremljanje lahko opredelimo kot redno zbiranje podatkov o sredstvih, izložkih, rezultatih in učinkih javnih intervencij.

Zaradi vrste razlogov lahko prihaja v izvajanju javnih intervencij (predvsem pri izvajanju programov in tudi posameznih projektov) do odstopanj od zamišljenega. Odstopanja lahko ogrozijo uspešnost programa, saj lahko onemogočijo dosego ciljev, ki so bili postavljeni v fazi programiranja. Tako je potrebno stalno spremljanje izvajanja programa, saj je potrebno hitro ugotoviti odstopanja, preden so ta prevelika. Potrebno je ugotoviti koliko in v kateri smeri izvajanje odstopa od zastavljenega programa in predložiti ukrepe za prilagoditev nastalemu položaju. To je naloga spremljanja, ki ga je možno opredeliti kot stalni proces spremljanja fizičnega in finančnega izvajanja programa ali projekta, kjer se merijo tudi učinki programa ali projekta v skladu z vnaprej postavljenimi cilji. Cilj spremljanja je zaznava vseh odstopanj od operativnih ciljev, ki so zastavljeni na začetku programa ali projekta. Spremljanje se izvaja s pomočjo finančnih in statističnih podatkov, kar zahteva računalniško podprti sistem. Čeprav se uporabljajo tako kvantitativni, kakor tudi kvalitativni indikatorji, pa imajo kvantitativni indikatorji prednost pred kvalitativnimi.

Na vsebino in politiko regionalnega razvoja vpliva socialno - gospodarska struktura določene pokrajine, ki pa ne pomeni le kvantitativne rasti/padanja bruto socialnega proizvoda. Nanj vplivajo še druge, prav tako merljive spremembe v regionalni strukturi in tudi spremembe v načinu življenja. Običajno se odražajo v (nezaželenih) odstopanjih od pričakovanih učinkov v regionalnem razvoju. Zanje se v sodobnosti vse bolj uveljavlja pojem "regionalne disparitete". Te pa je potrebno poznati, jih spremljati in če so odstopanja od želenih smeri prevelika, tudi hitro reagirati…. Ta "obeležja" običajno merimo s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi indikatorji, ki so hkrati "kontrolni" mehanizem (ekstenzivnemu) regionalnemu planiranju in preizkus učinkovitosti uresničevanja planov.

Indikator je kazalec, ki kaže stanje ali nakazuje napredek programa, glavnega programa ali podprograma (projekta) pri doseganju cilja. Z drugimi besedami - je orodje za nadzor izvajanja programa in presoje njegove uspešnosti. Če cilji niso jasno definirani in jih tudi ne bo mogoče izraziti z indikatorji, pomeni, da spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ne bo mogoče. Indikatorji tako zajemajo gospodarsko strukturo in gospodarsko razvitost, razvoj in ekonomsko moč prebivalstva, človeške vire, kvaliteto delovnih mest, zaposlenost (brezposelnost) in trg delovne sile, družbeni in osebni standard, infrastrukturno opremljenost (družbena in gospodarska infrastruktura), naravne vire ter stanje okolja kot pomembnih gibal regionalnega razvoja. Indikatorji tako predstavljajo skupek meritev določene spremenljivke skozi čas in/ali lokacijo. Sistem indikatorjev je izredno pomemben v procesu priprave, vodenja in vrednotenja razvojnih aktivnosti, ki so pogosto povezane v razvojne dokumente.

Indikatorje lahko delimo na splošne in posebne, oblikovane ali prirejene za določen ožji namen. Nekateri so pomembni za strokovno znanstvene namene, drugi pa povsem tehnične narave za potrebe spremljanja ciljev regionalne politike in še drugi služijo npr. poljudnim namenom. V nadaljevanju na kratko predstavljamo nekatere od njih:
Indikatorji olajšujejo orientacijo v kompleksnem svetu in so naša povezava z njim. Zgoščajo kompleksnost sveta na obvladljivo količino smiselnih informacij, ozek nabor opazovanj, na osnovi katerih se odločamo in usmerjamo svoje aktivnosti. Indikatorji prikazujejo koristne informacije (Bossel, 1999).
V tej opredelitvi je kot značilnost indikatorjev podano poenostavljanje, ki je nujno za dojemanje sveta - ta je sam po sebi preveč kompleksen, da bi ga lahko kot takšnega v celoti dojeli. Prav tako je vzpostavljena povezava med pojmom informacije in indikatorja: indikatorji so “smiselne” oz. “koristne” informacije, torej informacije, ki so posebej povedne glede lastnosti ali značilnosti sveta ali sistema, ki ga opazujemo. Vsaka informacija ni indikator. Opredelitev podaja tudi način uporabe indikatorjev kot osnove za odločanje in aktivnosti.
Indikatorji so parametri (lastnosti, ki jih merimo ali opazujemo) ali vrednosti, izpeljane iz parametrov, ki opisujejo nek pojav. Njihov pomen je širši od lastnosti, ki so neposredno povezane v vrednostjo parametra: zmanjšujejo število meritev in parametrov, ki bi bili sicer potrebni za celovit opis stanja, ter poenostavljajo proces komunikacije (OECD, 1993).
Gornja opredelitev predstavlja primer znanstveno-tehničnega pristopa. Uvaja natančnejši pojem od informacij: parametre ter implicitno povezuje indikatorje s kvantitativnimi vrednostmi. Indikatorji pa so tudi tukaj označeni kot sredstvo ali način reprezentacije stanja širšega sistema; razen tega je poudarjena še sporočilna funkcija.
Indikatorji so mere, ki povzemajo informacije o določeni temi in lahko kažejo na posebne probleme. So zadovoljivi odzivi ali odgovori na posebne potrebe ali vprašanja, ki jih zastavljajo odločevalci ter politiki. Prikazujejo trende; lahko posredujejo podatke o količini ali kvaliteti pojava. Lahko so več kot informacije, če so izbrani kot odziv na natančno opredeljene cilje politik. So pripomoček pri razvrščanju in določitvi ciljev oz. sistematičnem spremljanju učinkov politik (United Nations Commission on Human Settlements, 1999).
Poudarek opredelitve je na funkcijah in uporabnikih indikatorjev. Funkcije so lahko: prikazovanje ter vrednotenje stanja in trendov, orodje v procesih odločanja ter spremljanja udejanjanja politik. Skladno s tem so kot uporabniki navedeni "odločevalci" ali politiki.
Kot delovno opredelitev lahko vsebino navedenih definicij indikatorjev povzamemo na naslednji način: indikatorji so znaki ali simboli za kompleksne dogodke in sisteme; informacije, ki kažejo značilnosti sistemov ali dogodkov; uporabljajo se za poenostavitev informacij o kompleksnih pojavih ter komunikacije in omogočajo kvantifikacijo.
Ob opredelitvah indikatorjev je smotrno pojasniti, kakšna je razlika med podatki, parametri, indikatorji in indeksi. Običajna je naslednja razlaga: podatek je rezultat posamezne meritve, parameter pa je lastnost, ki jo merimo ali opazujemo. Za indikatorje lahko uporabimo katero od gornjih opredelitev - so informacije ali parametri s posebnimi lastnostmi, ki sporočajo o značilnostih sveta, sistemov ali dogodkov.
Dva zelo pomembna koraka pri pripravi programov za Strukturne sklade sta opredelitev ciljev in takšna porazdelitev sredstev med aktivnostmi, ki omogoča najbolj učinkovito uresničevanje ciljev. Med odločitvijo o porazdelitvi sredstev in cilji obstaja logična povezava. To povezavo je mogoče ponazoriti od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor. V praksi omogoča programiranje izmenjavo med obema pogledoma:
Pristop od zgoraj navzdol (top-down), pri katerem ogrodje ali model in nabor indikatorjev z opisi opredelijo strokovnjaki in raziskovalci. Od uporabnikov se pričakuje več ali manj neposreden prevzem orodij za merjenje, kriterijev in naborov indikatorjev. Praviloma so možne manjše prilagoditve lokalnim razmeram, vendar pa je proces glede na lokalne skupnosti ter druge uporabnike v glavnem eksteren. Vsa podpora je programirana v specifičnem konteksu, ki je soroden določevanju globalnih ciljev. Kasneje to omogoča strategijo za pomoč in pospešuje rast določenemu številu specifičnih ciljev, ki se običajno ujemajo v prioritetni regiji. Vsak specifični cilj je sredstvo merjenja, kar omogoča določevanje (doseganje) operacijskih ciljev.
Pristop od spodaj navzgor (bottom-up), kjer so model, teme in nabori ter opisi indikatorjev opredeljeni v participatornem procesu v okviru lokalne skupnosti. Na ta način je mogoče zagotoviti “lastništvo” in upoštevanje dejanskih interesov ter prednostnih problemov skupnosti. Vložki (inputi) preko programskega (planskega) delovanja ustvarjajo prostorske učinke (outpute), rezultate in vplive/posledice. Učinke lahko razumemo kot operativne cilje, rezultate kot specifične cilje in vplive kot globalne cilje, vse skupaj pa tvori programske (planske) cilje. Učinki so dejansko dobrine in servisne storitve, rezultati takojšnji in bližnji učinki, vplivi pa dolgotrajnejši vplivi. Operacijski cilji se izražajo preko učinkov (npr. skrb za šolanje, izvedbo tečajev, ki bi dolgoročno odpravili visoko stopnjo brezposelnosti). Specifični cilji se izražajo preko rezultatov (npr. izboljševanje situacije na področju brezposelnosti tekom izvajanja tečajev in šolanja). Globalno cilji se izražajo preko vplivov (npr. zmanjševanje stopnje brezposelnosti, gledano dolgoročno).
Vsaka naslednja stopnja programiranja je odvisna od predhodne. Globalni cilj na nižji stopnji je odvisen od specifičnega cilja na višji stopnji, specifični cilj na višji stopnji pa hkrati vsebuje vse cilje na nižji stopnji. Vendarle pa je potrebno upoštevati, da operacijski cilji obstajajo le na merljivi stopnji.

Nove evropske smernice predvidevajo in zahtevajo izvajanje spremljanja razvojnih programov na nov način, ki bo omogočal tako fizično kot finančno vrednotenje izvedenih aktivnosti in realizacijo načrtovanih ciljev.

Spremljanje razvojnih programov in projektov pomeni redni proces zbiranja podatkov o vloženih sredstvih, neposrednih produktih, rezultatih in vplivih izvajanja aktivnosti, ki smo jim vnaprej določili cilj. Gre za nov pristop, ki kvantitativnemu nadzoru doda kvalitativno vrednost, saj že med izvajanjem dolgoročnejšega projekta ali programa ugotavljamo realizacijo glede na načrtovanje. Spremljanje oziroma poročanje razvojnih aktivnosti bo potekalo preko vnaprej izbranih indikatorjih oz. kazalnikih, ki jih pripnemo cilju aktivnosti in ki bodo dobro odražali merjenje doseganja ciljev in učinkov intervencije.

Zato je izbor indikatorjev (kazalcev, kazalnikov) izredno pomemben tako v procesu priprave in vodenja kot v procesu spremljanja in vrednotenja razvojnih aktivnosti.

V nadaljevanju bomo opisali ključne značilnosti, ki jih moramo upoštevati pri izboru ustreznih indikatorjev za posamezno in konkretno raven.

Značilnosti dobrega indikatorja so:
Specifičnost – izbran indikator mora ustrezati namenu za katerega je izbran. Torej mora biti prilagojen aktivnosti.
Merljivost – indikatorji morajo biti taki, da jih lahko merimo – kvantitativni. Tudi če so kvalitativni, jih lahko izrazimo na merljiv način.
Dosegljivost – indikatorji morajo biti dosegljivi bodisi glede na cilj, ki ga merijo, bodisi glede čas, ki je na voljo za uresničitev postavljenega cilja.
Realističnost – indikator mora biti postavljen realistično, kar je povezano s postavitvijo ciljev. Le-ti ne smejo biti previsoki, ker so potem nerealni.
Normativnost - potrebno je imeti tudi referenčno vrednost (normativnost). Ta se določa na osnovi značilnosti ukrepa in na osnovi domačih in tujih izkušenj (benchmarking).
Časovno omejenost – tako kot vsak cilj, mora imeti tudi vsak indikator časovno opredelitev. Pomembno je, da je podatek relativno nov.
Jasnost - indikator mora biti jasno definiran in način merjenja mora biti jasno določen. Mora biti razumljiv vsem uporabnikom.
Zanesljivost - merjenje indikatorja mora biti zanesljivo.
Stroški - spremenljivka naj bi bila že izmerjena. Predvsem stroški merjenja ne smejo preseči koristnosti posameznega kazalnika.

2. Izbrani kazalci učinkov državnih pomoči

Na Službi Vladi RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo se odločili, da za splošno merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči po shemah za katere je pristojna naša služba, uporabimo naslednje kazalce: Izbrane vrednosti kazalcev za posameznega prejemnika državne pomoči smo merili v obdobju 4 let. Prvo leto, to je leto, ko je bila prejemniku dodeljena državna pomoč, štejemo za izhodiščno leto, v naslednjih treh letih pa merimo rast oziroma padec vrednosti kazalnika.
Podatke o poslovanju smo dobili iz baz podatkov o poslovanju družb in samostojnih podjetnikov AJPESA ter družb iGV d.o.o. in Noviforum d.o.o.

Pri analizi rezultatov poslovanja je treba poudariti, da je višina dodeljenih državnih pomoči predstavlja le manjši delež v vrednosti investicije. Kljub temu smo pri analizi upoštevali rast oziroma padec vrednosti kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetja oziroma samostojnega podjetnika kot posledico dodeljene državne pomoči. Izhajali smo iz predpostavke, da podjetja oziroma samostojni podjetniki investicije ne bi začeli, če državne pomoči ne bi prejeli.

3. Kosmati donos od poslovanja

Kosmati donos od poslovanja so poslovni prihodki, povečani za povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ali zmanjšani za zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.

4. Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur

Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju je povprečno število ljudi, ki so v obračunskem obdobju bili zaposleni v podjetju.

5. Dodana vrednost

Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti in uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost, ki so jo gospodarske družbe proizvedle v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.
Dodana vrednost na zaposlenega oziroma produktivnost prikazuje, kolikšna vrednost dodane vrednosti je bila ustvarjena povprečno na zaposlenega. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša, če je ugotovila čim večji znesek dodane vrednosti na zaposlenega in če je ugotovila čisti dobiček.

Služba Vladi RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko med drugimi upravlja tudi shemama na podlagi Programa razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije (št. sheme 0040-5715334-2000) ter Programa spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (št. sheme 0006-5715334-2002). Uspešnost obeh shem merimo poleg že s prej naštetimi splošnimi indikatorji še s posebnimi indikatorji, ki so bili določeni že ob sprejetju obeh programov. Oba programa imata tudi točno določene cilje, ki se jih želi doseči z izvajanjem programov.

6. Učinki državnih pomoči

Učinke državnih pomoči v nadaljevanju analiziramo po posameznih programih (shemah) oziroma po regijah. Uspešnost oziroma neuspešnost posameznega programa oziroma sheme merimo v primerjavi z ostalimi podjetji v regiji oziroma v državi. Uspešnost posameznih podjetij oziroma samostojnih podjetnikov ne primerjamo z ostalimi podjetji v panogah. Število zaposlenih se nanaša samo na zaposlene in samozaposlene v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih.

7. Učinki dodeljenih državnih pomoči po programih

Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije (št. sheme 0040-5715334-2000)
Prejemniki
      Število prejemnikov državne pomoči
29
      Povprečna višina izplačila
7.139.417
      Povprečna višina državne pomoči v izplačilu
7.139.417
RS
      Povprečna rast/padec kosmati donos od poslovanja
+3,5%
+10,5%
      Povprečna rast/padec število zaposlenih na podlagi delovnih ur
-7,2%
-0,1%
      Povprečna rast/padec dodana vrednost na zaposlenega
+22,4%
+9,3%

Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006(št. sheme 0006-5715334-2002): /

Rekonstrukcija dostavne žičnice Vogel d.d. (št. sheme 0005-5700167-2000): /

Rekonstrukcija dostavne žičnice ATC Kanin d.o.o. (št. sheme 0006-5700167-2000)
Prejemniki
      Število prejemnikov državne pomoči
1
      Povprečna višina izplačila
142.894.783
      Povprečna višina državne pomoči v izplačilu
142.894.783
RS
      Povprečna rast/padec kosmati donos od poslovanja
+43,6%
+10,5%
      Povprečna rast/padec število zaposlenih na podlagi delovnih ur
+2,2%
-0,1%
      Povprečna rast/padec dodana vrednost na zaposlenega
137,0%
+9,3%

Mali projekti na območjih s posebnimi razvojnimi problemi (št. sheme 0002-5700167-2000)
Prejemniki
      Število prejemnikov državne pomoči
92
      Povprečna višina izplačila
6.470.528
      Povprečna višina državne pomoči v izplačilu
2.082.911
RS
      Povprečna rast/padec kosmati donos od poslovanja
+14,4%
+10,5%
      Povprečna rast/padec število zaposlenih na podlagi delovnih ur
-10,3%
-0,1%
      Povprečna rast/padec dodana vrednost na zaposlenega
+15,2%
+9,3%

Regionalna shema državnih pomoči - Spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove na narodnostno mešanih območjih za leto 2001 (št. sheme 0004-5715334-2001)
Prejemniki
      Število prejemnikov državne pomoči
174
      Povprečna višina izplačila
8.795.571
      Povprečna višina državne pomoči v izplačilu
2.197.331
RS
      Povprečna rast/padec kosmati donos od poslovanja
-2,5%
+10,5%
      Povprečna rast/padec število zaposlenih na podlagi delovnih ur
-3,5%
-0,1%
      Povprečna rast/padec dodana vrednost na zaposlenega
+13,3%
+9,3%

Kreditna shema za financiranje investicij v mikro in majhnih podjetij ter pri podjetnikih posameznikih (št. sheme 0007-5715334-2002): /


8. Učinki dodeljenih državnih pomoči po regijah






MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

UVOD

V poročilo o učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči za leto 2006 smo zajeli tiste ukrepe, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja na podlagi obstoječih shem državnih pomoči v smislu določil 87. člena Pogodbe o ustanovitvi ES in ukrepe sofinanciranih programov razvoja podeželja (Programa razvoja podeželja za leto 2004-2006, Enotnega programskega dokumenta in Programa SAPARD) v višini, ki se financira iz nacionalnih sredstev. Poročilo vključuje tudi nove sheme državnih pomoči, ki so se začele izvajati po vstopu Slovenije v EU (pomoč za plačilo zavarovalnih premij) in podpore, dodeljene po pravilu de minimis v kmetijstvu in ribištvu na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (UL L št. 325 z dne 28.10.2004 in njenimi spremembami).

V poročilu niso zajeta plačila za ukrepe Skupne kmetijske politike, ki se financirajo iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in se nanašajo na neposredna plačila, intervencijske ukrepe (npr. podpora čebelarstvu) ter plačila Skupnosti za ukrepe politike razvoja podeželja (v okviru Programa razvoja podeželja za leto 2004-2006, Enotnega programskega dokumenta in Programa SAPARD).
Zaradi velikega števila shem in ukrepov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva in zaradi večje preglednosti smo najprej pripravili skupno oceno učinkovitosti po posameznih področjih, nato pa še oceno učinkovitosti po posameznih shemah, kot to predvideva Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči (v nadaljevanju navodilo).
Pri pripravi skupne ocene učinkovitosti smo izhajali iz Poročil o učinkovitosti dodeljenih pomočeh preteklih let, podatkov »Zelenih poročil« za preteklo obdobje in internih virov MKGP in AKTRP.

Pri pripravi ocene učinkovitosti po posameznih shemah smo naleteli na podobne težave kot pri pripravi poročila za pretekla leta. Čeprav imajo vsi programi oziroma ukrepi opredeljene cilje, pri večini konkretni kazalniki oziroma sistemi spremljanja izvajanja na podlagi kazalnikov niso vzpostavljeni. V večini primerov tudi določitev začetnega referenčnega stanja ni bila mogoča. Dodaten problem predstavlja veliko število različnih ukrepov, ki so bili priglašeni v okviru posameznih shem pomoči in veliko število prejemnikov pomoči. V tem delu je poročilo pripravljeno predvsem na osnovi podatkov, ki so jih posredovali nosilci ukrepov oziroma shem pomoči, zaključnega računa proračuna RS za kmetijstvo za leto 2006 ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo.


DRŽAVNE POMOČI DODELJENE NA PODROČJU KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA V LETU 2006

V letu 2006 je bilo na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva dodeljenih 25,9 milijard SIT (108 mio EUR) državnih pomoči. Znesek vključuje tudi sredstva lokalnih proračunov, namenjena razvoju kmetijstva, goriškega in ribniškega javnega sklada ter sredstva ZZZS, dodeljena odpisu dolgov. Poročilo o učinkovitosti dodeljenih pomoči vključuje sheme pomoči, ki so financirane iz nacionalnih sredstev, katerih dajalec je MKGP. V primerih, ko je shema sofinancirana tudi iz drugih virov, to ob shemi tudi navajamo.

Iz nacionalnih sredstev je bilo v letu 2006 izplačanih 24,3 milijard SIT (101,4 mio EUR) državnih pomoči, od tega 19,5 milijarde SIT za področje kmetijstva, 4,8 milijarde SIT za področje gozdarstva in 16,2 milijona SIT za področje ribištva. Pri tem so upoštevana plačila, ki so dodeljena izključno iz nacionalnih proračunskih sredstev, kot tudi delež proračunskih sredstev za izvajanje ukrepov razvoja podeželja in strukturnih ukrepov na področju ribištva, ki so sofinancirani s strani Evropske Unije. Slednje obsega ukrepe Programa razvoja podeželja za obdobje 2004 – 2006 ter ukrepe tretje (kmetijstvo) in četrte (ribištvo) prednostne naloge na podlagi Enotnega programskega dokumenta. Za izvajanje evropskih programov je bilo v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2006 izplačanih 6,8 milijarde SIT in 16,2 milijona SIT za področje ribištva.

Skupna dodeljena sredstva MKGP v letu 2006 so bila za 0,5 milijarde nižja kot v letu 2005, ko je bilo skupno dodeljenih 24,8 milijarde SIT državnih pomoči. Ugotavljamo, da je znotraj sklopov ukrepov prišlo do prerazporeditve proračunskih izdatkov v korist ukrepov razvoja podeželja, ki so sofinancirani s strani EU in tudi novih nacionalnih ukrepov (sofinanciranje zavarovalnih premij), malenkostno pa se znižujejo podpore za storitve v kmetijstvu, na področju gozdrastva in ribištva.

Kmetijstvo
Na področju kmetijstva je bila večina državnih pomoči dodeljena na podlagi shem pomoči, ki so priglašene Evropski Komisiji kot obstoječe državne pomoči (11,1 milijarde). Na podlagi skupinskih izjem na podlagi Uredbe 1/2004 je bilo dodeljenih 1,2 milijarde SIT, na podlagi pravila de minimis za področje kmetijstva pa 323 milijonov SIT. Ostala sredstva pa so bila dodeljena kot nacionalni del sofinanciranja za izvajanje evropskih strukturnih programov.
Če pogledamo strukturo dodeljenih DP glede na namen, prevladujejo strukturni ukrepi (naložbe, plačila za OMD, kmetijsko-okoljski ukrepi, tehnična podpora, …), za katere je bilo namenjenih 45,8% vseh državnih pomoči, od tega slaba četrtina za izključno nacionalno financiranje ukrepov na državni ravni, razlika pomoči pa je bila namenjena podpori za ukrepe sofinancirane s strani EU. 40,3% sredstev je bilo namenjenih za izvajanje javnih služb na področju živinoreje in svetovanja ter za izvajanje ukrepov s področja veterinarstva in druge storitve za kmetijstvo. Za izplačilo škode ob naravnih nesrečah je bilo v letu 2006 izplačanih 12,4% kmetijskih državnih pomoči. Delež državnih pomoči za tržno cenovne ukrepe, za neposredna plačila za oljne buče in plačila za pridelavo semenskega krompirja, pa obsega le 1,4% dodeljenih državnih pomoči s področja ožjega kmetijstva.
Državne pomoči za področje kmetijstva izven MKGP so bile dodeljene še s strani občin, ZZZS, ribniškega in goriškega javnega sklada v skupni višini 1,6 milijarde SIT.

Gozdarstvo
Na področju gozdarstva ima Slovenija priglašeni dve shemi državnih pomoči: podpora za delovanje Javne gozdarske službe in Financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove, ki obsega predvsem ukrepe namenjene vzdrževanju, ohranjanju in varovanju gozdnih sestojev. Večji del sredstev v višini 4,4 milijarde SIT je bilo namenjenih za delovanje javne službe, za izvajanje ukrepov na podlagi druge sheme pomoči pa le 430 milijonov SIT.

Ribištvo
Na področju ribištva so se v letu 2006 iz nacionalnega proračuna dodeljevala sredstva na podlagi Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004 – 2006 v višini je Slovenija namenila 16,2 milijona SIT.
Za področje ribištva so bile dodeljene še podpore v okviru občine Piran in ZZZS. Na podlagi skupinskih izjem je občina Piran dodelila pomoči v višini 1,6 milijonov SIT in 2 milijona SIT na podlagi sheme Zavoda za zdravstveno zavarovanje po pravilu de minimis za področje ribištva. V skupnem ugotavljamo, da se delež »čistih državnih pomoči«, torej pomoči, ki se dodeljuje izključno iz državnih javnih sredstev zmanjšuje, predvsem na račun prerazporeditev teh sredstev za zagotavljanje nacionalnega deleža pri financiranju evropskih strukturnih programov.
V obdobju 2004-2006 sta se v okviru 3. prednostne naloge Prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva v Enotnem programskem dokumentu izvajala dva strukturna ukrepa (skupen obseg razpoložljivih sredstev 1,8 milijonov eurov) in sicer posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov ter ribogojstvo, predelava in trženje. V okviru teh dveh ukrepov so bila proračunska sredstva že, izplačana v letih 2005 in 2006, predvidena izplačila pa so še v letih 2007 in 2008. Slovenija bo predvidoma porabila vsa dodeljena sredstva.
Obseg izplačanih sredstev s strani državnega proračuna oziroma proračunov lokalnih skupnosti je bil glede na potrebe sektorja v analiziranih letih relativno skromen.

OCENA USPEŠNOSTI, Skupna ocena

Skupna ocena učinkovitosti predstavlja oceno učinkovitosti vseh ukrepov, ki jih država izvaja na danem sektorju, kar vključuje tudi državne pomoči. Državne pomoči v smislu 87. člena Pogodbe o ustanovitvi evropskih skupnosti je treba gledati kot del celote, saj namreč ukrepe skupne kmetijske in skupne ribiške politike dopolnjujejo v tistem delu, kjer niso predvideni skupni ukrepi.
Pri pripravi skupne ocene učinkovitosti smo izhajali predvsem iz ocen učinkovitosti posameznih shem pomoči, Poročil o učinkovitosti dodeljenih pomočeh v letu 2003 in 2004, podatkov Zelenih poročil za to obdobje in drugih virov (Poročilo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, podatki Letnih poročil programov razvoja podeželja in EPD).
Za področje gozdarstva, pa je ocena pripravljena na podlagi strokovnih mnenj nosilcev področja na MKGP.
Zaradi večje preglednosti je v preglednico zajet tudi razrez dodeljenih državnih pomoči po posameznih shemah obstoječih državnih pomoči za pretekli leti 2004 in 2005.

Preglednica 1: Skupna ocena učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči v kmetijstvu in ribištvu
Kategorije državnih pomoči oz. ukrep
Leto 2004
Leto 2005
Leto 2006
Dodeljena
Sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Dodeljena
Sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Dodeljena
Sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Opomba
Tržno cenovna politika
24.740
4.237*
Učinkovito
2.064
-od tega za ukrepe sofinacirane s strani EU
11,7
Učinkovito
2.703
Učinkovito
Pretežni del sredstev je bil namenjen za odškodnine (naravne nesreče, bolezni živali in rastlin). Dodeljena sredstva so omogočila premostitev nastalih težav in s tem ohranitev kmetijske pridelave.
Politika razvoja podeželja
18.030
7.957*
Učinkovito
8.095
-od tega za ukrepe
sofinacirane s straniEU 6.017
Učinkovito
8.928
-od tega za ukrepe sofinacirane s strani EU
6.819
Učinkovito
Doseganje dolgoročnih ciljev še ni mogoče oceniti. Pozitivni učinki so opazni pri revitalizaciji kmetijskih površin, obdelanosti kmetijskih zemljišč, doseganju standardov, starostni in posestni strukturi, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter pospešenem prestrukturiranju živilsko predelovalne industrije. Kot pozitivno ocenjujemo tudi dejstvo, da se večina ukrepov s tega področja izvaja v okviru programov sofinanciranih s strani EU
Politika na področju javnih služb in drugih storitev za kmetijstvo
8.045
7.979
Učinkovito
8.295
Učinkovito
7.847
Učinkovito
Zagotovljeno je izvajane vseh nalog, ki so nujne za razvoj kmetijstva in ki jih ni mogoče prepustiti samo tržni iniciativi.
Gozdarstvo
553.7
5.013*
Učinkovito
5.046
V poročilo so vključena tudi sredstva za delovanje Zavoda za gozdove v višini 4.429
Učinkovito
4.807
V poročilo so vključena tudi sredstva za delovanje Zavoda za gozdove v višini 4.378
Učinkovito
Izvedene aktivnosti so prispevale k ohranitvi in krepitvi stabilnosti gozdnih ekosistemov in s tem tudi k zagotavljanju sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot.
Ribištvo
Vsa izplačila bodo realizirana v 2005
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
47
-od tega za ukrepe sofinacirane s straniEU 17,2
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
16,2
v celoti za ukrepe, sofinancirane s strani EU
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
S proračunskimi podporami ni uspelo preprečiti zmanjševanje skupnega ulova rib. Razlog je predvsem zmanjševanje razpoložljivih ribolovnih virov (nerešeno vprašanje morske meje v Piranskem zalivu) kar tudi dolgoročno negativno vpliva na razvoj celotnega sektorja.
Učinek podpor je pozitiven pri povečevanju obsega ribogojstva.

* Plačila vključena v poročilo Evropski Komisiji o državnih pomočeh dodeljenih v obdobju od 1.5.2004 do 31.12.2004. Podrobnejši podatki o sredstvih, dodeljenih na podlagi posameznih shem obstoječih državnih pomoč v letu 2004, 2005 in 2006 so razvidni iz preglednic v poglavju 5.2.


Ocena učinkovitosti po posameznih shemah obstoječih državnih pomoči

Tržno cenovni ukrepi
E84/2004 – Ukrep pomoči pridelavi semenskega krompirja in krompirja v 100 m izolacijskem pasu

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

E85/2004 Neposredno plačilo za oljne buče
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpore pridelavi buč v obliki neposrednih plačil (Plan):
Zagotavljanje primerne dohodkovne ravni in ohranitev pridelave 		Št. ha, ki so bili upravičeni do pomoči 2003 100%266.616.142,72 SIT

Plačila obveznosti iz 2006:
266.616.142,72SIT		Podpore imajo pozitivne učinke.Pozitiven
Rezultati:
Delna nadomestitev izpada dohodka
Ohranitev obsega pridelave 		4636 ha 2006


Tržno cenovni ukrepi – odškodnine E 86/2004 – Zdravstveno varstvo rastlin
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin Plan:
Finančno nadomestilo za uradno odrejeno uničenje okuženih rastlin in rastlinskih proizvodov zaradi preprečevanja širjenja rastlinam nevarnih škodljivih organizmov.		Izplačane odškodnine 2005100%15.827.000,00 SIT
PP4272		100%Pozitiven
Dodeljena državna pomoč je bila učinkovita, saj so imetniki okuženih rastlin le te uničili in prejeli finančna nadomestila za uničene oziroma drugače odstranjene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete. Tako je bilo preprečeno nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, imetniku pa omogočena zasaditev zdravih rastlin.
Rezultati:
Izplačilo odškodnin za uničene rastline zaradi pojava nevarnih škodljivih organizmov

E94/2004 Odprava posledic naravnih nesreč
Ukrep/programKratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Vložena sredstva DPUčinkovitostUspešnost
Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 (sprejet na Vladi RS dne 30.10.2003)

Spremembe in dopolnitve programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003
(sprejet na Vladi RS dne 8.7.2004)

- realizacija predvidena v letih 2003 in 2004		Plan za leto 2006:

Izplačilo državne pomoči za sporne (naknadno rešene) vloge 		Delež nadomestila za povzročeno škodo 2003V letu 2003 so slovensko kmetijstvo prizadele naslednje naravne nesreče: pozeba, suša, neurja s točo in bolezen sadnega drevja hrušev ožig, v skupni višini 31.276,3 mio SIT (130,5 mio €)
Višina odobrene državne pomoči je 8.969,7 mio SIT (37,4 mio €)		783.392,12 SIT

- minimalna pomoč upravičencem je znašala 57.500 SIT 		89,5%89,5%

- dokončno izplačana državna pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2003, (izplačana v letih 2003, 2004, 2005 in 2006)
Rezultati:


končna odprava posledic škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu v letu 2003- Izplačilo končnega dela državne pomoči iz naslova naknadno rešenih vlog v letu 2006. 		28% potrjene višine škode (izplačilo v 2 letih – 2003 in 2004)
pomoč je bila izplačana 26.187 upravičencem		 Skupaj je bilo v letu 2003, 2004, 2005 in 2006 izplačano 8.022,8 mio SIT(33,5 mio €)
Delni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju 9.6.2004 do 31.8.2004 (sprejet na Vladi RS dne 9.9.2004)

Končni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju od 9.6. do 9.10.2004 (sprejet na Vladi RS dne 27.1.2005)

- realizacija predvidena v letih 2004 in 2005		Plan za leto 2006:

končna odprava posledic škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu v letu 2004		Delež nadomestila za povzročeno škodo2004V letu 2004 so slovensko kmetijstvo prizadela številna neurja s točo, ki so povzročila škodo, ki je bila v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04) ocenjena v višini 8.308,7 mio SIT in s strani Vlade RS potrjena dne 27.1.2005.
Skupna višina državne pomoči je določena v višini 2.122,6 mio SIT (plus dodatno 130,3 mio SIT) je skupaj 2.252,9 mio SIT (9,4 mio €)		183.621.510,50 SIT

- minimalna pomoč upravičencem je znašala 57.500 SIT
izplačana je bila tudi vsem upravičencem, pri katerih je škoda presegala 600.000 SIT 		97,8%97,8%

- dokončno izplačana državna pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2004,
(izplačana v letih 2005 in 2006)
Rezultati:

Delno nadomestilo nastanka škode - Izplačilo dela državne pomoči določene za leto 2006 v višini 183,6 mio SIT (766.239 €)		25% nastale škode (izplačilo v 2 letih – 2004 in 2005) pomoč je bila izplačana 5.116 upravičencemSkupaj je bilo v letih 2004, 2005 in 2006 izplačano 2.204,6 mio SIT (9,2 mio €)
Spremenjeni in dopolnjeni program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2005 (sprejet na Vladi RS dne 20.4.2006)

- realizacija predvidena v letu 2006		Plan za leto 2006:

- zagotovitev državne pomoči za odpravo posledic škode po naravnih nesrečah v letu 2005		Delež nadomestila za povzročeno škodo2005V letu 2005 so naravne nesreče: pozeba, neurja s točo, poplave, vihar ter prekomerna razmnožitev majskega hrošča povzročile škodo v višini 10,1 mrd SIT (42,03 mio €) .

Odobrena je bila državna pomoč v višini 2.792,3 mio SIT (11,65 mio €)		2.224.689.716,13 SIT
- minimalna pomoč upravičencem je znašala 57.500 SIT 		79,9%79,9%


- izplačana državna pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2005 (izplačana v letu 2006)
Rezultati:

Delno nadomestilo škode - Izplačilo dela državne pomoči določene za leto 2005 v višini 2.224,7 mio SIT (9.3 mio €)		27,8% potrjene višine škode (pomoč je izplačana 4.759 upravičencem) V letu 2006 je bilo izplačano 2.224.689.716,13 SIT

Izredni ukrepi tržno-cenovne politike za podporo ob naravnih nesrečah in različne oblike odškodnin za škodo na pridelkih so v zadnjih letih predstavljali več kot 10% skupnih proračunskih izdatkov za kmetijstvo. Večino teh podpor predstavlja državna pomoč za odpravo posledic škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu, ki se zagotavlja izven proračuna MKGP.
V letu 2003 so slovensko kmetijstvo prizadele naravne nesreče: pozeba, suša, neurja s točo ter bolezen sadnega drevja hrušev ožig. Skupna dokončno ocenjena škoda, na osnovi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04), je znašala 31.276,3 mio SIT (1305 mio €), kar je potrdila Vlada Republike Slovenije dne 24.12.2003.
V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur.l.RS št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 30.10.2003. S tem programom ter njegovimi spremembami in dopolnitvami, ki jih je Vlada RS sprejela dne 8.7.2004, je bilo predvideno, da se državna pomoč za odpravo posledic po naravnih nesrečah, v višini 8.969,7 mio SIT, izplača v dveh letih t.j. v letu 2003 in 2004.
V letu 2006 je bilo za ugodno rešene sporne vloge izplačano še 783.392,12 SIT (3.296 €), tako da skupna izplačana državna pomoč znaša 8.022,8 mio SIT (33,5 mio €), kar je 89,5% celotne odobrene državne pomoči. Državna pomoč je bila izplačana 26187 upravičencem in je v povprečju znašala 28% potrjene višine škode. Minimalna pomoč, ki je bila izplačana posameznemu upravičencu je znašala 57.500 SIT (239,9 €).
V letu 2004 so v času od 9.6.2004 do 9.10.2004 neurja s točo v 80 občinah Republike Slovenije povzročile veliko škodo v tekoči kmetijski proizvodnji. Škodo je prijavilo 5.116 oškodovancev pri katerih je bila škoda povzročena na skupno 30.394 ha površin. Celokupna neposredna škoda je bila ocenjena v višini 8.308,7 mio SIT (34,7 mio €).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je najprej izdelalo Delni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju 9.6. do 31.8.2004, ki ga je Vlada RS potrdila dne 9. 9. 2004, kasneje pa še Končni program odprave posledic škode v kmetijstvu, ki ga je Vlada RS sprejela dne 27.1.2005. Skupna višina odobrene državne pomoči znaša 2.122,6 mio SITter naknadno odobrenih 130,3 mio SIT kar skupaj znaša 2.252,9 mio SIT (9,4 mio €).
V letu 2006 je bilo za nerešene vloge izplačano 183.621.510,50 SIT (766.239 €). Za obe leti skupaj znaša 2.204,6 mio SIT (9,2 mio €), kar predstavlja 97,8% -no izplačilo odobrene državne pomoči. Minimalna pomoč posameznemu upravičencu je znašala 57.500 SIT (239,9 €). Pomoč je bila izplačana tudi tistim upravičencem, pri katerih je škoda presegala 600.000 SIT (2.503,8 €).

V letu 2005 so bile naslednje naravne nesreče: pozeba, neurja s točo, poplave, vihar ter prekomerna razmnožitev ogrcev poljskega majskega hrošča, ki so skupaj povzročile škodo v višini 10.071,7 mio SIT (42,03 mio €). S spremenjenim in dopolnjenim programom odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2005, ki ga je Vlada RS sprejela dne 20.4.2006, je Vlada RS odobrila državno pomoč v višini 2.792,3 mio SIT (11,65 mio €).
V letu 2006 le bilo 2.759 upravičencem izplačano 2.224,7 mio SIT (9,3 mio €), kar predstavlja 27,8% potrjene celotne višine škode. Minimalna pomoč, ki je bila izplačana posameznemu upravičencu je znašala 57.500 SIT (239,9 €).
Razvoj podeželja – nacionalni ukrepi : E93/2004 Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (nacionalne sheme)
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek Opomba
Programi podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje ter za prestrukturiranje živilstvaCilji (Plan):
-Izboljšanje dohodkovnega in socialnega položaja kmetij, ogroženih zaradi naravnih nesreč ali izjemnih pojavov		Število podprtih projektov:




Podpore za naravne nesreče: 34 kmetij		 2006 100%36.528.470,00 SIT Pozitiven- ukrepi naložbe na kmetijo in prestrukturiranja živilstva se so preneseni v EPD
Rezultati:
-Izboljšana dohodkovnega in socialnega položaja kmetij, ki so jih zadele naravne nesreče ali izjemni pojavi
spremljajoči ukrepi:
AD1 Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju

AD2 Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil		Cilji (Plan):
AD1 vzpodbuja delovanje nevladnega sektorja na področju kmetijstva

AD2 - podpora največjemu mednarodnemu KŽ sejmu v Sloveniji

- dvig ugleda slovenske živilsko predelovalne industrije in kmetijstva doma in na ciljnih trgih.		 Število podprtih projektov:

AD1 Podporo je prejelo 97 upravičencev
AD2 število strokovnih posvetov, predstavitev kmetijskega šolstva, rastlinska in živinorejska razstava

- letna realizacija uspešnosti tistih institucij in podjetij, ki so sodelovala pri promocijskih akcijah		 2006 AD2 Slaba prepoznavnost slovenskih izdelkov slovensko živilsko predelovalne industrije in kmetijstva doma in v tujiniAD1 100%
AD2 100%*		AD1 50.349.380,50 SIT
Sredstva so bila porabljena namensko in so imela pozitiven učinek na organiziranje in delovanje nevladnega sektorja


AD2: 40.000.000,00 SIT		AD1 100%
AD2 rahlo povečanje prodaje ter utrditev zaupanja potrošnikov v domače proizvode		Ad2: Določitev še ni možnaPodpora pod Ad1 v delu sredstev ni državna pomoč
Rezultati:
AD1 Boljše delovanje nevladnega sektorja na področju kmetijstva

AD2
Izvedena dva ukrepa:
- sofinanciranje organizacije mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v Republiki Sloveniji;
-sofinanciranje aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji, in sicer aktivnosti informiranja in promocije mleka in mlečnih izdelkov ter aktivnosti informiranja in promocije mesa in mesnih izdelkov
Programi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja so se v letu 2005 izvajala na podlagi Uredbe o programih kmetijske strukturne politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006. (Uradni list RS, št. 45/04 , 10/05, 72/05, 34/06, 43/06, 79/06 in 83/06). V uredbi so določeni programi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, upravičeni stroški, pogoji, kriteriji, postopki za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov. Izvajanje ukrepov je financirano iz nacionalnih sredstev.
Za uresničevanje ciljev kmetijske politike so se sredstva za ukrepe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoj podeželja namenila za:
- programe podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje ter za prestrukturiranje živilstva (sanacija kmetij; pomoč mladim kmetom),
- zemljiške operacije (agromelioracije; hidromelioracije; vzdrževanje akumulacije Vogršček; obnova in urejanje pašnikov; komasacije in sanacija nedokončanih komasacij),
- spremljajoče ukrepe (pospeševanje prodaje; podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju; podpore organizacijam proizvajalcev;).
Podatki pod shemo E93/2004 se nanašajo le na sredstva nacionalnega proračuna, ki so državna pomoč (brez sredstev ribniškega sklada).

K-M002-5022851-2005, K-M001-5022851-2006 Plačila za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmer (de minimis)
Ukrep /
Program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek Opomba
Plačila za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmerCilji (Plan):
Postopna prilagoditev na nove razmere, ko kmetijska gospodarstva niso več upravičena do izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.		 Število podprtih kmetij 2005Sredstva so bila realizirana 95,4%.V letu 2006: 155.400.009,60 SIT
Za obveznosti iz:
- 2005: 2.445.215,00 SIT
-2006:152.954.794,60SIT		100%Sredstva so se namenila plačilu obveznosti prevzetih v letu 2005 in za pozitivno rešene pritožbe ter za obveznosti prevzete v letu 2006. Realizacija ni bila 100%, ker vse prispele vloge in pritožbe niso bile dokončno obdelane.
Rezultati:
Zmanjšanje padca dohodkovne ravni prizadetih kmetij		2005:Število podprtih KMG: 28, število ha: 181
2006: Število podprtih KMG: 1.768, število ha: 12.184
Vir: Agencija RS Za kmetijske trge in razvoj podeželja
* Leto 2005: Shema DP: Plačila za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmer za leto 2005;Št. sheme: K-M002-5022851-2005; Uredba o plačilih za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmer za leto 2005 (UL RS, št. 67/05) (PP 5522)
**Leto 2006: Shema DP: Plačila za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmer za leto 2006; Št. sheme: K-M001-5022851-2006; Uredba o plačilih za kmetijska gospodarstva zaradi neugodnih naravnih razmer za leto 2006 (UL RS, št. 61/06) (PP 5522)

K-M004-5022851-2005, K-M004-5022851-2006 Podpora evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele za leto 2005 in 2006(de minimis)
Ukrep /
Program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Izračun za
leto 2006		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)
Podpora evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letu 2005 in 2006 (Plan):
ohranjanje avtohtone kranjske čebele		Št. Čebeljih družin 2004100 %
izvedene so bile vse aktivnosti		167.165.973,00 SIT


plačilo obveznosti iz leta 2005 za 8 KMG v višini 495.000,00 SIT
v letu 2006 za 4.101 KMG 166.670.973,00 SIT		Ukrepi so bili učinkoviti, saj pomembno prispevajo k ohranjanju avtohtone čebele v Slovenijipozitiven
Rezultati:
K ukrepu je po programu za leto 2005 pristopilo čebelarjev 4003, 68% vseh čebeljih družin, ki so registrirane
K ukrepu pristopilo 4251 čebelarjev (4101 kmetijsko gospodarstvo), 70% vseh čebeljih družin, ki so registrirane		V letu 2005:
114.703 čeb. družin
v letu 2006:
118.558 čeb. družin

XA 45/05 Pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij (skupinske izjeme)
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek Opomba
Pomoč mladim kmetom za prevzem kmetijCilji (Plan):
Izboljšanje starostne strukture na kmetijah		 Število podprtih projektov:
-prevzem kmetij

Št. Prejemnikov v letu 2006: 388
-od tega iz leta 2006 plačanih 247*		 2006 100%799.646.739,00 SITPozitivenIzplačilo za 141 vlog, odobrenih v letu 2005
*4 vloge, odobrene v 2006, bodo izplačane v 2007-
Rezultati:
Izboljšana starostna struktura na kmetijah		 Ukrep se je v letu 2004 izvajal v okviru obstoječe sheme pomoči E93/2004


XA13/06, N209/2006 Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (skupinske izjeme in individualna priglasitev po skupinskih izjemah za velika podjetja)
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in podov za leto 2006 (Uradni list št. 26/06, 10.3.2006) Plan:

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele		Višina sofinanciranja zavarovalnih premij
2006V letu 2006 je Vlada RS uvedla instrument varstva pred naravnimi nesrečami v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesreča
Zagotovljeno je bilo 500 mio SIT (2,09 mio €) 		83,7 %416.563.349 SIT 83,3 %Pozitiven
Dodeljena državna pomoč je bila učinkovita.
Ocenjujemo, da je ukrep pozitiven, saj pridelovalce z zavarovanjem spodbuja k prevzemanju tveganj v kmetijski pridelavi.
Rezultati:
7.625 upravičencev, od tega 3 velika podjetja		 30 %-no sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov
S sprejeto Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov za leto 2006 (Uradni list št. 26/06, z dne 10.3.2006) je Vlada Republike Slovenije omogočila začetek uvajanja zavarovanja na področju varstva pred posledicami naravnih nesreč v kmetijstvu. Gre za zavarovanje pred nevarnostmi toče, požara in udara strele, kjer imajo kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja pri zavarovanju posevkov in plodov zagotovljeno 30 %- no sofinanciranje zavarovalnih premij s strani države. Vlada RS je v ta namen zagotovila 500 mio SIT (2, 09 mio €) sredstev. Glede na to, da je bilo to prvo leto izvajanja ukrepa, in je bilo izkoriščenih 416,6 mio SIT, ocenjujemo, da je 83,3%-na izkoriščenost sredstev učinkovita.

E102/2004 Raziskave in razvoj
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		Vložena sredstva DP, v 000 SITUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Kmetijsko znanstveno raziskovalno delo – podpora*Plan:
Podpora raziskavam:
-prilagajanja kmetijstva zahtevam
vključevanja Slovenije v EU in druge
mednarodne integracije
- o izvajanju reforme kmetijske politike,
-o vključevanju kmetijstva v skupni trg in
skupno kmetijsko politiko,
-o večji učinkovitost kmetijstva,
konkurenčnost na eni strani ter socialnemu
ravnovesju in okoljevarstveni primernosti na drugi strani;		Št. potekajočih projektov
Št. novih projektov
Podatki o
publiciranju

Fazna in končna
poročila		 2002 V preteklih letih
sklenjene pogodbe za razvojne projekte v okviru ciljnih
raziskovalnih
programov pa so
sofinancirani v višini
50 do 75 %.
(leto 2002) 1 projekt; 		2.280*
*DP za raziskave in razvoj v kmetijstvu predstavljajo le sredstva za
raziskave, ki se
izvajajo v RE v okviru podjetij		Na podlagi posredovanih faznih
in končnih poročil o izvedbi
projektov ocenjujemo, da so
bila sredstva porabljena
namensko, in glede na podatke
o publiciranju raziskav
ocenjujemo, da je poraba
sredstev gospodarna in
učinkovita. 		učinek pozitiven.* Ukrepi, ki se izvajajo v okviru kmetijsko znanstveno
raziskovalnega dela in
temeljijo na skupnih
razpisih z MŠZŠ niso
državna pomoč (mnenje MF, posredovano MŠZŠ).
V poročilo vključujemo le
sredstva, ki so
namenjeno
raziskovalnemu delu v
okviru RE v privatnih
podjetjih.
Rezultati:
Nadaljevanje sofinanciranja že odobrenih 2
raziskovalnih projektov iz razpisov CRP v letu 2002 in 2003		Skupaj 3
1 projekt zaključen, 2 projekta potekajoča
3 fazna poročila, 1 zaključno poročilo
XA13/06, N209/2006 Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (skupinske izjeme in individualna priglasitev po skupinskih izjemah za velika podjetja)
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in podov za leto 2006 (Uradni list št. 26/06, 10.3.2006) Plan:

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele		Višina sofinanciranja zavarovalnih premij
2006V letu 2006 je Vlada RS uvedla instrument varstva pred naravnimi nesrečami v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesreča
Zagotovljeno je bilo 500 mio SIT (2,09 mio €) 		83,7 %416.563.349 SIT 83,3 %Pozitiven
Dodeljena državna pomoč je bila učinkovita.
Ocenjujemo, da je ukrep pozitiven, saj pridelovalce z zavarovanjem spodbuja k prevzemanju tveganj v kmetijski pridelavi.
Rezultati:
7.625 upravičencev, od tega 3 velika podjetja		 30 %-no sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov
S sprejeto Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov za leto 2006 (Uradni list št. 26/06, z dne 10.3.2006) je Vlada Republike Slovenije omogočila začetek uvajanja zavarovanja na področju varstva pred posledicami naravnih nesreč v kmetijstvu. Gre za zavarovanje pred nevarnostmi toče, požara in udara strele, kjer imajo kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja pri zavarovanju posevkov in plodov zagotovljeno 30 %- no sofinanciranje zavarovalnih premij s strani države. Vlada RS je v ta namen zagotovila 500 mio SIT (2, 09 mio €) sredstev. Glede na to, da je bilo to prvo leto izvajanja ukrepa, in je bilo izkoriščenih 416,6 mio SIT, ocenjujemo, da je 83,3%-na izkoriščenost sredstev učinkovita.

E83/2004 Politika kakovosti
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Certificiranje posebnih in sofinanciranje izdelave specifikacijCilji (Plan):
Certificiranje vsaj 3 živil
Priprava vsaj 3 novih specifikacij		Št. Certificiranih živil
Število pripravljenih specifikacji		2005
0133% za certificiranje in 33% za pripravo specifikacijV letu 2006 je bilo izplačanih 2.850.486,36 SIT;
Od tega izplačila za programe iz leta 2005 v višini 1.247.164,56 SIT		171% v primeru certificiranja in 100% v primeru priprave specifikacjiSredstva niso bila presežena. Učinek pozitiven. *zaradi nelikvidnosti države je bil del sredstev iz leta 2006 namenjen za plačilo programov iz leta 2005.
Rezultati:
Certificirana so bila 4 živila, pripravljena je bila 1 specifikacija
Izvedena sta bila dva javna razpisa in sicer:
1) javni razpis za sofinanciranje certificiranja žganih pijač z geografskim poreklom ter živil z znakom višje kakovosti in
2) javni razpis za sofinanciranje izdelave specifikacije za žgane pijače z geografskim poreklom ter živila z znakom višje kakovosti
ad1) Od planiranih treh certificiranih kmetijskih pridelkov oziroma živil so bila izvedena štiri certificiranja. Uspešnost je bila 133%. Gospodarnost in učinkovitost sta bili zelo dobri (171%), saj smo od 6 tisoč SIT/vlogo porabili 3,5 tisoč SIT vlogo. Razlika je nastala, ker so upravičenci nastopali z večjim deležem lastnih sredstev. Za ta namen so bila v letu izplačana sredstva v višini 1.003.323,80 SIT
ad2) Od planiranih treh specifikacij je bila sofinancirana priprave samo ene. Uspešnost je bila 33%. Gospodarnost in učinkovitost sta bili 100 %. Cilj ni bil dosežen, ker se je na javni razpis javilo manjše število vlagatelj od predvidenih. Za ta namen smo porabili 600.000SIT.
V letu 2006 so se izplačala tudi sredstva v višini 1.247.164,56 SIT za nekatere programe iz leta 2005. Skupna vrednost izplačanih v letu 2006 iz DP je bila 2.85.486,36 SIT.

E89/2004 Podpora potrjenim programom izobraževanja in promocije organizacijam proizvajalcev
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpore
organizacijam
proizvajalcev
(OP) vina		Cilji (Plan):
Skupna pridelava, predelava in skupni
nastop na trgu in sofinanciranje
nekaterih aktivnosti.		Priznane OP
izvozna
usmerjenost		 2004V letu 2004 sta bili
priznanih 2 OP
izvozna usmerjenost 7%		Dosežena je bila večja izvozna usmerjenost, kar kaže na izboljšanje konkurenčnosti 439.241.331,42 SIT, od tega 31.113.953,10 SIT za programe dela izvedene v letu 2005
- del sredstev za aktivnosti iz leta 2006 naj bi bil izplačan v letu 2007 do višine največ 50.558.668,22 SIT.		Zahtevke za izplačilo podpore je vložilo 12 od 13 organizacij proizvajalcev.Učinek je pozitiven, saj se je,med drugim, zaradi skupnih nastopov in izvedenih aktivnosti v okviru programov povečala konkurenčnost, kar se kaže v večji izvozni usmerjenosti. Do pozitivnih učinkov je prišlo tudi zaradi organiziranega pristopa k načrtovanju in prilagajanju zahtevam na trgu.
Rezultati:
Uveljavitev organizacij proizvajalcev,
Boljša organiziranost ter večja
konkurenčnost na trgu		Priznane OP: 13
- izvozna
usmerjenost (12 OP, ki so poslale poročilo): 16%
Razvoj podeželja – sofinancirani ukrepi/ nacionalni del C(2000)3138 – Program razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD)
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DP
V 000 SIT		UčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Naložbe v kmetijska gospodarstvaPlan
Povečanje dohodka na zaposlenega v kmetijstvu.
Specializacija in posodobitev proizvodnje in pridelave na kmetiji.
Izboljšanje kakovosti, higiene in standarda kmetijskih proizvodov.
Izboljšanje delovnih razmer na kmetijah.
Izboljšanje počutja živali in ravnanja z njimi na kmetijah.
Zmanjšanje onesnaževanja s kmetije		Izboljšave na objektih, opremi in strojih za vse vrste kmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (kapacitete).
Število mladih kmetov, deležnih podpor

Cilj
350-400 projektov		 2002 Ocena uspešnosti izvajanja Programa SAPARD v letu 2006 je zelo zadovoljiva tako z vidika zaključevanja projektov kot tudi doseganja ciljev po ukrepih.Izplačano v letu 2006:
24.687
Projekti so podprti z javnimi sredstvi iz proračuna Evropske Skupnosti in nacionalnega proračuna v razmerju 2:1.
Navajamo samo realizacijo nacionalnih – lastnih sredstev v letu 2006

*100%
**115,0%		Učinek pozitiven, dokončna ocena učinkovitosti bo podana v naknadni evalvaciji programa.Učinkovitost ocenjujemo z:
- realiziranimi izplačili* do konca leta 2006 v primerjavi s prevzetimi obveznostmi;
- prevzete obveznosti** v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi po LSF.
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2006		Odobrenih 406 projektov, zaključenih 406, od tega v letu 2006:9 projektov

148 (36,5%) upravičencev je mladih kmetov
Investicije v objekte:
Govedoreja (gradnja z opremo) 1.429 stojišč,
Prašičereja (gradnja z opremo) 3.564 stojišč,
Rastlinjaki (gradnja z opremo) 15.868 m2
Skladiščne površine za vrtnine, jagode in jagodičje 1.480 m2
Skladišča in spremljajočih objektov za krmo s pripadajočo opremo 25.977 m3,
Novogradnja objektov za izločke s pripadajočo opremo 9.343 m3
Oprema za:
5.849 stojišč v hlevih
29.981 m3 skladišč
15.868 m2 rastlinjakov
2.597 m2 drugih objektov
predelavo mesa – kapacitete 29 kg/dan
Kmetijska mehanizacija:
754 kom za strme lege in gorska območja,
382 kom druga območja
Nakup plemenskih živali 122 glav
Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov (sektorja predelave mesa in rib ter mleka)Plan
Povečanje deleža obratov, ki dosegajo evropske veterinarsko-sanitarne standarde, standarde za zaščito živali, za čiščenje odpadnih voda ter so registrirani za poslovanje na enotnem trgu EU.
Izboljšanje ekonomske učinkovitosti obratov s posodobitvijo proizvodnih procesov in racionalizacijo ter konsolidacijo proizvodnih verig.
Podpora proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ter uporaba sodobnih strategij trženja in vodenja,
Izboljšanje produktivnosti (promet na polno zaposleno osebo)
Povečanje neto dodane vrednosti na polno zaposleno osebo v živilskem sektorju.
Izboljšanje dobičkonosnosti (dobiček od prodaje) slovenskega živilskega sektorja		Prenova obstoječih nepremičnin in prilagoditev ali nabava novih strojev in opreme ter naprav za obvladovanje industrijskih odpadkov (kapacitete po sektorjih)

Cilj 36-38 projektov		 2002 .6.510 * 100%
** 109,0%		Učinek pozitiven, dokončna ocena učinkovitosti bo podana v naknadni evalvaciji programa.Učinkovitost ocenjujemo z:
- realiziranimi izplačili* do konca leta 2006 v primerjavi s prevzetimi obveznostmi;
- prevzete obveznosti** v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi po LSF.
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2006		Odobrenih 32 projektov ;
32 zaključenih, od tega v letu 2006:1 projekt
Meso: -klavnice nove kapacitete in oprema 3.827t/leto, izboljšave 16.758t/leto
Predelava mesa - nove kapacitete in oprema 9.284t/leto, izboljšave 55.935t/leto
Skladišča – oprema nove kapacitete 1.800t, izboljšave 3.104t/leto
Varstvo okolja: -1.491 PE

Ribe: Predelava - nove kapacitete 50t/leto, izboljšave 375t/leto
- oprema 50t/leto, izboljšave 375/leto
Skladišča – oprema nove kapacitete 25t, izboljšave 100t/leto

Mleko: predelava izboljšave 55.000 t/leto
- stroji in oprema nove kapacitete 26.125t/leto, izboljšave 669.391t/leto
Skladišča – novi stroji in oprema nove kapacitete 665 t, izboljšave 1.520 t
Gospodarska diverzifikacija na kmetijiCilji (Plan):
Povečati število kmetij, ki dodajajo vrednost svoji proizvodnji na kmetiji.
Povečati število kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom.
Povečati število kmetij, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo		 Ustvarjanje zmogljivosti za dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom na kmetijah.
Oblikovanje infrastrukture kmečkega turizma (št. in kapacitete).
Ustanavljanje obrtnih delavnic in zagotavljanje obrtne opreme na kmetijah.
Cilj 90 projektov 		2002 34.811*97,0%
** 104%		Učinek pozitiven, dokončna ocena učinkovitosti bo podana v naknadni evalvaciji programa.Učinkovitost ocenjujemo z:
- realiziranimi izplačili* do konca leta 2006 v primerjavi s prevzetimi obveznostmi;
- prevzete obveznosti** v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi po LSF.
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2006		Odobrenih 86 projektov (84 zaključenih, od tega v letu 2006:17 projektov),
1 odstop in 1 terjatev;
Turizem na kmetiji –novogradnja in adaptacija: 860 ležišč, 3.199 sedežev
- oprema:698 ležišč, 1575 sedežev
Rekreacija- novogradnja in adaptacija:166 ležišč, 137 sedežev,
- oprema 182 ležišč, 155 sedežev
Tradicionalna domača obrt – novogradnja in adaptacija 306m2
- oprema 343 m2

Program SAPARD
V letu 2006 so se v Sloveniji na podlagi prevzetih obveznosti iz preteklih let v okviru sredstev predpristopne pomoči programa SAPARD zaključevali projekti s ciljem:

Skupna razpoložljiva javna sredstva za 4 osnovne ukrepe programa SAPARD in podporni ukrep tehnična pomoč so znašala 9,1 milijarde tolarjev. Delež sofinanciranja s strani EU je predstavljal 66,6%, razliko pa je zagotavljal državni proračun. ARSKTRP je v letih 2002 in 2003 objavila 4 javne razpise in na njihovi podlagi z upravičenci do vstopa v EU (do 30.4.2004) sklenila pogodbe o izvajanju in financiranju projektov, ki so praviloma večletne in segajo do konca leta 2006.
Glavni namen ukrepa 1 - naložbe na kmetijskih gospodarstvih je bil prilagajanje sektorjev prireje in predelave mleka, mesa in vrtnin na predpisane zahteve na področju veterinarsko-sanitarnih predpisov, zaščite živali, varstva okolja ter izboljšanje trženja. V okviru ukrepa so bila sredstva po prvem in drugem javnem razpisu namenjena prireji in predelavi mleka in mesa. Z objavo tretjega javnega razpisa, ki je vključeval spremembe programa SAPARD, so bila sredstva namenjena tudi podpori naložbam v pridelavo in predelavo vrtnin, jagod in jagodičja, v samostojni nakup kmetijske mehanizacije in za prvi nakup plemenske živine v skladu z naložbo v hlev.
Glavni namen ukrepa 2 - naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov je bil prilagajanje sektorjev predelave mesa, rib in mleka na predpisane zahteve na področju veterinarsko - sanitarnih predpisov, zaščite živali, varstva okolja ter za izboljšanje trženja, konkurenčnosti na trgu in delovnih pogojev zaposlenih. V okviru ukrepa so bila sredstva namenjena naložbam v novo tehnološko opremo, vključno z računalniško opremo in računalniškimi programi ter adaptacijo obstoječih nepremičnin.
Cilji ukrepa 3 - gospodarska diverzifikacija na kmetiji so bili zagotoviti dodatni dohodek na kmetijah, nova delovna mesta, izboljšati socialni položaj kmetov in ohraniti poseljenost podeželja. Sredstva so bila namenjena naložbam na turističnih kmetijah z nastanitvijo, izletniškemu turizmu in domači obrti. Naložbe so se lahko izvajale kot novogradnje ali kot adaptacije.
Glavni namen ukrepa 4 - razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju je bil izboljšanje podeželske infrastrukture, ki predstavlja enega od osnovnih pogojev za ohranjanje poseljenosti podeželja ter ohranjanje in razvoj kmetijstva. Finančna pomoč je bila namenjena območjem, kjer so uvedeni Regionalni razvojni programi podeželja, ki jih izvaja MKGP. Sredstva so se dodeljevala za sofinanciranje naložb v ureditev tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture na podeželju in vodno infrastrukturo na podeželju za preskrbo s pitno vodo.
Do konca leta 2006 je bilo izplačanih 99,8% od prevzetih obveznosti, kar pomeni, da smo že presegli 100% vrednosti sklenjenih letnih sporazumov (skupna prevzeta obveznost do zaključka programa je znaša 111% vrednosti sklenjenih letnih sporazumov) in pričeli s koriščenjem sredstev iz EKUJS, jamstvenega oddelka v okviru Programa razvoja podeželja 2004-06 na podlagi določil tranzicijske uredbe. Državno pomoč predstavljajo sredstva nacionalnega sofinanciranja na ukrepih 1, 2 in 3, ki so v letu 2006 znašala 66.007.951,10 SIT.

CCI2004 SI 06 GDO 00 Program razvoja podeželja 2004-2006
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2006		UspešnostVložena sredstva DP v 2006UčinkovitostUčinek Opomba
Ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (PRP)Cilji (Plan):
Ukrepi PRP so namenjeni trajnostnemu razvoju podeželskih območij ob upoštevanju okoljskih, socialnih, prostorsko poselitvenih in ekonomskih vidikov, s poudarkom na ohranjanju krajine ter naravne in kulturne dediščine.		Št. planiranih KMG:
- izravnalna plačila: 48.000
- zgodnje upokojevanje: 200
- podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih: 21.500

Št. planiranih ha:
- izravnalna plačila: 330.000
- ukrepi SKOP: 192.500		2004Sredstva za subvencije so bila realizirana 100%.
    Subvencije 2004 in 20053:
    Sredstva SLO:
5.046.696.995,63 SIT

2004*:
Sredstva SLO: 1.893.983.173,09 SIT

2005:
Sredstva SLO: 3.152.713.822,54 SIT
    Ukrep OMD3
- 1.276.196.086,48 SIT
Ukrepi SKOP3
    - 1.916.834.843,94 SIT

Zgodnje upokojevanje3
- 115.932.686,45 SIT
    EU standardi3
(obveznosti iz 2004)
1.737.733.378,76 SIT		SLO 100%Doseganje dolgoročnih ciljev je postopno, saj se nekateri učinki izvajanja ukrepov odrazijo šele v daljšem časovnem obdobju (npr. obnova biotske raznovrstnosti, rodovitnost tal, izboljšanje kvalitete podtalnice, ohranjanje poseljenosti podeželja ipd.), nekateri učinki pa so opazni že po prvem letu izvajanja (npr. revitalizacija kmetijskih površin, obdelanost kmetijskih zemljišč, izvajanje integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja, omejena uporaba kemičnih sredstev ipd., predaja kmetijskih gospodarstev mlajšim prevzemnikom, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila).

Delež sofinanciranja EU za vse ukrepe: do 80%, delež sofinanciranja SLO:
- ukrep OMD: 20,1%,
ukrepi SKOP: 20,1%,
- zgodnje upokojevanje: 20,7%,
- EU standardi: 20,2%.
Rezultati:
Izvajali so se naslednji ukrepi: izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (ukrep OMD), 21 kmetijsko okoljskih ukrepov (ukrepi SKOP), ukrep zgodnje upokojevanje, ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih (ukrep EU standardi).		V letu 2006 so bila izplačana sredstva za:
- izravnalna plačila:
2004: 765 KMG, 5.081 ha
2005: 20.797 KMG, 166.475 ha
- ukrepe SKOP
2004: 930 KMG, 7.430 ha1
2005: 22.044 KMG, 331.403 ha1
- zgodnje upokojevanje
2004: 180 KMG
2005: 86 KMG
- podporo izvajanju EU standardov na
kmetijskih gospodarstvih
2004: 130.008 KMG2
1 Podatki o številu KMG in ha so vključeni večkrat zaradi seštevanja ukrepov.
2 Število kmetijskih gospodarstev je vključeno večkrat, saj eno kmetijsko gospodarstvo lahko izvaja več standardov.
3 Vir: Agencija RS Za kmetijske trge in razvoj podeželja, stanje na dan 12.04.2007.
* Leto 2004:Shema DP: Program razvoja podeželja za RS za programsko obdobje 2004-2006; Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (UL RS, št. 24/04, 116/04) (EKUJS: PP 2068, SLO: PP 2069)
**Leto 2005: Shema DP: Program razvoja podeželja za RS za programsko obdobje 2004-2006; Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (UL RS, št. 10/05, 21/05, 48/05) (EKUJS: PP 2068, SLO: PP 2069)

Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006

Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (UL RS, št. 116/04, 45/06) (PRP) zajema ukrepe, ki se do 80% sofinancirajo iz jamstvenega dela EKUJS in vsaj 20% iz nacionalnega proračuna. Ukrepi in njihov obseg sta določena v PRP, ki ga je na predlog Slovenije potrdila tudi EU. Znesek, ki ga sofinancira EU je določen v pristopni pogodbi (poveča se za rast EU inflacije), prav tako je v tej pogodbi določen denarni tok z izplačili v posameznem letu in ukrepi, ki jih Slovenija sme v sklopu programa izvajati. Slovenija zagotavlja potreben delež za črpanje EU sredstev v skladu z višino razpisanih sredstev in dotokom sredstev iz EU.
V letu 2006 so bili zastavljeni cilji doseženi, saj se je izvajanje ukrepov PRP odrazilo v: ohranjanju obdelanosti kmetijskih zemljišč, vključno z ohranjanjem kmetovanja na območjih s težjimi razmerami za pridelavo, zmanjševanju intenzivnosti kmetovanja, uveljavitvi integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja, evidentirani in omejeni uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter strokovno utemeljeni uporabi teh sredstev, ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja ter varovanju zavarovanih območij, prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše prevzemnike in urejanju skladiščnih kapacitet za živinska gnojila.
Podpore so bile realizirane v skladu z zastavljenimi cilji, in sicer so bila plačila dodeljena za ukrep OMD, 21 ukrepov SKOP (zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu, ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo, integrirano vrtnarstvo, ekološko kmetovanje, planinska paša, košnja strmih travnikov, košnja grbinastih travnikov, travniški sadovnjaki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja, ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih, reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri, ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, pokritost tal na vodovarstvenem območju, zatravljanje in zelena praha) in ukrep EU standardi, za katere so bile obveznosti prevzete v letih 2004 in 2005. Za obveznosti prevzete v letu 2006 se plačila niso dodelila, saj je skladno s pristopno pogodbo in PRP izplačevanje teh obveznosti možno v obdobju n + 2, to je še v dveh letih po razpisu sredstev oz. prevzemu obveznosti (dve leti po zaključku programskega obdobja 2004-2006).
Vloge in zahtevki kmetijskih gospodarstev so bili skladno z administrativnimi postopki pregledani na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadzor je vključeval Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) ter v tem sklopu tudi inšpekcijske preglede na terenu. Plačila so se kot podpore v tekočem letu dodelile na osnovi izpolnjevanja predpisanih pogojev.
K(2004)2122 – Enotni programski dokument (tretja prednostna naloga)
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2006		UspešnostVložena sredstva DP v 2006UčinkovitostUčinek Opomba
Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodovCilji (Plan):
Povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti živilskih proizvodov v Sloveniji		 Število podprtih projektov:



Št. podprtih projektov:
2004-2006:53
Podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov		 2004 100%SLO del
684.760.442,50SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 50%
Rezultati:
Večja konkurenčnost in dodana vrednost živilskih proizvodov v Sloveniji
Naložbe v kmetijska gospodarstvaCilji (Plan):
Povečati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev in njihovo tržno usmerjenost. Cilj bo dosežen z upoštevanjem higienskih, zdravstvenih in veterinarskih standardov in standardov o dobrobiti živali ter varstvu okolja		 Število podprtih projektov:





Št. podprtih projektov:
2004-2006:402
Podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov		 2004 100%SLO del
407.292.496,07 SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 50%
Rezultati:
Večja konkurenčnost kmetijskih gospodarstev
Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvuCilji (Plan):
Izboljšanje učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah in s tem zagotovitev dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek		 Število podprtih projektov:
-
Št. podprtih projektov:
2004-2006: 191
Vseh podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov
· Energija iz dejavnosti, ki so deležne podpor (samo za naložbe v obnovljiv vir energije na kmetijah) - indeks (izhodišče 100) 1
· Število novih delovnih mest 23		 2004 100%SLO del
436.583.194,50 SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 50%
Rezultati:
Diverzifikacija dohodkovnih virov
Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdovCilji (Plan):
Ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi ter povečanje proizvodnje lesa in izboljšanje kakovosti gozdnih lesnih proizvodov		 Število podprtih projektov:
-




Št. odobrenih vlog v letu
2004-2006: 8.767
· Število projektov, deležnih podpore 8.767
· Število končnih prejemnikov, ki prejmejo podporo 7.051
· Izboljšana stabilnost in kakovost gozdov kot posledica izvajanja ukrepa 12.297,40
· Površina obnove gozda 1.093 ha
· Površina negovanih mlajših razvojnih faz 10.109,40 ha
· Površina zaščitenega mladovja 976 ha
· Površina življenjskega prostora prostoživečih živali 119 ha		 2004 100%SLO del
166.392.906,53 SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 50%
Rezultati:
-izboljšana ekološka stabilnost gozdnih ekositemov
-povečana proizvodnja in kakovost lesa
Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov (Cilj podpore je Cilji (Plan):
Zadovoljevanje zahtev tistih potrošnikov, ki žele kmetijske pridelke in živila, ki so varni in višje kakovosti, in ki ustrezajo njihovi želji po zajamčeni kakovosti in pristnosti. Sočasno bi imel program pozitiven vpliv na povečano konkurenčnost celotne prehrambne verige		Št. podprtih projektov:
2004-2006: 34
Podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov		 2004 100%SLO del
11.756.108,22 SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 50%
Rezultati:
Cilji 3. prednostne naloge Enotnega programskega dokumenta 2004- 2006 so izboljšanje gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva, uspešno prilagajanje zahtevam skupnega trga, spodbujanje drugih virov dohodka na podeželskih območjih, spodbujanje varnosti in kakovosti živilskih izdelkov ter ohranjanje in trajnosti razvoj gozdov.


JAVNE SLUŽBE IN DRUGE STORITVE ZA KMETIJSTVO
E87/2004 Veterinarski ukrepi v kmetijstvu
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Diagnostični ukrepi in preventivna cepljenja v letu 2006








Sofinanciranje UL-VF-Nacionalnega veterinarskega inštituta (50%) 		Plan
Pregled nad stanjem kužnih bolezni živali in zoonoz ter ohranjanje ugodnega zdravstvenega stanja živali
Ohranjanje statusa države proste enzootske goveje levkoze in bruceloze drobnice ter pridobivanje statusa države uradno proste goveje bruceloze in tuberkuloze. Omogočanje nemotenega trgovanja na notranjem trgu EU ter izvoza v tretje države.		Stanje kužnih bolezni in zoonoz, pridobivanje statusa države proste goveje bruceloze in tuberkuloze, vzdrževanje statusa države proste enzootske goveje levkoze in bruceloze drobnice.
 2002 .Zdravstveno stanje živali ocenjujemo ugodno, z uvedenimi programi je potrebno nadaljevati.
Ohranjanje statusa države proste enzootske goveje levkoze in bruceloze drobnice ter pridobivanje statusa države uradno proste goveje bruceloze in tuberkuloze. Omogočanje nemotenega trgovanja na notranjem trgu EU ter izvoza v tretje države.


Zbrano je bilo 10.415.694 kg živalskih trupel.		Ad1
PP6685 2.247.179.765,84 SIT









Ad2
PP2254 (50%) 615.880.500 SIT 		Pozitivna










Pozitivna		V skladu z Zakonom o veterinarstvu gre za izvajanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, ki ga mora zagotavljati država.
Rezultati:
Vzpostavljen pregled nad stanjem kužnih bolezni in ohranitev ugodnega zdravstvenega stanja živali.
UL-VF-Nacionalni veterinarski inštitut opravlja dela in naloge v skladu s Programom, ki ga potrdi VURS.
V okviru najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali zagotavlja veterinarsko higiensko službo, to je odvoz poginulih trupel živali do njihovih zbiralnic.		Redno in strokovno zagotavljanje laboratorijskih preiskav.

Preprečevanje širjenja kužnih bolezni zaradi ilegalnega zakopavanje živalskih trupel ter zmanjševati onesnaževanje okolja
Odstranjevanje odpadkov živalskega izvoraCilji (Plan):
Preprečevanje širjenja kužnih bolezni zaradi ilegalnega zakopavanje živalskih trupel in zmanjševanje onesnaževanja okolja ter predelava in uničenje trupel poginulih živali iz vmesnih obratov/zbiralnic UL-VF- Nacionalnega veterinarskega inštituta, kot tudi odvoz trupel poginulih prašičev z večjih farm, kjer se redijo prašiči.		Zbrani živalski trupi. 2002 Zbrano je bilo 10.819.658 kg živalskih trupel.PP2255
491.633.332 SIT		PozitivnaNaloge se izvaja kot javna služba.
Odškodnine*Cilji (Plan):
Zagotoviti izplačilo imetnikom živali v primeru ugotovitve kužne bolezni ter posledično preprečevanje širjenja bolezni v skladu s 46. in 47. členom Zakona o veterinarstvu.		 Izplačane odškodnine 2002 Izplačanih 70 upravičenih zahtevkov za odškodninePP5552 9.285.591,20 SIT


PP9882
9.876.496,75 SIT		Pozitivna*Odškodnine za živali, ubite ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani ali uničeni pri uresničevanju odrejenih ukrepov pri zatiranju kužnih bolezni in zoonoz


E91/2004 – Identifikacija in registracija živali
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Identifikacija in
registracija -
sofinanciranje
storitev
označevanja živali		Cilji (Plan)*
Vzpostavitev in tekoče delovanje sistema sledljivosti govedi z namenom varovanja zdravja ljudi, nadzora nad kužnimi boleznimi živali ter kontrole nad izvajanjem neposrednih plačil.
Popolnost in ažurnost centralnega registra govedi in evidence imetnikov rejnih živali v skladu s predpisi.		Kazalniki:
operativnost sistema, popolnost CRG –98 %, ažurnost CRG –7 dni, vzpostavljanje javne službe na terenu, popolna vzpostavitev nadzora nad
izvajanjem sistema I&R, vzpostavitev mehanizmov administrativne kontrole, visoka funkcionalnost softvera za podporo sistema I&R, informiranje strank, tekoče izvajanje sistema I&R.		 2002 Na področju identifikacije
in registracije govedi so bili vsi cilji realizirani		PP1328

40.547.925,28 SIT

12.143.602,21SIT
iz leta 2005

28.404.323,07 SIT
iz leta 2006 		PozitivnaSofinanciranje storitev
označevanja govedi ima
pomemben vpliv na
realizacijo ciljev pri
vzpostavitvi celotnega
sistema sledljivosti govedi
Rezultati:
Učinkovito delovanje sistema sledljivosti govedi.
E92/2004 Strokovne naloge v živinorejski proizvodnji
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto _____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Strokovne naloge v živinorejski proizvodnjiPlan:
-ohranjanje in izboljševanje genetske vrednosti domačih živali v RS
-zagotavljanje mednarodno primerljivih strokovnih opravil in obdelav podatkov
-opravljanje tekočega dela na sprejetih programih dela na področju živinoreje		Število planiranih nalog
3.798.004		 102 %PP:
1456 541.523.521,52
2423 1.174.117.519,62
2070 214.882.968,86
2072 19.945.302,00
Skupaj: 1.950.469.321,00 SIT
98 %Učinek je pozitiven, saj se proizvodne lastnosti domačih živali izboljšujejo, promet s plemenskim materialom je zagotovljen, delo na selekciji, reprodukciji in vodenju rodovniških knjig je potekalo nemoteno.
Rezultati:
Enotno in neprekinjeno zagotavljanje strokovnih nalog selekcije in kontrole proizvodnje v živinoreji.		Število opravljenih nalog:
3.859.876
Strokovne naloge s področja živinoreje vključujejo: selekcijo, vodenje rodovniških knjig, reprodukcijo, razvoj konjereje ter rejo in preizkušanje plemenskih živali. Strokovne naloge v živinoreji potekajo po mednarodno veljavnih pravilih, ki so obvezujoča za Republiko Slovenijo in omogočajo kontinuirano delo na izboljševanju genetskega potenciala pri vseh gospodarsko pomembnih vrstah domačih živali, kar je eden temeljnih pogojev za razvoj posameznih panog v živinoreji. Obseg strokovnega dela je določen na podlagi enotnega selekcijskega programa in rejskega programa za vsako živinorejsko panogo posebej: govedoreja, konjereja, prašičereja, ovčjereja, kozjereja, kunčejereja, perutninarstvo in čebelarstvo. Osnovno pravilo izvajanja teh nalog je, da se predpisane meritve, obdelave podatkov, zbiranje podatkov, izdelava poročil, izdajanje rejskih dokumentov opravlja redno, tekoče po predpisani dinamiki, prekinitve niso dovoljene, sicer opravljeno delo ni v skladu z mednarodnimi pravili. Zato so izvajalci strokovnih nalog v živinoreji dolžni delo izvajati neprekinjeno in najmanj v obsegu, ki je bil določen v letnem programu dela.

E96/2004 Kmetijsko svetovanje
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek Opomba
Javna kmetijska svetovalna službaCilji (Plan):
Zagotoviti izvajanje javne kmetijske svetovalne službe		Izvedba nalog v skladu z letnim Programom dela Kmetijsko gozdarske zbornice čim večjemu številu kmetijskih pridelovalcev

-Svetovanje 62.340 kmetijskim gospodarstvom
- Št. izvedenih izobraževanj in usposabljanj:3.062
- Št. informiranj: 1.999
- št. Tehnoloških navodil, člankov: 1.821
- osebno svetovanje (informiranje):91.469		 2005 100%
dodeljena so bila vsa sredstva		2.481.854.644,47 SITDosežen je bil pozitiven učinek pri izvajanju javne službe.100%
Rezultati:
Kmetijskim gospodarstvom so zagotovljene storitve v okviru javne svetovalne službe

GOZDARSTVO
E97/2004 Financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove-
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DP
v 000 SIT		UčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Obnova
zasebnih gozdov
Plan:
Naravna obnova in obnova gozda s sadnjo in setvijo – 1.580 ha		Opravljen obseg 1.809 ha 2003 100%PP 1411
103.737 SIT		100%**v plan so vključene tudi površine v okviru PP 2248, Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov poškodovanih v naravnih ujmah
Rezultati:
Obnovljen gozd in dobava sadik in semena gozdnega drevja za obnovo 		1.256 ha - naravna obnova in obnova s sadnjo 553 ha s sadnjo
1.050.338 nabavljenih sadik in 5.326 kg semena
Nega v zasebnih
gozdovih		Plan:
Izboljšanje sestojne zasnove, mešanosti drevesnih vrst, mehanične stabilnosti sestoja ter vitalnosti osebkov z ustrezno nego gozdnih sestojev 		Nega gozdov
2.150 ha		 2003 91% PP1441
63.740 SIT
Rezultati:
Opravljena nega v mlajših razvojnih fazah gozda 		Opravljena nega
1.957 ha
Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov poškodovanih v naravnih
ujmah		Plan:
Obnovitev gozda po naravnih ujmah 		Priprava tal, sestoja, obnova ha 2003

Poškodovani gozdovi zaradi namnožitve podlubnikov		91% PP 2248
42.805 SIT		100%V letu 2006 se je delno saniralo požarišča in žarišča lubadarja, kar pa bo v prihodnjih letih potrebno intenzivirati in bo zahtevalo za povečanje razpoložljivih sredstev na postavki.
Rezultati:
Obnova poškodovanega gozda zaradi naravnih ujm		Obnova ha s sadnjo in setvijo
63 ha
Nakup 117.415 kom sadik gozdnega drevja in 900 kg semena
Preventivno varstvo gozdovPlan: Preprečevanje škodljivih posledic, ki jih povzročajo dejavniki žive in nežive narave v gozdovih, predvsem s pomočjo preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo biološko ravnotežje10.285 delovnih dni 2003Prenamnožene populacije podlubnikov kot posledica zaradi suše oslabelega gozdnega drevja100%PP 6326
132.288 SIT		Izvedena so bila vsa planirana dela.Populacije podlubnikov še niso vrnjene v železno stanje. Prenamnožitev je dosegla kulminacija in je v fazi
Rezultati:
Ponovno vzpostavljanje biološkega ravnotežja		Porabljenih je bilo 82.281 delovnih ur za zatiranje podlubnikov
postavljenih 5.242 lovilnih pasti
1.176 lovilnih nastav,
porabljeno 23 l dovoljenega insekticida
Ostalo varstvo v zasebnih gozdovih Plan: 7.900 dni
Individualna in kolektivna zaščita sadik gozdnega drevja v zasebnih gozdovih		7.441 delovnih dni 2003 .Cilji so bili realiziraniPP 6327
54.612 SIT
Rezultati:
Sadike gozdnega drevja so bile individualno ali skupinsko zaščitene		Za izvajanje ukrepov je bilo porabljenih 59.531 del.ur
Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih Plan: 2.000 delovnih dni
Ohranjevanje in izboljšanje habitatov prostoživečih živali v zasebnih gozdovih in zmanjševanje njihovega pritiska na kmetijske površine 		Ha
Sadnja plodonosnih drevesnih vrst
Vzdrževanje vodnih virov		 2003 .Cilji so bili realizirani PP 6328
21.444 SIT
Rezultati:
Vzdrževanje in osnovanje pašnih površin, grmišč, vodnih virov, sadnja plodonosnega drevja, postavljanje gnezdnic, 		65 ha vzdrževanja grmišč, 600 ha vzdrževanja travnih in vodnih površin, osnovanje pasišč 6,00 ha, vzdrževanje 71 vodnih virov, vzdrževanih 19 večjih vodnih virov, postavljenih 178 kosov gnezdnic, posajenih je bilo 7.535 sadik plodonosnega drevja,
Protipožarno varstvo na KrasuPlan: 2.300 delovnih dni za izvajanje ukrepov Protipožarne ovire 2003 .Cilji so bili v celoti realiziraniPP 6329
28.602 SIT		Pomembno je vzdrževanje obstoječe infrastrukture za preprečevanje širjenja požarov in izgradnja nove
Rezultati:
Izgradnja in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov in stez ter postavljanje opozorilnih tabel		Zgrajenih je bilo 9 km in vzdrževano 100 km protipožarnih presek, zgrajeno in vzdrževano 0,65 km požarnih zidov in zgrajenih in vzdrževanih 1,2 km protipožarnih stez,
Semenarska in drevesničarska dejavnost v gozdarstvuPlan: nakup 300 kg semenag.drevja, vzdrževanje semenskih plantažKoličina semenskega materiala
-nabava in hranjenje 124 kg semena		 2003 .Cilji so bili realizirani s 30%PP 6330
2.396 SIT		Realizacija nabave semena gozdnega drevja je bila le delna zaradi dejstva, da obroda ni bilo
Rezultati:
Ustrezen semenski material je zagotovljen		189 kg je bilo usmerjeno v semensko hranilnico 957 kg semena pa je bilo namenjeno za sanacijo v ujmah in požarih poškodovanih gozdov
E98/2004 Javna gozdarska služba
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2005		UspešnostVložena sredstva DP
v 000 SIT		UčinkovitostUčinek Opomba
Javna gozdarska službaCilji (Plan):
Zagotoviti izvajanje nalog javne gozdarske službe:
- spremljanje stanja in usmerjanje razvoja gozdov;
    - Izvedba popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov na mreži 16X16 km (raven I)in intenzivnega
monitoringa stanja gozdov v Sloveniji (11 ploskev-FOREST-FOCUS-raven II) kot ga zahteva EU,
-ohranjanje in razvoj gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti
-razvoj informacijskih sistemov, standardov za gozdarstvo
- Izvedba tečajev za usposabljanje in izobraževanje lastnikov gozdov.		-Izdelava 25 gozdnogospodarskiih in 16 lovskogojitvenih načrtov
-izvedba popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov
-izvedba tečajev		 2006 Dolgoročni cilji:
Spremljanje stanja gozdov: 100%
Usmerjanje razvoja gozdov: 70%
Izobraževanje, usposabljanje: 100%

Letni cilji: 100%		4.377.977 SITDosežena je bila izvedba programa dela za katerega je bilo izdano soglasje vlade.100%
Rezultati:
Naloge javne gozdarske službe so v celoti izvedene 		-Izdelava gozdnogospodarskiih načrtov za 1/10 površine gozdov
-izvedeno programirano vlaganje v gozdove
-popis razvrednotenja in poškodovanosti gozdov izveden
-tečaji izvedeni
Program državnih pomoči na področju gozdarstva je izveden na ravni 97%. Učinek izvedenega programa v letu 2006 je za gozdove pozitiven in je v skladu s programiranim, ne glede na to, da cilji niso bili realizirani predvsem na področju obnove gozdov na pogoriščih oziroma obnove gozdov poškodovanih v naravnih ujmah. Izvedena dela, ki so bila sofinancirana na opravljenih površinah so prispevala k pravočasni naravni obnovi gozda in obnovi s sadnjo in setvijo na površinah kjer naravna obnova ni bila možna ali pa bi bila neustrezna. Opravljena nega je prispevala k sprejemljivejši, naravi bolj prilagojeni mešanosti drevesnih vrst in večji stabilnosti mladega gozda na tistih površinah kjer je bila opravljena nega. Stabilnost gozdov je bila povečana tudi z izvedenimi ukrepi varstva gozdov, s katerimi se je poskušalo predvsem podlubnike vrniti v tako imenovano železno stanje, ko so v gozdovih sicer še vedno prisotni, vendar ne povzročajo pretirane gospodarske škode. Tudi izvedeni ukrepi so prispevali, da je gradacija podlubnikov, ki se je začela v letu 2003, v stagnaciji. S sofinanciranjem določenih aktivnosti se je povečalo število objektov, ki prispevajo k večji požarni varnosti gozdov zlasti na požarno ogroženih območjih. Ukrepi izvedeni za izboljšanje življenjskega okolja prosto živečih živali, pa so prispevali k zmanjševanju konfliktnih razmer med populacijami divjadi in njihovim okoljem, ki se sicer odrazijo v obliki škod.

RIBIŠTVO
Shema/ individualna DP: K(2004)2122 – Enotni programski dokument – ukrepi s področja ribištva
Ukrep /
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek Opomba
Ad1Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov



Ad2 Ribogojstvo, predelava in trženje 		Cilji (Plan):
izboljšati varnost in življenjske pogoje ribičev, izboljšati konkurenčnost in zagotoviti trajnostno rabo ribolovnih virov v Jadranu

izboljšanje konkurenčnosti sektorja in izboljšanje kakovosti proizvodov		 Število podprtih/izvedenih projektov 2004-2006:
-Ad1: 19
Ad2: 18		 2004100%SLO del skupaj 16.190.305,00 SIT, od tega Ad1: 7.342.255 SIT,
Ad2: 8.848.050,18 SIT		Namen ukrepa v letu 2006
je bil večinoma dosežen		Delež sofinanciranja s strani EU znaša 75%
Rezultati:Št. podprtih/izvedenih projektov v letu 2006:
Ad1: izvedenih/zaključenih
5 projektov
· Število posodobljenih plovil 28
· Posodobljene BT - indeks (izhodišče 100) 100
· Posodobljeni kW - indeks (izhodišče 100) 100
· Zmanjšane t / prilova - ocena - indeks (izhodišče 100) 80
· Zagotovljena / odprta nova delovna mesta - indeks (izhodišče 100) 100

Ad2: odobrenih 14 vlog
Dokončnih podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov (zaključki so v letih 2006, 2007 in 2008)
· Število posodobljenih ribogojnic 4
· Število novih in posodobljenih predelovalnih enot 5
· Število podjetij, ki imajo koristi od izboljšanja standardov kakovosti, higiene in zdravja 1
Zadnja sprememba: 09/19/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov