Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 54001-10/2008/11
Ljubljana, 03.07.2008




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 176. redni seji dne 03.07.2008 sprejela:

- POROČILO O PREDSEDOVANJU SLOVENIJE SVETU EU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2008,

ki vam ga pošiljamo v prilogi.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije,
- dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve,
- Barbra Borota, državna sekretarka, Služba Vlade Republike Slovenije za
evropske zadeve,
- Gregor Krajc, namestnik direktorja, Služba Vlade Republike Slovenije za
evropske zadeve.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR




PRILOGA: 1







POROČILO O PREDSEDOVANJU SLOVENIJE SVETU EU

(1. januar - 30. junij 2008)







Ljubljana, 3. julij 2008



KAZALO

1. POVZETEK 5

2. POTEK PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU 9

2.1. NALOGE PREDSEDUJOČE DRŽAVE 9
2.1.1. Vodenje in organizacija dela Sveta EU 9
2.1.2. Zastopanje Sveta EU v odnosu do drugih EU institucij 9
2.1.3. Zastopanje EU v odnosu do tretjih držav in mednarodnih organizacij 11

2.2. NAČELA IZVAJANJA PREDSEDOVANJA 13

2.3. NAČIN ORGANIZIRANJA IN DELOVANJA PREDSEDUJOČE SVETU EU 14
2.3.1. Koordinacija slovenskega predsedovanja Svetu EU 14
2.3.2. Koordinacija in spremljanje vsebinskih dosežkov slovenskega predsedstva 14

3. POTEK PREDSEDOVANJA PO ORGANIZACIJSKIH PODROČJIH

PREDSEDOVANJA 16

3.1. PROGRAM PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU 16
3.1.1. Izvajanje programa predsedovanja Slovenije Svetu EU 16
3.1.2. Realizacija koledarja dogodkov 37

3.2. KADROVSKA ZASEDBA PREDSEDOVANJA 38
3.2.1. Statistični prikaz kadrovske zasedbe predsedovanja 38
3.2.2. Reševanje kadrovskih vprašanj uslužbencev, ki so sodelovali pri
predsedovanju 39

3.3. KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA 40
3.3.1. Odnosi z domačimi in tujimi mediji 40
3.3.2. Spletno mesto predsedovanja 44
3.3.3. Medijska logistika 45
3.3.4. Promocija med predsedovanjem 46

3.4. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V SLOVENIJI 50
3.4.1. Dogodki slovenskega predsedstva v Sloveniji 51
3.4.2. Nastanitve 52
3.4.3. Kongresno središče Brdo 52
3.4.4. Varnost 53
3.4.5. Akreditacije 54
3.4.6. Prevozi 55
3.4.7. Oficirji za zvezo 55
3.4.8. Sodelovanje z veleposlaništvi v Republiki Sloveniji 56
3.4.9. Opazovalci 56
3.4.10. Papirno gradivo ter promocijska in protokolarna darila 56
3.4.11. Tolmačenje, prevajanje in lektoriranje 57

3.5. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V BRUSLJU 59

3.6. PRORAČUN PREDSEDOVANJA 61
3.6.1. Proračun za predsedovanje 61
3.6.2. Partnerji predsedstva 61

3.7. SODELOVANJE PREDSEDSTVA Z DRŽAVNIM ZBOROM REPUBLIKE

SLOVENIJE 62

4. DELO MINISTRSTEV IN VLADNIH SLUŽB 64

4.1. PROGRAM PREDSEDOVANJA 64

4.2. KADROVSKA ZASEDBA PREDSEDOVANJA 65

4.3. KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI IN PROMOCIJA V ČASU

PREDSEDOVANJA 66

4.4. LOGISTIČNA PODPORA DOGODKOM PREDSEDOVANJA 67

5. PRILOGE 68

5.1. POTEK PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU 68


5.2. PROGRAM PREDSEDOVANJA 78
5.3. KADRI 115
5.4. KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA 117
5.5. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V SLOVENIJI 120
5.6. PRORAČUN PREDSEDOVANJA 126
5.7. PREGLED IZVEDENIH NALOG RESORJEV 132

1. POVZETEK

Slovenija je v prvi polovici leta 2008 prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti – predsedovala je Svetu EU. Vodila je skupnost, ki združuje 27 držav in slabe pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Predsedovanje je bilo za Slovenijo priznanje njenemu dosedanjemu delu, a hkrati odgovornost, saj je bilo treba upravičiti velika pričakovanja držav članic, ki so Sloveniji to nalogo soglasno zaupale.

To poročilo predstavlja vsebinske dosežke in druge dejavnosti, ki jih je opravilo slovensko predsedstvo v šestmesečnem predsedovanju Svetu EU, ter kadrovske in finančne vire za izvedbo projekta. Sestavni del poročila so tudi številne priloge, ki nazorno prikazujejo različne vidike izvedbe predsedovanja.

Predsedovanje Svetu EU se je izkazalo za vsebinsko eno najbolj zahtevnih in kompleksnih nalog Slovenije po osamosvojitvi in obenem izziv v organizacijsko-logističnem smislu. Hkrati pa to ni bil zgolj projekt na področju evropskih zadev, ampak vseslovenski projekt.

Vrednosti, ki jo je pridobila Slovenija s svojo aktivno vlogo v času vodenja EU, nikoli ne bomo mogli dokončno izračunati. Dejstvo pa je, da se je raven prepoznavnosti Slovenije dvignila. Z uspešno izvedbo različnih dogodkov se je namreč povečal tudi ugled Slovenije in s tem možnosti ter priložnosti za slovensko gospodarstvo.

To so prvi spoznali partnerji predsedovanja. Prispevali so k uspešnosti slovenskega predsedovanja in večji prepoznavnosti. Gre za 23 slovenskih podjetij, ki so se odzvala na povabilo Vlade RS in so s svojimi izdelki ter storitvami sodelovala pri izvedbi predsedovanja. Skupna ocenjena vrednost njihovih prispevkov je okoli pol milijona evrov.

Z denarjem pa ne moremo izmeriti znanja in izkušenj pridobljenih v pripravah in pri izvedbi predsedovanja. V celoti je bilo v projekt predsedovanja Svetu EU vključenih 2775 javnih uslužbencev. Na vsebinskih nalogah je delalo 1151 javnih uslužbencev, na koordinacijskih, organizacijskih in logističnih nalogah pa 1624 javnih uslužbencev. Pretežni del, 2610 javnih uslužbencev, je delal v Ljubljani, 165 pa na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju. V projektu je sodelovalo še 133 zunanjih strokovnjakov in 245 študentov. Od 315 dodatnih zaposlitev za določen čas, ki jih je vlada odobrila za čas predsedovanja, je bilo dejansko zaposlenih 289 ljudi. Poleg vodilnih in koordinacijskih struktur so v projektu predsedovanja Slovenije Svetu EU sodelovala vsa ministrstva in vlade službe, pa tudi drugi državni organi.

Znanje in izkušnje pridobljene v projektu predsedovanja bo slovenska javna uprava koristno uporabljala pri izvedbi prihodnjih izzivov, ki jih bo narekovalo članstvo v EU. Vzpostavljene socialne mreže bodo omogočale lažje in predvsem učinkovitejše delovanje Republike Slovenije kot članice sedemindvajseterice. To znanje in izkušnje pa bo Slovenija delila tudi z drugimi članicami EU zadnje širitve, ki šele bodo predsedovale, in s tistimi državami, ki se EU približujejo.

Slovensko predsedstvo Sveta EU je pripravljalo, sklicevalo in vodilo sestanke Sveta EU na vseh ravneh, od delovnih skupin do zasedanj sestav Sveta EU in Evropskega sveta. Slovenija pa je morala opraviti tudi veliko neformalnega dela v obliki lobiranj, pogajanj in neformalnih sestankov s posameznimi državami članicami, skupinami držav ter evropskimi institucijami.

Formalni del predsedovanja se je odvijal na sestankih v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu in ga je skoraj v celoti logistično organiziral in financiral Generalni sekretariat Sveta EU. Hkrati je Slovenija doma organizirala še neformalna zasedanja različnih sestav Sveta EU, ministrske konference in številne druge dogodke, kar je uveljavljena praksa. Za organizacijo in financiranje teh dogodkov je morala poskrbeti Slovenija sama.

Predsedstvo je posebno pozornost posvetilo tudi predstavljanju Sveta EU v stikih z drugimi institucijami EU, s poudarkom na sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Predstavljanje Sveta EU v odnosu do Evropskega parlamenta ter tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem v zakonodajnem postopku je ena od pomembnejših nalog predsedujoče države. Slovensko predsedstvo je prav tako zastopalo EU v odnosu do tretjih držav in mednarodnih organizacij.

Program slovenskega predsedovanja Svetu EU je sprejela Vlada RS na podlagi 18-mesečnega programa predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije, pregleda podedovane agende EU in lastnih prednostnih nalog. Predsedstvo je v programu dalo poudarek petim osrednjim temam slovenskega predsedovanja: prihodnost Unije/Lizbonska pogodba, energetsko-podnebna vprašanja, lizbonska strategija, Zahodni Balkan in medkulturni dialog.

Ob koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU je mogoče zaključiti, da je bil šestmesečni program slovenskega predsedovanja ustrezno pripravljen. Izkazalo se je, da so bili ambiciozno zastavljeni cilji tudi povsem uresničljivi. Tako najpomembnejše ožje prednostne naloge kot resorsko opredeljene prednostne naloge slovenskega predsedstva Svetu EU so bile uspešno opravljene.

Na spomladanskem Evropskem svetu 2008 je slovensko predsedstvo uspešno zagnalo drugo triletno obdobje prenovljene lizbonske strategije za čas od leta 2008 do leta 2010. Z njim je bila med drugim uvedena t. i. »peta svoboščina«, to je prost pretok znanja. K temu bo pomembno prispeval tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, glede katerega je bilo dogovorjeno, da bo imel sedež v Budimpešti. Z novim ciklom so se še povečale možnosti za krepitev konkurenčnosti podjetij, zlasti malih in srednje velikih, veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi socialni razsežnosti lizbonske strategije.

Narejen je bil korak naprej pri reševanju podnebno-energetskih vprašanj. Dosežen je bil dogovor o osnovnih načelih in časovnem okviru sprejemanja podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja EU. Največji uspeh na področju energetike v času predsedovanja je dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin.

Pod slovenskim predsedstvom je Svet EU ponovno utrdil evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Sklenjena je bila mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije, sproženih pa je bilo tudi več sektorskih pobud, med katerimi velja izpostaviti začetek dialoga o vizumski liberalizaciji.

V sodelovanju z evropskimi institucijami, verskimi voditelji in predstavniki civilne družbe je bila dana spodbuda dialogu med kulturami, prepričanji in izročili v evropskem letu medkulturnega dialoga. K dolgoročnejšemu medkulturnemu povezovanju je Slovenija konkretno prispevala tudi z ustanovitvijo Evro-sredozemske univerze, s sedežem v Piranu.

Tudi kar zadeva Lizbonsko pogodbo je slovensko predsedstvo naredilo največ, kar je bilo v njegovi moči, saj je ratifikacija pogodbe v izključni pristojnosti posameznih držav članic. Kot predsedujoča država je dala zgled in pogodbo ratificirala kot druga država članica. Hkrati je vodila evropske zadeve na način, ki ni oteževal ratifikacijskih postopkov v drugih državah članicah. V luči pomembnih novosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, je slovensko predsedstvo začelo neformalna posvetovanja o uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Tudi koledar dogodkov predsedovanja je bil uspešno izpolnjen. Poleg dveh zasedanj Evropskega sveta so v okviru predsedovanja potekali še štirje dogodki na najvišji ravni: vrhovi EU z Japonsko, državami Latinske Amerike in Karibov, Združenimi državami Amerike ter Rusijo. Med najpomembnejše dogodke sodi tudi organizacija 33 formalnih ministrskih svetov in 16 neformalnih ministrskih srečanj in konferenc. Glede na kraj dogodkov je bilo v Sloveniji izvedenih 287 dogodkov, v Bruslju 3455 dogodkov in 4252 dogodkov drugje po svetu. Tako je bilo v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU izvedenih okoli 8000 dogodkov.

Predsedstvo je v Sloveniji organiziralo 166 uradnih dogodkov predsedovanja. 26 dogodkov je bilo na ministrski ali višji ravni: vrh med EU in Združenimi državami Amerike, 13 neformalnih ministrskih srečanj, srečanje s Konferenco predsednikov Evropskega parlamenta, srečanje Vlade RS z Evropsko komisijo in 10 trojk s tretjimi državami. 142 dogodkov je bilo na podministrski ravni.

Večina dogodkov predsedovanja v Sloveniji je potekala v sodobnem kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Gradnja takega kongresnega centra se je kmalu po začetku predsedovanja izkazala za dobro odločitev, saj je omogočala učinkovito organizacijo srečanj.

V Bruslju je v času slovenskega predsedovanja delovalo 173 pripravljalnih teles Sveta EU in njihovih podskupin, ki so se sestale na 2089 sestankih. Poleg formalnih zasedanj pripravljalnih teles Sveta EU je v prostorih Sveta EU potekala tudi vrsta srečanj s tretjimi državami na vseh ravneh. V sobah predsedstva ter v slovenski delegacijski sobi je tako bilo organiziranih več kot 1100 pripravljalnih sestankov, bilateralnih in multilateralnih srečanj, sestankov s predstavniki Generalnega sekretariata Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter drugih institucij EU in ustanov. Skupaj je bilo v prostorih Sveta EU v Bruslju in Luksemburgu organiziranih preko 3300 sestankov.

Komunikacijska podpora v času slovenskega predsedovanja je obsegala odnose z domačimi in tujimi javnostmi, zlasti mediji, zagotavljanje medijske logistike in urejanje uradnega spletnega mesta predsedovanja. Komunikacijski program za domače in tuje javnosti je obsegal tako informacijske kot promocijske dejavnosti.

Eno ključnih komunikacijskih orodij je bilo uradno spletno mesto predsedstva. V obdobju od začetka januarja do konca junija letos je bilo na spletnem mestu slovenskega predsedstva zabeleženih 720.895 obiskov ali povprečno 3.960 uporabnikov na dan. Obiskovalci so si ogledali skupno nekaj manj kot 3,5 milijona strani, od tega 31 odstotkov v slovenskem, 54 odstotkov v angleškem in 15 odstotkov v francoskem jeziku.

Predsedovanje Slovenije Svetu EU je pomenilo tudi izvrstno priložnost za povečanje prepoznavnosti Slovenije v EU in širšem mednarodnem prostoru. Hkrati je bila v komunikacijskem smislu to dobra priložnost za spodbujanje dodatnega zanimanja domačih javnosti za evropske teme in delovanje institucij EU.

Promocijske aktivnosti so obsegale predstavitve in promocijo slovenskega predsedstva pred začetkom predsedovanja, promocijska darila, informativno-promocijska gradiva, oglaševanje na plakatnih mestih in izvajanje kulturno-promocijskega programa. Z označevalnimi elementi slovenskega predsedstva so bili opremljeni prostori Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju, prostori Sveta EU v palači Justus Lipsius in prostori v Kongresnem centru Brdo. Mobilni označevalni kompleti so bili postavljeni na vseh dogodkih, ki so bili na uradnem koledarju predsedovanja in niso potekali na katerem od navedenih krajev.

Vlada RS je za projekt predsedovanja Slovenije Svetu EU namenila 62,3 milijona evrov, kar vključuje izdatke od leta 2005 do leta 2008. Po trenutni oceni bo predsedovanje izpeljano v finančnih okvirih, kot so bili začrtani. Končno finančno poročilo bo mogoče pripraviti, potem ko bo končano finančno poslovanje, povezano z dogodki predsedovanja.


2. POTEK PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU

Predsedovanje držav članic je vpeljala že Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, t. i. Rimska pogodba iz leta 1957, ki je določila, da države članice izmenoma prevzamejo vlogo predsedujoče Svetu EU za šest mesecev. Leta 1992 so se z Maastrichtsko pogodbo naloge predsedstva razširile tudi na predsedovanje Evropskemu svetu, ki se pod vodstvom predsednika države ali vlade predsedujoče države članice sestane vsaj dvakrat letno.

2.1. NALOGE PREDSEDUJOČE DRŽAVE

2.1.1. Vodenje in organizacija dela Sveta EU

Predsedstvo je pripravljalo, sklicevalo in vodilo sestanke Sveta EU na vseh ravneh, od delovnih skupin do zasedanj sestav Sveta EU in Evropskega sveta. Slovenija je v šestmesečnem mandatu predsedovala dvema zasedanjema Evropskega sveta, ministrskim zasedanjem, zasedanjem Odbora stalnih predstavnikov (Coreper I in II) ter zasedanjem delovnih skupin in različnih odborov.

Predsedujoči delovnim telesom Sveta EU so bili odgovorni, da je delo na zasedanjih potekalo gladko. Učinkovito vodenje sestankov s 27 delegacijami držav članic in delegacijo Evropske komisije je bilo namreč zelo zahtevna naloga, posebej ob upoštevanju postopkovnih pravil in nekaterih dodatnih omejitev, kot je na primer režim tolmačenja. Zaradi priprave in uspešnega vodenja številnih formalnih zasedanj je morala Slovenija opraviti tudi veliko neformalnega dela v obliki lobiranja, pogajanja in neformalnih sestankov s posameznimi državami članicami, skupinami držav ter evropskimi institucijami.

Poleg formalnega dela predsedovanja, ki je potekalo na sestankih v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, je Slovenija v skladu z uveljavljeno prakso priprave neformalnih srečanj v predsedujoči državi organizirala neformalna zasedanja različnih sestav Sveta EU, ministrske konference in številne druge dogodke. V nasprotju s formalnimi sestanki na sedežu evropskih institucij, ki jih je skoraj v celoti logistično organiziral in financiral Generalni sekretariat Sveta EU, je morala za organizacijo in financiranje dogodkov v svoji državi poskrbeti Slovenija.

Podrobneje je delo v Svetu EU predstavljeno v poglavju 3.1. Program predsedovanja Slovenije Svetu EU. Koledar glavnih dogodkov predsedovanja se nahaja v preglednici 1.

2.1.2. Zastopanje Sveta EU v odnosu do drugih EU institucij

Slovensko predsedstvo Sveta EU je posebno pozornost namenilo predstavljanju Sveta EU v stikih z drugimi institucijami EU, s poudarkom na sodelovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Pri tem je Slovenija predstavljala stališča Sveta EU v t. i. trialogu z omenjenima evropskima institucijama.

Evropska komisija ima na področjih prvega stebra EU izključno pravico do zakonodajne pobude, zato je bil del dnevnega reda dela Sveta EU predvsem odvisen od dinamike njenega dela.

Sodelovanje Slovenije kot predsedujoče Svetu EU z Evropskim parlamentom

Ena od pomembnejših nalog predsedujoče države je predstavljanje Sveta EU v odnosu do Evropskega parlamenta in tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem v zakonodajnem postopku. Predsednik Vlade RS, ministri, državni sekretar za evropske zadeve in državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v vlogi ministra za razvojno sodelovanje so tako sodelovali v razpravah na plenarnih zasedanjih ter zasedanjih odborov v Evropskem parlamentu. Ministri in državni sekretarji so Svet EU zastopali tudi v trialogih, tj. srečanjih z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kadar je bilo treba usklajevati stališča v zakonodajnem postopku soodločanja.

Prvi formalni dogodek pri sodelovanju med Slovenijo kot predsedujočo Svetu EU in Evropskim parlamentom je bil obisk Konference predsednikov Evropskega parlamenta v Sloveniji 19. in 20. decembra 2007. Ob tej priložnosti je predsednik Vlade RS skupaj z ministri predsedniku Evropskega parlamenta in predsednikom parlamentarnih političnih skupin predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja.

V Evropskem parlamentu je predsednik Vlade RS kot predsednik Evropskega sveta prvič spregovoril 16. januarja 2008 v Strasbourgu, ko je predstavil načrt za polletno delo Slovenije kot predsedujoče Svetu EU. Predsednik vlade je med predsedovanjem v Evropskem parlamentu nastopil še trikrat. 12. marca 2008 je poslancem spregovoril ob 50. obletnici Evropskega parlamenta, 26. marca 2008 je v Bruslju poročal o izidu zasedanja spomladanskega Evropskega sveta, 24. junija 2008 pa je poslancem predstavil sklepe junijskega Evropskega sveta ter dosežke predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Predsednik Vlade RS se je udeležil tudi nekaterih drugih dogodkov, ki jih je med predsedovanjem Slovenije (so)organiziral Evropski parlament. 17. marca 2008 je nagovoril medparlamentarno skupščino med EU ter državami Afrike, Karibov in Pacifika, ki je zasedala v Sloveniji, 20. maja 2008 pa se je v Strasbourgu udeležil podpisa deklaracije o vzpostavitvi evropskega dneva pomorstva. Predsednik vlade se je 27. maja 2008 v Bruslju udeležil tudi medparlamentarnega srečanja na temo Zahodnega Balkana, ki sta ga soorganizirala Evropski parlament in Državni zbor RS.

23. aprila 2008 je na slavnostni seji v Evropskem parlamentu nastopil predsednik RS.

Ministri so kot predsedujoči sestavam Sveta EU na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta sodelovali v 14 razpravah, državni sekretar za evropske zadeve pa je kot predstavnik slovenskega predsedstva za sodelovanje z Evropskim parlamentom sodeloval v 30 razpravah. Državni sekretar za evropske zadeve je na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu v imenu Sveta EU odgovarjal tudi na poslanska vprašanja za ustni odgovor in podal odgovore na kar 53 poslanskih vprašanj. Dvakrat je nastopil tudi pred Konferenco predsednikov odborov Evropskega parlamenta. Novembra 2007 je predsednikom odborov predstavil prednostne naloge predsedovanja, aprila 2008 pa vmesni pregled dosežkov predsedovanja in načrte za drugo polovico.

Ministri in državni sekretar na zunanjem ministrstvu v vlogi ministra za razvojno sodelovanje ter drugi predstavniki predsedujoče so nastopili tudi pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Ob začetku predsedovanja januarja 2008 so odborom predstavili prednostne naloge s svojega delovnega področja, junija 2008 pa so poročali o dosežkih v polletnem obdobju. Mesečno je o zasedanjih Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose Odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve poročal minister za zunanje zadeve (5 nastopov) oziroma državni sekretar in politični direktor zunanjega ministrstva. Skupaj so ministri in državni sekretarji pred odbori nastopili več kot 60-krat. Poleg tega so se ministri, državni sekretarji in drugi predstavniki predsedstva udeležili različnih dogodkov (npr. konferenc, okroglih miz, forumov, seminarjev ipd.), ki jih je (so)organiziral Evropski parlament. Na področju zunanjih zadev so se državna sekretarja v zunanjem ministrstvu oziroma predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve udeležili medparlamentarnih skupščin, odborov ali zasedanj s tretjimi državami ali regijami. Prav tako so se predsednik Evropskega parlamenta, predsedniki pristojnih parlamentarnih odborov in drugi evroposlanci udeležili nekaterih formalnih dogodkov, neformalnih ministrskih srečanj in konferenc, ki jih je priredila predsedujoča.

Predstavniki Vlade RS so se udeležili tudi dogodkov, ki sta jih soorganizirala Evropski parlament in Državni zbor RS.

Pred predsedovanjem in med njim so Slovenijo obiskale delegacije šestih parlamentarnih odborov ter delegacije štirih političnih skupin v Evropskem parlamentu: Skupina evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice.

Posamezni nastopi ministrov in državnih sekretarjev na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta in pred parlamentarnimi odbori ter obiski delegacij odborov in političnih skupin Evropskega parlamenta v Sloveniji so navedeni v preglednicah 2 do 7.

2.1.3. Zastopanje EU v odnosu do tretjih držav in mednarodnih organizacij

Predsedstvo je zastopalo EU in bilo odgovorno za izvajanje odločitev, sprejetih skladno s pristojnostmi na področju skupne zunanje in varnostne politike. V tej vlogi je izražalo tudi stališča EU v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. Predsedstvo je bilo odgovorno za t. i. politični dialog s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in regionalnimi skupinami.

Slovenija kot predsedujoča je pri tem tesno sodelovala z visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko ter komisarko, pristojno za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, ter komisarjem za razvoj in humanitarno pomoč. Pri pripravi in izvedbi srečanj na nižjih ravneh so sodelovali predstavniki različnih oddelkov Generalnega sekretariata Sveta EU in Evropske komisije.

Sodelovanje Slovenije kot predsedujoče Svetu EU s tretjimi državami in multilateralnimi organizacijami

Ministrstvo za zunanje zadeve je med predsedovanjem poleg sodelovanja oziroma zastopanja EU v odnosu do tretjih držav usklajevalo in zastopalo tudi politiko EU v mednarodnih organizacijah. To je bila zahtevna in odgovorna naloga usklajevanja skupnih stališč EU (med državami članicami, institucijami EU in ostalimi relevantnimi resorji) do posameznih mednarodnih vprašanj ter njihovega predstavljanja oziroma njihovega zastopanja v mednarodnih organizacijah (Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Svet Evrope, Mednarodna organizacija dela, Svetovna zdravstvena organizacija in več drugih mednarodnih forumih) in do tretjih držav, ki so jo slovenski diplomati opravljali v New Yorku, v Ženevi, na Dunaju, v Strasbourgu in v drugih multilateralnih centrih po svetu. Temelj delovanja slovenskega predsedstva Sveta EU pri tem je bil močna zavezanost učinkoviti multilateralnosti z osrednjo vlogo Organizacije združenih narodov.

Poleg Ministrstva za zunanje zadeve so bili za nekatere dele posameznih multilateralnih nalog v skladu s svojimi pristojnostmi in obveznostmi iz svojih pristojnosti odgovorni tudi nekateri ostali resorji, zaradi česar je bilo potrebno hitro in učinkovito usklajevanje. Ministrstvo za zunanje zadeve in slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva so pri tem zagotavljala potrebno strokovno pomoč.

Slovenijo kot zastopnico EU je v odnosu do tretjih držav v skladu z običajno prakso v vlogi predsedujoče Svetu EU v državah, v katerih sama nima svojih predstavništev, zastopala predvsem naslednja predsedujoča Francija, v nekaterih državah pa tudi Združeno kraljestvo, Portugalska, Irska, Italija, Nemčija in Španija.


2.2. NAČELA IZVAJANJA PREDSEDOVANJA


Temeljno načelo pri izvajanju predsedovanja Svetu EU je bilo načelo enotnega predsedstva, ki ga je Slovenija uveljavljala na vseh delovnih področjih EU in vseh nivojih (od delovnih skupin do Evropskega sveta).

Poleg tega je moralo slovensko predsedstvo za uspešno opravljanje zaupanih nalog spoštovati zlasti načeli nevtralnosti in nepristranskosti. Cilj slovenskega predsedovanja je bil namreč doseči napredek pri delu celotne EU, za to pa je bilo treba iskati in doseči kompromis med različnimi ali celo nasprotujočimi si predlogi za sklepanje dogovorov med zdaj že 27 državami članicami, pri tem pa upoštevati še stališča Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Slovenija je tako postavila v ospredje prednostne strateške naloge EU in si odkrito prizadevala za usklajevanje interesov vseh držav članic.

2.3. NAČIN ORGANIZIRANJA IN DELOVANJA PREDSEDUJOČE SVETU EU


Za učinkovito in uspešno predsedovanje, ki je pomenilo izjemno povečan obseg dela v prestolnici in na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, je Slovenija pripravila in usposobila svojo celotno upravo. Pri tem je način dela prilagodila svoji tradiciji in kulturi ter ustaljenemu načinu organiziranja in delovanja. Pri predsedovanju je bil predsedujoči državi med drugim v pomoč tudi Generalni sekretariat Sveta EU.

2.3.1. Koordinacija slovenskega predsedovanja Svetu EU

Da bi lahko Slovenija učinkovito pol leta predsedovala Svetu EU, je morala jasno določiti cilje, naloge, pristojnosti ter vlogo vseh struktur in akterjev, vključenih v pripravo in izvedbo predsedovanja. Med predsedovanjem je usklajevanje potekalo po ustaljenih poteh in v okviru struktur, vzpostavljenih za predsedovanje, ter obstoječih struktur za koordinacijo evropskih zadev.1

Temeljni cilj Slovenije kot predsedujoče Svetu EU je bil doseči napredek pri posameznih vsebinah s področja dela Sveta EU, posebej tistih, ki jih je Slovenija opredelila kot prednostne.

Glede na nujnost upoštevanja tega, da je moralo biti za uresničitev cilja slovensko predsedovanje vodeno na način, ki zagotavlja učinkovitost, hitro odzivnost in prilagodljivost delovanja vseh struktur, vključenih v predsedovanje, je bilo organizirano tako, da je operativno delo, povezano s predsedovanjem, potekalo v Bruslju, politično-strateške odločitve pa so se sprejemale v prestolnici. Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju je pripomoglo k dosegi dogovora na številnih področjih, ki jih je slovensko predsedstvo identificiralo kot prednostne.

2.3.2. Koordinacija in spremljanje vsebinskih dosežkov slovenskega predsedstva

Za uresničitev zastavljenih prednostnih nalog je bilo nujno treba pozorno spremljati in usmerjati izvajanje programa predsedovanja. Za koordinacijo in spremljanje izvajanja programa predsedovanja sta bila pristojna Služba Vlade RS za evropske zadeve za področja iz I. in III. stebra ter Ministrstvo za zunanje zadeve za področja iz II. stebra evropskih vsebin.

Koordinacija in spremljanje izvajanja programa predsedovanja sta vključevali predvsem:


Koordinacija je potekala na različne načine, med katerimi so bili najpomembnejši:
_______________________
1 Odločitev Ožje delovne skupine za predsedovanje pod vodstvom predsednika Vlade RS v juliju 2006.


3. POTEK PREDSEDOVANJA PO ORGANIZACIJSKIH PODROČJIH PREDSEDOVANJA

3.1. PROGRAM PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU

3.1.1. Izvajanje programa predsedovanja Slovenije Svetu EU

Program slovenskega predsedovanja Svetu EU je sprejela Vlada RS na podlagi predloga, ki ga je pripravila Podskupina za program v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami na podlagi 18-mesečnega programa predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter pregleda podedovane agende EU. V programu so bile opredeljene tudi glavne prednostne naloge slovenskega predsedovanja: prihodnost EU/Lizbonska pogodba, energetsko-podnebni sveženj, lizbonska strategija, širitev in evropska sosedska politika ter medkulturni dialog. Ob koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU je mogoče ugotoviti, da je bil program predsedovanja uresničen, podrobnejše poročilo je predstavljeno v nadaljevanju.

Prihodnost Unije

Lizbonska pogodba
Po podpisu Lizbonske pogodbe 13. decembra 2007 je bila glavna naloga držav članic v letu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov. Državni zbor RS je Lizbonsko pogodbo ratificiral 29. januarja 2008. Do konca slovenskega predsedovanja je Lizbonsko pogodbo ratificiralo 19 držav članic.

Edina država članica, katere državljani so o ratifikaciji Lizbonske pogodbe odločali na referendumu, je 12. junija 2008 ratifikacijo zavrnila. Po negativnem izidu referenduma na Irskem so evropski voditelji na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 opravili prvo analizo razlogov za zavrnitev Lizbonske pogodbe ter pozvali k nadaljevanju ratifikacijskih postopkov v državah članicah, ki pogodbe še niso potrdile. Dogovorili so se, da se bodo o mogočih poteh iz nastalega položaja pogovarjali na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.

Na podlagi sklepov Evropskega sveta iz decembra 2007 pa je slovensko predsedstvo v januarju 2008 začelo nujne tehnične priprave na izvajanje Lizbonske pogodbe, da bi se zagotovilo dosledno izvajanje določb pogodbe takoj po začetku njene veljavnosti. Delo je zaradi postopkov ratifikacij Lizbonske pogodbe v državah članicah potekalo na neformalni ravni na rednih srečanjih veleposlanikov držav članic pri EU. Na podlagi neformalnih posvetovanj je predsedstvo pripravilo poročilo o opravljenem delu.

Nadaljevanje pristopnih pogajanj
Pristopna pogajanja EU s Hrvaško in Turčijo so se nadaljevala v skladu s pogajalskim okvirom, širitveno strategijo ter zaključki Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter Evropskega sveta, sprejetimi decembra 2007, ter v skladu z napredkom pri izpolnjevanju pogojev in kriterijev za članstvo. Večji del pogajalskega procesa je bil namenjen preverjanju izpolnjevanja političnih kriterijev v obeh državah, prilagajanju hrvaške in turške zakonodaje evropskemu pravnemu redu in izpolnjevanju pogojev za odprtje posameznih pogajalskih poglavij. Na vseh področjih je bil zabeležen napredek.

Svet EU je potrdil revidirano Pristopno partnerstvo s Hrvaško, ki določa prednostna področja pri izpolnjevanju obveznosti Hrvaške. V pristopnih pogajanjih s Hrvaško je slovensko predsedstvo odprlo štiri poglavja (14 – prometna politika, 15 – energija, 2 – prosto gibanje delavcev in 19 – socialna politika in zaposlovanje). Svet EU je zaključil obravnavo poročila o pregledu usklajenosti zakonodaj (ang. screening) za poglavje 31 – skupna zunanja in varnostna politika ter podal ocene za izpolnitev pogojev za odprtje šestih poglavij.

Slovensko predsedstvo je v pristopnih pogajanjih s Turčijo odprlo dve pogajalski poglavji (6 – pravo družb ter 7 – pravo intelektualne lastnine), doseženo je bilo tudi soglasje o prejemu poročila o pregledu usklajenosti zakonodaj za poglavje 10 – informacijska družba in mediji. Svet EU je potrdil tudi revidirano pristopno partnerstvo s Turčijo, ki določa prednostna področja pri izpolnjevanju obveznosti Turčije.

V zvezi s Ciprom je Svet EU v času slovenskega predsedovanja sprejel spremembe k uredbi o zeleni črti, ki bodo dodatno olajšale trgovanje na Cipru in okrepile komunikacijo med obema skupnostma.

Na podlagi vmesnega poročila Komisije je Svet EU marca 2008 sprejel sklepe o Mehanizmu o sodelovanju in preverjanju za Bolgarijo in Romunijo.

Nova pozornost Zahodnemu Balkanu
V času slovenskega predsedovanja je bila potrjena evropska perspektiva Zahodnega Balkana. Dva ključna dosežka predsedovanja sta sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije razen Kosovom in začetek dialoga o vizumski liberalizaciji oziroma predstavitev časovnih načrtov za vizumsko liberalizacijo za vse države regije (razen Kosova). Potrjena je bila zaveza za utrditev in pospešitev integracijskega procesa EU za te države ter na podlagi dosedanjih dosežkov za vsako državo posebej nakazana pot naprej. Junijski Evropski svet je pozdravil različne sektorske pobude, ki so nastale na podlagi marčnega sporočila Evropske komisije »Zahodni Balkan - krepitev evropske perspektive«.

Kosovo
Po razglasitvi kosovske neodvisnosti so zunanji ministri EU sklenili, da se bodo o svojih odnosih s Kosovom države članice odločale same, v skladu z nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Pri tem je Svet EU poudaril, da je Kosovo poseben, sui generis primer, ponovil pa je tudi svojo zavezanost stabilnosti regije in prisotnosti na Kosovu s pomočjo misije EULEX in posebnega predstavnika EU. Junijski Evropski svet je v sklepih o Zahodnem Balkanu nakazal pot naprej v zvezi s Kosovom po rekonfiguraciji mednarodne prisotnosti, s katero se krepi vloga EU.

Schengen in upravljanje zunanjih meja EU
Konec marca 2008 je gladko potekala odprava mejnega nadzora na notranjih zračnih mejah. Slovenskemu predsedstvu je uspelo, da je bila sprejeta nova časovnica za izvedbo schengenskega informacijskega sistema SIS II do konca septembra 2009 in dogovor na visoki strokovni ravni o razdelitvi nalog in odgovornosti med Evropsko komisijo in državami članicami v času globalnega testiranja Schengenskega informacijskega sistema SIS II v letu 2009.

Zaključena je bila pripravljalna faza za izvedbo končne evalvacije Švice za vključitev v schengenski informacijski sistem SIS »one4all« in opravljen funkcionalni preizkus do konca junija 2008 ter sprejet večletni program schengenske evalvacije za Romunijo in Bolgarijo.

Ministri za notranje zadeve EU so marca na ministrski konferenci v Sloveniji začeli z razpravo o upravljanju zunanjih meja držav članic EU, ki je bila namenjena vlogi agencije Frontex, izzivom prihodnjega upravljanja zunanje meje EU in uporabi novih tehnologij za nadzor zunanje meje EU.

Širitev evrskega območja
S 1. januarjem 2008 sta evro prevzela še Ciper in Malta, tako da je v evrskem območju 15 držav članic EU. Predvidoma bo sledila Slovaška, saj je Svet EU ocenil, da izpolnjuje vsa maastrichtska konvergenčna merila za prevzem evra s 1. januarjem 2009.

V začetku junija 2008 je bila slovesno obeležena 10. obletnica tretje faze Ekonomske in monetarne unije in ustanovitve Evropske centralne banke. Pregled delovanja Ekonomske in monetarne unije v prvih desetih letih je pokazal, da je evro tako političen kot gospodarski uspeh EU in da je v njegovem drugem desetletju treba nadaljevati s širitvijo evrskega območja ter z izboljševanjem delovanja območja evra.

Razprave o politikah EU
Slovenija je izredno uspešno usmerjala razpravo o pregledu reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 in dosegla sprejem sklepov Sveta EU glede sporočila Komisije o »zdravstvenem pregledu« skupne kmetijske politike. Sprejete sklepe je Komisija upoštevala pri pripravi svežnja zakonodajnih predlogov, ki ga je objavila maja 2008 in katerih namen je nadaljnja posodobitev, poenostavitev skupne kmetijske politike s ciljem izboljšati način delovanja politike in jo pripraviti na nove izzive in priložnosti. Slovensko predsedstvo je v zadnjem mesecu predsedovanja že opravilo pomemben del splošne obravnave zakonodajnega paketa, še posebej na področju neposrednih podpor v kmetijstvu.

Slovenija je na odmevni konferenci o prihodnosti kohezijske politike, na kateri so sodelovali predstavniki držav članic, institucij EU, posvetovalnih teles EU in ostalih interesnih skupin, uspela strukturirati ključna vprašanja in opredeliti novo vlogo in potrebne reforme kohezijske politike v prihodnje. S tem je bila zastavljena smer nadaljnji razpravi o prihodnosti kohezijske politike.

Medkulturni dialog
Slovenija je predsedovanje simbolično in tudi dejansko začela z otvoritvenim dogodkom ob evropskem letu medkulturnega dialoga v Ljubljani. V nadaljevanju so se zvrstile številne razprave in konference, v katerih so sodelovali verski voditelji, strokovnjaki ter predstavniki civilne družbe, ki so z izmenjevanjem stališč in pogledov osvetljevali sobivanje in interakcijo med različnimi kulturami in religijami. Konferenca »Nove paradigme, novi modeli – kultura v zunanjih odnosih EU«, s katere priporočila so bila predstavljena tudi na junijskem Evropskem svetu, je ustvarila trdne temelje za vključevanje kulturne razsežnosti v zunanje odnose EU. Poleg tega so bile za krepitev medkulturnega dialoga sprejete številne pobude na področju mladih, šolstva, večjezičnosti in kulture.

Poseben prispevek Slovenije h krepitvi partnerstva in dialoga je bila ustanovitev Evro-sredozemske univerze v Piranu junija 2008.


Uveljavitev Evrope v dobi globalizacije

Splošen gospodarski okvir
Obdobje slovenskega predsedovanja EU so na gospodarskem področju zaznamovali poleti 2007 sproženi pretresi na finančnih trgih s težavami na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Tako je Svet EU ves čas spremljal in analiziral razmere na trgih in sprejemal potrebne ukrepe za obvladovanje položaja in za povrnitev zaupanja. Kot odziv na pretrese na mednarodnih finančnih trgih je spomladanski Evropski svet posredoval usmeritve za nadaljnje delovanje v EU in na mednarodni ravni. Posodobljeni so bili trije obsežni in podrobni časovni načrti za ukrepe na različnih področjih ureditve in nadzora finančnih trgov, podpisan in uveljavljen je bil tudi memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti med ministrstvi za finance, centralnimi bankami in nadzorniki finančnih trgov v državah članicah.

V okviru koordinacije in nadzora ekonomskih politik so bili racionalizirani postopki obravnave programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic. V EU je bil na področju konsolidacije javnih financ dosežen velik napredek. Delno so k temu pripomogle tudi ugodne gospodarske razmere, nekoliko negativen vpliv pa so imeli pretresi na finančnih trgih. Nadaljevanje učinkovitega izvajanja Pakta stabilnosti in rasti je pripeljalo do odprave postopkov zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja proti štirim državam članicam, tako da sta sedaj v postopku le še dve državi.

Na področju učinkovitosti javnih financ so ministri začeli razpravo in program dela glede učinkovitosti socialnih transferjev ter na to temo tudi sprejeli sklepe. Posebej so se posvetili tudi obravnavi učinkovitosti izdatkov za izobraževanje, kar je bilo eno izmed prednostnih področij Slovenije v okviru lizbonske strategije.

Ministri so sprejeli tudi zavezo o vzpostavitvi celovitega mehanizma financiranja Zahodnega Balkana, ki naj bi povezoval obstoječe instrumente Evropske komisije, držav članic ter mednarodnih finančnih institucij.

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta
Uspešen zagon drugega cikla prenovljene lizbonske strategije je bila ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Na spomladanskem Evropskem svetu so se predsedniki držav in vlad strinjali, da prenovljena strategija prinaša napredek, ki se kažejo v povečani rasti in zaposlovanju, zato korenite spremembe prednostnih področij delovanja in procesa niso potrebne. Nov cikel 2008–2010 bo tako osredotočen na izvajanje nacionalnih programov reform. Ker so integrirane smernice ostale nespremenjene, je Slovenija svoje ključne prednostne naloge uveljavila v spremljevalnem besedilu, predvsem je bil poudarjen poseben pomen izobraževanja pri doseganju dolgoročne rasti.

Evropski svet je tudi sklenil, da se bo nadaljevalo delo na prednostnih področjih, določenih leta 2006. Posamezna področja so bila posodobljena in prenovljena, izpostavljeni pa so bili nekateri pomembnejši ukrepi za naslednje obdobje:
Poseben uspeh predstavlja dogovor držav članic o nujnosti nadaljevanja reformnega procesa tudi po letu po letu 2010, saj mora EU ohraniti zagon in nadaljevati z ustvarjanjem konkurenčnih prednosti za evropsko gospodarstvo. Ambiciozna strukturna reforma je zato v EU izrednega pomena, če se želi evropskemu gospodarstvu zagotoviti konkurenčnost na svetovnih trgih.

Vlaganje v znanje in ustvarjalnost
V času slovenskega predsedovanja je bila v postopku soodločanja Sveta EU z Evropskim parlamentom sprejeta uredba o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ministri za raziskave EU pa so se na medvladni konferenci uspeli dogovoriti, da bo sedež inštituta v Budimpešti. Nadaljevalo se je delo na vzpostavljanju skupnih tehnoloških pobud – potrjena je bila še pobuda o ustanovitvi skupnega podjetja za gorivne celice in vodik – in pobud po 169. členu, in sicer sta bili sprejeti pobudi EuroSTARS za podporo raziskavam in razvoju v malih in srednjih podjetjih ter pobuda za podporo iz okolja pri samostojnem življenju (t. i. Ambient Assisted Living), ki naj bi prispevala k izboljšanju življenja starejših ljudi. Na pobudo slovenskega predsedstva so bili potrjeni tudi sklepi o spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti preko izobraževanja in usposabljanja.

Ker je bila vloga žensk v znanosti ena izmed prioritet predsedovanja na področju raziskav, so bili sprejeti sklepi Sveta EU na temo družinam prijaznih znanstvenih karier.

V času slovenskega predsedovanja je prišlo tudi do prvega zasedanja Stalnega partnerskega Sveta EU – Rusija za raziskave, kjer so predstavniki Rusije, Evropske komisije, Francije in slovenskega predsedstva razpravljali o izvajanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju EU – Rusija, o interesu Rusije, da se pridruži 7. okvirnemu programu za raziskave in tehnološki razvoj EU kot pridružena članica, ter o nadaljnjih korakih.

V okviru krepitve evropskega raziskovalnega prostora je bil poseben prispevek slovenskega predsedstva vzpostavitev 5. svoboščine – to je prostega pretoka znanja, ki so ga potrdili tudi sklepi spomladanskega Evropskega sveta. Nadalje je slovensko predsedstvo vzpostavilo ljubljanski proces, ki predstavlja zavezo držav članic za partnerstvo pri krepitvi Evropskega raziskovalnega prostora. Obsega vizijo na petih področjih, in sicer mobilnost raziskovalcev, mednarodno sodelovanje v znanosti in tehnologiji, skupno načrtovanje, vseevropsko raziskovalno infrastrukturo ter upravljanje z intelektualno lastnino javno financiranih raziskav. K nadaljevanju procesa se je zavezal tudi naslednji trio predsedujočih držav članic.

Svet EU je sprejel tudi sklepe o raziskovalni infrastrukturi, ki so nastali na podlagi razprav na konferenci predsedstva.

V okviru prioritete integracije držav Zahodnega Balkana v evropski raziskovalni prostor je predsedstvo pripravilo srečanje usmerjevalne raziskovalne platforme držav Zahodnega Balkana. Ker sta posodobitev in obnova raziskovalno-razvojne infrastrukture med najnujnejšimi potrebami vseh držav Zahodnega Balkana, je Slovenija uvedla projekt donacij za posodobitev njihove infrastrukture. Te donacije dobijo posebno priznanje z nagrado, poimenovano po Hermanu Potočniku Noordungu.

Svet EU je sprejel splošni pristop k predlogu Komisije, da se leto 2009 razglasi za evropsko leto inovativnosti in ustvarjalnosti.

Na področju visokega šolstva je slovensko predsedstvo posebno pozornost namenilo posodabljanju univerz in uresničevanju bolonjske reforme. Kot predsedujoča Svetu EU je Slovenija predsedovala tudi bolonjskemu procesu ter usmerjala razprave o oblikovanju evropskega visokošolskega prostora v naslednjem desetletju. S tematsko konferenco o vlogi visokega šolstva v vseživljenjskem učenju pa je predsedstvo želelo pospešiti razpravo o tem pomembnem vidiku lizbonske strategije in bolonjskega procesa, saj visoko šolstvo v svojo ponudbo prepočasi vključuje različne oblike vseživljenjskega učenja, zlasti za odrasle.

Spodbujanje konkurenčnega in dinamičnega gospodarstva
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva je bila podpora rasti malih in srednje velikih podjetij. V sklopu naslednjega cikla lizbonske strategije so mala in srednja podjetja dobila eno osrednjih vlog. Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo skupini hitro rastočih inovativnih podjetij, ki so gonilna sila strukturnih sprememb in vir dinamike na mnogih področjih. Razprava ministrov je prispevala k razvoju dveh pobud, ki so bile predstavljene s strani Evropske komisije na koncu slovenskega oziroma bodo na začetku francoskega predsedovanja, in sicer Akta za mala podjetja ter Akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter trajnostno industrijsko politiko. V zvezi z vplivom inovacij in industrijske politike na konkurenčnost gospodarstva EU so bili sprejeti integrirani sklepi Sveta EU, s poudarkom na vodilnih trgih, trgu tveganega kapitala in predkomercialnih javnih naročilih. Integrirani sklepi vključujejo tudi tri sektorske pobude v okviru sodobne industrijske politike, ki se nanašajo na industrije kovin, industrije, ki temeljijo na gozdarstvu, in obrambno industrijo.

Na področju nadaljnje krepitve notranjega trga je spomladanski Evropski svet podal glavne politične poudarke za vodenje prihodnje politike na notranjem trgu za doseganje ciljev lizbonske strategije. Izjemen uspeh slovenskega predsedovanja je bil sprejem treh pomembnih zakonodajnih aktov v zvezi s prostim pretokom blaga, ki tvorijo »sveženj za proizvode«, v prvem branju. Uveljavitev teh aktov bo zagotovila bolj prijazno pravno okolje za vse gospodarske subjekte, še posebej za mala in srednja podjetja, kakor tudi visoko raven varnosti proizvodov na trgu EU in boljšo zaščito potrošnikov. Zakonodajni paket bo v naslednjih letih izredno pomemben inštrument za krepitev notranjega trga EU, kar je še posebej pomembno tudi zaradi izzivov globalizacije. V postopku soodločanja je bila sprejeta tudi direktiva o poštnih storitvah, na podlagi katere se dokončuje postopno odprtje trga in odpravlja vse izključne pravice, kar predstavlja pomemben korak v reformo poštnega sektorja, ter odločba o mobilnih satelitskih storitvah, ki glede izbire in odobritve mobilnega operaterja predvideva enoten mobilni postopek na ravni Skupnosti in usklajeno odobritev s strani vseh držav članic. Dosežen je bil napredek pri vzpostavljanju patenta Skupnosti in pri uvajanju poenostavitev in odprave administrativnih ovir na področju prava družb, računovodstva in revizije.

Na področju carinske unije sta prav tako v postopku soodločanja bila sprejeta posodobljen carinski zakonik in sprememba uredbe o upravnem sodelovanju med carinskimi organi držav članic, Svet EU pa je sprejel sklepe o strategiji za nadaljnji razvoj carinske unije. Sprejeti sta bili tudi uredba o carinskih oprostitvah in uredba o tarifni in statistični nomenklaturi in skupni carinski tarifi.

Slovensko predsedstvo je doseglo napredek tudi pri obravnavi ključne okvirne direktive na področju zavarovalništva in pozavarovalništva – direktive o solventnosti II, kjer je ostalo odprtih razmeroma majhno število določb, kar omogoča naslednjemu predsedstvu napredek in sprejem v letošnjem letu.

Na področju obdavčitve je Svet EU potrdil zakonodajni sveženj na področju davka na dodano vrednost in zakonodajo glede posrednih davkov na zbiranje kapitala. Poleg tega je Svet EU pod slovenskim predsedstvom uspešno začel obravnavo treh pomembnih dosjejev s področja posrednih davkov: davek na dodano vrednost na finančne in zavarovalniške storitve, novo trošarinsko direktivo in direktivo o prvi skupini ukrepov proti utajam davka na dodano vrednost. Pomemben dosežek slovenskega predsedstva na področju neposrednih davkov je sprejem besedila določbe o dobrem davčnem upravljanju, ki se bo vključevala v pogodbe, sklenjene med Skupnostjo in državami članicami, s tretjimi državami oziroma skupinami tretjih držav.

Prav tako je Svet EU pod slovenskim predsedstvom uspešno začel obravnavo predloga direktive o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, direktive o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in kreditnih zahtevkov ter svežnja s področja javnih naročil, ki se nanaša na obrambo in varnost (t. i. »defence package«).

Na področju varstva potrošnikov je slovenskemu predsedstvu že v začetku predsedovanja uspelo doseči dogovor glede direktive o potrošniških kreditnih pogodbah, ki ga je predsedstvo podedovalo v zaključni fazi pogajanj z Evropskim parlamentom v drugem branju in v zvezi s katero mu je uspelo dobiti jasen mandat Sveta EU za kompromisni predlog besedila. Direktiva bo prispevala k višji ravni zaščite potrošnikov, večji jasnosti predpisov in povečanju konkurenčnosti na tem področju kakor tudi k povečanju čezmejne konkurence na področju kreditiranja potrošnikov.

V prizadevanjih za intenzivno izvajanje načel boljše priprave predpisov je Evropska komisija januarja 2008 sprejela drugo strateško poročilo o pripravi boljših predpisov v EU, na podlagi katerega je spomladanski Evropski svet sprejel sklepe, ki poudarjajo pomen nadaljevanja projekta zmanjšanja administrativnih stroškov, nadaljevanje s pospešenim sprejemanjem hitrih ukrepov in predlogov za poenostavitev zakonodaje ter nenehnega zbiranja predlogov in nadaljnjega razvoja uporabe ocen učinkov predpisov. V zvezi s pobudo boljše priprave predpisov so bili sprejeti tudi sklepi o pomembni vlogi boljše priprave predpisov z vidika reform lizbonske strategije.

Kar zadeva nadaljnji razvoj telekomunikacij in informacijske družbe, je potekala poglobljena razprava o zakonodajnih predlogih za področje elektronskih komunikacij, ki zajemajo obstoječe direktive v celoti. Slovensko predsedstvo je sprejelo sklepe o digitalni dividendi kot tudi sklepe glede sporočila Komisije »Ustvarjanje digitalne prihodnosti Evrope – Vmesni pregled strategije i2010«. Slednji posebej poudarjajo nujnost po spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, potrebo po zagotavljanju večjega zaupanja uporabnikov e-storitev in e-vsebin s poudarjanjem varnosti, zasebnosti in vključenosti ter potrebo po preseganju ovir za vzpostavitev enotnega trga e-storitev.

V smislu zagotavljanja kontinuitete varnosti omrežij in informacij je slovensko predsedstvo pripravilo kompromisni predlog, ki podaljšuje mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za tri leta in predvideva nadaljnjo razpravo o omenjeni organizaciji.

V času predsedovanja smo gostili zaključni dogodek mednarodnega dvoletnega projekta eGOVERNET, ki prispeva h konsolidaciji raziskav e-uprave v širšem evropskem prostoru.

Pomemben je tudi sprejem sklepov o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju, k varnejši uporabi informacijskih tehnologij pa bo prispeval sprejem dogovora glede vzpostavitve večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok pri uporabi spleta in drugih komunikacijskih tehnologij.

Krepitev socialne razsežnosti lizbonske strategije
Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo prenosu skupnih načel prožne varnosti, ki jih je potrdil Evropski svet decembra lani, v nacionalne programe reform. Prožna varnost je eden ustreznih pristopov k soočanju z izzivi 21. stoletja, kot so demografske spremembe, pospešen tehnološki napredek in proces globalizacije. Hkrati zahteva celostno strategijo usklajenih politik in ukrepov, ki upoštevajo zgodovinske, socialne in ekonomske okoliščine posamezne države članice na eni strani, in značilnosti, omejitve in prednosti določenih skupin ljudi, na drugi. Zavezo k postopnemu izvajanju dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti ter neprestanemu nadgrajevanju političnih ukrepov, ki so namenjeni povečevanju socialne kohezije, je potrdil tudi Evropski svet.

Eden največjih dosežkov slovenskega predsedstva na področju zaposlovanja in socialnih zadev je politični dogovor o direktivi o delovnem času in o direktivi o delovnih pogojih začasnih delavcev, ki sta bili sprejeti po večletnih pogajanjih in iskanjih kompromisov.

Predsedstvo je doseglo tudi napredek na področju koordinacije sistemov socialne varnosti, kar bo pomemben korak naprej k poenostavitvi in posodobitvi postopkov za učinkovito uporabo različnih sistemov socialne varnosti za delavce migrante.

Prav tako je bil dosežen dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom v prvi obravnavi o predlogu odločbe o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010). S tem bo sprejeta pravna podlaga in omogočen pravočasen začetek priprav na zaznamovanje evropskega leta 2010 na ravni Skupnosti in v državah članicah.

Svet EU je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel resolucijo o položaju invalidnih oseb v EU, predsedstvo pa je tudi spodbudilo razpravo o napredku, ki je bil dosežen v procesih ratifikacije in izvajanja konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidnih oseb v državah članicah in v EU kot celoti.

Na področju politike enakih možnosti, ki predstavlja pomemben del širše socialne dimenzije lizbonske strategije, se je slovensko predsedstvo osredotočilo na tematiko odprave spolnih stereotipov v družbi in na participacijo žensk v družbi ter krepitev njihove vloge in položaja. Pomemben prispevek k politiki enakosti spolov so sklepi Sveta EU o odpravi spolnih stereotipov v družbi, ki so rezultat razprave na ministrski konferenci. Spomladanski Evropski svet je sprejel zavezo k nadaljnjemu prizadevanju za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, občutno zmanjšanje razlik v plačah glede na spol ter uresničevanje Evropskega pakta za enakost spolov. V okviru pregleda izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje držav članic in institucij EU je Svet EU sprejel dva sklopa sklepov; prvi se nanaša na kazalnike za področje deklice, drugi pa na ženske v postopku sprejemanja političnih odločitev.

Slovensko predsedstvo je prispevalo svoj delež k evropski razpravi o demografskih izzivih. Osredotočilo se je na medgeneracijsko solidarnost, izhajajoč iz dejstva, da je medgeneracijska solidarnost predpogoj za trajnostni razvoj vsake družbe. Na konferenci Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti so bila opredeljena nova razmerja in novi odnosi med generacijami ter novi pristopi in politike, ki spodbujajo medgeneracijsko solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti.

Kar zadeva mlade, je Slovenija spodbujala razpravo o prožnih oblikah zaposlovanja, mobilnosti, izobraževanju in usposabljanju ter usklajevanju delovnega in družinskega življenja. Svet EU je oblikoval usmeritve za zmanjšanje pereče brezposelnosti mladih v EU. Posebna pozornost je bila namenjena izvajanju Evropskega pakta za mlade, v zvezi s katerim so bila sprejeta ključna sporočila s ciljem večje družbene in poklicne vključenosti mladih.

V povezavi z evropskim letom medkulturnega dialoga sta bila posebej izpostavljena skrb za mlade in medkulturni dialog ter razvijanje medkulturnih kompetenc. Pomemben prispevek k medkulturnemu dialogu so tudi sklepi o večjezičnosti, pripravljeni tudi na podlagi izjemno uspešne konference o večjezičnosti. Na srečanju v Oslu so ministri za izobraževanje EU, držav kandidatk, držav jugovzhodne Evrope in Evropske zveze za prosto trgovino sprejeli sporočilo o vlogi šole pri spodbujanju medkulturnega dialoga.

Kot rezultat prizadevanj slovenskega predsedstva sta kultura in ustvarjalnost dobili mesto v lizbonski strategiji in sklepih Evropskega sveta. Evropski ministri so potrdili tudi Delovni načrt za kulturo 2008–2010, ki predstavlja smernice za praktično izvedbo odprte metode usklajevanja na področju kulture.

Svoj prostor v političnem in pravnem redu EU je pod slovenskim predsedstvom dobil šport. Podpisana je bila t. i. »Ljubljanska deklaracija o družbenem pomenu in dialogu v športu«, ki je prvi skupni dokument, ki so ga podpisali skupaj ministri in predstavniki civilnega športnega gibanja v EU.

Okoljska in energetska vprašanja
V povezavi s podnebno-energetskim svežnjem, ki ga je Evropska komisija izdala januarja 2008, je slovensko predsedstvo doseglo vse zastavljene cilje. Na spomladanskem Evropskem svetu so bile sprejete ključne politične odločitve, ki so pogoj za njegov pravočasni sprejem.

Evropski svet se je:
- strinjal, da je predlog Evropske komisije dobro izhodišče in podlaga za dogovor ter tako potrdil predlagani pristop;
- zavezal, da se bo politični dogovor med državami članicami doseglo do konca leta 2008, kar je pri ustaljenih postopkih odločanja zelo ambiciozen cilj;
- strinjal glede temeljnih načel, ki jih bo treba upoštevati pri razdelitvi bremen med državami članicami, brez katerih ne bi mogli nadaljevati razprave na nižjih ravneh.

V obsežnih in poglobljenih razpravah v Svetu EU je bil od predložitve svežnja pa do konca predsedovanja dosežen pomemben napredek v razumevanju predlaganih rešitev ter poenotenju stališč držav članic. Potekala so tudi neformalna srečanja z Evropskim parlamentom. Te razprave so bile nujne za izpolnitev zelo ambicioznega časovnega okvira in bodo omogočile francoskemu predsedstvu uspešno zaključiti obravnavo tega dosjeja. Za rešitev spornega vprašanja trajnostnih kriterijev za biogoriva je predsedstvo znotraj Sveta EU ustanovilo posebno delovno skupino, ki je v veliki meri uskladila stališča držav članic do tega vprašanja.

Le s pravočasnim sprejemom tega zakonodajnega svežnja bo EU odigrala svojo vodilno vlogo in verodostojno nastopila na mednarodnih pogajanjih za sklenitev dogovora o celovitem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, ki bodo potekala decembra 2009 v Københavnu.

Prizadevanja za pravočasno sklenitev ustreznega mednarodnega sporazuma so bila vključena tudi v vsa srečanja EU s tretjimi državami. Pomembni dogovori, ki bodo prispevali k enotnejšemu pristopu v boju proti podnebnim spremembam, pa so bili sklenjeni na vrhunskih srečanjih z Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov.

Na spomladanskem Evropskem svetu je bilo predstavljeno skupno poročilo visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in Evropske komisije o vplivu podnebnih sprememb na mednarodno varnost.

Slovenskemu predsedstvu je uspelo doseči pomemben napredek še na številnih drugih dosjejih na področju varstva okolja. Tako je bil po večletnih pogajanjih dosežen dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom v drugi obravnavi glede direktive o odpadkih, ki pomeni pomembno posodobitev obstoječih predpisov ter uvaja konkretne cilje za recikliranje. Svet EU in Evropski parlament sta dokončno potrdila tudi uredbo o živem srebru in direktivo o prioritetnih substancah v vodi, ki urejata bolj varno ravnanje z zdravju zelo škodljivimi snovmi.

Poleg tega je bil dosežen dogovor z Evropskim parlamentom glede vključevanja izpustov iz letalskega prometa v shemo trgovanja z emisijami (ETS). Gre za enega ključnih ukrepov za celovito zmanjševanje emisij CO2. Formalno bo dogovor potrdil Evropski parlament takoj v začetku julija 2008.

Kljub izredno nasprotujočim si interesom držav članic glede uredbe o CO2 in vozilih in uredbe, ki se nanaša na zmanjšanje izpustov v tovornem prometu (Euro VI), je slovenskemu predsedstvu uspelo voditi uspešna pogajanja in v veliki meri uskladiti nova besedila predlogov uredb za nadaljnjo obravnavo v postopku soodločanja.

Ena izmed pomembnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva je bilo tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti na globalni ravni. Slovensko predsedstvo je uspešno uskladilo in zastopalo mandat EU za pogajanja na konferenci pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP 9) v Bonnu. Predsedstvo je prav tako uspešno zastopalo stališča EU na srečanju pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti Konvencije o biotski raznovrstnosti (MOP 4), na katerem so se po štirih letih poglobljenih pogajanj države strinjale, da si bodo prizadevale za pripravo zavezujočih pravil in postopkov za določanje odgovornosti za potencialno škodo, povzročeno zaradi čezmejnih prenosov genetsko spremenjenih organizmov.

Potem ko so države članice na Evropskem svetu sprejele zavezo, da bodo do junija dosegle dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin, je slovenskemu predsedstvu po predložitvi kompromisnega predloga uspelo doseči dogovor o ključnih sestavinah na vseh petih zakonodajnih predlogih, kar je dober temelj za dokončanje celotnega tretjega energetskega svežnja.

V času slovenskega predsedstva so bili soglasno sprejeti ministrski sklepi o strateškem energetskem tehnološkem načrtu, ki ga je pozdravil tudi spomladanski Evropski svet. Omenjeni načrt je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj evropske in nacionalnih tehnoloških politik na področju energetike.

Na področju razvoja zunanjepolitičnega energetskega dialoga so bila v času slovenskega predsedovanja energetska vprašanja izpostavljena tudi na srečanjih trojk in v pogovorih s tretjimi državami na najvišji ravni: EU – Japonska, EU – Latinska Amerika in Karibi, EU – Združene države Amerike, EU – Rusija, kot tudi v okviru srečanj Mednarodnega energetskega foruma, srečanj G8, ministrskih zasedanj EU – Organizacija držav izvoznic nafte in Energetske skupnosti. Podpisan je bil tudi sporazum o sodelovanju na področju energetike med EU in Turkmenistanom.


Druga pomembna področja gospodarskega in socialnega razvoja

Zdravje
Na področju zdravja pomeni pomemben prispevek slovenskega predsedstva sprejetje sklepov glede zmanjševanja bremena raka, ki naslavljajo vsa štiri ključna področja za uspešno strategijo obvladovanja rakavih bolezni, od preventive in zgodnjega odkrivanja, zdravljenja, rehabilitacije, paliativne oskrbe do raziskav. V letu 2009 pričakujemo akcijski načrt Komisije na temo raka. Evropski ministri za zdravje so obravnavali tudi problem antimikrobne rezistence in sprejeli sklepe, ki pozivajo države članice, da nadalje uresničujejo priporočila o preudarni rabi antibiotikov v humani medicini in izvajajo medsektorske strategije za zmanjševanje tega problema. Zelo pomemben je poudarek na vzpodbujanju raziskav na tem področju. Delo na tem področju bodo nadaljevala naslednja predsedstva v širšem okviru skupnih ukrepov in aktivnosti za izboljšanje varnosti bolnikov in preprečevanje bolnišničnih okužb. Svet EU in Evropska komisija sta na pobudo slovenskega predsedstva dosegla tudi dogovor o okrepljenem in strukturiranem sodelovanju za izvajanje zdravstvene strategije EU. S spremenjenim mandatom postaja Delovna skupina Sveta za javno zdravje na visoki ravni ključno mesto za razpravo o najpomembnejših strateških vprašanjih s področja zdravja.

Veliko pozornost je predsedstvo namenilo tudi področju e-zdravja, kjer so bile potrjene usmeritve za prihodnje delovanje EU na tem področju in uresničevanju strategij za zdravo prehrano in telesno dejavnost ter zmanjševanje škode zaradi alkohola.

Na področju zdravil so bile s sklepi Sveta EU sprejete politične usmeritve v zvezi z nadaljnjimi zakonodajnimi pobudami o informacijah bolnikom o zdravilih, ki morajo biti kakovostne, objektivne, zanesljive, popolne, razumljive in nepromocijske. Dosežen je bil pomemben napredek pri obravnavi predloga zakonodajnega akta o pogojih za spremembe v dovoljenjih za promet z zdravili.

Na področju živil je slovensko predsedstvo na podlagi kompromisne rešitve doseglo sporazum z Evropskim parlamentom na svežnju štirih predlogov Uredb o snoveh za izboljšanje živil. Kompromisna rešitev bo potrjena na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta julija 2008 s čemer bo zaključeno drugo branje. Predsedstvo je tudi začelo z razpravo na predlogu uredbe o zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom in uredbe o novih živilih.

V času slovenskega predsedovanja je bila na Dunaju sprejeta Hofburška deklaracija, ki predstavlja temeljni letni okvir za poglobitev odnosov med EU in državami Latinske Amerike na področju boja proti prepovedanim drogam. Slovensko predsedstvo je z organizacijo dodatnih sestankov skupin strokovnjakov prispevalo k naporom za oblikovanje skupnega stališča EU do procesa na področju prepovedanih drog v Generalni skupščini Združenih narodov.

Kmetijstvo in ribištvo
Na področju kmetijstva je slovensko predsedstvo doseglo pomembne uspehe. Najpomembnejši dosežek je sprejetje sklepov Sveta EU o pregledu reforme skupne kmetijske politike. S temi sklepi so kmetijski ministri dali Evropski komisiji jasne usmeritve za pripravo konkretnih predlogov za prilagoditev skupne kmetijske politike do leta 2013. Sprejeta je bila reforma skupne tržne ureditve za vino, ki predstavlja dokončanje reforme skupne kmetijske politike začete v letu 2003. Kmetijski ministri so sprejeli tehnično poenostavitev uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov ter v uredbo vključili še preostale dogovorjene reforme, kot so npr. za področje sadja in zelenjave ter sladkorja. Po izredno zahtevnih pogajanjih je predsedstvu uspelo uskladiti stališča držav članic in doseči politični dogovor glede poenostavitve pravil navzkrižne skladnosti, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu in bolj enostavnemu izvajanju zahtev navzkrižne skladnosti v praksi – tako za kmete kot tudi za administracijo.

Prav tako je bil zaradi prizadevanj slovenskega predsedstva sprejet dogovor o dvigu nacionalnih mlečnih kvot za 2 odstotka za leto 2008. Ta ukrep je pomemben tudi z vidika nedavnih vprašanj, povezanih z dvigom cen hrane, saj je s tem omogočeno povečanje proizvodnje mleka v EU. Predsedstvo je med članicami odprlo razpravo o visokih cenah kmetijskih izdelkov in hrane ter o mogočih dodatnih ukrepih za stabilizacijo kmetijskih trgov. Predsedstvu je uspelo tudi doseči soglasje o revidirani shemi pomoči za sektor bombaža ter o podaljšanju obstoječega sistema podpor za lan in konopljo. Dosežen je bil tudi sporazum o podaljšanju financiranja sklada Skupnosti za tobak.

Na področju ribištva je bil prednostni dosje nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, glede katerega je predsedstvo s soglasjem doseglo politični dogovor. Namen dosjeja je ukinitev trgovanja z ribiškimi proizvodi, ki so ulovljeni nezakonito. Podpisan pa je bil tudi nov protokol k sporazumu med EU in Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki prinaša možnosti ribolova za države EU ter predstavlja pomemben dohodek Mavretaniji. Predsedstvu je uspelo soglasno doseči politični dogovor glede predloga uredbe o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov. Predsedstvu je tudi uspelo doseči soglasen sprejem uredbe o povračilu Poljske zaradi preseganja nacionalne kvote za izlov trske v Baltskem morju. Dosežen je bil tudi soglasen sprejem uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti.

Na področju fitosanitarnih zadev je predsedstvu na podlagi kompromisnega predloga po pospešenih usklajevanjih uspelo doseči dogovor o predlogu uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Dosje je politično zelo pomemben in prinaša uveljavitev visokih standardov za varovanje zdravja ljudi, živali in okolja ter izboljšanje delovanja notranjega trga. Predsedstvu je uspelo doseči tudi skupno stališče glede predloga direktive o trajnostni uporabi pesticidov. Na področju semenarstva je na podlagi poglobljenih obravnav predsedstvu uspelo zaključiti dosje o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin. Predsedstvo je bilo tudi dejavno na mednarodnem področju saj so bila v okviru sklepanja sporazumov na področju fitosanitarnih zadev uspešno zaključena pogajanja med EU in Rusijo.

Na področju veterinarskih zadev je predsedstvo doseglo napredek pri Strategiji zdravstvenega varstva živali za obdobje 2007–2013, kjer je aktivno sodelovalo pri pripravi akcijskega načrta z določitvijo ključnih strateških ciljev. Uspešno je bilo zaključeno delo na zakonodajnem predlogu v zvezi s podaljšanjem prehodnega obdobja glede netrgovskih premikov hišnih živali ter o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje. Predsedstvo je začelo in tudi končalo delo na dosjeju, ki poenostavlja uvrščanje na seznam in objavljanje informacij s področja veterine in zootehnike. Na področju določanja najvišjih mej farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora je predsedstvo uskladilo dve pomembni poglavji in sicer biocide in področje financiranja. Predsedstvo je bilo aktivno tudi na področju dvostranskih veterinarskih sporazumov s tretjimi državami. Na dosjeju Kanada je predsedovalo kar celotnih 18 mesecev v okviru trio predsedstva.

Na področju kmetijstva je slovensko predsedstvo uspešno koordiniralo dejavnosti in zastopalo stališča EU v okviru 16. zasedanja Komisije za trajnostni razvoj Organizacije združenih narodov, 3. zasedanja Komisije za fitosanitarne ukrepe in Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih na visoki ravni o svetovni varnosti preskrbe s hrano.

Promet
Izredno pomemben dosežek na področju prometa je dogovor glede uredbe o nadaljnjem izvajanju evropskega satelitsko-navigacijskega programa Galileo, s katerim je bilo Evropi in svetu poslano jasno znamenje, da je Evropa še naprej zavezana, da do leta 2013 vsem svojim državljanom in podjetjem ponudi kakovostno satelitsko-navigacijske storitve, ki bodo ustvarile nova delovna mesta, Evropa pa se bo trdno postavila na stran visokotehnološko razvitih svetovnih sil.

Slovensko predsedstvo se je posebej osredotočilo na ukrepe za povečanje prometne varnosti, pri katerih so bili zabeleženi pomembni uspehi. Predsedstvu je tako uspelo doseči politični dogovor glede direktive o varnosti cestne infrastrukture, katere cilj je vključitev varnostnega vidika v vse faze načrtovanja, zasnove in delovanja cestne infrastrukture v vseevropskem cestnem omrežju (TEN-T). Prav tako pomemben je sprejeti dogovor glede uredbe o varnosti pešcev v cestnem prometu, ki bo prispeval k izboljšanju varnosti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu v primeru poškodb pri trčenju z motornim vozilom.

Za pripravo nadaljnjih zakonodajnih aktov, nujno potrebnih za prilagoditev železniškega prometa zahtevam prihodnjih blagovnih tokov v cilju trajnostnega in energetsko učinkovitega prometnega sistema, so bili sprejeti sklepi o železniškem omrežju, prednostno namenjenem tovornemu prometu. Sprejeti pa so bili tudi sklepi o Večletnih pogodbah za kakovost železniške infrastrukture, kar je za države članice vzpodbuda, da bodo v prihodnje razmislile o prednostih večletnega financiranja za vzdrževanje železniške infrastrukture.

Na področju cestnega prometa je bil izreden napredek dosežen v povezavi s t. i. cestno-prometnim svežnjem, saj je predsedstvo doseglo politično soglasje glede vseh treh zakonodajnih predlogov, katerih namen je zmanjšanje izkrivljanja konkurence in izboljšanje spoštovanja zakonodaje s področja cestnoprometnih predpisov s strani prevoznikov.

Slovenskemu predsedstvu je tudi uspelo uskladiti stališča držav članic glede prvega t. i. »zelenega predloga«, ki se nanaša na spodbujanje čistih in energetsko učinkovitejših vozil za cestni prevoz. Predlog direktive od javnih organov in ponudnikov javnega potniškega prometa zahteva, da pri nakupih vozil upoštevajo življenjske stroške pri porabi energije, izpustov CO2 in drugih.

V okviru prometne varnosti je slovensko predsedstvo tudi na področju pomorskega prometa doseglo velik napredek pri obravnavi dosjejev tretjega svežnja sedmih zakonodajnih ukrepov o pomorski varnosti. Z nadaljevanjem dela na zadnjih dveh najtežjih predlogih je bil omogočen začetek dela z Evropskim parlamentom na drugih branjih na preostalih petih zakonodajnih predlogih iz svežnja, na katerih je Svet EU že predhodno dosegel politična soglasja.

Na področju letalstva je bil dosežen sprejem direktive o letaliških pristojbinah v zgodnjem drugem branju. K poenostavitvi kodeksa poslovanja in okrepitvi konkurenčnosti med ponudniki storitev pa bo prispeval doseženi dogovor glede uredbe o računalniških rezervacijskih sistemih. Svet EU je Komisiji podelil tudi mandat za začetek pogajanj z Izraelom, Avstralijo in Novo Zelandijo o sklenitvi celovitih sporazumov o zračnem prometu, ki prvič v zgodovini vključuje tudi močnejšo zavezanost tega sektorja okoljevarstvenim vprašanjem in vzpostavlja okrepljeno sodelovanje EU in tretjih držav na področju izpustov toplogrednih plinov.

V okviru krepitve evropske perspektive Zahodnega Balkana je bil Evropski komisiji v času slovenskega predsedovanja podeljen mandat za pričetek pogajanj za podpis transportnega sporazuma z Zahodnim Balkanom. Komisija in države članice bodo pomagale regiji pri razvoju s posredovanjem najboljših praks in s širitvijo prometnega pravnega reda Skupnosti kar zadeva razvoj infrastrukture, varnosti, varovanja okolja in socialne zakonodaje na področju pomorskega in kopenskega prometa ter celinske plovbe. Komisija je pogajanja uradno začela 24. junija 2008.

Teritorialna kohezija in urbana politika
Slovensko predsedstvo je nadaljevalo delo predhodnih predsedstev na področju teritorialne kohezije in urbane politike. Teritorialni dialog 2008, ki je potekal v Sloveniji, je bil namenjen vlogi lokalnih in regionalnih skupnosti pri uresničevanju lizbonske strategije.

Statistika
Med najpomembnejše dosežke slovenskega predsedstva na področju statistike štejemo velik napredek pri razpravi o uredbi o evropski statistiki. Uredba bo postavila nove temelje za delovanje evropskega statističnega sistema in omogočila njegovo boljše odzivanje na sodobne potrebe po podatkih, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje na socialnem, gospodarskem in okoljskem področju.

V okviru prizadevanj slovenskega predsedstva po zagotavljanju kakovostnih podatkov ob zmernem obremenjevanju podjetij in prebivalcev je dosežen dogovor o uredbah o popisih kmetijstva, o trgovinski menjavi med državami članicami ter o anketi o življenjskih pogojih. Med uredbami, s katerimi se statistika odziva na nove potrebe po podatkih, je bil izreden napredek dosežen pri uredbi o statistiki prodaje in porabe fitofarmacevtskih sredstev. Slovensko predsedstvo je tudi uspešno zaključilo pogajanja o uredbi o popisih prebivalcev in stanovanj, ki bo na tem področju prvič zagotovila usklajene in primerljive podatke v EU.


Krepitev območja svobode, varnosti in pravice

Slovensko predsedstvo je doseglo pomembne uspehe na področju krepitve območja svobode, varnosti in pravice.

Notranje zadeve
Na področju policijskega sodelovanja je slovensko predsedstvo po pospešenih pogajanjih doseglo politični dogovor o preoblikovanju Europola v agencijo EU, kar pomeni tudi dosežek celotnega tria. V okviru prednostnih nalog tria nam je uspelo sprejeti tudi celoten sveženj zakonodaje, ki prenaša Prümsko pogodbo v evropski pravni red.

Slovensko predsedstvo je uspešno zagotavljalo kontinuiteto ukrepanja proti terorizmu z izvajanjem različnih strategij in akcijskih načrtov, pomemben napredek je uspel na področju povečanja varnosti nad eksplozivi s sprejemom akcijskega načrta.

V okviru zunanje razsežnosti notranjih zadev je bilo predsedstvo zelo aktivno na področju ukrepov za jugovzhodno Evropo. V prvi vrsti je predsedstvo začelo projekt za izdelavo skupne ocene nevarnosti organiziranega kriminala jugovzhodne Evrope (SEE OCTA). Poleg tega Svet EU sprejel sklepe o nadaljnjem razvoju Regionalnega centra za boj proti čezmejnemu kriminalu v Bukarešti, ki predstavljajo ogrodje za postopno krepitev sodelovanja med Europolom in Regionalnim centrom za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Med drugimi dosežki velja izpostaviti politični dogovor o dvotirnih pogajanjih med Evropsko komisijo in državami članicami ter Združenimi državami Amerike za vstop v program brezvizumskega režima z Združenimi državami Amerike ter uspešen zaključek predhodnih pogovorov z Združenimi državami Amerike o skupnih načelih sistemov varovanja podatkov. Poleg tega je Svet EU sprejel mandat za pogajanja o sporazumu o izmenjavi podatkov iz registra o potnikih (PNR) med EU in Avstralijo, ki jih je Slovenija kot predsedujoča država tudi zaključila.

Na področju migracij in vizumske politike je slovenskemu predsedstvu v izredno poglobljenih pogajanjih med državami članicami in z Evropskim parlamentom uspelo doseči dogovor o t.i. direktivi o vračanju, ki ureja skupne standarde in postopke za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in v celoti zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavlja jasna in poštena skupna pravila pri obravnavi vseh državljanov tretjih držav, ki so nezakonito v državah članicah.

Za države Zahodnega Balkana – Srbijo, Makedonijo, Črno goro, Albanijo ter Bosno in Hercegovino – je Evropska komisija v sodelovanju s predsedstvom odprla dialog za vizumsko liberalizacijo. V času slovenskega predsedovanja so bili sprejeti in izročeni časovni načrti za njegovo izvajanje za vse navedene države.

Poleg tega je Svet EU sprejel sklepe o praktičnem sodelovanju na področju azila. Predsedstvo je okrepilo izvajanje t. i. globalnega pristopa do migracij na vzhodnih in jugovzhodnih regijah, ki mejijo na EU, še naprej pa ga je izvajalo v Afriki in Sredozemlju, podpisana pa sta bila tudi sporazuma o mobilnem partnerstvu z Republiko Moldavijo in Zelenortskimi otoki.

Predsedstvo je uspešno nadaljevalo delo tudi na dosjejih s področja zakonitih migracij, upravljanja zunanje meje EU in na vizumskem zakoniku.

Zaščita evropske kritične infrastrukture
Slovenskemu predsedstvu je uspelo uskladiti besedilo direktive o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja. Politično soglasje o besedilu direktive je potrdil Svet EU.

Civilna zaščita
S sprejetjem sklepov Sveta EU glede civilne zaščite je bila začrtana pot za izboljšanje odzivanja Evropske unije na nesreče in nakazane potrebne dejavnosti v celotnem ciklu obvladovanja nesreč.

Na podlagi blejske pobude o sodelovanju z državami Zahodnega Balkana na področju civilne zaščite so bili oblikovani sklepi Sveta EU, ki Evropski komisiji nalagajo izdelavo celovitega programa nadaljnjega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana na tem področju.

V okviru mehanizma civilne zaščite je Slovenija kot predsedujoča država uspešno izvajala politično koordinacijo ob nesrečah v tretjih državah, in sicer v Kirgizistanu, Boliviji, Ekvadorju, Mjanmaru (Burmi) in na Kitajskem.

Pravosodje
Na področju pravosodja je bila glavna prednostna naloga slovenskega predsedstva pospešeno delo na področju e-pravosodja, kjer se je predsedstvo osredotočilo na vzpostavitev portala e-pravosodje, ki bo omogočil povezavo vseh obstoječih rešitev s tega področja. Prototip je bil poskusno odprt za države, ki sodelujejo v projektu povezovanja stečajnih registrov.

Na področju boja proti terorizmu so bili sprejeti splošni pristopi za okvirni sklep o boju proti terorizmu, ki s predpisom novih kaznivih dejanj zagotavlja učinkovitejši boj proti terorizmu na evropski ravni. Predsedstvu je uspelo najti dobro uravnotežen kompromis med bojem proti terorizmu ter varovalkami za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin.

Na pobudo slovenskega predsedstva, ki jo je podprlo še 6 držav članic, je Svet EU izjemno hitro dosegel splošni pristop k okvirnemu sklepu o izvrševanju obsodb v nenavzočnosti, katerega glavni cilj je dvig ravni varstva človekovih pravic v kazenskih postopkih na ravni EU. Prav tako na pobudo slovenskega predsedstva in s ciljem učinkovitejšega boja proti kriminalu s čezmejnimi elementi je evropskim ministrom za pravosodje uspelo doseči splošni pristop do vprašanj, ki tvorijo najpomembnejši del sprememb glede sklepa o krepitvi Eurojusta.

Slovenskemu predsedstvu je uspelo doseči kar nekaj dogovorov v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom. Tako je bil dosežen pomemben preboj na področju varstva okolja s kazenskopravnimi sredstvi, saj je bil sprejet dogovor v prvem branju za direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja.

Prav tako je bila pod vodstvom slovenskega ministra kot predsednika Svetu EU v prvem branju sprejeta uredba o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rim I), ki je odziv na vse večjo gospodarsko menjavo, pri kateri je za gospodarske subjekte in potrošnike ključnega pomena pravna varnost. V drugem branju pa je bil sprejet dogovor glede direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Sprejetje te direktive bo spodbudilo alternativno reševanje čezmejnih sporov z uporabo postopka mediacije.

Velik uspeh predsedstva je tudi sprejem političnih smernic in kompromisne rešitve o ključnih sestavinah uredbe o preživninskih zadevah, ki bo preživninskim upravičencem omogočila učinkovitejšo in hitrejšo uveljavitev njihovih pravic v primeru prehajanja iz ene države članice EU v drugo.

Na področju evropskega pogodbenega prava je slovenskemu predsedstvu uspelo sprejeti prvo stališče Sveta EU do skupnega referenčnega okvira. To stališče je pomembna usmeritev Komisiji pri njenem nadaljnjem delu na projektu, katerega cilj je povečati kakovost prava Skupnosti.

Poleg tega je predsedstvo naredilo napredek tudi na področju zunanje razsežnosti pravosodnega sodelovanja, kjer je bil dosežen velik uspeh v Haaški konferenci za mednarodno zasebno pravo in potrjeno besedilo glede pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v okviru Strategije zunanjih odnosov na področju pravosodja in notranjih zadev, poleg tega pa so bila zaključena pogajanja o vsebini sporazuma o sodelovanju med Eurojustom in Makedonijo, Eurojustom in Švico ter Eurojustom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam.

Pomemben dosežek slovenskega predsedovanja je tudi sprejetje večletnega programa agencije za temeljne pravice, soglasje Sveta EU k imenovanju direktorja agencije ter podpis sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope o sodelovanju pri delu agencije.

Predsedstvu je v okviru skupine Futura uspelo uskladiti dokument, na podlagi katerega bo Evropska komisija pripravila zakonodajni program za obdobje 2009–2013 za področje pravosodja.


Okrepljena vloga EU na področju zagotavljanja varnosti, razvoja in zunanjih odnosov

Evropska sosedska politika
Slovensko predsedstvo si je prizadevalo za poglabljanje evropske sosedske politike in krepitev pod enotnim političnim okvirom ter v skladu s sklepi Evropskega sveta iz junija 2007, predlogi Evropske komisije ter aprilskimi poročili o napredku za dvanajst držav partneric evropske sosedske politike. Doseženo je bilo splošno soglasje med državami članicami, da glavna načela te politike ostajajo načelo diferenciacije in individualnega pristopa ter krepitev zavesti o skupnem lastništvu.

Pomembnejši dosežek v okviru evropske sosedske politike predstavlja uradni začetek implementacije skupne pobude držav širše regije Črnega morja in EU – črnomorske sinergijske pobude. S slednjo je bila začrtana politična usmeritev za skupno delovanje v regiji (Kijev, februar 2008).

Maja 2008 je bila predstavljena poljsko-švedska pobuda za ustanovitev vzhodnega partnerstva, katere cilj je okrepitev vzhodnega dela Evropske sosedske politike. Evropski svet je junija pooblastil Evropsko komisijo, da na podlagi pobude na Evropskem svetu marca 2009 pripravi ustrezen načrt izvajanja vzhodnega partnerstva.

Evro-sredozemsko partnerstvo
Slovenija je kot predsedujoča izvajala programski okvir dejavnosti za leto 2008 v vseh treh razsežnostih – varnostno-politični, ekonomski in socialno-kulturni. Poleg tega je bilo izvedeno več nenačrtovanih dejavnosti, ki so bile povezane predvsem z razmerami na Bližnjem Vzhodu ter pobudo o preoblikovanju barcelonskega procesa.

Poleg zasedanj ministrov Evro-sredozemskega partnerstva (EuroMed), kjer so bile dogovorjene nadaljnje dejavnosti, so bile izpeljane tudi obveznosti, sprejete na preteklih zasedanjih ministrov (za področje visokega šolstva, krepitve vloge žensk v družbi, vloge medijev, industrijskega sodelovanja). Poleg tega so se nadaljevale tudi dejavnosti na področju boja proti terorizmu, potekalo je tudi redno utečeno zasedanje na ravni visokih uradnikov za področje Evropske varnostne in obrambne politike. V času slovenskega predsedovanja je Fundacija Anna Lindh za dialog med kulturami dobila novega predsednika, izvršnega direktorja in svetovalni odbor.

Evropski svet je marca 2008 pozdravil pobudo barcelonski proces: Unija za Sredozemlje. Maja 2008 je Evropska komisija pripravila sporočilo s konkretnimi predlogi o področjih delovanja nove pobude. Evropski svet je junija 2008 to sporočilo pozdravil in pozval vse evro-mediteranske partnerje k sodelovanju pri pripravi skupne izjave, ki jo je slovensko predsedstvo tudi uspelo uskladiti. Ta bo predvidoma sprejeta na prvem vrhu Unije za Sredozemlje 13. julija 2008 v Parizu.

Srednja Azija
Slovensko predsedstvo je uspešno nadaljevalo in dalo velik zagon izvajanju Strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete na Evropskem svetu junija 2007. Kot pomembnejše dogodke velja omeniti januarja 2008 izveden obisk trojke na ravni strokovnjakov v Turkmenistanu, marca 2008 v Bruslju organizirano prvo srečanje t.i. koordinatorjev za implementacijo Strategije in začetek dialoga o človekovih pravicah z vsemi državami regije. Aprila 2008 organizirana ministrska trojka s Srednjo Azijo v Aškabadu (Turkmenistan) je najpomembnejši dogodek med slovenskim predsedovanjem. V Aškabadu je EU maja 2008 s Turkmenistanom podpisala tudi Memorandum o razumevanju na področju energije. Na Evropskem svetu junija 2008 je bilo sprejeto prvo poročilo o izvajanju Strategije EU za Srednjo Azijo.

Dialog s strateškimi partnerji in regijami
V času slovenskega predsedovanja so bili realizirani štirje vrhovi EU s tretjimi državami, in sicer z Japonsko, Združenimi državami Amerike, latinsko-ameriškimi in karibskimi državami ter Rusijo. Vrhovi so predstavljali krepitev strateških odnosov in partnerstva med EU in omenjenimi državami ter priložnost za razpravo o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih in drugih vprašanjih, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko:

- Najpomembnejša sporočila Vrha EU – Japonska, ki je potekal 23. aprila 2008 v Tokiu, so bila, da EU in Japonska v celoti prevzemata odgovornost pri reševanju odprtih globalnih vprašanj, da sta skupaj zavezani k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti. Poleg tega sta partnerici izrazili tudi odločenost za nadaljnje tesno sodelovanje, s ciljem povečevanja blaginje in kakovosti življenja.

- Vrha EU – latinsko-ameriške in karibske države (EU – LAK), ki je potekal 16. in 17. maja 2008 v Limi, se je udeležilo doslej največje število predsednikov držav in vlad od pričetka tega procesa leta 1999 v Riu de Janeiru. Na vrhu so bili še posebej izpostavljeni zavezanost k multilateralizmu in sodelovanju na ključnih področjih regionalnega partnerstva, zavzemanje za izkoreninjenje revščine in neenakosti, odločenost za doseganje kriterijev razvojnih ciljev tisočletja, za zaščito okolja in biotske raznovrstnosti ter za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Državniki so prav tako potrdili pomen poklicnega izobraževanja kot pomembnega sredstva v boju proti revščini, kar je vseskozi poudarjalo slovensko predsedstvo. Poleg tega so razpravljali tudi o migracijah ter sprejeli zavezo o ustanovitvi okoljskega programa EUrocLIMA in morebitni ustanovitvi fundacije med EU in latinsko-ameriškimi in karibskimi državami. Slednja dosežka predstavljata posebno dodano vrednost izvedenega vrha.

- Vrh EU – Združene države Amerike, ki je bil 10. junija 2008 na Brdu pri Kranju, je potrdil pomen strateškega transatlantskega partnerstva. Razprava je potekala v duhu sodelovanja, v ospredje pa so bile postavljene možnosti skupnega dela, vrednot in soglasja, tako pri regionalnih vprašanjih kot tudi pri globalnih izzivih. Veliko pozornosti je bilo namenjeno dvostranskim odnosom, še posebno gospodarskemu sodelovanju med EU in Združenimi državami Amerike, v okviru katerega je bilo predstavljeno poročilo Transatlantskega ekonomskega sveta. Sprejeta je bila skupna deklaracija.

- Na Vrhu EU – Rusija 26. in 27. junija 2008 v Hanti Mansijsku v Rusiji so voditelji razpravljali o začetku pogajanj za novi sporazum med EU in Rusko federacijo, pregledali implementacijo štirih skupnih prostorov, izmenjali mnenja o globalnih gospodarskih izzivih ter mednarodnih vprašanjih (Iran, Bližnjivzhod, zamrznjeni konflikti, Afganistan). Sprejeti sta bili dve skupni izjavi, in sicer o čezmejnem sodelovanju ter o začetku pogajanj za novi sporazum med EU in Rusijo. Sloveniji je pred vrhom uspelo uskladiti pogajalski mandat za začetek pogajanj o tem sporazumu, ki bo nadomestil obstoječi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju in dal odnosu EU – Rusija nov skupni temelj za prihodnost.

Regionalni izzivi
Predsedstvo je dejavno podpiralo prizadevanja za napredek pri bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Zavzemalo se je se za večjo vlogo EU v Iraku ter na bilateralnih srečanjih in srečanjih s tretjimi državami pozvalo sogovornike, da podpirajo Irak pri doseganju zastavljenih reform. Predsedstvo je podpiralo dvotirni pristop EU v odnosih z Iranom.

Slovensko predsedstvo je tudi redno spremljalo in se odzivalo na dogajanje v Afriki (primer krize v Keniji, volitev v Zimbabveju). V času slovenskega predsedovanja je v ta namen ustanovljena delovna skupina začela z izvajanjem prvega Akcijskega načrta Skupne strategije Afrika – EU, ki je bil sprejet na Vrhu Afrika – EU v Lizboni decembra 2007.

V zvezi s Kitajsko je EU igrala konstruktivno vlogo v razvoju odnosov čez Tajvansko ožino. EU je prav tako aktivno vzpodbujala nadaljevanje dialoga med kitajsko vlado in predstavniki dalajlame po velikih nasilnih protestih, ki so zajeli Tibet in sosednje kitajske pokrajine. EU je pozorno sledila tudi političnim procesom in humanitarni situaciji po ciklonu Nargis v Burmi/Mjanmaru ter obnovila skupno stališče EU do Burme/Mjanmara. Na polovici izvajanja afganistanskega dogovora je EU oblikovala nove smernice politike v Afganistanu z zavezo k nadaljnji podpori stabilizaciji in napredku.

Krepitev Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP)
Slovensko predsedstvo je nadaljevalo s krepitvijo zmogljivosti in aktivnosti v kontekstu evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) in posebno pozornost namenilo upravljanju s civilnimi misijami in vojaškimi operacijami. Tako sta v času slovenskega predsedovanja z delom pričeli civilni misiji EULEX KOSOVO in EU SSR Guinea Bissao (Gvineja-Bissau) ter vojaška operacija EUFOR Tchad/CAR (Čad), v katero je bil napoten tudi kontingent Slovenske vojske. Zagotovljeno je tudi izvajanje vojaške operacije ALTHEA v BiH v nespremenjenem obsegu. Nadaljevalo se je z učinkovitim spremljanjem in prilagajanjem mandatov obstoječih misij spremenjenim varnostno političnim okoliščinam na terenu, tako v Afriki kot na Bližnjem vzhodu in Aziji.

Prav tako je bil narejen pozitiven premik pri razvoju civilnih in vojaških zmogljivosti. V tej luči je bil oblikovan pilotski scenarij za misijo EU na področju reforme varnostnega sektorja, ki pomeni dodaten korak k večji civilno vojaški sinergiji na področju kriznega upravljanja. Pomemben premik je bil narejen tudi na področju ocene misij civilnega kriznega upravljanja, kjer se je začela razprava o vzpostavitvi ustreznega mehanizma. Nadaljevala so se prizadevanja za izgradnjo vojaških zmogljivosti v okviru Glavnega cilja 2010, ki so bila usmerjena predvsem v izboljšanje hitre odzivnosti in načrtovanja. Napredek je dosežen predvsem na področju odpravljanja ugotovljenih primanjkljajev zmogljivosti ter opredelitvi procesov razvoja za doseganje zahtevanih vojaških zmogljivosti EU. V času slovenskega predsedovanja je postala operativna zmogljivost za opazovanje civilnih in vojaških operacij EU. V podporo prizadevanjem za močnejšo in bolj konkurenčno evropsko obrambno industrijo, kot materialno-tehnološko-industrijsko bazo učinkovite EVOP, je bilo izvedenih več aktivnosti.

Slovensko predsedstvo je v skladu s svojimi prednostnimi nalogami uspešno nadgradilo sodelovanje med EU in nevladnimi organizacijami ter nadaljevalo s krepitvijo razsežnosti človekovih pravic v operacijah kriznega upravljanja EU. V tem kontekstu je bil pomemben uspeh revizija dokumenta o upoštevanju problematike otrok v oboroženih konfliktih znotraj operacij kriznega upravljanja. Predsedstvo si je pri tem nadalje prizadevalo, da se v okviru te problematike človekove pravice sinergično poveže z varnostno in razvojno dimenzijo.

Predsedstvu je uspelo spodbuditi razpravo o ključnih ovirah pri sodelovanju med EU in Nato ter iskanju predlogov za njegovo izboljšanje, predvsem na področju učinkovitejše koordinacije v operacijah ter zagotovitve medsebojnega razvoja ključnih vojaških zmogljivosti. EU–Nato skupina za zmogljivosti je pričela delo na več projektih, med drugim pri zagotavljanju helikopterskih zmogljivosti in sodelovanju na področju strateških prevozov. Obrambni ministri so posebno pozornost namenili zagotavljanju stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu. Pomembna konkretna pobuda slovenskega predsedstva pa je vključevanje EU v proces SEEC (Southeast Europe Clearinghouse) na področju obrambnih reform in reform varnostnega sektorja. Pri tem je bila potrjena zavezanost h krepitvi medsebojnega sodelovanja v procesih obrambnih reform in reform varnostnega sektorja tudi z vidika procesov približevanja in vključevanja v evro-atlantske integracije in nadaljevanju srečanj v formatu obrambnih ministrov.

Spodbujanje uresničevanja človekovih pravic v zunanji politiki EU
Slovenija je v času predsedovanja poleg vseh že vzpostavljenih dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah izvedla še dva nova; dialog z Afriško unijo, ki je del strategije EU za Afriko, in dialog s Turkmenistanom kot del srednjeazijske strategije EU. Tematika človekovih pravic pa je bila vključena tudi v pomembnejša srečanja na politični ravni.

Pomembna pozornost je bila posvečena delovanju EU v mehanizmih Organizacije združenih narodov za zaščito in spodbujanje uresničevanja človekovih pravic, še zlasti v Svetu Organizacije združenih narodov za človekove pravice, katerega prvi pravi vsebinski zasedanji sta bili ravno v času predsedovanja. Slovenija si je kot predsedujoča EU in kot članica Sveta prizadevala tudi za ustrezen začetek novega mehanizma Organizacije združenih narodov za pregled stanj človekovih pravic v vseh članicah Organizacije združenih narodov, splošnega obdobnega pregleda. Stališča EU je oblikovala in zastopala tudi na dveh izrednih sejah Sveta.

V ospredju slovenskega predsedovanja so bila tudi prizadevanja za krepitev učinkovitosti mehanizmov za spodbujanje uresničevanja človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni politiki EU (SZVP). Posodobljene so bile tri od obstoječih petih smernic EU o človekovih pravicah (smernice proti mučenju, proti smrtni kazni in o pravicah otrok v oboroženih spopadih) in začele so se izvajati nove smernice o pravicah otrok.

Največji dosežek slovenskega predsedstva je celostni pristop k problematiki človekovih pravic, ki povezuje razvojno politiko, varnost in človekove pravice. Zaradi prizadevanj predsedstva so pravice otrok, še posebej otrok v oboroženih spopadih, zapisane tudi v sklepe Evropskega sveta.

Zaščita državljanov EU
Predsedstvo je posebno pozornost namenilo zaščiti državljanov EU v tretjih državah. Predvsem si je prizadevalo za okrepitev medsebojnega sodelovanja držav članic in izpopolnjevanje pripravljenosti njihovih diplomatsko-konzularnih predstavništev ter ministrstev za zunanje zadeve za čim bolj učinkovito delovanje in sodelovanje za zaščito in pomoč državljanom EU ob kriznih dogodkih, vključno s turističnimi kraji.

Predsedstvo je v sodelovanju z Generalnim sekretariatom Sveta EU (Sitcen) pripravilo več telekonferenc ob zaostritvah razmer v nekaterih državah sveta. Na teh so prvič sodelovale tudi vse zainteresirane države članice. V času slovenskega predsedovanja je bil prvič uporabljen koncept vodilne države v kriznih razmerah v tretjih državah, in sicer ob evakuaciji iz Čada.

Med vidnejše skupne dosežke držav članic se lahko prištevajo tudi skrb za izboljšanje razmer v zaporih v tretjih državah, v katerih se nahajajo državljani EU, priprava nove različice skupnega evropskega potovalnega dokumenta, poenostavitev legalizacije mednarodnih listin in skupno delovanje ob množičnih športnih dogodkih.

Mednarodno javno pravo
Na področju mednarodnega javnega prava so bili na dnevnem redu ugovori na pridržke tretjih držav k večstranskim mednarodnim pogodbam, spremljanje dela VI. odbora Generalne skupščine Združenih narodov, Komisije za mednarodno pravo in drugih teles. Predsedujoča je spremljala razvoj javnega mednarodnega prava tudi z izmenjavo informacij o sodni praksi, tako na mednarodnih kot domačih sodiščih. Ob robu rednih srečanj delovne skupine je potekal tudi neformalni dialog z Združenimi državami Amerike o spoštovanju mednarodnega prava v boju proti mednarodnemu terorizmu. Slovenija je kot predsedujoča prvič v imenu EU nastopila pri problematiki t. i. prekinitvenih klavzul v Svetu Evrope. Skupina za mednarodno kazensko sodišče je obravnavala vsa vprašanja sodelovanja posameznih držav članic in EU s sodiščem, demarše v zvezi z ratifikacijo statuta, vprašanja ad hoc kazenskih sodišč ter delovanje Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta.

Razorožitev
Na področju razorožitve je slovensko predsedstvo uspelo doseči kompromis glede besedila Kodeksa o vesoljskih dejavnostih, ki predstavlja prvi tovrsten EU instrument na področju neširjenja in razorožitve. EU je tudi ohranila enotnost na konferencah za omejeno porabo kasetnega streliva v okviru Konvencije o konvencionalnem orožju ter t.i. procesa iz Osla. Junija 2008 so bile sprejete nove prednostne strategije EU na področju neširjenja orožja za množično uničevanje.

Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč
V ospredju slovenskega predsedovanja so bila prizadevanja za dosego razvojnih ciljev tisočletja. Razvojni Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je sprejel sklepe na temo izpolnjevanja razvojnih ciljev tisočletja. Ti bodo podlaga za stališča EU na vrhu Združenih narodov v New Yorku septembra 2008, na III. forumu na visoki ravni na temo učinkovitosti pomoči, ki bo potekal v Akri septembra 2008, in na pregledni konferenci Združenih narodov o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Dohi konec leta 2008. Evropski svet je omenjene sklepe potrdil in sprejel Program ukrepanj EU glede razvojnih ciljev ter povabil svoje razvojne partnerje, da se mu pridružijo. Program predlaga državam partnericam in drugim donatoricam ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

Slovensko predsedstvo je posvetilo posebno pozornost uresničevanju pravic otrok in položaju žensk v oboroženih spopadih, pri čemer je pomemben predvsem prispevek razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči EU k uveljavljanju in varstvu otrokovih pravic v zunanjem delovanju EU. Prav tako je izpostavilo pomen učinkovitega odziva EU na vprašanje žensk v oboroženih spopadih z vidika krepitve vloge žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru.

Slovensko predsedstvo je namenilo pozornost tudi področju zagotavljanja skladnosti politik za razvoj, izboljšanju koordinacije med donatorji in krepitvi učinkovitosti razvojnega sodelovanja, sodelovanju evropskih akterjev za zagotovitev usklajene in učinkovite razvojne pomoči državam partnericam in dialogu z nevladnimi organizacijami na področju razvojnih politik.

Slovensko predsedstvo je koordiniralo nastop EU na XII. ministrskem zasedanju Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj v Akri, ki je bil namenjen prenovi organizacije, odločitvi o novih usmeritvah dela na področju trgovine, razvoja in povezanih vprašanj s področja financ, tehnologije, naložb in trajnostnega razvoja.

Slovensko predsedstvo se je soočilo tudi z nenačrtovanimi dogodki, ki so zahtevali takojšen odziv EU. Med njih sodi problematika skokovitega naraščanja cen hrane in s tem povezane ogroženosti preskrbe s hrano po svetu. EU se je zavezala za izvedbo kratko, srednje in dolgoročnih ukrepov kot odgovor na krizo in pozdravila ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za svetovno varnost preskrbe s hrano. O tem vprašanju je razpravljal tudi junijski Evropski svet.

Skupna trgovinska politika
Uspešno dokončanje kroga pogajanj o razvojni agendi iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije v letu 2008 je bila glavna prednostna naloga slovenskega predsedstva na področju skupne trgovinske politike EU. Prvič revidirane modalitete za področji kmetijstva in dostopa na trg za nekmetijske proizvode (NAMA) so bile državam članicam Svetovne trgovinske organizacije posredovane februarja 2008. Svet EU je sprejel sklepe in poudaril pomen vseobsegajočega, ambicioznega in uravnoteženega izida na vseh področjih pogajanj. Ministri držav članic EU so razpravljali tudi o drugič revidiranih modalitetah za kmetijstvo in dostop na trg za nekmetijske proizvode (NAMA).

V času slovenskega predsedovanja je bil dosežen kompromisni dogovor o predlogu Uredbe o splošnem sistemu preferencialov za obdobje 2009–2011. Predsedstvu je v sodelovanju z Evropsko komisijo uspelo oblikovati dogovor kljub velikemu začetnemu razhajanju stališč držav članic. Predlog uredbe bo predložen v sprejetje Svetu EU predvidoma julija 2008. Uredba bo omogočala nadaljevanje ugodnejših pogojev dostopa na trg EU za države v razvoju.

Glede izvajanja strategije dostopa na trg je slovensko predsedstvo širilo informacije o dejavnostih v okviru prenovljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in podjetji. Namen je bil spodbujanje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, k dejavnemu sodelovanju v partnerstvu. Na konferenci so bile začrtane tudi nadaljnje usmeritve za učinkovito zmanjševanje trgovinskih ovir na tretjih trgih.

Kot dosežek v času slovenskega predsedovanja se lahko izpostavi tudi sprejem mandata za začetek pogajanj za multilateralni trgovinski sporazum o boju proti ponarejanju, ki je bil dosežen na podlagi kompromisnega predloga predsedstva. Ta sporazum bo omogočil uspešnejši boj proti kršenju intelektualnih pravic.

V času slovenskega predsedovanja so se nadaljevala prizadevanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini s številnimi tretjimi državami. Po uspešnem zaključku pogajanj za pristop Ukrajine k Svetovni trgovinski organizaciji februarja so se začela pogajanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Ukrajino.

Med slovenskim predsedovanjem so se nadaljevala tudi prizadevanja za zaključek pogajanj za sklenitev razvojno naravnanih gospodarskih partnerskih sporazumov s preostalimi petimi regijami Afrike, Karibov in Pacifika.

Na področju izvoznih kreditov so bila v času slovenskega predsedovanja na ravni EU potrjena ter na ravni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj sprejeta načela in smernice za pospeševanje vzdržnih praks posojanja državam z nizkim dohodkom.

Predsedstvo je na področju blaga z dvojno rabo doseglo pomemben napredek v usklajevanju predloga uredbe o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologij z dvojno rabo.

3.1.2. Realizacija koledarja dogodkov

Koledar dogodkov predsedovanja Svetu EU je bil uspešno izveden. Med predsedovanjem je bilo izvedenih približno 8000 dogodkov, med njimi:

· 2 zasedanji Evropskega sveta, in sicer 13. in 14. 3. ter 19. in 20. 6.;
· 33 formalnih ministrskih Svetov ter 16 neformalnih ministrskih srečanj in konferenc (preglednica 8);
· 246 dogodkov EU – tretje države, od tega Vrh EU – Japonska 23. 4., Vrh EU – Latinska Amerika 16. in 17. 5., Vrh EU – Združene države Amerike 10. 6., Vrh EU – Rusija 26. in 27. 6. ter 57 dogodkov na ministrski ravni (preglednici 10 in 11);
· 142 dogodkov pod ministrsko ravnjo (preglednica 9);
· 148 spremljajočih dogodkov predsedovanja (preglednica 12);
· 434 multilateralnih dogodkov, povezanih s predsedovanjem (preglednica 13);
· 2089 zasedanj pripravljalnih teles Sveta EU (preglednica 14);
· 160 dogodkov, povezanih z Evropskim parlamentom;
· 259 kulturno-promocijskih dogodkov, financiranih iz sredstev predsedovanja;
· 4759 drugih dogodkov, povezanih s predsedovanjem.

Po kraju dogodkov je bilo 287 dogodkov v Sloveniji, 3455 v Bruslju in 4252 dogodkov drugje po svetu.

3.2. KADROVSKA ZASEDBA PREDSEDOVANJA

3.2.1. Statistični prikaz kadrovske zasedbe predsedovanja

Pri predsedovanju je sodelovalo 2775 javnih uslužbencev, 133 zunanjih strokovnjakov (sekundirani diplomati ali strokovnjaki, domači in tuji) ter 245 študentov.

V številu 2775 je zajetih:


V številu 133 zunanjih strokovnjakov je zajetih:
V številu 245 študentov je zajetih:
Od 315 dodatnih zaposlitev za določen čas, kolikor jih dovoljuje kadrovski načrt, je bilo realiziranih 289, v Ljubljani 148 od 169 dovoljenih dodatnih zaposlitev, na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju 116 uslužbencev in 1 lokalni delavec od 121 dovoljenih dodatnih zaposlitev, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa 25 od 25 dovoljenih dodatnih zaposlitev.

Pregled osebja, ki je sodelovalo pri predsedovanju Slovenije Svetu EU, je v preglednici 15.

Slovenija je v skladu z usmeritvijo Generalnega sekretariata Sveta EU iz strokovno-kadrovskih razlogov predala vodenje posameznih delovnih skupin naslednji oziroma predhodni predsedujoči, ob zavrnitvi pa tudi drugi državi članici.

Franciji je predala vodenje dveh delovnih skupin in treh tematskih podskupin:
Nemčiji oziroma Avstriji je Slovenija predala predsedovanje Delovni skupini za Codex Alimentarius, sestavljeno iz številnih tematskih podskupin.

3.2.2. Reševanje kadrovskih vprašanj uslužbencev, ki so sodelovali pri predsedovanju

Med javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri predsedovanju, se je zaradi povečanega obsega dela pri nalogah, povezanih s predsedovanjem Svetu EU, ko v prvi polovici leta 2008 veliko javnih uslužbencev ni moglo izkoristiti dopusta iz leta 2007 in velikega števila nadur ter zaradi odprtih vprašanj v zvezi s porabo dopusta iz leta 2008 za uslužbence, zaposlene za določen čas med predsedovanjem, pojavilo veliko kadrovskih vprašanj. Za njihovo reševanje je Ministrstvo za javno upravo pripravilo usmeritve in predloge, v skladu s katerimi bodo lahko na ministrstvih uredili porabo dopusta, nadur in podaljšanje delovnih razmerij za določen čas za nekatere uslužbence zaradi priprave analiz in ureditve dokumentacije ter arhivov po poteku predsedovanja.


3.3. KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA

Predsedovanje Slovenije Svetu EU je bila odlična priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije v EU in širšem mednarodnem prostoru. Cilji, ki so bili pri tem zastavljeni, so bili zato veliki.

Ob začetku predsedovanja, ko so bile izbrane vsebinske prednostne naloge, je bilo objavljeno tudi sporočilo slovenskega predsedstva pod geslom Si.nergija za Evropo – Si.nergy for Europe. Če je leto 2007 označeno kot leto soglasja, saj je bila podpisana Lizbonska pogodba, potem je bil cilj Slovenije v letu 2008 prispevati nov skupen zagon, dati energijo, sinergijo Evropi, da bi se lahko po predlogih za rešitev institucionalnih in organizacijskih vprašanj uspešneje lotila reševanja notranjih (Lizbonska strategija), mednarodnih in regionalnih (Zahodni Balkan) ter svetovnih izzivov (podnebno-energetski sveženj).

Komunikacijska strategija se je izvajala v skladu z začrtanimi usmeritvami in se sproti prilagajala in usklajevala z vsebinskim izvajanjem programa predsedovanja z vzpostavljeno organizacijsko strukturo.

3.3.1. Odnosi z domačimi in tujimi mediji

Koordinacija komunikacijskih dejavnosti

Zaradi zagotovitve usklajenega in enotnega sporočanja predsedstva Sveta EU sta bili kot najpomembnejši oblikovani ožja in širša koordinacija uradnih govorcev. V ožji sestavi so sodelovali glavni uradni govorec predsedstva v Ljubljani, uradna govorca na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, uradna govorca Ministrstva za zunanje zadeve in Službe Vlade RS za evropske zadeve ter urednica uradnega spletnega mesta predsedstva. Ožja sestava uradnih govorcev se je sestajala vsako jutro, da je pregledala dogajanje, poročala in uskladila sporočila za javnost.

Širše usklajevanje je vključevalo uradne govorce vseh ministrstev in vladnih služb, sestajali so se tedensko ob petkih, da so uskladili komunikacijske dejavnosti za naslednji teden, sporočila za javnost za posamezne teme in se dogovorili o morebitnih odprtih vprašanjih glede vseh vidikov dela: pravočasno zagotavljanje besedil v treh jezikovnih različicah za spletno mesto predsedstva, odzivnost na novinarska vprašanja, spremljanje in odzivanje na poročanje medijev.

Komuniciranje z domačimi mediji

Oblikovan je bil elektronski poštni predal predsedovanje@gov.si, ki je bil namenjen novinarskim vprašanjem domačih medijev o predsedovanju Slovenije Svetu EU. V omenjeni poštni predal so bila prek uradnih govorcev vključena vsa ministrstva in vladne službe. Urad vlade za komuniciranje je skrbel, da so bila vsa vprašanja, ki so se nanašala na ministrstva oziroma vladne službe, poslana pristojnemu uradnemu govorcu in da je bil odgovor pripravljen v predvidenem roku. Dostop do predala je bil omogočen tudi vsem službam za stike z javnostjo ministrstev in vladnih služb.

Iz poštnega predala predsedovanje@gov.si so domači mediji v zvezi s slovenskim predsedovanjem Svetu EU prejemali tudi pomembnejša sporočila za javnost, vabila na novinarske konference, brifinge in dogodke ter popravke sporočil.

Med predsedovanjem je Podskupina za komuniciranje z javnostmi in promocijo sklicala sedem neformalnih informativnih sestankov za novinarje. Sklicani so bili vsakih 14 dni oziroma po potrebi glede na prihajajoče dogodke ter glede na to, da je bil za posamezne pomembnejše dogodke sklican morebiten poseben brifing. Novinarjem so uradni govorci predstavili najpomembnejše teme oziroma dogodke v naslednjih 14 dneh (formalna in neformalna zasedanja Sveta EU ter drugi pomembnejši dogodki v Sloveniji). Med druge komunikacijske dejavnosti so spadale še tiskovne konference pred pomembnejšimi dogodki in po njih, sporočila za javnost, izjave in intervjuji.

Komuniciranje s tujimi mediji

Zanimanje in pisanje tujih medijev o Sloveniji se je izrazito povečalo ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU, pozneje pa se je zmanjšalo na raven pred predsedovanjem. Urad vlade za komuniciranje je med predsedovanjem priredil dva večja obiska tujih novinarjev v Sloveniji:

Tuji mediji so ob slovenskem predsedovanju najpogosteje poročali o EU, Zahodnem Balkanu, nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, odnosih s Srbijo, Kosovom, Makedonijo, odnosih s Hrvaško, zunanji politiki in drugem, odnosih med EU in Rusijo, varstvu okolja, podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju, odnosih med EU in državami Latinske Amerike in Karibov, gospodarskih dosežkih Slovenije, energetiki in energetski varnosti, prometu, medijih.

Komuniciranje z domačimi javnostmi

Pripravljen je bil tudi komunikacijski program o predsedovanju za domače javnosti, da bi predstavili, kaj pomeni predsedovanje za državo, kako se odvija in kaj ji prinaša. Predsedovanje je bilo tudi dobra priložnost za spodbujanje dodatnega zanimanja za druge evropske teme (na primer o Lizbonski pogodbi, medkulturnem dialogu, uvedbi zunanje meje) in evropske vrednote. Komunikacijski program za domače javnosti je vključeval informacijske in predstavitvene dejavnosti.

Med informativnimi dejavnostmi so bile izvedene naštete:


Med promocijsko-komunikacijskimi dejavnostmi so bile naslednje:

Komuniciranje z javnostmi v Bruslju

Za potrebe predsedovanja je na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju delovala štiričlanska skupina za komuniciranje z javnostmi in promocijo, ki je skrbela za:


Osrednji cilj skupine – na podlagi uveljavljene prakse, dogovorjenih smernic in rednih usklajevanj s prestolnico, pa tudi upoštevaje politično občutljivost posameznih vsebin – je bil tekoče in sprotno komuniciranje ključnih dejavnosti in dosežkov ter ustrezna odzivnost in razpoložljivost ob nepredvidenih dogodkih (na primer izpust v Nuklearni elektrarni Krško, ki je pritegnil izjemno medijsko pozornost).
3.3.2. Spletno mesto predsedovanja

Od 1. decembra do 30. junija je bilo na spletnem mestu slovenskega predsedstva 763.790 obiskov, med katerimi so si obiskovalci ogledali 3.767.474 strani. V povprečju je vsak uporabnik ob obisku pogledal 5 strani in se ob tem na spletnem mestu v povprečju zadržal nekaj manj kot tri minute in pol. Med predsedovanjem Slovenije je spletno mesto dnevno obiskalo 3.960 uporabnikov, ki so si v povprečju ogledali 19.256 strani na dan.

Največ obiskovalcev je imelo spletno mesto predsedovanja ob Vrhu EU – Združene države Amerike, in sicer 11.368 uporabnikov, ki so si na dan dogodka 10. junija ogledali 62.778 strani. Izrazito povečan obisk je bil tudi v prvih desetih dneh po začetku predsedovanja, predvsem 8. januarja (srečanje Vlade RS z Evropsko komisijo), ko je bilo 8.810 obiskov. Statistično pa prav tako izstopa 18. februar (srečanje Sveta EU za splošne in zunanje zadeve in razglasitev neodvisnosti Kosova) ter čas med in po zasedanju marčevskega in junijskega Evropskega sveta.

Glede števila obiskanih strani statistično odstopa prvih deset dni januarja (vseskozi od 40.082 do 63.432 ogledov dnevno), ko so obiskovalci brskali predvsem po statičnih vsebinah spletnega mesta, to so poglavja s splošno vsebino o predsedovanju, o Evropski uniji ter poglavje Dobrodošli v Sloveniji. Izstopa tudi čas zasedanja spomladanskega Evropskega sveta (do 36.000 ogledov), čas razglasitve neodvisnosti Kosova oziroma zasedanje Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose (18.2.2008: 26.107 ogledov), ponedeljek 7.4.2008 po neformalnem srečanju ministrov za finance in čas neformalnega srečanja ministrov za kmetijstvo konec maja (v obeh primerih okrog 27.000 ogledov dnevno). V juniju je sledil drugi vrhunec predsedovanja, in sicer v času Vrha EU – Združene države Amerike z 62.778 ogledi strani.

Na spletnih straneh predsedovanja je bilo do 30. junija 2008 objavljenih:
- 625 sporočil za javnost, 152 izjav skupne zunanje in varnostne politike, 132 govorov in 119 izjav predsedstva v mednarodnih organizacijah;
- v foto arhivu spletnega mesta je bilo do 30. junija 2008 objavljenih več kot 2.500 fotografij iz 127-ih dogodkov predsedovanja;
- v video arhivu spletnega mesta www.eu2008.si je bilo objavljenih 42 video posnetkov s 31-ih dogodkov predsedovanja. Bilo je več kot 9.400 njihovih ogledov.

Povprečje ogledov neposrednih prenosov novinarskih konferenc na spletnem mestu predsedovanja je bilo okrog 40 gledalcev za prenos. Največji ogled beleži novinarska konferenca po srečanju Vlade RS z Evropsko komisijo 8. januarja 2008 (126 gledalcev), sledi novinarka konferenca 11. marca 2008 pred marčevskim Evropskim svetom (114 gledalcev) in novinarska konferenca po Vrhu EU – Združene države Amerike 10. junija 2008 (113 gledalcev).

V šestih mesecih predsedovanja je spletno uredništvo poslalo 26 napovednikov (ang. newsletter) vsak petek, in sicer 1561 prijavljenim uporabnikom. V obdobju od 1. januarja do 30. junija je uredništvo 1703 naročnikom poslalo tudi 720 zadnjih novic (ang. newsalert).

Statistični prikaz delovanja spletnega mesta predsedstva je analiziran v preglednicah 16 in 17 ter v grafikonih 1 in 2.

3.3.3. Medijska logistika

Akreditacije predstavnikov medijev

Prijave predstavnikov medijev na spletnem mestu predsedstva so za posamezne dogodke med slovenskim predsedovanjem začele prihajati že takoj ob objavi spletnega mesta 1. decembra 2007.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo na Brdu 26 dogodkov (neformalna ministrska srečanja, trojke in nekatere ministrske konference), na katerih je bil Urad Vlade za komuniciranje odgovoren za izdajanje medijskih akreditacij.

V prvem petmesečju je bilo na dogodke prijavljenih 8703 predstavnikov medijev, od tega je udeležbo na posameznih dogodkih potrdilo 4494, 2511 pa je dejansko prevzelo svojo akreditacijsko priponko – se udeležilo dogodka. Med njimi je bilo 1583 domačih predstavnikov medijev in 928 tujih.

Prevozi

Za predstavnike medijev je bil organiziran brezplačen prevoz od nekaterih hotelov v Ljubljani ali na Bledu do novinarskega središča na Brdu pri Kranju in nazaj. Prevoz do Brda je bil prav tako organiziran od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ter obratno. Tak prevoz so večinoma uporabljali predstavniki tujih medijev, ki so pohvalili odlično organizacijo, predvsem pa točnost. Časovnica prevozov je bila vedno na voljo na uradni spletni strani predsedovanja, z njo pa so bili seznanjeni tudi priporočeni hoteli in informacijske točke v novinarskem središču, na letališču ter hotelih.

Nastanitve

Razen za neformalno zasedanje ministrov za zunanje zadeve EU Gymnich, ko je bilo treba medije nastaniti v Ljubljani in na Bledu, ter za Vrh EU – Združene države Amerike je bilo na voljo dovolj sob za predstavnike medijev v priporočenih hotelih.

Priprava na dogodke

Stalna ureditev novinarskega središča na Brdu se je potrdila kot idealna rešitev z organizacijskega in finančnega vidika. Veliko dela in sredstev je bilo prihranjenih, ker ni bilo treba postavljati potrebne tehnične opreme. Sistem priprave in izvedbe dogodkov na različnih krajih je bil dobro utečen.

Novinarsko središče

Po ocenah Urada vlade za komuniciranje je najpomembnejše, da so z organizacijo in samim delovanjem novinarskega središča zelo zadovoljni končni uporabniki – predstavniki medijev, ki so dali zelo pohvalne ocene. Ustno in tudi po izidih ankete so bila izrečena priznanja, da ima Slovenija zelo visok standard pri organizaciji in delovanju novinarskih središč in da bi se od Slovenije lahko učile mnoge druge že predsedujoče države.

Predstavniki medijev so najbolj cenili dobro delujoče internetne povezave, dostop do informacij (s sporočili za javnost in drugimi informacijami dobro založene informacijske točke in prijazno osebje, ki tam dela), odlično delujoče prevoze, dober usmerjevalni in označevalni sistem ter dobro preskrbo s hrano in pijačo.

Pohvalne besede so se nanašale tudi na ureditev in delovanje radio-televizijskega centra v Oranžeriji, kjer so bile radijskim in televizijskim postajam na voljo posebne sobe, tehnično pomoč pa so jim nudili predstavniki Radia in televizije Slovenija, ki so bili prisotni na vseh neformalnih ministrskih srečanjih.

3.3.4. Promocija med predsedovanjem

Predstavitve in promocija slovenskega predsedstva pred začetkom predsedovanja


Skladno s tradicijo v EU je Slovenija svoj znak predsedovanja Svetu EU javnosti prvič predstavila šele mesec dni pred začetkom predsedovanja. Najprej ga je predstavila v Bruslju, 30. novembra 2007, ko je začelo delovati tudi spletno mesto www.eu2008.si. Ob tej priložnosti je bil za bruseljske dopisnike in zaposlene v institucijah pripravljen družabni večer s koncertom popularne slovenske pevke ter pogostitvijo s slovensko hrano in vinom. Dogodka se je udeležilo okrog 800 oseb.

Na Brdu pri Kranju je bil 1. decembra 2007 dogodek, ki je združeval slovesno odprtje novega kongresnega centra ter javno predstavitev slovenskega znaka predsedovanja in spletnega mesta predsedovanja. Najprej je bila novinarska konferenca direktorja Javnega gospodarskega zavoda Brdo, Protokolarne storitve, in uradnega govorca slovenskega predsedstva. Nato je bilo slovesno odprtje z ministrom za zunanje zadeve kot slavnostnim govorcem, ki sta mu sledila ogled prostorov ter pogostitev. Dogodka se je udeležilo okrog 200 oseb.
Na tiskovni konferenci 7. decembra na Brdu pri Kranju sta minister za finance in uradni govorec slovenskega predsedstva predstavila podjetja, ki so podprla slovensko predsedstvo in sodelovala pri predsedovanju EU s svojimi izdelki ali storitvami. Partnerska podjetja so bila s svojimi logotipi navedena na posebnem panoju v kongresnem centru in na spletnem mestu predsedstva.


Urad vlade za komuniciranje je 19. decembra 2007 v sodelovanju z nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem, njegovima hčerinskima družbama ter izbranim podjetjem na tiskovni konferenci predstavil sistema za prenos in arhiviranje videovsebin po spletu, mobilnih telefonih ter televiziji po internetu. Sistem je omogočil neposreden prenos dogajanja iz obeh tiskovnih središč Vlade RS ter Kongresnega centra Brdo.

Mobilni portal predsedovanja mobi.eu2008.si je v času do 30. junija 2008 obiskalo 6.353 uporabnikov, tj. v povprečju 35 obiskovalcev na dan. Največji obisk smo beležili v mesecu januarju, ko smo v času od 10. do 20 januarja v povprečju imeli celo več kot 200 obiskovalcev dnevno. Vrhunec je bil 15. januarja z 215 obiskovalci. Vzrok za to je najverjetneje radovednost, ki je uporabnike v začetnih tednih vodila v obisk komunikacijske storitve, ki smo jo v takšni dovršeni obliki, tj. z neposrednimi prenosi in video posnetki novinarskih konferenc, ponudili kot prvi med predsedstvi.

Označevalni elementi ter mobilni označevalni kompleti

V Bruslju so bili opremljeni prostori Stalnega predstavništva RS pri EU, kjer je bila tudi razstava z vsemi prejetimi predlogi na natečaju za izbiro znaka predsedovanja. Prostori Sveta EU v palači Justus Lipsius so bili okrašeni takoj po koncu portugalskega predsedovanja. Posebna pozornost je bila namenjena zlasti najbolj obiskanim delom zgradbe Justus Lipsius (preddverje, vhod za pomembne osebe, prostori predsedstva in 50. nadstropje). Zaposleni in obiskovalci so se zelo lepo odzivali. Sredi decembra 2007 so bili z označevalnimi sistemi opremljeni tudi prostori v Kongresnem centru Brdo.

Urad za komuniciranje je bil pristojen tudi za postavljanje mobilnih kompletov označevalnih sistemov na vseh dogodkih, ki so bili na uradnem koledarju predsedovanja in niso potekali v Kongresnem centru Brdo. Od začetka do konca predsedovanja je bilo tako postavljenih 41 mobilnih kompletov. Prav tako je bila omogočena izposoja mobilnih kompletov za nekatere dogodke, ki so bili uvrščeni na seznam spremljevalnih dogodkov.

Promocijska darila

Od začetka decembra do konca maja je slovensko predsedstvo oddalo 19.500 zimskih nahrbtnikov in 12.200 poletnih nahrbtnikov.

Število promocijskih daril je bilo dobro načrtovano. Večjih odmikov glede na napovedano število za posamezne dogodke ni bilo. Del nahrbtnikov je bil razdeljen med udeležence nekaterih dogodkov s koledarja spremljajočih dogodkov, del pa so na podlagi prošenj dobile vzgojno-izobraževalne ustanove. Kompleti papirnega gradiva so bili razdeljeni na vseh dogodkih predsedovanja v Sloveniji.

Informativno-promocijska gradiva

Na vse informacijske točke in ministrstva, ki so posebej izrazili željo po publikacijah, so bile dostavljene te publikacije v skupni količini:


Poleg tega so bile na informacijskih točkah na Brdu in po hotelih brošure in zloženke Slovenske turistične organizacije, lokalnih turističnih organizacij ter Skupnosti slovenskih občin.

Oglaševanje na plakatnih mestih Tam-tam

V januarju 2008 je Urad vlade za komuniciranje prejel ponudbo, da brezplačno oglašuje na plakatnih mestih podjetja Tam-tam, kadar so nezasedena. Pri tem je bilo treba plačati samo izdelavo in namestitev plakatov. V februarju, marcu in juniju 2008 je bilo po Sloveniji nameščenih po 100 plakatov mesečno. Plakati so bili tematski in so opozarjali na slovensko predsedovanje EU:

· v februarju je na plakatu pisalo ''Od 1. 1.2008 … Slovenija vodi'',
· v marcu je pisalo '' Si.nergija za Evropo:

· v juniju pa je pisalo ''Finale.

Izvajanje kulturno-promocijskega programa med predsedovanjem


Slovenska turistična organizacija in Urad vlade za komuniciranje sta organizirala EU Road Show, na katerem sta v sodelovanju s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi v 26 državah EU med predsedovanjem izvedla najmanj 26 dogodkov, da bi promovirala Slovenijo.

Teme so bile povezane s kulturo, turizmom, bile so tudi druge izbrane teme. Predsedovanje Slovenije EU se je sicer časovno ujemalo z uveljavljanjem nove znamke Slovenije. V skladu z znamko Slovenske turistične organizacije in Urada vlade za komuniciranje se je nastopalo tudi z znakom I FEEL SLOVENIA.

Slovenska turistična organizacija in Urad vlade za komuniciranje sta si organizacijo promocije dogodkov razdelila po državah, tako da je nekatere pokrival Urad vlade za komuniciranje, druge pa Slovenska turistična organizacija, včasih pa so se dogodki pripravljali skupaj.

Urad vlade za komuniciranje je pripravljal dogodke v teh državah: Portugalska, Malta, Ciper, Danska, Litva, Velika Britanija, Francija (Strasbourg, Pariz), Bolgarija, Nizozemska, Latvija, Estonija, Švedska, Belgija (trikrat), Poljska. Vsi dogodki, za katere je bil pristojen Urad vlade za komuniciranje, so se zvrstili, kot je bilo načrtovano.


Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi pripravilo in izvedlo kulturni program v več kot 52 državah po vsem svetu; izvedenih je bilo 178 projektov.

Program je vključeval priznane slovenske umetnike in tudi mlade, manj uveljavljene, vendar obetavne slovenske umetniške ustvarjalce. Del programa je vključeval tudi nastope slovenskih ustvarjalcev, ki prebivajo in ustvarjajo v tujini.

Ministrstvo za zunanje zadeve je poleg tega sodelovalo tudi pri dogodkih, ki so bili pripravljeni in usklajeni z Ministrstvom za kulturo, Uradom vlade za komuniciranje in Slovensko turistično organizacijo.
V skladu s strateškimi cilji kulturne politike je bil okvirni program pretežno naravnan na dogodke v Sloveniji pred in med predsedovanjem Slovenije EU, vsebinsko pa se je navezoval predvsem na evropsko leto medkulturnega dialoga 2008.


Vsi dogodki, za katere je bilo pristojno Ministrstvo za kulturo, so se zvrstili, kot je bilo predvideno. Izvedba vseh dogodkov je bila uspešna.

Zlasti odmevni so bili vsi dogodki v tujini, kot npr. predstavitev Slovenije na svetovnem glasbenem sejmu Midem v Cannesu, koncert Slovenske filharmonije v Bruslju, razstava Jožeta Plečnika v Bruslju ter prenosi razstave Kobariškega muzeja Velika vojna v Krnskem pogorju.

Pomembni sta tudi darili slovenske vlade, ki bosta trajno zaznamovali slovensko predsedovanje EU v Bruslju:


Promocijske dejavnosti predsedstva v Bruslju

Papirno gradivo (mapa s kemičnim svinčnikom) je bilo razdeljeno na prvih sestankih pripravljalnih teles Sveta EU, na vseh zasedanjih sestava Sveta EU ter na nekaterih drugih srečanjih. Skupaj je bilo razdeljenih 16.000 kompletov, dodatno pa še 5000 beležk na formalnih obedih, organiziranih v prostorih Sveta EU.

Celotni kompleti predstavitvenih daril (kravata/šal, ovratni trakec) so bili razdeljeni na prvih sestankih pripravljalnih teles Sveta EU na podlagi seznama teh teles, sestavljenega med pripravami. Ob sklicu sestanka istega pripravljalnega telesa v več različnih oblikah ter ob sklicevanju sestankov pripravljalnih teles, ki niso bili predhodno načrtovani, so bila promocijska darila razdeljena posamično (kravate/rute, ovratni trakovi, protistresne zvezdice). Skupaj je bilo razdeljenih 145 celotnih in 26 delnih kompletov. Darila so bila razdeljena tudi na ministrskem zasedanju in zasedanju visokih uradnikov Sveta EU za sodelovanje v Zalivu.

3.4. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V SLOVENIJI


Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU, ki je deloval v Generalnem sekretariatu Vlade RS, je bil med predsedovanjem osrednja organizacijska enota, ki je zagotavljala in usklajevala organizacijske in logistične dejavnosti za vse dogodke ministrstev z uradnega koledarja predsedovanja, izvedenih med predsedovanjem v Sloveniji. Pri tem je bil deležen polne podpore Generalnega sekretariata Vlade RS in njegovih služb. Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je zagotavljal logistično podporo in storitve za 211 dogodkov, katerih udeleženci so bili tuji visoki funkcionarji in delegati ter predstavniki domačih in tujih medijev.

Dejavnosti, ki jih je opravljal in usklajeval Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU za gostujoče delegacije in delno za predstavnike medijev, so vključevale zagotavljanje prijave in akreditiranja, varovanja, zdravstveno oskrbo, tolmačenje in prevajanje, prevoze, nastanitve, obede, oficirje za zvezo, opremo in komunikacijsko-informacijsko tehnologijo za konferenčne prostore in tiskovno središče, pripravo programskih tiskovin in drugega papirnega gradiva ter promocijskega materiala, protokolarnih storitev za dogodke na najvišji politični ravni in vse preostale potrebne organizacijsko-logistične storitve.

Naloge iz pristojnosti Sekretariata za predsedovanje Slovenije Svetu EU so se opravljale v tesnem sodelovanju s pristojnimi službami in organi državne uprave, še posebej s Protokolom RS in Diplomatskim protokolom Ministrstva za zunanje zadeve, Javnim gospodarskim zavodom Protokolarne storitve RS, Uradom za varnost in zaščito, Slovensko vojsko in Uradom vlade za komuniciranje (organizacijska struktura Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU je v shemi 1).

Delo se je delilo, organizacijske in logistične storitve so se opravljale v skladu s priročnikoma, ki sta jih v pomoč pri organizaciji dogodkov glede na njihovo raven (Priročnik v pomoč pri organizaciji dogodkov na ministrski in višji ravni med predsedovanjem Slovenije Svetu EU in Priročnik v pomoč pri organizaciji dogodkov pod ministrsko ravnjo med predsedovanjem Slovenije Svetu EU) pripravila Protokol RS in Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU. S priročnikoma so bile natančno razmejene naloge in odgovornosti pri organizaciji in izvedbi dogodkov med Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU ter gostitelji (ministrstva in druge pristojne službe). Protokol RS in Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU sta pripravila tudi Praktične informacije za veleposlanike držav članic EU v Republiki Sloveniji glede srečanj na ministrski ravni in višje ter Praktične informacije za veleposlanike tretjih držav v Republiki Sloveniji glede srečanj na ministrski ravni.

Tako je srečanja na ministrski in višji ravni v smislu logističnega usklajevanja organiziral Protokol RS oziroma Diplomatski protokol Ministrstva za zunanje zadeve, Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU pa je za vnaprej določene storitve zagotovil organizacijsko-logistično podporo pri pripravi in izvedbi teh dogodkov.

Protokol RS je skupaj s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU pripravil in izvedel:



Za vse te dogodke je Protokol RS določil glavnega koordinatorja dogodka, za izvedbo pa zagotovil tudi celotno ekipo uslužbencev. Pred vsakim od teh srečanj je Protokol RS organiziral tudi zaključne sestanke o izvedbi, ki so vključevali predstavnike vseh vpletenih služb. Poleg rednih protokolarnih obveznosti je Protokol RS v okviru predsedovanja prav tako organiziral in izvedel udeležbo predsednika vlade na večjih dogodkih predsedovanja v tujini (Evropska sveta, Vrh EU – Japonska, Vrh EU – države Latinske Amerike in Karibov, Vrh EU – Rusija). Protokol RS je zagotovil tudi pet uslužbencev v Protokolu RS, ki so že od sredine 2007 stalno delovali v Sekretariatu za predsedovanje Slovenije EU, in sicer kot koordinatorji za akreditacije, nastanitve, program Mojster, papirno gradivo, letališče in oficirje za zvezo. Poleg tega je Protokol RS sodeloval tudi pri pripravi in izvedbi nekaterih spremljajočih dogodkov predsedovanja: proslava za evropsko leto medkulturnega dialoga, srečanje trojke predsednikov parlamentov, Europa Forum, neformalno srečanje vodij protokolov, slovesnost ob ustanovitvi Evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji.

Diplomatski protokol Ministrstva za zunanje zadeve je pripravil in izvedel srečanje ministrov za zunanje zadeve in vseh osem trojk na ravni zunanjih ministrov, ki so potekale v Sloveniji.

Za pripravo in izvedbo dogodkov na nižji ravni so bili odgovorni predvsem na ministrstvih in v vladnih službah, ki so bili gostitelji teh dogodkov, medtem ko je Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU pri njihovi pripravi in izvedbi zagotavljal organizacijsko-logistično podporo s storitvami, določenimi v priročnikih.

Gostitelji so v ta namen za vsak dogodek posebej določili odgovorno osebo z ministrstva, ki je sodelovala s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU od začetka priprav do izpeljave dogodka. Odgovorne osebe gostiteljev so s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU sodelovale na skupnem elektronskem naslovu Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU, do katerega so imeli dostop vsi koordinatorji posameznih logističnih področij v Sekretariatu za predsedovanje Slovenije EU in vsi koordinatorji dogodkov. Komunikacija je tekla tudi po specializiranih elektronskih naslovih, razdeljenih po logističnih področjih.

Sredstva Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU, ki so bila namenjena logistični izvedbi dogodkov na ministrski in nižji ravni, so zajemala predvsem plačila:

3.4.1. Dogodki slovenskega predsedstva v Sloveniji

Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je zagotovil logistično podporo in storitve za 168 uradnih dogodkov predsedovanja. 26 dogodkov je bilo na ministrski ravni ali više: Vrh EU – Združene države Amerike, 13 neformalnih ministrskih srečanj, Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, srečanje Vlade RS z Evropsko komisijo in 10 trojk s tretjimi državami. 142 dogodkov je bilo na podministrski ravni: 127 dogodkov, ki jih je Ožja delovna skupina potrdila v sklopu dogodkov na podministrski ravni, 10 dogodkov EU – tretje države in pet preostalih uradnih dogodkov.

Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je sodeloval tudi pri organizaciji 209 spremljajočih dogodkov predsedovanja, od tega so bila štiri na ministrski ravni. Poleg tega je Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU sodeloval še pri organizaciji 23 ostalih dogodkov v Sloveniji.

Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je skupno sodeloval pri 211 dogodkih, od tega jih je bilo 39 na ministrski ravni ali više.

3.4.2. Nastanitve

Rezervacije nastanitvenih zmogljivosti, ki so bile v hotelih v Ljubljani, Portorožu, Kranjski Gori, Mariboru, Čatežu, Podčetrtku in na Bledu opravljene predhodno za vse dogodke v uradnem koledarju predsedovanja, so se sprotno prilagajale morebitnim spremembam datumov in potrebam gostiteljev dogodkov.

Skrb za nastanitve pri dogodkih na podministrski ravni so konec leta 2007 s podpisom pogodb prevzeli gostitelji sami – namestitve so tako bile zagotovljene v Ljubljani, Portorožu, Kranjski Gori, Mariboru, Kranju, Čatežu, Preddvoru, Podčetrtku ter na Bledu in Brdu pri Kranju. Za nastanitve pri dogodkih na ministrski in višji ravni pa je bil centralno pristojen Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU. Tako je bilo v okviru 12 ministrskih srečanj za 3346 udeležencev 4335 nočitev v 2530 sobah na Bledu, v Ljubljani, Kranjski Gori in Mariboru. Za Vrh EU – Združene države Amerike je Sekretariat za predsedovanje EU predvsem sodeloval pri iskanju nastanitvenih zmogljivosti za ameriško delegacijo, nočitve pa dejansko zagotovil za delegacije Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta EU, in sicer 31 sob oziroma 36 nočitev v Ljubljani.

Prikaz nastanitvene statistike je v preglednici 18.


3.4.3. Kongresno središče Brdo

Večina dogodkov predsedovanja v Sloveniji se je odvijala v sodobnem kongresno-protokolarnem centru na Brdu pri Kranju. Brdo je bilo s svojimi objekti in izredno dobro pripravljeno logistično podporo ter bližino mednarodnega letališča in prestolnice zaokrožena celota, v kateri je bilo mogoče zagotoviti vse potrebne storitve za izvedbo najzahtevnejših dogodkov med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Vsakemu dogodku so bile vnaprej določene dvorane v Kongresnem centru Brdo, Hotelu Kokra in na Gradu Brdo.

Kongresni center Brdo je opremljen z najsodobnejšo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in kabinami za simultano tolmačenje v skladu z zahtevami za izvedbo tovrstnih dogodkov. Poleg glavne dvorane Kongresnega centra Brdo za plenarna zasedanja, ki sprejme do 550 udeležencev, so bili na razpolago dodatne dvorane in prostori za dvostranske pogovore in informativne sestanke, prostori za slovensko in evropsko predstavništvo ter delovna mesta za delegate. Med ministrskimi dogodki je bila dejanska uporaba sob za slovensko in evropsko predstavništvo okoli petdesetodstotna, medtem ko je bila zasedenost 32 delovnih mest za delegate s po eno fiksno (multimedijsko opremljeno) delovno postajo in enim priključkom za prenosni računalnik med dogodki nižja od pričakovane, medtem ko je bila multimedijska in prevajalska tehnika v uporabi, kot je bilo načrtovano. Poleg fiksnih priključkov je bila večina konferenčnih dvoran in prostorov za dvostranska srečanja opremljena tudi z brezžičnim omrežjem Wi-Fi. Dodatno k temu je bil postavljen tudi internetni kotiček.

Poleg osrednjega Kongresnega centra Brdo so bili pri izvedbi dogodkov pomembni tudi drugi objekti. Tako je bila Oranžerija med predsedovanjem namenjena radiodifuznim medijem s posebnimi tehničnimi zahtevami, medtem ko je bil bazen pri Gradu Brdo spremenjen v novinarsko središče z delovnimi mesti za najmanj 200 novinarjev. V novinarskem središču je imela pisarna Urada vlade za komuniciranje v povprečju od sto do sto dvajset odstotno zasedenost delovnih mest, medtem ko je bila izraba informacijsko-komunikacijske tehnologije na delovnih mestih za novinarje in medijske hiše v večini dogodkov spremenljiva in nižja od pričakovane. Izjema so bili neformalno srečanje zunanjih ministrov držav članic, neformalno srečanje ministrov za finance držav članic ter Vrh EU – Združene države Amerike, za katere je bilo treba postaviti dodatno tiskovno središče s 30 kabinami za radijske in televizijske hiše in 80 delovnimi mesti za pišoče novinarje ter z vso potrebno informacijsko in multimedijsko opremo tiskovnega središča. Informacijsko-komunikacijska tehnična oprema je bila zaradi posebnih naročil razširjena tudi na Grad Brdo ter v Hotel Kokra. Grad Brdo je bil namenjen srečanjem na najvišji ravni – ministrskim srečanjem in trojkam. V Hotelu Kokra so se pripravljala kosila in večerje, poleg tega pa so bile tam na voljo tudi nočitvene kapacitete oziroma sobe za dnevni počitek.

Približno 160 zaposlenih Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS, ki je bilo med predsedovanjem najtesneje povezano s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU, je ob pomoči 200 najetih študentov ves čas predsedovanja skrbelo za organizacijsko-logistično pomoč pri pripravi in izvedbi dogodkov predsedovanja. Načrti izvedbe dogodkov so bili dogovorjeni in začrtani že vnaprej. Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS je s svojim delom, ki je vključevalo pripravo in izvedbo postavitve dvoran, primerno tehnično opremo dvoran, okrasitev dvoran, pripravo odmorov in obrokov za delegate, rezervacijo spalnih zmogljivosti in zagotavljanje dodatnih storitev, bistveno pripomogel k nemotenemu poteku in vrhunski izvedbi vseh začrtanih dogodkov predsedovanja. Pri izvedbi dogodkov so Javnemu gospodarskemu zavodu Protokolarne storitve RS zelo pomagali študenti in profesorji Višje gostinsko turistične šole z Bleda.

V celotnem obdobju predsedovanja je bilo na Brdu 122 dogodkov, od tega 12 dogodkov na ministrski ravni, 98 dogodkov na nižji ravni in 12 trojk. Od vseh 122 dogodkov v omenjenem obdobju je bilo 54 enodnevnih dogodkov, 62 dvodnevnih dogodkov, trije tridnevni in en štiridnevni dogodek.

Na 122 dogodkih so postregli 16.000 gostom z 32.000 kosili ali večerjami, ob tem ponudili še 98.600 brezalkoholnih pijač in 7000 buteljk. Na 28.000 odmorih je bilo postreženih 57.000 toplih in hladnih napitkov. Gostje oziroma novinarji so si iz avtomatov postregli s 16.000 sendviči in 23.500 brezalkoholnimi pijačami. Statistika priprave dogodkov v kongresnem središču Brdo je prikazana v preglednici 19.

Število udeležencev dogodkov v kongresnem središču Brdo po mesecih:


3.4.4. Varnost

Policija je z namenom zagotavljanja varnosti vsem udeležencem srečanj na ministrski ravni izvajala vrsto po vsebini in obsegu različnih varnostnih ukrepov. Tako je policija ustanovila posebno delovno skupino, ki je bila odgovorna za koordinacijo varnostnih dejavnosti notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave ter policijskih uprav.

Dejavnosti policije so bile usmerjene v zagotavljanje optimalne varnosti vsem udeležencem tako ministrskih srečanj kot dogodkov na podministrski ravni, ki so bili organizirani v okviru predsedovanja Svetu EU v Sloveniji. V tem času policija ni zabeležila nobenega dogodka, ki bi ogrožal varnost udeležencev omenjenih dogodkov. V povprečju je bilo ob enem ministrskem srečanju na delu okoli 600 policistov, kar je za policijo pomenilo precejšen kadrovski izpad za redno delo na kraju samem in posledično potrebe po začasnih prerazporeditvah policistov iz vse Slovenije. Tudi na območju Brda, kjer je bilo zagotovljeno neprekinjeno varovanje tega območja, niso bile ugotovljene nobene posebnosti, ki bi vplivale na varnost udeležencev.

Zdravstveno varstvo je bilo stalno zagotovljeno s prisotnostjo zdravstvenega tehnika v Kongresnem centru Brdo. Bilo je zelo malo intervencij, največkrat v povezavi z dajanjem zdravil proti glavobolu in podobno. Ob ministrskih srečanjih je bilo zagotovljeno zdravstveno varstvo zdravniške ekipe med samim dogodkom.


3.4.5. Akreditacije

Ob uporabi posebnega spletnega programa Mojster, ki je bil ustvarjen za lažjo izvedbo logistične podpore predsedovanju, je bil med drugim zasnovan poseben modul, ki je pokrival celotni sistem akreditiranja za predsedovanje (od vpisa/prijave udeleženca do izdelave in izdaje priponke). Udeleženci so se na dogodke na nižji ravni prijavljali po svetovnem spletu, medtem ko so se za dogodke na ministrski in višji ravni prijavljali ročno prek Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU. Za slednje so bili pripravljeni ustrezni akreditacijski obrazci (predvsem glede na dogovorjeni format srečanja oziroma pričakovane udeležence ter glede na stopnjo varovanja).

Za vsak dogodek je bil dogovorjen sistem akreditiranja za osebe in vozila glede na potrebne dostope do posameznih konferenčnih prostorov, predvsem glede na funkcijo posameznikov, prisotnih na dogodkih (razlike med udeleženci, osebjem, organizatorjem itd.). Posamezniki, ki so sodelovali na večini dogodkov predsedovanja, so na začetku dobili stalne akreditacije, ki so veljale za vse dogodke (razen za Vrh EU – Združene države Amerike). Akreditacije za dogodke na nižji ravni so bile v večini primerov pripravljene v akreditacijskem centru na Brdu, medtem ko so se akreditacije za ministrske dogodke pripravljale v Ljubljani. Akreditacijski center na Brdu je bil sicer odprt med potekom vseh dogodkov, saj je bilo treba poskrbeti za akreditacije udeležencev, ki so se prijavili na dan samega dogodka, in tudi za izgubljene oziroma pozabljene akreditacije. Ob večjih dogodkih, ki niso bili na Brdu, je akreditacijski center deloval tudi na samem kraju dogodka.

Za predsedovanje je bilo natisnjenih 2.870 stalnih akreditacij za osebe (od tega 700 za Policijo) in 580 za vozila. Za posamezne dogodke je bilo natisnjenih še 17.458 akreditacij za delegate, 6.285 za osebje in 571 za vozila. Porabljenih je bilo še 879 posebnih značk ali t. i. pinov za vodje delegacij in 105 za njihove partnerje. Priprava akreditacij je bila sicer ena najzahtevnejših dejavnosti Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU, ki je zahtevala veliko nadurnega dela, zlasti pred večjimi dogodki.

Statistika izdanih akreditacij je prikazana v preglednici 20.

3.4.6. Prevozi

Cestne prevoze delegatov je zagotavljal Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU. Za prevoze delegacij so bili v skladu s tradicijo na razpolago limuzine in enoprostorci, medtem ko se je za posamezne dogodke najemalo tudi ustrezno število avtobusov. Koordinacijo prevozov je opravljala Slovenska vojska. Prevoze z osebnimi vozili so opravljali pripadniki Slovenske vojske, prevoze z avtobusi pa izbrani pogodbeni izvajalec.

Prevozi so bili organizirani in načrtovani centralizirano s programom Mojster prek Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU v tesnem sodelovanjem z ministrstvi, odgovornimi za posamezen dogodek. Izvedba prevozov je potekala prek operativnega centra Slovenske vojske, ki je bil namensko vzpostavljen v vojašnici Kranj. V vojašnici je bil vozni park Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU s 160 avtomobili.

Prevoz je bil zagotovljen vsem delegatom ob njihovem prihodu pa vse do njihovega odhoda. Poleg tega so bili zagotovljeni vmesni prevozi med krajem izvedbe dogodka oziroma spremljevalnega programa.

Del skupine Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU je bil tudi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer so skrbeli za VIP prihode in odhode približno 500 delegacij z 2.300 delegati. Poskrbeli so za vse veleposlanike, ki so želeli svojim ministrom izreči dobrodošlico in se od njih posloviti. Zagotovili so celotno uskladitev prevozov z letališča in na letališče. Poskrbeli so za prtljago, med drugim za njen prevoz do hotelov in razporeditev v hotelske sobe. Tako je bilo od prihoda do odhoda za prtljago delegatov v celoti poskrbljeno. V sklopu prihodov in odhodov je preko Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana potovalo približno 14.000 delegatov. Na letališču je ves čas delovala posebna informacijska točka slovenskega predsedstva, kjer so delegati med drugim prejeli svoje akreditacije, ki so bile hkrati vozovnica za prevoze do Brda ali hotela.

Statistika splošne realizacije prevozov, prepeljanih oseb in izrabe avtomobilskega parka je prikazana v preglednici 21.

3.4.7. Oficirji za zvezo

Protokol RS je v sodelovanju s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU usposobil skupaj 111 študentov za oficirje za zvezo. Ob vseh dogodkih na ministrski in višji ravni je posameznik praviloma ves čas predsedovanja spremljal delegacije iste države oziroma organizacije. Če sta bila v posamezni delegaciji dva ali več ministrov oziroma je bilo prisotnih več komisarjev, je bilo posamezni delegaciji glede na potrebe na voljo temu primerno število oficirjev za zvezo.

K njihovi osnovni dejavnosti je poleg spremljanja delegacij spadalo tudi delo na informativnih točkah (letališče, hoteli, kraj zasedanja) ob dogodkih na ministrski in tudi na nižji ravni. Na posebno zahtevo so bili na voljo tudi v pomoč pri izvedbi dogodkov ministrstev in drugih služb, ki so bili gostitelji dogodkov.

Skupno število opravljenih ur vseh oficirjev za zvezo je bilo 32.855. Od tega je bilo 21.445 ur opravljenih na ministrskih dogodkih (spremljanje delegacij, mobilni oficirji za zvezo, pomoč pri partnerskem programu, pomoč tolmačem) ter pri spremljanju visokih gostov na dogodkih na nižji ravni, in 11.410 ur za informativne točke (letališče, hoteli, kraj zasedanja) na dogodkih na ministrski in nižji ravni.

V seštevku so vključene opravljene ure od 1. januarja 2008 do 30. junija 2008 ter opravljene ure za delo pri obisku Konference predsednikov Evropskega parlamenta v decembru 2007.

3.4.8. Sodelovanje z veleposlaništvi v Republiki Sloveniji

Za tuja veleposlaništva v Sloveniji sta bila pred začetkom predsedovanja dva brifinga in pripravljena dva priročnika (Praktične informacije za veleposlanike držav članic EU v Republiki Sloveniji glede srečanj na ministrski ravni in višje ter Praktične informacije za veleposlanike tretjih držav v Republiki Sloveniji glede srečanj na ministrski ravni) z obrazložitvijo izvajanja organizacijsko-logistične podpore med predsedovanjem. V skladu s tem je bilo med predsedovanjem sodelovanje s tujimi predstavništvi članic EU, držav kandidatk, držav Zahodnega Balkana, članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih zelo intenzivno predvsem pri akreditiranju predstavnikov veleposlaništev (pošiljanje obrazcev itd.) in dajanju podatkov o članih delegacij, njihovih prevozih za nacionalne delegate, namestitvah, programu srečanj, osebah za stike za posamezne dogodke po gostujočih ministrstvih ter podatkih o možnosti za najem sob za dvostranska srečanja, sedežnih redih na zasedanjih in slovesnih večerjah, režimih tolmačenja na posameznih dogodkih itd.

Sodelovanje s tujimi predstavništvi, za katero je bila med predsedovanjem odgovorna ena oseba, je potekalo v obliki vsakodnevnih telefonskih pogovorov, po elektronski pošti in z osebnimi srečanji s predstavniki veleposlaništev.

3.4.9. Opazovalci

Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je zagotovil logistično podporo in storitve za opazovalce iz prihodnjih predsedujočih držav na ministrskih srečanjih v Sloveniji. Prevozi, nastanitve, akreditacije in brifingi za opazovalce so bili zagotovljeni za 78 opazovalcev: 4 iz Francije, 55 iz Češke republike, 8 s Švedske, 4 z Madžarske in 7 s Cipra.

3.4.10. Papirno gradivo ter promocijska in protokolarna darila

Udeležencem srečanj v Sloveniji je bilo razdeljenih preko 17.000 kompletiranih map predsedovanja in 40.000 svinčnikov. Dodatno je bilo porabljenih več kot 15.000 map A4, 22.000 zvezkov A6 ter skoraj 10.000 samolepilnih blokcev. Postreženih je bilo skoraj 50.000 promocijskih čokoladic.

Statistični pregled porabe papirnega gradiva je prikazan v preglednici 22.

Izdanih je bilo skupno 1003 protokolarnih daril, ki so bila razdeljena na dva sklopa glede na vrednost. 384 protokolarnih daril prvega sklopa je bilo izročenih vodjem delegacij ob srečanjih na ravni predsednikov držav, predsednikov vlad in ministrov, medtem ko je bilo 123 protokolarnih daril drugega sklopa izročenih ministrom ob srečanjih na ravni predsednikov držav oziroma predsednikov vlad, ko so bili le-ti člani uradne delegacije, ter partnerjem vodij delegacij. Skupaj je bilo na dogodkih na ministrski ravni ali višje tako razdeljenih 838 protokolarnih daril, na dogodkih na podministrski ravni pa 165 protokolarnih daril. Na ministrskih srečanjih na Brdu je bilo vodjem delegacij in ministrom poleg protokolarnih daril izročenih tudi okrog 5.658 kravat in rut.

Statistični pregled porabe protokolarnih daril ter kravat in rut je prikazan v preglednici 23.

Skladiščenje in distribucija promocijskih in protokolarnih daril je potekala centralno iz skladišča vojašnice Kranj. V skladu z natančnim razdelilnikom daril so ministrstva na svojih srečanjih v Sloveniji tako kot tudi Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju darila razdeljevali sami. Ministrstvo za zunanje zadeve je skrbelo za distribucijo manjših promocijskih daril znotraj slovenske mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev, medtem ko je za distribucijo daril med novinarje poskrbel Urad vlade za komuniciranje.

3.4.11. Tolmačenje, prevajanje in lektoriranje

Na dogodkih v Sloveniji je bilo tolmačenje organizirano centralno prek Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS. V centralno organiziranost tolmačenja med predsedovanjem so se vključila vsa ministrstva, ki imajo svoje tolmaške službe (Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo).

Na neformalnih ministrskih srečanjih in dogodkih s tradicionalno širšim jezikovnim režimom, ki so potekali v Sloveniji, je bilo tolmačenje zaupano Generalnemu direktoratu Evropske komisije za tolmačenje. Režimi tolmačenja na neformalnih zasedanjih na ministrski ravni so bili določeni v skladu s tradicijo dosedanjih zasedanj, vsem režimom pa je bil dodan slovenski jezik kot jezik predsedujoče države.

Na dogodkih pod ministrsko ravnjo pa je za tolmačenje skrbel Sektor za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS. Zaupal ga je usposobljenim in preverjenim notranjim tolmačem (Sektor za prevajanje pri Generalnemu sekretariatu vlade RS, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo) in zunanjim tolmačem, izbranim na javnem razpisu ali z naknadnimi pogajanji, uvedenimi zaradi manjkajočih jezikovnih kombinacij. Pri režimih tolmačenja na dogodkih pod ministrsko ravnjo so se načeloma upoštevali oba najbolj pogosta jezika sporazumevanja EU in slovenščina kot jezik predsedujoče države (aktivno tolmačenje slovenščine, angleščine in francoščine). Odstopanja od dogovorjenega režima so bila odobrena le ob izkazani ustaljeni praksi ter po predhodnem dogovoru s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU in Sektorjem za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS.

Pri določanju jezikovnih režimov so se ves čas predsedovanja upoštevali uveljavljeni standardi in formati tolmačenja tudi glede pasivne/aktivne rabe posameznih jezikov.

Tolmačenje se je izkazalo za eno najzahtevnejših in občutljivih logističnih področij, saj je s strani Evropske komisije in nekaterih držav članic prihajalo do pogostih in velikih pritiskov prav na predvidene jezikovne režime. Zaradi tovrstnih političnih pritiskov je bilo tako treba razširiti okoli 30 odstotkov jezikovnih režimov in odpovedati okoli 15 odstotkov predvidenega tolmačenja.

Statistični pregled tolmačenja po mesecih je prikazan v preglednici 24.

Za prevajanje gradiv za predsedovanje so poleg Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS skrbele prevajalske službe Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo in Službe Vlade RS za evropske zadeve, vsaka za svoje področje delovanja. Sektor za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS pa se je tako kot pred predsedovanjem Svetu EU tudi med njim osredotočil na prevajanje in lektoriranje za Urad predsednika RS, Kabinet predsednika Vlade RS – skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve (Skupna zunanja in varnostna politika, izjave predsedstva v imenu EU in samostojne izjave predsedstva) – in za spletno mesto predsedovanja. Večino drugih naročil, ki neposredno niso bila povezana s predsedovanjem, so prevedli zunanji izvajalci, izbrani na podlagi javnega naročila.

Vsi prevodi v angleški jezik in iz njega ter angleške lekture so bili narejeni v sektorju, razen tistih, ki so bili v pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve, prav tako tudi slovenske lekture.

Nekaj več napora je bilo treba vložiti v prevajanje besedil v francoski jezik in iz njega, saj je imel Sektor za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS na voljo le štiri zaposlene prevajalce za francoski jezik. Iz tega razloga se je besedila, ki jih zaposleni prevajalci sami niso uspeli prevesti, poslalo zunanjim izvajalcem. V lektoriranje zunanjemu lektorju so bili poslani tudi vsi francoski prevodi.

Statistični pregled prevajalskih storitev je predstavljen v preglednici 25.

3.5. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V BRUSLJU

Koledar dogodkov slovenskega predsedstva ter urnik sestankov pripravljalnih teles Sveta EU

Koledar slovenskega predsedstva z glavnimi dogodki (zasedanja sestav Sveta EU, neformalna srečanja ministrov, zasedanja Odbora stalnih predstavnikov in Odbora namestnikov stalnih predstavnikov, zasedanja Političnega in varnostnega odbora, srečanja s tretjimi državami – preglednica 1) je bil zaradi potreb in razvoja dogodkov nadgrajen in dopolnjen.

Med pomembnejšimi spremembami je treba omeniti izredno zasedanje Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose 13. maja 2008, sklicano zaradi razmer v Mjanmaru po uničujočem ciklonu, ter dve izredni zasedanji Političnega in varnostnega odbora, 3. februarja 2008 zaradi razmer v Čadu in 17. februarja 2008 zaradi razglasitve neodvisnosti Kosova.

V času slovenskega predsedovanja je delovalo 173 pripravljalnih teles Sveta EU in njihovih podskupin, ki so se sestale na 2089 sestankih (preglednica 14). Poleg formalnih zasedanj pripravljalnih teles Sveta EU je v prostorih Sveta EU potekala tudi vrsta srečanj s tretjimi državami na vseh ravneh. V sobah predsedstva ter v slovenski delegacijski sobi je tako bilo organiziranih več kot 1100 pripravljalnih sestankov, brifingov, dvostranskih in večstranskih srečanj, sestankov s predstavniki Generalnega sekretariata Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter drugih institucij EU in ustanov. Skupaj je bilo v prostorih Sveta EU v Bruslju in Luksemburgu organiziranih več kot 3300 sestankov.

Zasedanja Evropskega sveta

Logistično najbolj zahtevna je bila organizacija obeh zasedanj Evropskega sveta. Oba Evropska sveta v času slovenskega predsedovanja sta bila ob podpori Generalnega sekretariata Sveta EU organizacijsko in logistično izpeljana v skladu z načrti. Na obeh dogodkih je bil vtis, ki ga je Slovenija pustila z okrasitvijo in formalnim obedom, nad pričakovanji.

Tolmačenje

Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju je v času predsedovanja organiziralo redne mesečne medinstitucionalne sestanke, na katerih je slovensko predsedstvo (predstavniki Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU in Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju) usklajevalo zahteve za tolmačenje s predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije – Generalnega direktorata Evropske komisije za tolmačenje in Generalnega sekretariata Sveta EU za vse dogodke v času predsedovanja, na katerih je bilo zahtevano slovensko tolmačenje. Prednostni vrstni red za tolmačenje je tako bil določen na podlagi sprotnih dogovorov med prej omenjenimi institucijami.

Tolmačenje slovenščine v Bruslju se je vedno zagotavljalo na ministrskih zasedanjih Sveta EU (vključno z obedi in tiskovnimi konferencami) in drugih ministrskih dogodkih (konference, nastopi v Evropskem parlamentu). Na ravni pripravljalnih teles Sveta EU je bilo tolmačenje slovenščine zahtevano na skoraj 300 sestankih, statistika pa kaže, da je bila storitev zagotovljena več kot 90 odstotno.

Delovni obedi in sprejemi

V skladu s tradicijo je bilo ob robu zasedanj Sveta EU in ministrskih trojk organiziranih 63 delovnih obedov, ki jih v večini financira Generalni sekretariat Sveta EU. Prav tako je običajno, da se z namenom usklajevanja stališč ter neformalnega posvetovanja in dogovarjanja organizirajo delovni obedi treh najpomembnejših odborov v okviru Sveta EU, Odbora stalnih predstavnikov II in I ter Političnega in varnostnega odbora. Teh je bilo organiziranih 27.

Pomemben vidik dela predsedujoče države članice so tudi sprejemi, ki jih ta organizira za predstavnike drugih držav članic ter institucij. Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju je velik del teh obveznosti opravilo v svojih prostorih.

3.6. PRORAČUN PREDSEDOVANJA

3.6.1. Proračun za predsedovanje

Vlada RS je sprejela finančni okvir predsedovanja in po zadnjem sklepu znaša 62,3 milijonov evrov. Iz preglednice 26 je razvidna obremenitev državnega proračuna po posameznih letih. V času zaključka priprave poročila o predsedovanju še niso bili prejeti vsi računi za stroške predsedovanja, zato je v pričujočem poročilu navedena ocena stroškov predsedovanja. Končno finančno poročilo bo mogoče pripraviti šele potem, ko bo zaključeno finančno poslovanje, vezano na dogodke predsedovanja, to je v jeseni 2008.

Čeprav so se posamezni resorji že spomladi 2007 začeli dogovarjati s pristojnimi direktorati Evropske komisije o sofinanciranju določenih dogodkov, so se prvi konkretni dogovori začeli sklepati šele ob koncu leta 2007. Zato ta sofinanciranja pri pripravi finančnega načrta predsedovanja še niso bila vključena. Ker so bile pogodbe med posameznimi ministrstvi (koristniki sredstev EU) in pristojnimi direktorati Evropske komisije podpisane šele neposredno pred posameznimi dogodki, končna višina povrnjenih stroškov pa bo s strani pristojnih direktoratov Evropske komisije odobrena šele potem, ko bodo ministrstva Evropski komisiji predložila zaključno finančno poročilo, ti podatki pri pripravi finančnega poročila še niso bili upoštevani. Sredstva, ki bodo za sofinanciranje nekaterih uradnih in spremljevalnih dogodkov predsedstva pridobljena iz proračuna Evropske komisije, ne bodo povečala porabe sredstev za predsedovanje iz proračuna RS.

V letu 2008 sredstva, ki so načrtovana za predsedovanje, zadoščajo za pokritje vseh predvidenih dejavnosti. Sredstva za nekatere dodatne potrebe je vlada zagotovila s prerazporeditvami, tako da se skupni obseg stroškov za predsedovanje ni povečal in ostaja v obsegu 62,3 milijona evrov.

Od predvidenih 38,2 milijona evrov v sprejetem proračunu 2008 je bilo do 20. junija 2008 realizirano 21 milijonov evrov. Po trenutni oceni bo predsedovanje izpeljano v finančnih okvirih, kot so bili začrtani.

3.6.2. Partnerji predsedstva

Pri izvedbi predsedovanja je bilo pomemben prispevek tudi partnersko sodelovanje 23 podjetij. To so slovenska podjetja, ki so se odzvala na povabilo Vlade RS in so s svojimi izdelki ter storitvami sodelovala pri izvedbi predsedovanja.

Partnerji predsedstva so bili: ACH, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Droga Kolinska, Fructal, Gorenje, Hoja, Istenič, Kompas, Lenovo, Microsoft, Mura, Pekarna Pečjak, Petrol, Radeče papir, Mobitel, Radenska, Rogaška, Telekom, Tom, Video produkcija Kregar, Zavarovalnica Triglav in Žito. Skupna ocenjena vrednost njihovih prispevkov je okoli 500.000 evrov.

Podjetja so za predsedovanje ponudila svoje izdelke in storitve. V zameno so bila objavljena v informativnem gradivu (publikacije, spletno mesto predsedovanja), na označevalnih sistemih (panoji v Kongresnem centru Brdu, na krajih srečanj, v palači Sveta EU Justus Lipsius v Bruslju), poleg tega pa so lahko uporabljala logotip predsedovanja na svojih izdelkih v skladu z določili in navodili uporabe logotipa in vidne podobe predsedovanja.

3.7. SODELOVANJE PREDSEDSTVA Z DRŽAVNIM ZBOROM REPUBLIKE SLOVENIJE


Med predsedovanjem je sodelovanje med Državnim zborom RS in Vlado RS na različnih področjih in ravneh potekalo dobro. Vlada RS je Državni zbor redno seznanjala z izhodišči o udeležbah ministrov na zasedanjih Sveta EU, ki so jim le-ti predsedovali, in o izhodiščih za udeležbo predsednika Vlade RS na zasedanjih Evropskega sveta v marcu in v juniju, ki ju je le-ta vodil. Prav tako ga je tekoče seznanjala s poročili z ministrskih svetov in o sklepih Evropskega sveta. Na pristojnem odboru za zadeve Evropske unije so bila opravljena tudi vmesna poročanja predstavnikov ministrstev o poteku predsedovanja na področju posameznih formacij Sveta EU. Prav tako je Vlada RS Državnemu zboru RS posredovala stališča do pomembnejših predlogov aktov, katerih obravnava je potekala v tem času. Člani in drugi predstavniki Vlade RS so s svojimi prispevki aktivno sodelovali na dogodkih, ki so potekali pod okriljem Državnega zbora RS. Predsednik Vlade RS je tako program predsedovanja v Državnem zboru RS predstavil že decembra 2007. Maja 2008 pa je nagovoril člane nacionalnih parlamentov na največjem parlamentarnem dogodku EU v času slovenskega predsedovanja Svetu EU – XXXIX. rednem zasedanju Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve.

Člani Vlade RS so sodelovali pri vrsti dogodkov, ki jih je samostojno ali v sodelovanju z Evropskim parlamentom organiziral Državni zbor RS.

Vlada RS je dejavno sodelovala na dveh medparlamentarnih srečanjih v Evropskem parlamentu v Bruslju, ki sta ju skupaj organizirala Evropski parlament in Državni zbor RS, in sicer na 4. medparlamentarnem srečanju o Lizbonski strategiji 11. in 12. februarja 2008 in medparlamentarnem srečanju o Zahodnem Balkanu 26. ter 27. maja 2008 z naslovom »Doseganje evropske perspektive za Jugovzhodno Evropo«. Na prvem jo je zastopal minister za razvoj, na drugem pa predsednik Vlade RS in minister za zunanje zadeve.

Od 4. do 5. marca 2008 je v Sloveniji potekal kolokvij Skupščine Zahodnoevropske unije na temo Zahodnega Balkana, na katerem je sodeloval minister za obrambo.

V nadaljevanju so navedeni dogodki v organizaciji Državnega zbora RS, ki so se jih udeležili najvišji predstavniki Vlade RS.


Sodelovanje med Državnim zborom RS in Vlado RS je potekalo tudi na področju logistike, in sicer je pri logistični izvedbi zasedanja Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve na Brdu pomagal Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU.


4. DELO MINISTRSTEV IN VLADNIH SLUŽB Ministrstva in vladne službe so v skladu z vsebinskimi prednostnimi nalogami iz njihovih pristojnosti na podlagi notranje organizacijske in kadrovske strukture na vseh ravneh intenzivno delovali in sodelovali pri polletnem vodenju dela Sveta EU.

Ministrstva in vladne službe so pripravili poročila o svojih dejavnostih po delovnih področjih, ki so povzeta v nadaljevanju. Pregled izvedenih dogodkov resorjev med predsedovanjem Slovenije EU je prikazan v preglednici 27.
4.1. PROGRAM PREDSEDOVANJA


Predstavniki ministrstev in vladnih služb, ki so vodili delo Sveta EU od najnižjih strokovnih ravni do ministrske, so glede na svoje vsebinske pristojnosti dejavno sodelovali tako pri izvajanju šestmesečnega programa slovenskega predsedstva Svetu EU kot tudi pri izvajanju svojih podrobnejših sektorskih programov. Resorji so pri slednjem uresničevali naloge in vodili dejavnosti, ki so izhajale iz 18-mesečnega programa predsedovanja, t. i. podedovane agende EU ali pa so bile realizirane zaradi razvoja dogodkov na posameznih področjih.

Ministrstva in vladne službe so večji del svojih dejavnosti v imenu predsedujoče ter za področja iz svojih pristojnosti namenili rednim in intenzivnim posvetovanjem oziroma usklajevanjem z državami članicami ter posvetovanjem s tretjimi državami. Pomembnega sogovornika pri doseganju napredka v zadevah EU so predstavljale tudi posamezne institucije EU.

V Sloveniji in Bruslju je bilo tako organizirano večje število dvostranskih in večstranskih srečanj in ostalih sestankov tako na ministrski ravni, na ravni državnih sekretarjev, v največjem številu pa na ravni generalnih direktorjev in na strokovni ravni. Prav tako so bila v Bruslju izvedena številna pogajanja. Ministrstva in vladne službe so sodelovali tudi pri izvedbi številnih mednarodnih dogodkov in dejavnosti iz njihovih pristojnosti, ki so se zvrstili v času predsedovanja.

Ministrstva in vladne službe so kot predstavniki zadnje predstavnice prvič uvedenega tria predsedstva z Nemčijo in Portugalsko poleg same priprave sodelovala tudi pri izvajanju skupnega 18-mesečnega programa predsedovanja. V skladu z običajno prakso so sodelovala tudi pri usklajevanju strateškega dela z državami naslednjega predsedujočega tria, tj. Francijo, Češko in Švedsko.

Predstavniki resorjev so se udeleževali rednih tedenskih zasedanj Delovne skupine za evropske zadeve, na katerih so obravnavali poročila z avdio/videokonferenc s Stalnim predstavništvom RS pri EU v Bruslju, redno pregledovali potek sodelovanja z Evropskim parlamentom ter aktivno sodelovali pri spremljanju izvajanja programa predsedovanja s poročanjem z zasedanj sestav Sveta EU in njihovih drugih formalnih in neformalnih dogodkov. Prav tako so se predstavniki ministrstev in vladnih služb udeleževali medresorskih sestankov za pripravo usklajenih stališč do vprašanj, ki so zadevala več resorjev, zlasti na področjih prednostnih dosjejev.

Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju s Portugalsko in pristojnimi evropskimi institucijami pripravilo 8. evropski diplomatski program, namenjen procesu usposabljanja bodočih diplomatskih kadrov EU. Portugalska je z januarjem 2008 predala vodenje omenjenega programa Sloveniji, ki je vsebinsko pripravila IV. modul evropskega diplomatskega programa, ki se je odvijal marca 2008 v Litvi ter vsebinsko in organizacijsko organizirala zadnji, V. modul, ki se je odvijal maja 2008 v Sloveniji v Kongresnem centru Brdo.

Zastavljeni programi s posameznih delovnih področij resorjev, ki so se izvajali preko številnih zasedanj delovnih skupin sestav Sveta EU in ministrskih srečanj Sveta EU, so bili v veliki meri izpolnjeni, razen v primerih, ko zaradi zamud pri pripravi zakonodajnih predlogov Evropske komisije do njihove obravnave ni prišlo.

4.2. KADROVSKA ZASEDBA PREDSEDOVANJA


Kadri, ki so bili izbrani na podlagi kadrovskega načrta za predsedovanje, od predsedujočih posameznim delovnim telesom Sveta EU do nacionalnih delegatov in drugih strokovnjakov ter administratorjev, so bili v polletnem obdobju popolnoma vključeni v izvedbene dejavnosti predsedovanja.

Za opravljanje rednega dela določenih javnih uslužbencev, začasno premeščenih v nove notranje organizacijske enote, vzpostavljene zaradi predsedovanja, so resorji realizirali nadomestne zaposlitve. Resorji so realizirali nadomestne zaposlitve tudi za opravljanje rednih nalog delavcev, začasno premeščenih na Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju. Poleg tega so resorji v skladu s kadrovskim načrtom za predsedovanje realizirali dodatne zaposlitve za naloge predsedovanja posameznega ministrstva ali vladne službe, od katerih je bila večina usmerjena podpori vsebinskim področjem.

V skladu s Pravili o kadrovanju in urejanju pravic iz delovnega razmerja za javne uslužbence, ki so delo v projektu predsedovanja EU 2008 opravljali v Ljubljani so bili javnim uslužbencem izdani aneksi k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepi v skladu s 95. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 Zakon o javnih uslužbencih – 3. uradno prečiščeno besedilo), v katerega so se vpisale naloge zaradi predsedovanja oziroma redne naloge, ki jih javni uslužbenec ni več opravljal v času predsedovanja. Ministrstva in vladne službe so za ostale javne uslužbence, ki so opravljali druge bodisi vsebinske bodisi koordinacijske ali organizacijsko-logistične naloge v zvezi s projektom predsedovanja, prav tako pripravili sklepe v skladu s 95. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 Zakon o javnih uslužbencih – 3. uradno prečiščeno besedilo).

V času predsedovanja je potekalo izplačevanje dodatkov k plači zaradi povečanega obsega dela na podlagi 96. člena Zakona o javnih uslužbencih. Javnim uslužbencem, ki so bili prekomerno obremenjeni z delom na projektu, se je, skladno z navodili Ministrstva za javno upravo, s sklepi po 2. odstavku 96. člena Zakona o javnih uslužbencih omogočilo, da bodo nadure, ki so jih zaradi dela na projektu opravili v mesecih april-maj-junij 2008, koristili v obliki prostih ur ali prostih dni v mesecu juliju 2008.

Za potrebe predsedovanja so se posamezna ministrstva z ministrstvi drugih držav članic dogovorila tudi o napotitvi posameznih sekundiranih diplomatov oziroma drugih uslužbencev, ki so pomagali pri različnih nalogah slovenskega predsedovanja. Za pomoč pri pripravi čimbolj kvalitetnih stališč za delovne skupine Sveta EU so posamezna ministrstva in vladne službe sodelovali tudi z ustreznimi zunanjimi strokovnjaki.

Upoštevajoč vsebinsko in organizacijsko zahtevnost izvedbe predsedovanja ter težnjo po zagotovitvi učinkovitega sodelovanja z ožjim in širšim okoljem, ki so ga predstavljale posamezne strokovne službe RS kot podpora projektu oziroma institucije RS in EU v različnih vlogah, je bilo na ministrstvih in vladnih službah treba jasno definirati medsebojno delovanje in sodelovanje oziroma način sprejemanja odločitev. Določena ministrstva in vladne službe so tako pripravili priročnike, v katerih so opredelili organizacijsko in komunikacijsko strukturo vzpostavljenih projektnih skupin, naloge, pristojnosti in odgovornosti vseh udeleženih na projektu ter sistem sprejemanja odločitev o vsebinskih in organizacijskih zadevah za izvajanje predsedovanja Svetu EU.
4.3. KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI IN PROMOCIJA V ČASU PREDSEDOVANJA


Vsa ministrstva in vladne službe oziroma njihove službe za odnose z javnostmi so imenovala uradne govorce in predstavnike za stike z javnostmi, ki so pri svojem delu sledili pripravljenim komunikacijskim strategijam za obdobje predsedovanja, nanašajoč se na delo s slovenskimi in tujimi javnostmi ter mediji.

Komunikacijske dejavnosti ministrstev in vladnih služb so bile v času predsedovanja osredotočene predvsem na tista področja delovanja EU, ki so jih obravnavali pristojni ministri na zasedanjih sestav Sveta EU in voditelji držav oziroma vlad članic na zasedanjih Evropskega sveta ter na vsebine, povezane z delom predsedstva v Evropskem parlamentu.

Poleg tega so uradni govorci in službe za odnose z javnostmi resorjev delovali in sodelovali v centralni koordinaciji komuniciranja z javnostmi. Tako je pomemben del komunikacijskih dejavnosti predstavljalo zlasti sodelovanje z uredništvom uradnega spletnega mesta predsedstva pri pripravi in objavi dokumentov in avdiovizualnega materiala ter redno sodelovanje in usklajevanje dejavnosti za posamezne dogodke v okviru dnevnih in tedenskih koordinacijskih sestankov uradnih govorcev resorjev, kjer so strnili dogodke in dejavnosti prihajajočega tedna in načrtovane komunikacijske dejavnosti. Mesečno oziroma po potrebi so na Uradu vlade za komuniciranje organizirali neformalne brifinge za novinarje, na katerih so uradni govorci predstavili pomembnejše dogodke svojih ministrstev in vladnih služb, povezanih s predsedovanjem.

Osrednje dejavnosti ekipe za odnose z javnostmi posameznih resorjev so obsegale: dnevno komuniciranje z novinarji; spremljanje ministrov na dogodkih, povezanih s predsedovanjem doma in v tujini; pripravo napovedi dogodkov; pripravo sporočil za javnost s ključnimi dosežki predsedstva; pripravo informativno-promocijskih gradiv in predstavitvenih brošur s svojih področij za novinarje; izvedbo neformalnih brifingov za novinarje pred ali po dogodku; komuniciranje t. i. door step izjav ob prihodu ministrov na srečanje; organizacijo novinarskih konferenc in intervjujev; urejanje spletnega mesta; spremljanje poročanja domačih in tujih medijev in priprava rednih analiz medijskega poročanja ter vrsto drugih promocijskih dejavnosti na neformalnih srečanjih predsedovanja v Sloveniji.

V okviru odnosov s splošnimi javnostmi so ministrstva in vladne službe okrepili dejavnosti pri sprotnem obveščanju javnosti o vsebinah EU s svojega delovnega področja in redno odgovarjali na vprašanja državljanov, povezanih s predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Vse aktualne informacije in gradiva resorjev so bili dostopni tako na spletnih straneh posameznih ministrstev in vladnih služb, kjer so bile dodane rubrike o predsedovanju Slovenije Svetu EU in sektorskih prednostnih nalogah, kot na uradnem spletnem mestu predsedstva. Pri tem je bila javnim uslužbencem, vključenim v obveščanje o dogodkih predsedovanja, dodeljena nova tehnična in programska oprema ali posodobljena obstoječa, kot so mobilni telefoni, prenosni računalniki, diktafoni, video kamere ipd.

Ministrstva in vladne službe so si prizadevali predvsem za pravočasno in točno komuniciranje z mediji o delu in odločitvah predsedstva. Poleg sprotnega reševanja vprašanj domačih in tujih novinarjev o temah EU pa so si ekipe za odnose z javnostmi še posebej prizadevale za kakovostno komuniciranje ob ministrskih formalnih in neformalnih srečanjih ter drugih podministrskih dogodkih. S tem so namreč poskušale zagotoviti sprotno obveščenost domačih in tujih medijev ter posredno tujih javnosti držav članic EU o aktivnem sodelovanju Slovenije pri oblikovanju evropskih politik in njeni usposobljenosti, da zaupano nalogo uspešno izvede ter promovira Slovenijo v širšem evropskem prostoru.

Tako kot ob začetku predsedovanja nameravajo resorji tudi po zaključku predsedovanja izdati zloženke z vsebinskimi dosežki oziroma napredki in vsemi pomembnejšimi resornimi dogodki v času predsedovanja in zbornike s posameznih tematskih konferenc.

Posebno vlogo na področju rednega obveščanja domačih in tujih medijev o vseh dogodkih povezanih s predsedovanjem v Sloveniji in v tujini je imelo Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je na spletnih straneh ministrstva objavilo več kot 450 sporočil za javnost o aktivnostih ministrstva v času predsedovanja. Prav tako je ministrstvo na spletnih straneh predsedovanja objavilo številna sporočila za javnost in izjave s področja skupne zunanje in varnostne politike. Vsi pomembni dogodki so beležili visok delež objav v vseh domačih in tujih tiskanih in elektronskih medijih. Ministrstvo je z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi RS razposlalo tudi večje količine promocijskega materiala, s katerim je tujim državljanom predstavilo Slovenijo.

4.4. LOGISTIČNA PODPORA DOGODKOM PREDSEDOVANJA


Ministrstva in vladne službe so bili času predsedovanja gostitelji neformalnih ministrskih srečanj, dogodkov pod ministrsko ravnjo, določenih srečanj EU – tretje države z njihovega področja in nekaterih multilateralnih srečanj. Pri organizaciji teh dogodkov v Sloveniji so ministrstva in vladne službe tesno sodelovali s Sekretariatom za predsedovanje Slovenije EU ter Protokolom RS.

Ministrstva in vladne službe so imeli dejavno vlogo pri izvedbi vseh svojih dogodkov. Tako so resorji imenovali osebe, pristojne za pripravo posameznih dogodkov in sodelovanje s Sekretariatom za predsedovanje EU tako z vsebinskega kot logističnega vidika. Imenovana oseba je s svojo skupino skrbela za nemoten potek posameznega dogodka. Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU je pri njihovi pripravi in izvedbi zagotavljal organizacijsko-logistično podporo v obsegu storitev, določenih v priročnikih. Poleg tega je Sekretariat za predsedovanje Slovenije EU v sodelovanju z vsakim posameznim gostiteljem pregledal in pripravil vabilo, praktične informacije, okvirni program ter navodila za prijavo za vsakega od dogodkov. Prav tako je za vsakega od dogodkov pregledal in odobril naročila dvoran s tehnično opremo, obedov in namestitev na Brdu.


5. PRILOGE

5.1. POTEK PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU


Koledar glavnih dogodkov

Preglednica 1: Koledar glavnih dogodkov predsedovanja Slovenije Svetu EU (prva polovica 2008)

JANUARFEBRUARMAREC
T1
Novo leto




S2
Novo leto
Č3
P4Politično varnostni odbor1Neformalno srečanje ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov (SI)
Coreper II
Politično varnostni odbor
S5 21
N6
Sv. trije kralji
3Politično varnostni odbor (izredni)2
P743Evroskupina
Svet za okolje
T8Srečanje vlade z Evropsko komisijo (SI)
Politično varnostni odbor
5
Pust
Politično varnostni odbor
4Svet za ekonomske in finančne zadeve
Politično varnostni odbor
S9Coreper I, II6Coreper I, II5Coreper I
Politično varnostni odbor
Č1076Coreper II
Politično varnostni odbor
P11Coreper I 8
Prešernov dan
Coreper I
Politično varnostni odbor
7Coreper I, II
S12 9 8
N13 109Neformalno srečanje ministrov za trgovino (Bruselj)
P14Plenarno zasedanje EP11Evroskupina10Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Plenarno zasedanje EP
T15Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
12Svet za ekonomske in finančne zadeve
Politično varnostni odbor
11Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Ministrska konferenca o upravljanju zunanjih meja (SI)
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
S16Coreper I
Plenarno zasedanje EP
13Coreper I
Politično varnostni odbor
12Ministrska konferenca o upravljanju zunanjih mej (SI)
Coreper I, II
Plenarno zasedanje EP
Č17Plenarno zasedanje EP14Svet za izobraževanje, mladino in kulturo
Coreper II
13Evropski svet
Plenarno zasedanje EP
P18Politično varnostni odbor15Ministrska konferenca Spodbujanje večjezičnosti: skupna zaveza (Bruselj)
Coreper I
14Evropski svet
S191615
N2017Politično varnostni odbor (izredni)16Neformalno srečanje ministrov za šport
P21Evroskupina
Svet za kmetijstvo in ribištvo
18Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Svet za kmetijstvo in ribištvo
Neformalno srečanje ministrov za ribištvo (Bruselj)
Coreper II
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
17Svet za kmetijstvo in ribištvo
Neformalno srečanje ministrov za šport
JANUARFEBRUARMAREC
T22Svet za ekonomske in finančne zadeve
Politično varnostni odbor
19Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
18Politično varnostni odbor
S23Politično varnostni odbor20Coreper I, II
Plenarno zasedanje EP
19Coreper I, II
Č24Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve (SI)
Coreper II
21Neformalno srečanje ministrov za obrambo (SI)
Plenarno zasedanje EP
20
Veliki četrtek
P25Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve (SI)
Coreper I
Politično varnostni odbor
22Neformalno srečanje ministrov za obrambo (SI)
Coreper I
21
Veliki petek
S26Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve (SI)23 22
N27 2423
Velika noč
P28Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Politično varnostni odbor
25Svet za konkurenčnost24
Velikonočni ponedeljek
T29Politično varnostni odbor26Politično varnostni odbor25
S30Ministrska konferenca o enakosti spolov (SI)
Coreper I, II
Mini plenarno zasedanje EP
27Coreper I, II26
Č31Neformalno srečanje ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov (SI)
Politično varnostni odbor
Mini plenarno zasedanje EP
28Svet za promet, telekomunikacije in energijo (energija)
Svet za pravosodje in notranje zadeve
27
P




29Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov
Politično varnostni odbor
28Neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve (SI)
S



29Neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve (SI)
N30
P31
APRIL MAJ JUNIJ
T1Politično varnostni odbor







S2Coreper I, II
Č31
Praznik dela
Vnebohod
P4Neformalno ministrsko srečanje za ekonomske in finančne zadeve (SI)
Coreper I
2
Vnebohod
S5Neformalno ministrsko srečanje za ekonomske in finančne zadeve (SI)3
N6 41
P7Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet) (Luksemburg)5Neformalno srečanje ministrov za promet (SI)2Evroskupina (Luksemburg)
T8Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet) (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
6Neformalno srečanje ministrov za promet (SI)
Politično varnostni odbor
3Svet za ekonomske in finančne zadeve (Luksemburg)
Coreper I
Politično varnostni odbor
S9Coreper I, II
Mini plenarno zasedanje EP
7Coreper I, II
Mini plenarno zasedanje EP
4Coreper II
Mini plenarno zasedanje EP
Č10Mini plenarno zasedanje EP8Mini plenarno zasedanje EP
Politično varnostni odbor
5Svet za pravosodje in notranje zadeve (Luksemburg)
Svet za okolje (Luksemburg)
Neformalno Srečanje ministrov za izobraževanje (Oslo)
Coreper I
Mini plenarno zasedanje EP
P11Neformalno srečanje ministrov za okolje (SI)
Coreper I
Politično varnostni odbor
9
Dan Evrope
6Svet za pravosodje in notranje zadeve (Luksemburg)
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (energija) (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
S12Neformalno srečanje ministrov za okolje (SI)107
N13 118
P14Svet za kmetijstvo in ribištvo (Luksemburg)
Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost (SI)
12
Binkošti
9Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov (Luksemburg)
Otvoritev Evrosredozemske univerze
T15Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost (SI)
Politično varnostni odbor
13Izredni Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
Evroskupina
10Vrh EU-ZDA

Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
S16Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost (SI)
Coreper I, II
14Svet za ekonomske in finančne zadeve
Coreper I
Politično varnostni odbor
11Coreper I, II
Politično varnostni odbor
Č17Svet za pravosodje in notranje zadeve (Luksemburg)
Neformalno srečanje ministrov za zdravje (SI)
15Coreper II12Vrh EU-AKP (Adis Abeba, Gana)

Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije) (Luksemburg)
Coreper II
P18Svet za pravosodje in notranje zadeve (Luksemburg)
Neformalno srečanje ministrov za zdravje (SI)
Coreper I
Politično varnostni odbor
16Vrh EU-LAK (Lima, Peru)
Coreper I
Politično varnostni odbor
13Vrh EU-AKP (Adis Abeba, Gana)

Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet) (Luksemburg)
S19 17Vrh EU-LAK (Lima, Peru)14
N20UNCTAD XII (Akra, Gana)1815
P21UNCTAD XII (Akra, Gana)
Plenarno zasedanje EP
19Svet za kmetijstvo in ribištvo
Plenarno zasedanje EP
16Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
T22UNCTAD XII (Akra, Gana)
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
20Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
17Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (Luksemburg)
Coreper I
Plenarno zasedanje EP
S23Vrh EU-Japonska

UNCTAD XII (Akra, Gana)
Coreper I
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
21Svet za izobraževanje, mladino in kulturo
Coreper II
Politično varnostni odbor
Plenarno zasedanje EP
18Medvladna konferenca
Coreper I
Plenarno zasedanje EP
Č24UNCTAD XII (Akra, Gana)
Coreper I, II
Plenarno zasedanje EP
22Svet za izobraževanje, mladino in kulturo
Coreper II
Plenarno zasedanje EP
19Evropski svet
Plenarno zasedanje EP
P25UNCTAD XII (Akra, Gana)23Coreper I20Evropski svet
S262421
N27
Dan upora proti okupatorju (SI)
Pravoslavna velika noč
25Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo (SI)22
P28
Pravoslavni velikonočni ponedeljek

Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (Luksemburg)
26Svet za splošne zadeve in zunanje odnose + obrambni ministri + razvojni ministri
Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo (SI)
Politično varnostni odbor
23Svet za kmetijstvo in ribištvo (Luksemburg)
T29Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
27Svet za splošne zadeve in zunanje odnose + obrambni ministri + razvojni ministri
Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo (SI)
Politično varnostni odbor
24Svet za kmetijstvo in ribištvo (Luksemburg)
Politično varnostni odbor
S30Coreper I, II
Politično varnostni odbor
28Coreper I, II25
Dan državnosti (SI)
Coreper I, II
Č




29Svet za konkurenčnost26Vrh EU-Rusija
P30Svet za konkurenčnost
Politično varnostni odbor
27Vrh EU-Rusija
Coreper I
Politično varnostni odbor
S3128
N 29
P30


Nastopi predstavnikov slovenskega predsedstva v Evropskem parlamentu

Preglednica 2: Nastopi predsednika vlade v Evropskem parlamentu v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

DATUMVSEBINA
16. januar ▪ predstavitev programa predsedovanja Slovenije Svetu EU
12. marec ▪ govor ob 50. letnici Evropskega parlamenta
26. marec ▪ poročanje o izidu zasedanja spomladanskega Evropskega sveta
27. maj▪ medparlamentarno srečanje o Zahodnem Balkanu
24. junij ▪ poročanje o izidu zasedanja junijskega Evropskega sveta ter predstavitev dosežkov predsedovanja Slovenije Svetu EU.


Preglednica 3: Nastopi ministrov na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

DATUMVSEBINA
30. januar▪ razprava o direktivi o poštnih storitvah, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak;
▪ razprava o rezultatih konference o podnebnih spremembah na Baliju, minister za okolje in prostor Janez Podobnik;
31. januar▪ letna razprava o napredku v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v letu 2007, minister za notranje zadeve Dragutin Mate;
19. februar▪ razprava o lizbonski strategiji in širših smernicah ekonomskih politik, minister za razvoj dr. Žiga Turk;
▪ razprava o paketu za proizvode, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak;
20. februar▪ izjava Sveta EU o razmerah na Kosovu, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel;
11. marec▪ razprava o nacionalnih mlečnih kvotah in zdravstvenem pregledu skupne kmetijske politike, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc;
22. april▪ razprava o evropskih satelitskih radionavigacijskih programih (EGNOS in Galileo), minister za promet mag. Radovan Žerjav;
23. april▪ izjava Sveta EU o pogajanju med EU in ZDA o oprostitvi vizumske obveznosti, minister za notranje zadeve Dragutin Mate;
▪ izjava Sveta EU o evropski strategiji na področju biološke raznovrstnosti (COP 9) in biološke varnosti (COP-MOP 4), minister za okolje in prostor Janez Podobnik;
20. maj▪ razprava o cestnem prometu, minister za promet mag. Radovan Žerjav;
21. maj▪ razprava o znanstvenih dejstvih v zvezi s podnebnimi spremembami: ugotovitve in priporočila za sprejem odločitev, minister za okolje in prostor Janez Podobnik;
4. junij▪ izjava Sveta EU o pripravah na vrh EU-ZDA, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel;
17. junij▪ razprava o direktivi o vračanju, minister za notranje zadeve Dragutin Mate.

Preglednica 4: Nastopi državnega sekretarja za evropske zadeve na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

DATUMVSEBINA
16. januar▪ razprava o vzpostavitvi Europola
▪ izjava Sveta o razmerah v Keniji
▪ izjava Sveta o razmerah v Pakistanu
▪ izjava Sveta o vzpostavitvi ameriškega protiraketnega ščita
20. februar▪ razprava o Lizbonski pogodbi
▪ razprava o nadzoru nad izvajanjem prava Skupnosti
▪ izjava Sveta o 7. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice
11. marec▪ odgovor Sveta na ustno vprašanje z razpravo o pregledu procesa Lamfalussy
12. marec▪ izjava Sveta o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 13. in 14. marca
▪ razprava o vlogi EU v Iraku
▪ izjava Sveta o evropskem pravilniku o izvozu orožja
▪ izjava Sveta o razmerah v Čadu
26. marec▪ izjava Sveta o razmerah v Tibetu
9. april▪ izjava Sveta o razmerah v Libanonu
▪ razprava o napredku Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije
22. april▪ izjava Sveta o višanju cen živilskih izdelkov v EU in v državah v razvoju
23. april▪ izjava Sveta o pripravah na vrh EU-Latinska Amerika in Karibi
▪ izjava Sveta o razmerah v Burmi/Mjanmaru
▪ izjava Sveta o nezakonitem priseljevanju, zunanjem ukrepanju Evropske unije in o Frontexu
7. maj▪ izjava Sveta o poslabšanju razmer v Gruziji
▪ razprava o človekovih pravicah in spremljanju volitev
20. maj▪ odgovor Sveta na ustno vprašanje z razpravo o zavajajočih podjetjih, ki ponujajo imeniške storitve
21. maj▪ razprava o napredku Turčije v letu 2007
▪ izjava Sveta o razmerah v Burmi po ciklonu
▪ izjava Sveta o razmerah na Kitajskem po potresu
▪ odgovor Sveta na ustno vprašanje z razpravo o sporazumu o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran
18. junij▪ izjava Sveta o pripravah na Evropski svet 19. in 20. junija po referendumu na Irskem
▪ izjava Sveta o ukrepih v zvezi z naraščajočimi cenami nafte
▪ izjava Sveta o krizi v ribiškem sektorju zaradi visokih cen dizelskega goriva
▪ izjava Sveta o vrhu EU-Rusija

Preglednica 5: Nastopi predstavnikov Ministrstva za zunanje zadeve na medparlamentarnih srečanjih in delovnih skupinah Evropskega parlamenta v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

DATUMDOGODEK, KRAJ IN PREDSTAVNIK MZZ
26. majMedparlamentarno srečanje o Zahodnem Balkanu, Bruselj, minister dr. Dimitrij Rupel;
4.-5. februarMedparlamentarno srečanje EU-BiH, Sarajevo, državni sekretar Andrej Šter;
17.-20. marecSkupna parlamentarna skupščina EU-AKP, Ljubljana, državni sekretar Andrej Šter, udeležence je sprejel tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk;
24. aprilKontaktna skupina EP za odnose s turško-ciprsko skupnostjo, Strasbourg, državni sekretar mag. Matjaž Šinkovec;
24. majMedparlamentarno srečanju EU-ZDA, Ljubljana, državni sekretar mag. Matjaž Šinkovec;
28. majMedparlamentarno srečanje EU-Kosovo, Bruselj, državni sekretar mag. Matjaž Šinkovec;
31. marecNeformalna delovna skupina EP za odnose med EU in OZN, Bruselj
28. januarOdbor za politične zadeve Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, Bruselj
26. februarParlamentarni odbor za sodelovanje EU-Ukrajina, Bruselj
29. aprilSkupni parlamentarni odbori EU-Hrvaška, Reka (Hrvaška)
29. aprilSkupni parlamentarni odbor EU-EGP, Reykjavik (Islandija)
30. aprilEvro-latinskoameriška parlamentarna skupščina, Lima (Peru)
21. majSkupni parlamentarni odbor EU-Mehika, Strasbourg (Francija)
27. majSkupni parlamentarni odbor EU-Turčija, Bruselj
24. junijParlamentarni odbor za sodelovanje EU-Ruska federacija, Bruselj
27. majMedparlamentarno srečanje EU-Čile, Bruselj
25. junij15. medparlamentarno srečanje EU-Albanija, Bruselj
26. junijSkupno srečanje parlamentarnih odborov EP in nacionalnih parlamentov držav članic in kandidatk, odgovornih za razvojno sodelovanje, Bruselj


Preglednica 6: Obiski delegacij odborov in političnih skupin EP v Sloveniji pred in med predsedovanjem Slovenije Svetu EU

DATUM ODBOR/POLITIČNA SKUPINA
11.-12. oktober 2007Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (AFET)
17.-19. oktober 2007Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za razvoj (DEVE)
18.-19. oktober 2007Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL)
26.-27. oktober 2007Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON)
29.-30. november 2007Obisk koordinatorjev Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)
29.-30. november 2007Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI)
3.-4. december 2007Obisk politične skupine Socialdemokratov (PSE)
19.-20. december 2007Obisk konference predsednikov EP
24. januar 2008Obisk politične skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov (EPP-ED)
4.-6. februar 2008Obisk delegacije odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO)

Preglednica 7: Nastopi ministrov in državnih sekretarjev pred odbori v EP

ODBOR *
PREDSTAVNIK PREDSEDSTVA
DATUM
AFET
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
23.1.
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
29.1.
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
1.4.
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
27.5
Karl Erjavec, minister, Ministrstvo za obrambo
27.5
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
17.6.
Mag. Matjaž Šinkovec, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
19.2.
Mag. Matjaž Šinkovec, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
11.3.
Mag. Matjaž Šinkovec, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
6.5.
DEVE
Andrej Šter, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
28.1.
Andrej Šter, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
24.6.
INTA
Mag. Andrej Vizjak, minister, Ministrstvo za gospodarstvo
23.1.
Mag. Tomaž Jeršič, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo
23.6.
Andrej Šter, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve
28.5
ECON
Dr. Andrej Bajuk, minister, Ministrstvo za finance
29.1.
Dr. Andrej Bajuk, minister, Ministrstvo za finance
24.6.
EMPL
Marjeta Cotman, ministrica, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
22.1.
Marjeta Cotman, ministrica, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
24.6.
ENVI
Zofija Mazej Kukovič, ministrica, Ministrstvo za zdravje
22.1.
Janez Podobnik, minister, Ministrstvo za okolje in prostor
23.1.
Iztok Jarc, minister, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
29.1.
ITRE
Mojca Kucler Dolinar, ministrica, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
24.1.
Mag. Andrej Vizjak, minister, Ministrstvo za gospodarstvo
24.1.
Mag. Radovan Žerjav, minister, Ministrstvo za promet
24.1.
Mojca Kucler Dolinar, ministrica, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
26.6.
Mag. Tomaž Jeršič, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo
26.6.
IMCO
Mag. Andrej Vizjak, minister, Ministrstvo za gospodarstvo
23.1.
TRAN
Mag. Radovan Žerjav, minister, Ministrstvo za promet
23.1.
Mag. Radovan Žerjav, minister, Ministrstvo za promet
24.6.
REGI
Dr. Ivan Žagar, minister brez listnice, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
22.1.
Janez Podobnik, dr. med., minister, Ministrstvo za okolje in prostor
22.1.
AGRI
Iztok Jarc, minister, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
29.1.
Iztok Jarc, minister, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
25.6.
PECH
Iztok Jarc, minister, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
23.1.
CULT
Mojca Kucler Dolinar, ministrica, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
21.1.
Dr. Milan Zver, minister, Ministrstvo za šolstvo in šport
21.1.
Dr. Vasko Simoniti, minister, Ministrstvo za kulturo
21.1.
Dr. Milan Zver, minister, Ministrstvo za šolstvo in šport
23.6.
Dr. Vasko Simoniti, minister, Ministrstvo za kulturo
23.6.
JURI
Mag. Andrej Vizjak, minister, Ministrstvo za gospodarstvo
21.1.
Dr. Gregor Virant, minister, Ministrstvo za javno upravo
21.1.
Dr. Lovro Šturm, minister, Ministrstvo za pravosodje
21.1.
Dr. Lovro Šturm, minister, Ministrstvo za pravosodje
26.6.
LIBE
Dr. Lovro Šturm, minister, Ministrstvo za pravosodje
22.1.
Dragutin Mate, minister, Ministrstvo za notranje zadeve
22.1.
Dr. Lovro Šturm, minister, Ministrstvo za pravosodje
26.6.
Dragutin Mate, minister, Ministrstvo za notranje zadeve
26.6.
AFCO
Dr. Dimitrij Rupel, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve
23.1.
Janez Lenarčič, državni sekretar, Služba Vlade za evropske zadeve
23.6.
FEMM
Marjeta Cotman, ministrica, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
28.1.
Romana Tomc, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
24.6.
CLIM
Janez Podobnik, dr. med., minister, Ministrstvo za okolje in prostor
23.1.

*
AFET: odbor za zunanje zadeve
DEVE: odbora za razvoj
INTA: odbor za mednarodno trgovino
ECON: odbora za ekonomske in monetarne zadeve
EMPL: odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
ENVI: odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
ITRE: odbor za industrijo, raziskave in energijo
IMCO: odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
TRAN: odbor za promet in turizem
REGI: odbor za regionalni razvoj
AGRI: odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PECH: odbor za ribištvo
CULT: odbor za kulturo in izobraževanje
JURI: odbor za pravne zadeve
LIBE: odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
AFCO: odbor za ustavne zadeve
FEMM: odbor za pravice žensk in enakopravnost spolov
DROI: pododbor za človekove pravice
SEDE: pododbor za varnost in obrambo
CLIM: odbor za podnebne spremembe

5.2. PROGRAM PREDSEDOVANJA


Preglednica 8: Uradni dogodki predsedovanja na ministrski ali višji ravni

DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
DATUM
KRAJ
ŠTEVILO
1Evropski svet
KPV
13.-14.3., 19.-20.6.
Bruselj2
SKUPAJ2
FORMALNI MINISTRSKI SVETI
1Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
MZZ , SVEZ, MORS
28.-29.1., 18.-19.2., 10.-11.3., 28.-29.4., 13.5. (izredni),
26.-27.5., 16.-17.6.
Bruselj in Luksemburg7
2Svet za ekonomske in finančne zadeve
MF
22.1., 12.2., 4.3., 14.5., 3.6.
Bruselj in Luksemburg5
3Svet za pravosodje in notranje zadeve
MNZ, MP
28.2., 18.4., 5.6.
Bruselj in Luksemburg3
4Svet za kmetijstvo in ribištvo
MKGP
21.1., 19.2., 17.3., 14.4., 19.5.,
23.-24.6.
Bruselj in Luksemburg6
5Svet za konkurenčnost
MG, MVZT
25.2., 29.-30.5.
Bruselj2
6Svet za izobraževanje, mladino in kulturo
MŠŠ, MK, MVZT
14.2., 21.-22.5.
Bruselj2
7Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov
MDDSZ, MZ
29.2., 9.-10.6.
Bruselj in Luksemburg2
8Svet za okolje
MOP
3.3., 5.6.
Bruselj2
9Svet za telekomunikacije, promet in energijo
MG, MzP, MVZT
28.2., 7.-8.4., 6.6., 12.6.
Bruselj in Luksemburg4
SKUPAJ33
NEFORMALNA SREČANJA MINISTROV
1Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve
MP, MNZ
24.-26.1.
Brdo
2Neformalno srečanje ministrov EU za ribištvo - na temo nadzora v okviru skupne ribiške politike
MKGP
18.2.
Bruselj
3Ministrska konferenca Spodbujanje večjezičnosti: skupna zaveza
MŠŠ
15.2.
Bruselj
4Neformalno srečanje ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov
MDDSZ, UEM
31.1.-1.2.
Brdo
5Neformalno srečanje ministrov za obrambo EU
MORS
21.-22.2.
Brdo
6Ministrska konferenca o izzivih upravljanja zunanjih meja Evropske unije
MNZ
11.-12.3.
Brdo
7Neformalno srečanje ministrov EU, odgovornih za šport
MŠŠ
15.-17.3.
Brdo
8Neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve EU (Gymnich)
MZZ
28.-29.3.
Brdo
NEFORMALNA SREČANJA MINISTROV
9Neformalno srečanje ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
MF
4.-5.4.
Brdo
10Neformalno srečanje ministrov za okolje
MOP
11.-13.4.
Brdo
11Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost
MVZT, MG
14.-16.4.
Brdo
12Neformalno srečanje ministrov za zdravje
MZ
17.-18.4.
Brdo
13Neformalno srečanje ministrov za promet
MzP
5.-6.5.
Brdo
14Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo
MKGP
25.-27.5.
Brdo, Maribor
15Neformalno srečanje ministrov za trgovino
MG
9.3.
Bruselj
16Neformalno srečanje ministrov za izobraževanje
MŠŠ
5.6.
Oslo, Norveška
SKUPAJ16
Preglednica 9: Uradni dogodki predsedovanja na podministrski ravni


DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
DATUM
KRAJ
SLOVENIJA
1
Sestanek direktorjev za boljšo zakonodajo (DBR)
MJU
25.-26.10.
2007
Brdo
2
Sestanek generalnih direktorjev za industrijska razmerja
MDDSZ
23.11.
2007
Ljubljana
3
Skupina visokih uradnikov
MŠŠ + MVZT
6.-7.12.
2007
Brdo
4
Neformalno srečanje generalnih direktorjev za evropske zadeve
MZZ
9.-10.1.
Brdo
5
Neformalno srečanje političnih direktorjev
MZZ
10.-11.1.
Brdo
6
Skupina na visoki ravni za integracijo načela enakosti spolov
UEM
10.-11.1.
Brdo
7
Srečanje vodij Agencij za zdravila
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
13.-15.1.
Brdo
8
Srečanje Evropske platforme za strategijo raziskovanja biotske raznovrstnosti (EPBRS)
MOP + MVZT
15.-18.1.
Brdo
9
Sestanek Odbora za spremljanje bolonjskega procesa
MVZT
15.-16.1.
Ljubljana
10
Skupen CATS & SCIFA seminar (notranje zadeve)
MNZ
17.-18.1.
Ljubljana
11
Neformalna EU delavnica o podnebnih spremembah
MOP
20.-22.1.
Brdo
12
Neformalno zasedanje delovne skupine VISA
MZZ
21.-22.1.
Brdo
13
Neformalno srečanje DS COARM
MZZ + MG
22.-23.1.
Brdo
14
Delovna skupina EUPAN za upravljanje s kadri (HRWG) – 1. srečanje
MJU
28.-29.1.
Brdo
15
Sestanek mreže za zeleno diplomacijo
MZZ + MOP
27.-28.1.
Brdo
16
Neformalno srečanje direktorjev za obrambno politiko držav članic EU
MORS
28.-29.1.
Brdo
17
Konferenca o enakosti spolov
MDDSZ + UEM
29.1.-30.1.
Brdo
18
Neformalno srečanje Relex svetovalcev
MZZ
30.1.-1.2.
Ljubljana
19
Neformalno srečanje delovne skupine in skupine na visoki ravni za konkurenčnost in rast Sveta EU
MG
30.1-1.2.
Maribor
20
Srečanje generalnih direktorjev za šport
MŠŠ
3.-5.2.
Brdo
21
Srečanje direktorjev za naravo
MOP
4.-6.2.
Brdo
22
Konferenca »Kako zmanjšati breme raka«
MZ
7.-8.2.
Brdo
23
Neformalno zasedanje odbora CREST in Skupne delovne skupine Sveta za raziskave in jedrska vprašanja z delavnico »Družinam prijazne znanstvene kariere – k integriranemu modelu«
MVZT
7.-8.2.
Brdo
24
Konferenca eUprava
MJU
11.-13.2.
Brdo
25
MTGAT2
SOVA
12.-13.2.
Slovenija
26
Delovna skupina EUPAN za inovativne javne storitve (IPSG WG) – 1. srečanje
MJU
18.-19.2.
Brdo
27
Konferenca o izzivih razvojne politike EU 27 - s tehničnim seminarjem o Evropskem razvojnem skladu
MZZ
17.-18.2.
Brdo
28
Zasedanje Upravnega sveta CEPOL
MNZ + Policijska akademija
19.-20.2.
Brdo
29
Neformalno zasedanje skupine visokih davčnih uradnikov
MF
24.-26.2.
Brdo
30
Srečanje pristojnih organov za medicinske pripomočke
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
24.-26.2.
Brdo
31
Neformalni sestanek stalnih članov Odbora 133
MG
28.-29.2.
Brdo
32
Neformalno srečanje CIVCOM
MZZ
27.-29.2.
Brdo
33
Srečanje generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje
MŠŠ
1.-4.3.
Brdo
34
Konferenca Teritorialni dialog 2008
SVLR
3.-4.3.
Brdo
35
Zasedanje Upravnega odbora (predsedstva) Odbora regij
SVLR
3.-4.3.
Brdo
36
Seminar iz vojaškega področja EVOP: »Celovit pristop k izvajanju operacij v podporo miru na Balkanu - primer Kosova«
MORS + Generalštab SV
4.-6.3.
Brdo
37
Konferenca Raziskovalna infrastruktura in njena strukturna umeščenost v evropski raziskovalni prostor
MVZT
5.-6.3.
Brdo
38
Neformalno srečanje proračunskega odbora
MF
6.-7.3.
Brdo
39
Neformalno zasedanje HAC
MZZ
6.-7.3.
Brdo
40
Srečanje ESFRI
MVZT
6.-7.3.
Brdo
41
Neformalni sestanek visokih uradnikov za elektronske komunikacije
MG
9.-10.3.
Kranjska Gora
42
Sestanek Odbora glavnih inšpektorjev za delo (sestanek SLIC)
MDDSZ
9.-11.3.
Brdo
43
Konferenca Univerze in vseživljenjsko učenje
MVZT
10.-11.3.
Brdo
44
Konferenca o carinskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi
MF + CURS
12.-14.3.
Brdo
45
Sestanek Skupine za spremljanje bolonjskega procesa
MVZT
13.-14.3.
Brdo
46
Srečanje generalnih direktorjev za področje zdravja
MZ
13.-14.3.
Brdo
47
Skupno srečanje generalnih direktorjev za področje zdravja
MZ
14.3.
Brdo
48
Neformalno srečanje Politično-vojaške delovne skupine (PMG)
MZZ + MORS
13.-14.3.
Brdo
49
Delovni sestanek EU s področja urbanega razvoja in teritorialne kohezije
MOP
18.-19.3.
Brdo
50
Neformalno srečanje Odbora za zaposlovanje (EMCO)
MDDSZ
17.-19.3.
Brdo
51
Srečanje medvladne skupine L'Europe de l'Enfance
MDDSZ
25.-26.3.
Brdo
52
MTGAT1
SOVA
31.3.-1.4.
Slovenija
53
Neformalni sestanek EU o odgovornosti in nadomestilih za škodo v okviru Kartagenskega protokola o biološki varnosti
MOP
1.-2.4.
Ljubljana
54
Neformalno zasedanje predstavnikov Političnega in varnostnega odbora (PSC)
MZZ
2.-4.4.
Portorož, Ljubljana
55
Neformalno zasedanje namestnikov predstavnikov Političnega in varnostnega odbora (Nicolaidis)
MZZ
2.-3.4.
Ljubljana
56
Srečanje visokega odbora za javno zdravje
MZ
2.-3.4.
Brdo
57
19. zasedanje odbora organov Seveso II
MOP + MORS
6.-9.4.
Brdo
58
Neformalni sestanek ekspertov Odbora 133 za storitve
MG
6.-7.4.
Brdo
59
Srečanje vodij Agencij za zdravila
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
6-8.4.
Brdo
60
Višji tečaj EVOP- Modul 5
MORS + General štab SV
6.-11.4.
Brdo, Ljubljana
61
Alumni EVOP
MORS + General štab SV
10.-12.4.
Ljubljana
62
Neformalno srečanje direktorjev za varnostno politiko
MZZ
8.-9.4.
Brdo
63
Konferenca Spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti: odgovor šol na izzive družbe prihodnosti
MŠŠ
8.-10.4.
Brdo
64
Mladinski dogodek
MŠŠ + Urad za mladino
18.-20.4.
Brdo
65
Srečanje GD za mladino
MŠŠ + Urad za mladino
20.-21.4.
Brdo
66
Delovna skupina za e-upravo
MJU
21.-22.4.
Brdo
67
Neformalno srečanje Odbora za kulturo
MK
20.-22.4.
Brdo
68
Konferenca Delo za mlade - blaginja za vse
MDDSZ
24.-25.4.
Brdo
69
Neformalni sestanek Odbora 133 za tekstil
MG
28.-30.4.
Čatež ob Savi
70
Srečanje pristojnih organov držav članic EU za cene in reimbursiranje zdravil
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
27.-29.4.
Brdo
71
Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti
MDDSZ
27.-29.4.
Brdo
72
Neformalni sestanek atašejev za okolje
MOP
27.-30.4.
Brdo
73
Neformalni sestanek Odbora za socialno zaščito (SPC)
MDDSZ
29.-30.4.
Brdo
74
17. skupno srečanje pristojnih organov za implementacijo Direktive
67/548/EEC in Uredbe 793/93/EC
MZ + Urad RS za kemikalije
4.-6.5.
Brdo
75
Neformalno srečanje delovne skupine za energijo na visoki ravni
MG
5.5.
Brdo
76
Regionalni seminar o izvozu orožja in vojaške opreme
MZZ + MG
4.-6.5.
Grad Jable
77
Konferenca eZdravje
MZ
5.-7.5.
Portorož
78
Neformalno zasedanje namestnikov stalnih predstavnikov (COREPER I)
MZZ
8.-11.5.
Portorož, Bled
79
Sestanek predsedstva Delovne skupine Sveta za izvozne kredite
MG
8.-9.5.
Brdo
80
Delovna skupina EUPAN za inovativne javne storitve (IPSG WG) – 2. srečanje
MJU
12.-13.5.
Brdo
81
Konferenca i2010
MVZT + MG
13.-14.5.
Brdo
82
»Nove paradigme, nove prakse - Kultura v zunanjih odnosih EU«
MZZ
12.-14.5.
Ljubljana
83
Neformalno zasedanje delovne skupine direktorjev veterinarskih uprav
MKGP
13.-16.5.
Brdo
84
Sestanek generalnih direktorjev za teritorialno kohezijo in urbani razvoj
MOP
13.-15.5.
Brdo
85
EU neformalno srečanje direktorjev in vodij sektorjev za mednarodne odnose v kulturi«.
MZZ
14.-15.5.
Ljubljana
86
Neformalno zasedanje stalnih predstavnikov (COREPER II)
MZZ
15.-18.5.
Bled
87
Sestanek korespondentov za skupni informacijski sistem za zaposlovanje (MISEP)
MDDSZ
14.-16.5.
Brdo
88
Sestanek delovne skupine Sveta za carinsko unijo (zakonodaja in politika)
MF + CURS
19.-21.5.
Brdo
89
Sestanek generalnih direktorjev za civilno zaščito
MORS
19.-21.5.
Ljubljana
90
Srečanje Vojaškega odbora EU - EUMC Away Day
MORS + Generalštab SV
18.-20.5.
Šmarješke Toplice, Cerklje ob Krki
91
Formalno zasedanje SIS-TECH
MNZ
19.-21.5.
Ljubljana
92
Upravni odbor Europola
MNZ
19.-21.5.
Brdo
93
Zasedanje Upravnega sveta CEPOL
MNZ + Policijska akademija
19.-21.5.
Bled
94
Srečanje korespondentov za skupni informacijski sistem socialne zaščite (MISSOC)
MDDSZ
20.-23.5.
Brdo
95
Srečanje vodij uradov SIRENE
MNZ + Generalna policijska uprava
20.-23.5.
Brdo
96
Evropski dan konkurence in potrošnikov
MG
21.-22.5.
Brdo
97
Konferenca Konvencija o pravicah invalidov - črka na papirju in/ali realnost?
MDDSZ
22.-23.5.
Kranjska Gora
98
Evropski invalidski forum - letna skupščina
MDDSZ
24.-25.5.
Ljubljana
99
50. srečanje EUPAN generalnih direktorjev za javno upravo
MJU
28.-29.5.
Brdo
100
31. zasedanje IMPEL mreže & 1. zasedanje generalne skupščine IMPEL mreže
MOP
28.-30.5.
Brdo
101
Konferenca direktorjev plačilnih agencij EU
MKGP
28.-30.5.
Ljubljana, Brdo
102
Konferenca »E-pravosodje in e-pravo 2008«
MP
1.-3.6.
Portorož
103
Konferenca Evropska listina o malih podjetjih
MG
3.-4.6.
Brdo
104
Neformalni sestanek Odbora 133 za jeklo
MG
3.-5.6.
Brdo
105
Delovni sestanek EURES managerjev
MDDSZ + Zavod RS za zaposlovanje
5.-6. 6.
Portorož
106
Mednarodna konferenca Spletne vsebine za ustvarjalnost
MK
4.-6.6.
Brdo
107
Mednarodna konferenca Kultura na spletu
MK
5.-7.6.
Brdo
108
Neformalno srečanje Delovne skupine za splošne zadeve
SVEZ
6.-8.6.
Ljubljana
109
Sestanek Odbora za spremljanje bolonjskega procesa
MVZT
8.-9.6.
Bled
110
Medkulturni dialog in izobraževanje za razvoj – Vloga izobraževanja in ozaveščanja pri uresničevanju Evropskega soglasja o razvoju
MZZ
9.-10.6.
Brdo
111
Plenarno zasedanje evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah
MP
8.-10.6.
Čatež
112
Neformalni sestanek generalnih direktorjev za visoko šolstvo
MVZT
11.-13.6.
Brdo
113
Neformalno srečanje evropskih kulturnih stičnih točk
MK
11.-14.6.
Ljubljana
114
Mala in srednja podjetja v evropski obrambni tehnološki in industrijski bazi, Vpliv krepitve skupne evropske DTIB na pozicijo SMES iz vseh držav članic EU
MORS
11.-13.6.
Brdo
115
Srečanje vodnih direktorjev
MOP
16.-17.6.
Brdo
116
Neformalno srečanje delovne skupine za gozdarstvo in srečanje generalnih direktorjev za gozdarstvo
MKGP
17.-19.6.
Brdo
117
Neformalno srečanje prometnih atašejev
MzP
18.-20.6.
Slovenija
118
8. konferenca Clearinghouse za JVE (SEEC)
MORS
18.-20.6.
Brdo
119
Neformalno srečanje ministrov za obrambo Jugovzhodne Evrope
MORS
20.-21.6.
Podčetrtek
120
Sestanek generalnih direktorjev javnih zavodov za zaposlovanje in visoke usmerjevalne skupine EURES
MDDSZ + Zavod RS za zaposlovanje
19.-20.6.
Maribor
121
MTGAT3
SOVA
23.-25.6.
Slovenija
122
Odbor za izobraževanje
MŠŠ
25.-27.6.
Brdo
123
Neformalno zasedanje DS COHOM
MZZ
26.-27.6.
Ljubljana
124
Seja Komisije Odbora regij za politiko ozemeljske kohezije (COTER)
SVLR
26.-28.6.
Brdo
125
Predajni sestanek
SURS
27.6.
Ljubljana
126
Sestanek generalnih direktorjev za ribištvo
MKGP
26.-28.6.
Portorož
127
Srečanje direktorjev arhivov Ministrstev za zunanje zadeve držav članic EU in EU institucij
MZZ
30.6.-1.7.
Brdo
IZVEN SLOVENIJE
128
7. evropsko srečanje oseb, ki se soočajo z revščino
MDDSZ
16.-17. 5.
Bruselj
129
Srečanje carinskih diplomatov
MF
10.1., 24.6.
Bruselj
130
Neformalni sestanek Delovne skupine za trgovinska vprašanja
MG
15.1.
Bruselj
131
Delovna skupina EUPAN za upravljanje s kadri - 2. srečanje
MJU
23.-24.4.
Bruselj
132
Srečanje skupine šefov policij EU-EPCTF
MNZ + Generalna policijska uprava
10.4.
Haag
133
Srečanje skupine šefov policij EU-EPCTF
MNZ + Generalna policijska uprava
28.-29.5.
Haag
134
Seznanitveni tečaj o EVOP
MORS
2.-6.6.
Bruselj
135
Konferenca o totalitarnih režimih
MP
8.4.
Bruselj
136
Konferenca o alkoholu
MZ
3.-5.4.
Barcelona, Španija
137
Sestanek EU koordinatorjev na področju drog
MZ
15.5.
Bruselj
138
Srečanje vodij analitsko-raziskovalnih služb MZZ
MZZ
3.-4.4.
Bruselj
OSTALI URADNI DOGODKI
1
Obisk Konference predsednikov Evropskega parlamenta
KPV + SVEZ
19.-20.12.
2007
Brdo
2
Srečanje Vlade Republike Slovenije z Evropsko komisijo
KPV + SVEZ
8.1.
Brdo
3
Obisk bruseljskih dopisnikov
UKOM
7.-9.1.
Brdo
4
Obisk svetovalcev za širitev - članov Delovne skupine za širitev in države, ki se pogajajo o članstvu v EU v Sloveniji
MZZ
8.-9.5.
Ljubljana, Piran
5
5. modul 8. evropskega diplomatskega programa
MZZ
15.-17.5.
Brdo
6
Srečanje vodij služb za usposabljanje
MZZ
16.-17.5.
Brdo
7
Zasedanje Posebnega odbora za kmetijstvo
MKGP
25.-27.5.
Brdo, Maribor

Preglednica 10: Dogodki EU – tretje države

DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
DATUM
KRAJ
NA RAVNI PREDSEDNIKA VLADE
1
Vrh EU - Japonska
MZZ
23.4.
Tokio, Japonska
2
Vrh EU - Latinska Amerika in Karibi
MZZ
16.5.
Lima, Peru
3
Vrh EU - Andska skupnost
MZZ
17.5.
Lima, Peru
4
Vrh EU - Cariforum
MZZ
17.5.
Lima, Peru
5
Vrh EU - Srednja Amerika
MZZ
17.5.
Lima, Peru
6
Vrh EU - Čile
MZZ
17.5.
Lima, Peru
7
Vrh EU - Mercosur
MZZ
17.5.
Lima, Peru
8
Vrh EU - Mehika
MZZ
17.5.
Lima, Peru
9
Vrh EU - ZDA
MZZ
10.6.
Brdo
10
Vrh EU - Rusija
MZZ
26.-27.6.
Hanti Mansijsk, Rusija
NA RAVNI ZUNANJEGA MINISTRA
11
Trojka EU - Srbija
MZZ
28.1.
Bruselj
12
Trojka EU - Črna gora
MZZ
18.2.
Bruselj
13
Pridružitveni svet EU - Libanon
MZZ
19.2.
Bruselj
14
Kvadripartitno srečanje EU - Svet Evrope
MZZ
10.3.
Bruselj
15
Pridružitveni svet EU - Alžirija
MZZ
10.3.
Bruselj
16
Trojka EU - Albanija
MZZ
11.3.
Bruselj
17
Svet za sodelovanje EU - Ukrajina
MZZ
11.3.
Bruselj
18
Pridružitveni svet EU - Egipt
MZZ
28.4.
Luksemburg
19
Trojka EU - ECOWAS
MZZ
28.4.
Luksemburg
20
Stabilizacijsko-pridružitveni svet EU - Hrvaška
MZZ
28.4.
Luksemburg
21
Trojka EU - OVSE
MZZ
28.4.
Luksemburg
22
Trojka EU - Rusija
MZZ
29.4.
Luksemburg
23
Svet za sodelovanje v Zalivu
MZZ
26.5.
Bruselj
24
Pridružitveni svet EU - Turčija
MZZ
27.5.
Bruselj
25
Svet Evropski gospodarski prostor
MZZ
27.5.
Bruselj
26
Trojka EU-EGP/EFTA države
MZZ
27.5.
Bruselj
27
Svet za sodelovanje EU -Moldavija
MZZ
27.5.
Bruselj
28
Trojka EU - Zelenortski otoki
MZZ
27.5.
Bruselj
29
Pridružitveni svet EU - Izrael
MZZ
16.6.
Luksemburg
30
Pristopna konferenca s Turčijo
MZZ
17.6.
Luksemburg
31
Pristopna konferenca s Hrvaško
MZZ
17.6.
Luksemburg
32
Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU - Zahodni Balkan
MZZ
29.3.
Brdo
33
Trojka EU - Unija arabskega Magreba
MZZ
21.1.
Maroko
34
Predstavitev prioritet predsedovanja v Stalnem svetu OVSE
MZZ
24.1.
Dunaj, Avstrija
35
Predstavitev prioritet predsedovanja v Svetu Evrope
MZZ
30.1.
Strasbourg, Francija
36
Trojka EU - Azerbajdžan
MZZ
4.2.
Azerbajdžan
37
Trojka EU - Gruzija
MZZ
5.2.
Gruzija
38
Trojka EU - Armenija
MZZ
6.2.
Armenija
39
Srečanje EU - Arabska liga
MZZ
11.2.
Malta
40
Trojka EU - Rusija
MZZ
13.2.
Brdo
41
Ministrska konferenca Črnomorske sinergijske pobude (držav članic EU in držav regije Črnega morja)
MZZ
14.2.
Kijev, Ukrajina
42
Trojka EU - Afganistan
MZZ
21.2.
Brdo
43
Trojka EU - Kanada
MZZ
5.3.
Bruselj
44
Trojka EU - ZDA
MZZ
6.3.
Bruselj
45
Trojka EU - Srednja Azija
MZZ
9.-10.4.
Turkmenistan
46
Trojka EU - Nova Zelandija
MZZ
30.4.
Brdo
47
Trojka EU - Turčija
MZZ
6.5.
Ankara, Turčija
48
Srečanje EU - Latinska Amerika in Karibi
MZZ
15.5.
Lima, Peru
49
Trojka EU - Nigerija
MZZ
20.5.
Brdo
50
Trojka EU - Ukrajina
MZZ
22.5.
Brdo
51
Trojka EU - Brazilija
MZZ
6.6.
Brdo
52
Trojka EU - Indija
MZZ
30.5.
New Delhi, Indija
53
Trojka EU - Republika Južna Afrika
MZZ
3.6.
Brdo
54
Srečanje razvojnih ministrov EU- Afrika, Pacifik in Karibi
MZZ
12-13.6.
Adis Abeba, Etiopija
55
Trojka EU - Kitajska
MZZ
9.6.
Ljubljana
SREČANJA POLITIČNIH DIREKTORJEV (PD) IN VISOKIH URADNIKOV
56
Pristopna konferenca s Hrvaško
MZZ
21.4.
Bruselj
57
Visoki uradniki EU - ZDA
MZZ
27.5.
Bruselj-videokonferenca
58
Trojka PD - ZDA
MZZ
11.1.
Brdo
59
Trojka PD - Japonska
MZZ
4.2.
Japonska
60
Trojka PD - Ukrajina
MZZ
11.2.
Kijev, Ukrajina
61
Srečanje PD - Turčija
MZZ
22.2.
Ankara, Turčija
62
Trojka PD - BiH
MZZ
28.2.
Ljubljana
63
Trojka PD - Pakistan
MZZ
3.3.
Islamabad, Pakistan
64
Trojka PD - Indonezija
MZZ
13.5.
Indonezija
65
Trojka PD - Kitajska
MZZ
15.5.
Kitajska
66
Trojka PD - Rusija
MZZ
28.5.
Bruselj
67
Skupni odbor za usklajevanje in spremljanje - Afganistan
MZZ
5.-6.2.
Tokio, Japonska
68
Trojka Politični in varnostni odbor - Moldavija
MZZ
16.1.
Bruselj
69
Trojka Politični in varnostni odbor - Rusija
MZZ
30.1.
Bruselj
70
Trojka Politični in varnostni odbor - OVSE
MZZ
6.2.
Dunaj, Avstrija
71
Trojka Politični in varnostni odbor - Rusija
MZZ
6.3.
Bruselj
72
Trojka Politični in varnostni odbor - Ukrajina
MZZ
19.3.
Bruselj
73
Trojka Politični in varnostni odbor - Rusija
MZZ
9.4.
Bruselj
74
Trojka Politični in varnostni odbor - Ukrajina
MZZ
4.6.
Bruselj
75
Trojka Politični in varnostni odbor - Rusija
MZZ
9.6.
Bruselj
76
Visoki uradniki - Latinska Amerika in Karibi
MZZ
7.-8.2.
Bruselj
77
Visoki uradniki - Latinska Amerika in Karibi
MZZ
3.-4.4
Bruselj
78
Visoki uradniki - Latinska Amerika in Karibi
MZZ
13.-14.5.
Lima, Peru
79
PD - Svet za sodelovanje v Zalivu
MZZ
15.4.
Bruselj
80
Visoki uradniki in odbor EuroMed
MZZ
15.-16.1.
Bruselj
81
Visoki uradniki in odbor EuroMed
MZZ
4.-5.3.
Bruselj
82
Visoki uradniki in odbor EuroMed
MZZ
8.-9.4.
Bruselj
83
Visoki uradniki in odbor EuroMed
MZZ
9.-10.6.
Portorož
84
Visoki uradniki in odbor EuroMed (Barcelonski proces)
MZZ
15.5.
Bruselj
85
Visoki uradniki in odbor EuroMed (Barcelonski proces)
MZZ
27.6.
Bruselj
86
Odbor EuroMed (gospodarsko sodelovanje)
MZZ
18.4.
Bruselj
87
Visoki uradniki in odbor EuroMed (Ad hoc terorizem)
MZZ
22.4.
Bruselj
88
Visoki uradniki in odbor EuroMed (krepitev vloge žensk v družbi)
MZZ, UEM
12.6.
Bruselj
89
Visoki uradniki in odbor EuroMed (Ad hoc ESDP)
MZZ
23.6.
Bruselj
90
Organizacijski odbor - Japonska (trojka)
MZZ
24.1.
Ljubljana
91
Projektna skupina visoki uradniki (trojka) - ZDA
MZZ
28.1.
Washington, Združene države Amerike
92
Visoki uradniki - ASEM
MZZ
2.-3.3.
Brdo
93
Visoki uradniki - Indija (trojka)
MZZ
2.4.
Ljubljana
94
Projektna skupina visoki uradniki (trojka) - ZDA
MZZ
19.3.
videokonferenca
95
Visoki uradniki (trojka) - Zelenortski otoki
MZZ
24.4.
Bruselj
96
Visoki uradniki (trojka) - Zelenortski otoki
MZZ
8.5.
Bruselj
97
Visoki uradniki (trojka) - Zelenortski otoki
MZZ
27.5.
Bruselj
98
Visoki uradniki EU/ZDA/Kanada trialog o Iranu
MZZ
10.4.
Washington, Združene države Amerike
99
Visoki uradniki - Kanada
MZZ
22.5.
videokonferenca
100
Visoki uradniki - ARF/ASEAN regionalni forum
MZZ
9.5.
Singapur
101
Visoki uradniki (trojka) - Kitajska
MZZ
12.-16.5.
Brdo
102
Visoki uradniki (trojka) - Japonska
MZZ
17.6.
Bruselj
103
Projektna skupina Visoki uradniki (trojka) - ZDA
MZZ
30.4.
videokonferenca
104
Visoki uradniki (trojka) - Republika Južna Afrika
MZZ
2.6.
Brdo
105
Visoki uradniki (trojka) - ECOWAS
MZZ
25.4.
Bruselj
106
Visoki uradniki (trojka) - Nigerija
MZZ
17.3.
Abuja, Nigerija
107
Visoki uradniki (trojka) - Nigerija
MZZ
20.5.
Brdo
108
Visoki uradniki - ASEAN
MZZ
27.-28.5.
Kambodža
109
Visoki uradniki (trojka) - ASEM
MZZ
29.-30.6.
Peking, Kitajska
110
Visoki uradniki (trojka) - Rusija
MZZ
16.-17.4.
Ljubljana
111
Visoki uradniki - Mercosur
MZZ
25.4.
Buenos Aires, Brazilija
112
Konferenca o regionalnem gospodarskem sodelovanju za Afganistan
MZZ
12.6.
Pariz, Francija
SREČANJA NA RAVNI STROKOVNJAKOV
113
Medresorsko srečanje skupin strokovnjakov - ARF/ASEAN
MZZ
2.-4.4.
Ottawa, Kanada
114
Strokovnjaki (trojka) COAFR - EEA
MZZ
24.1.
Bruselj
115
Strokovnjaki (trojka) COAFR - Kanada
MZZ
12.2.
Bruselj
116
Strokovnjaki (trojka) COAFR - Japonska
MZZ
3.3.
Bruselj
117
Strokovnjaki (trojka) COAFR - Rusija
MZZ
10.4.
Bruselj
118
Strokovnjaki (trojka) COAFR - ZDA
MZZ
30.6.
Bruselj
119
Strokovnjaki (trojka) COAFR - Kitajska
MZZ
18.6.
Bruselj
120
Strokovnjaki (trojka) COARM - ZDA
MZZ
20.2.
Bruselj- videokonferenca
121
Strokovnjaki (trojka) COARM - Rusija
MZZ
8.4.
Bruselj
122
Strokovnjaki (trojka) COARM - Norveška
MZZ
8.4.
Bruselj
123
Strokovnjaki (trojka) COARM - Ukrajina
MZZ
26.5.
Dunaj, Avstrija
124
Strokovnjaki (trojka) COARM - Kanada
MZZ
26.5.
Dunaj, Avstrija
125
Strokovnjaki (trojka) COASI - Kitajska
MZZ
11.3.
Bruselj
126
Strokovnjaki (trojka) COASI - ZDA
MZZ
19.-20.2.
Bruselj
127
Strokovnjaki (trojka) COASI - Rusija
MZZ
8.4.
Bruselj
128
Okrepljen političen dialog/strokovnjaki (trojka) COASI - Južna Koreja
MZZ
17.6.
Bruselj
129
Strokovnjaki (trojka) COASI - Avstralija
MZZ
15.5.
Bruselj
130
Strokovnjaki (trojka) COASI - Šri Lanka
MZZ
17.-18.3.
Šri Lanka
131
Strokovnjaki (trojka) CODUN/CONOP - Rusija
MZZ
7.5.
Ženeva, Švica
132
Strokovnjaki (trojka) CODUN/CONOP - Ukrajina
MZZ
13.3.
Bruselj
133
Strokovnjaki (trojka) CODUN/CONOP - ZDA
MZZ
11.4.
Bruselj
134
Strokovnjaki (trojka) CODUN/CONOP - Kitajska
MZZ
14.4.
Haag, Nizozemska
135
Strokovnjaki (trojka) CODUN/CONOP - Japonska
MZZ
5.5.
Ženeva, Švica
136
Strokovnjaki (trojka) COELA - ZDA
MZZ
4.6.
Bruselj
137
Strokovnjaki (trojka) COEST - EEA/EFTA
MZZ
30.1.
Bruselj
138
Strokovnjaki (trojka) COEST (Srednja Azija) - ZDA
MZZ
20.2.
Bruselj
139
Strokovnjaki (trojka) COEST - ZDA
MZZ
21.2.
Bruselj
140
Strokovnjaki (trojka) COEST - Moldavija
MZZ
18.3.
Bruselj
141
Strokovnjaki (trojka) COEST - Rusija
MZZ
19.3.
Bruselj
142
Strokovnjaki (trojka) COEST - Ukrajina
MZZ
16.4.
Bruselj
143
Strokovnjaki (trojka) COEST - Kanada
MZZ
17.4.
Bruselj/New York
144
Strokovnjaki (trojka) COEST - Turčija
MZZ
11.6.
Bruselj
145
Strokovnjaki (trojka) COEST - Japonska
MZZ
10.6.
Bruselj
146
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Kanada
MZZ
28.2.
Ottawa, Kanada
147
Strokovnjaki (trojka) COHOM - ZDA
MZZ
26.2.
Washington, Združene države Amerike
148
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Japonska
MZZ
6. 3.
Ženeva, Švica
149
Strokovnjaki (trojka) COHOM - države kandidatke
MZZ
11.2.
Bruselj
150
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Nova Zelandija
MZZ
14.2.
Bruselj
151
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Uzbekistan
MZZ
5.6.
Bruselj
152
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Turkmenistan
MZZ
24.6.
Aškabat, Turkmenistan
153
Strokovnjaki (trojka) COHOM - Avstralija
MZZ
26.5.
Bruselj
154
Strokovnjaki (trojka) COLAT - ZDA
MZZ
5.3.
Bruselj
155
Strokovnjaki (trojka) COLAT - Kanada
MZZ
19.6.
Bruselj
156
Bližnji vzhod - strokovnjaki (trojka) COMEP/COMAG
MZZ
5.2.
Bruselj
157
Bližnji vzhod - strokovnjaki (trojka) COMEP/COMEM/COMAG - Rusija
MZZ
4.3.
Bruselj
158
Strokovnjaki (trojka) COMEP/COMAG/COMEM - Kanada
MZZ
11.4.
Washington, Združene države Amerike
159
Strokovnjaki (trojka) COMEP/COMAG/COMEM - ZDA
MZZ
10.4.
Washington, Združene države Amerike
160
Bližnji vzhod - strokovnjaki (trojka) COMEP/COMEM/COMAG - Japonska
MZZ
26.6.
Bruselj
161
Strokovnjaki (trojka) CONUN - Kanada
MZZ
15.1.
Bruselj
162
Strokovnjaki (trojka) CONUN - ZDA
MZZ
18.3.
Bruselj
163
Strokovnjaki (trojka) CONUN - Japonska
MZZ
22.4.
Bruselj
164
Strokovnjaki (trojka) CONUN - Rusija
MZZ
13.5.
Bruselj
165
Strokovnjaki (trojka) CONUN - države kandidatke
MZZ
10.6.
Bruselj
166
Neformalna EU-Izrael delovna skupina (Evropska sosedska politika)
MZZ
30.4.
Bruselj
167
Neformalna skupina EU-Izrael delovna skupina o človekovih pravicah
MZZ
30.4.
Bruselj
168
Strokovnjaki (trojka) COSCE - Rusija
MZZ
18.3.
Bruselj
169
Strokovnjaki (trojka) COSCE - ZDA
MZZ
29.4.
Bruselj
170
Strokovnjaki (trojka) COSCE - Ukrajina
MZZ
29.5.
Bruselj
171
Strokovnjaki (trojka) COSCE - EFTA/EEA
MZZ
26.6.
Bruselj
172
Strokovnjaki (trojka) COTER/JHA - Rusija
MZZ
24.4.
Bruselj
173
Strokovnjaki (trojka) COTER - ZDA
MZZ
23.5.
Bruselj
174
Strokovnjaki (ad hoc trojka) COTER o preprečevanju financiranja terorizma - ZDA
MZZ, MF
23.5.
Bruselj
175
Strokovnjaki (trojka) COTER - Maroko
MZZ
7.3.
Bruselj
176
Strokovnjaki (trojka) COTER - Turčija
MZZ
19.2.
Bruselj
177
Delavnica EU - ZDA o finančnih sankcijah
MZZ, MF
21.-22.5.
Bruselj
178
Delavnica EU-Svet za sodelovanje v Zalivu o preprečevanju financiranja terorizma
MZZ, MF
14.-15.4.
Bruselj
179
COTER dogodek: EUROMED zasedanje s področja preprečevanja terorizma
MZZ
22.4.
Bruselj
180
Strokovnjaki (trojka) COWEB - ZDA
MZZ
7.5.
Bruselj
181
Strokovnjaki (trojka) COWEB - Rusija
MZZ
24.6.
Bruselj
182
Delovna skupina na visoki ravni o migracijah - ECOWAS
MZZ
25.4.
Bruselj
183
Sestanek strokovnjakov o migracijah EU-Latinska Amerika in Karibi
MZZ
10.-11.3.
Bruselj
184
Delovna skupina na visoki ravni o migracijah – misija o migracijah v Nigeriji
MZZ
28.-30.4.
Abuja, Nigerija
185
Sestanek med EU in Japonsko na temo človekove varnosti
MZZ
27.5.
Bruselj
186
Strokovnjaki EuroMed (visokošolsko izobraževanje)
MZZ
5.6.
Bruselj
187
Strokovnjaki EuroMed (mediji)
MZZ
10.-11.1.
Ljubljana
188
Srečanje Koordinatorjev za implementacijo Strategije EU-Srednja Azija
MZZ
10.3.
Bruselj
Preglednica 11: Dogodki EU – tretje države, ki niso v pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve

DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
DATUM
KRAJ
1
Trojka ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA
MNZ, MP
12.-13.3.
Brdo
2
8. srečanje Stalnega partnerskega sveta EU–Rusija za področje svobode, varnosti in pravice
MNZ, MP
24.-25.4.
Sankt Peterburg, Rusija
3
6. ministrsko srečanje za področje svobode, varnosti in pravice med Ukrajino in trojko Evropske unije
MNZ, MP
28.-29.5.
Kijev, Ukrajina
4
Pripravljalni sestanek na 6. ministrsko srečanje za področje svobode, varnosti in pravice med Ukrajino in trojko Evropske unije
MNZ, MP
22.4.
Bruselj
5
Pripravljalni sestanek na 6. ministrsko srečanje za področje svobode, varnosti in pravice med Ukrajino in trojko Evropske unije
MNZ, MP
23.5.
Bruselj
6
Pripravljalni sestanek na 8. srečanje Stalnega partnerskega sveta EU–Rusija za področje svobode, varnosti in pravice
MNZ, MP
5.3.
Bruselj
7
Pripravljalni sestanek na 8. srečanje Stalnega partnerskega sveta EU–Rusija za področje svobode, varnosti in pravice
MNZ, MP
18.3.
Bruselj
8
Pripravljalni sestanek na 8. srečanje Stalnega partnerskega sveta EU–Rusija za področje svobode, varnosti in pravice
MNZ, MP
15.4.
Bruselj
9
Pripravljalni sestanek na Trojko ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA
MNZ, MP
20.2.
Bruselj
10
Skupni sestanek strokovnjakov delovne skupine CIREFI (Centre for Information, Discussion and Exchange on the Crossing of Frontiers and Immigration) in strokovnjakov iz držav kandidatk in držav Zahodnega Balkana
MNZ
29.4.
Bruselj
11
Srečanje uradnikov za zvezo EU, ki delujejo v Rusiji
MNZ
7.4.
Moskva, Rusija
12
Tretji krog neformalnih konzultacij med Rusijo in Komisijo o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah
MP, EK
28.-31.1.
Moskva, Rusija
13
Konferenca »Okrepljeno sodelovanje v boju proti težjim oblikam kriminala – Prispevek regionalnih ocen ogroženosti k varnosti v Evropi«, katere so se udeležili predstavniki kriminalističnih policij držav članic EU in Zahodnega Balkana
MNZ
27.-28.3.
Dunaj, Avstrija
14
Konferenca o policijskem sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja za države Zahodnega Balkana (v organizaciji Evropske policijske akademije - CEPOL)
MNZ
17.-19.3.
Bled
15
Delovni sestanek o terorizmu s predstavniki iz držav Zahodnega Balkana
MNZ
26.-27.3.
Gotenica
16
Skupni seminar analitikov iz držav Zahodnega Balkana in Centra SECI (Southeast European Cooperative Initiative)
MNZ
7.-18.4.
Slovenija
17
Srečanje uradnikov za zvezo EU, ki delujejo v državah Zahodnega Balkana (1. dan) in srečanje EU in predstavnikov držav Zahodnega Balkana (2. dan)
MNZ
14.-15.2.
Zagreb, Hrvaška
18
Neformalno srečanje visokih uradnikov pravosodja in notranjih zadev EU in ZDA
MNZ, MP
9.-10.1.
Ljubljana
19
Delovna skupina, v kateri delujejo strokovnjaki EU in ZDA
s področja varstva osebnih podatkov in izmenjave informacij
MNZ
7.-8.1.
Bruselj
20
Skupni sestanek strokovnjakov iz Delovne skupine za meje/Ponarejeni dokumenti s strokovnjaki iz Kanade in ZDA
MNZ
27.6.
Bruselj
21
Neformalne konzultacije med EU in Japonsko glede sporazuma o izročitvah in medsebojni pravni pomoči
MP
20.-21.5.
Bruselj
22
CATS (Odbor po 36. členu) trojka s Svetom Evrope
MP
24.6.
Bruselj
23
CATS (Odbor po 36. členu) trojka z Interpolom
MNZ
16.5.
Bruselj
24
Pripravljalni sestanek na 17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah
MZZ
27.3.
Dunaj, Avstrija
25
Pripravljalni sestanek na 17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah
MZZ
1.4.
Dunaj, Avstrija
26
Pripravljalni sestanek na 17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah
MZZ
3.4.
Dunaj, Avstrija
27
Pripravljalni sestanek na 17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah
MZZ
9.4.
Dunaj, Avstrija
28
Pripravljalni sestanek na 17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah
MZZ
11.4.
Dunaj, Avstrija
29
17. zasedanje Komisije o preprečevanju kriminalitete in kazenskih zadevah (UNODC - Commission on Crime Prevention and Criminal Justice )
MNZ
11-18.4.
Dunaj, Avstrija
30
Srečanje finančnih ministrov Evropske unije in Azije – ASEM
MF
15.-16.6.
otok Jeju, Južna Koreja
31
Srečanje namestnikov finančnih ministrov Evropske unije in Azije – ASEM
MF
14.6.
otok Jeju, Južna Koreja
32
Dialog EU in ZDA na visoki ravni o podnebnih spremembah, čisti energiji in trajnostnem razvoju
MOP
7.3.
Washington, Združene države Amerike
33
Ministrska konferenca o okolju EU-Latinska Amerika in Karibi
MOP
4.3.
Bruselj
34
Simpozij EU-Japonska o podnebnih spremembah
MOP
23.1.
Ljubljana
35
Sporazum o odprtem zračnem prostoru med EU in ZDA (2. faza pogajanj)
MzP
15.-16.5.
Brdo
36
Horizontalna skupina za droge - Ukrajina
MZ, MNZ
26.6.
Bruselj
37
Horizontalna skupina za droge - Zahodni Balkan
MZ, MNZ
2.4.
Bruselj
38
Horizontalna skupina za droge - Afganistan
MZ, MNZ
28.2.
Bruselj
39
Horizontalna skupina za droge - X. EU-LAC srečanje na visoki ravni
MZ, MNZ
4.-5.3.
Dunaj, Avstrija
40
Horizontalna skupina za droge, tehnični odbor - Latinska Amerika
MZ, MNZ
25.1.
Bruselj
41
Horizontalna skupina za droge, tehnični odbor - Latinska Amerika
MZ, MNZ
18.2.
Bruselj
42
Horizontalna skupina za droge - ZDA
MZ, MNZ
26.6.
Bruselj
43
Pripravljalni sestanek na strokovni ravni na Ministrsko konferenco o informacijski družbi EUROMED »Vzpostavitev ugodnega okolja za informacijsko družbo EUROMED«
MVZT, MZZ
26.2.
Kairo, Egipt
44
Ministrska konferenca o informacijski družbi EUROMED »Vzpostavitev ugodnega okolja za informacijsko družbo EUROMED«
MVZT, MZZ
26.-27.2.
Kairo, Egipt
45
Stalni partnerski svet EU-Rusija za raziskave
MVZT
26.5.
Brdo
46
Srečanje kulturnih ministrov Evropske unije in Azije – ASEM
MK
21.-24.4.
Kuala Lumpur, Malezija
47
Pripravljalni sestanek na strokovni ravni na Ministrsko konferenco EUROMED o kulturi
MK, MZZ
29.5.
Atene, Grčija
48
Ministrska konferenca EUROMED o kulturi
MK, MZZ
29.-30.5.
Atene, Grčija
49
EU-Rusija skupno srečanje delovne skupine
MK
10.6.
Moskva, Rusija
50
Strateški energetski pregled (Strategic Energy Review) - ZDA
MG
4.3.
Washington, Združene države Amerike
51
Pripravljalni sestanek na strokovni ravni na 1. ministrsko konferenco o turizmu Evrosredozemskega partnerstva (EUROMED)
MG, MZZ
2.4.
Fez, Maroko
52
1. ministrska konferenca o turizmu Evrosredozemskega partnerstva (EUROMED)
MG, MZZ
2.-3.4.
Fez, Maroko
53
11. srečanje visokih predstavnikov za trgovino in investicije držav članic EU in določenih azijskih držav
MG
15.-16.4.
Maribor
54
Transatlantski ekonomski svet (TEC – Transatlantic economic council)
MG
13.5.
Bruselj
55
Pripravljalni sestanek na strokovni ravni na Ministrsko konferenco za trgovino
MG, MZZ
28.5.
Bruselj
56
Trojka ministrov za obrambo + 5 (Turčija, Makedonija, Norveška, Islandija, Hrvaška)
MORS
22.2.
Brdo
57
Trojka ministrov za obrambo + 5 (Turčija, Makedonija, Norveška, Islandija, Hrvaška)
MORS
26.5.
Bruselj
58
Skupni upravljalni odbor Evropska skupnost – Kanada: Veterinarski sporazum
MKGP
3.-4.10.2007
Ljubljana


Preglednica 12: Spremljajoči dogodki predsedovanja

DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
DATUM
KRAJ
1
Slovesnost vstopu Republike Slovenije v schengensko območje
MNZ
22.12.2007
Škofije
2
Sestanek podporne enote za delovno skupino šefov policij (EPCTF)
MNZ
18.-19.
12.2007
Ljubljana
3
Delovno srečanje ministrov za zunanje zadeve Francije in Slovenije
MZZ
5.1.
Brdo
4
Delavnice in otvoritvena slovesnost ob Evropskem letu medkulturnega dialoga
MK
7.-8.1.
Ljubljana
5
1. srečanje Sekretariata TROIKE EUPAN v času slovenskega predsedovanja EU
MJU
11.1.
Ljubljana
6
Sestanek razširjene trojke EPCTF
MNZ
14. – 15.1.
Ljubljana
7
Sestanek izvedenske skupine Odbora regij za Evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje (ESOS): »Prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in grožnje aktiviranja ESOS«
SVLR
16.-18.1.
Brdo
8
Brifing predsedstva s člani skupine za stike iz EU
MZZ
19.1.
Brdo
9
Konferenca o letalstvu v prihodnosti
MzP
22.1.
Bruselj
10
Konference evropskega predsedstva o inovacijah in grozdih
MG
22.-23.1.
Stockholm, Švedska
11
Srečanje predsednika Vlade RS s skupino EPP-ED
KPV
24.1.
Brdo
12
Partnerji za trajnostno energijo
MG
28.-29.1.
Bruselj
13
Sestanek strokovnjakov Evropske mreže za preprečevanje kriminalitete
MNZ
5.- 6.2.
Ljubljana
14
Delavnica eGovernment
MVZT
12.2.
Bled
15
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na konferenci in srečanju visokih predstavnikov na temo Muslimanov kot državljanov Zahoda
MZZ
22.2.
Grad Jable
16
Seminar o krepitvi sodelovanja z državami Zahodnega Balkana na področju civilne zaščite
MORS
24. - 27.2.
Bled
17
11. forum nacionalnih svetov za etiko
MZ
28.-29.2.
Brdo
18
Geant 2 – Svetovni voditelj
MVZT
3.-4.3.
Bled
19
Energetska konferenca »Energetika bo oblikovala prihodnost gospodarstev«
MG
6.3.
Ljubljana
20
Sestanek evropskih strokovnjakov za preprečevanje nasilja v športu
MNZ
3.-4.3.
Ljubljana
21
WIREC 2008 - Mednarodna konferenca za obnovljivo energijo
MG
4.-6.3.
Washington, Združene države Amerike
22
Konferenca medsektorske politike na področjih prehrane in telesne dejavnosti – implementacija in monitoring
MZ
10.-11.3.
Radenci
23
Stalna skupina visokih predstavnikov – Energetska skupnost
MG
11.3.
Dunaj, Avstrija
24
Financiranje trajnostnega zdravstvenega varstva v Evropi
MZ
11.-12.3.
Bled
25
Tripartitni socialni vrh
MDDSZ
13.3.
Bruselj
26
Sestanek nacionalnih kontaktnih točk za antimikrobno rezistenco
MZ
13.-14.3.
Brdo, Ljubljana
27
15. Evropska študentska konvencija
MVZŠT
13.-17.3.
Ljubljana
28
Ekspertni sestanek o Globalnem pristopu k migracijam
MZZ
13.-14.3.
Ljubljana
29
Evropski dan potrošnikov - Reševanje čezmejnih potrošniških sporov
MG
14.3.
Bruselj
30
Priložnosti za inovativno raziskovanje informacijskih sistemov v 7. okvirnem raziskovalnem programu Evropske unije v okolju živih laboratorijev
MVZT
14.3.
Bled
31
Dialog Gleneagles o energetiki in podnebnih spremembah v okviru G8
MG
14.-16.3.
Čiba, Japonska
32
Konferenca EGT
MZZ + CEP
17.-18.3.
Grad Jable
33
5. srečanje evropske mreže kontaktnih točk zadolženih za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine
MP
17.-18.3.
Haag, Nizozemska
34
Konferenca o policijskem sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja za države Zahodnega Balkana
MNZ + Policijska akademija
17.-19.3.
Bled
35
Obisk ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose v Egiptu
MZZ
18.3.
Kairo, Egipt
36
Obisk ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose pri Palestinskih oblasteh
MZZ
19.3.
Ramala, Izrael
37
Obisk ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose v Izraelu
MZZ
20.3.
Tel Aviv/Jeruzalem, Izrael
38
Sestanek CAF ekspertne delovne skupine
MJU
20.3.
Ljubljana
39
Dan financiranja EU malih in srednje velikih podjetij
MG
28.3.
Ljubljana
40
1. srečanje DG TROIKE EUPAN v času slovenskega predsedovanja EU
MJU
31.3.
Ljubljana
41
Odprtje Evropske konference o vetrni energiji 2008
MG
31.3.
Bruselj
42
Prihodnost interneta – Perspektive raziskovanja in razvoja v Evropi
MVZT
31.3.
Bled
43
Slovesnost ob odpravi nadzora na notranjih zračnih mejah v schengenskem območju
MNZ
31.3.
Brnik
44
Novinarska konferenca ob izteku prve polovice predsedovanja Slovenije Svetu EU
UKOM
31.3.
Ljubljana
45
Sestanek Visoke posvetovalne skupine o prihodnosti evropske politike na področju notranjih zadev – Skupina Future
MNZ
31.3.-1.4.
Brdo
46
Konferenca o kakovosti terciarnega izobraževanja v luči ekonomske politike
MF
2.4.
Ljubljana
47
Konferenca »Za močnejši glas civilne družbe v evropski soseščini - Vzpodbujanje civilnega dialoga in partnerskega odnosa med civilno družbo, vladami in institucijami EU«
MZZ
1.-2.4.
Brdo
48
Skupno ENEA in EIA/SEA plenarno ekspertno srečanje
MOP
2.-4.4.
Ljubljana
49
Sestanek CSM delovne skupine
MJU
3.4.
Ljubljana
50
Prireditev ob svetovnem dnevu zdravja
MZ
7.4.
Bruselj
51
Evropski kongres onkoloških bolnikov
MZ
7.-8.4.
Bruselj
52
Slovenski dogodek živih laboratorijev
MVZT + EK + Slovenski živi laboratoriji
8.4.
Bruselj
53
EBNA in forum DLM
MK + Arhiv RS
8.-11.4.
Ljubljana
54
Konferenca o prihodnosti kohezijske politike
SVLR
9.-10.4.
Maribor
55
Zaračunavanje cest v službi Evrope
MzP
9.4.
Bruselj
56
Mednarodna konferenca »Evropa, svet in humanost v 21. stoletju«
MK
10.-13.4.
Ljubljana
57
Srečanje ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov
MZZ
12.4.
New York, Združene države Amerike
58
Nastop ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose v Organizaciji ameriških držav
MZZ
14.4.
Washington, Združene države Amerike
59
Partnerji pri graditvi miru: sodelovanje nevladnih organizacij in Evropske unije pri temi o otrocih, prizadetih v oboroženih spopadih
MZZ
14.-15.4.
Grad Jable
60
Srečanje ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose z državno sekretarko ZDA
MZZ
15.4.
Washington, Združene države Amerike
61
Sestanek Evropske mreže za preprečevanje kriminalitete
MNZ
15.-17.4.
Ljubljana
62
Delovni sestanek skupine evropskih strokovnjakov za strelno orožje v Evropski uniji
MNZ
15.-17.4.
Ljubljana
63
Konferenca Odprava administrativnih ovir za mala in srednja podjetja
MJU
17.4.
Bled
64
Neformalno srečanje direktorjev za obrambno politiko EU
MORS
21.-22.4.
Bruselj
65
Mednarodni energetski forum
MG
21.-22.4
Rim, Italija
66
Konferenca TRA 2008 (Prometna raziskovalska arena)
MzP
21.-24.4.
Ljubljana
67
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na Konferenci iraških sosed
MZZ
22.4.
Kuvajt
68
Srečanje ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose z ministrom za zunanje zadeve Iraka
MZZ
22.4.
Kuvajt
69
Delavnica (evropskega) davčnega prava
MP
24.-25.4.
Ljubljana
70
Evropa po Lizboni: Prepletanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja
SVR
25.-26.4.
Ljubljana
71
Evroštudent III, poročilo s konference »Kdo so študentje v Evropskem visokošolskem prostoru in kako si organizirajo svoje študije? Razumevanje družbene razsežnosti visokega šolstva«
MVZT
28.-29.4.
Ljubljana
72
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na sestanku Ad hoc povezovalnega odbora donatork za Palestino
MZZ
2.5.
London, Združeno kraljestvo
73
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na sestanku Kvarteta za Bližnji vzhod
MZZ
2.5.
London, Združeno kraljestvo
74
Tradicionalno srečanje z verskimi voditelji
-
5.5.
Bruselj
75
Konferenca: “Evropska unija in Jugovzhodna Evropa: s skupno vizijo mobilnosti povezujemo ljudi“
MzP
7.5.
Beograd, Srbija
76
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope
MZZ
7.5.
Strasbourg, Francija
77
Evropski patentni forum in Evropski izumitelj leta 2008
MG + Urad za intelektualno lastnino
6.-7.5.
Ljubljana
78
XXXIX. zasedanje COSAC-a
DZ
6.-8.5.
Brdo
79
Obisk ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose v Litvi
MZZ
11.5.
Vilnius, Litva
80
Obisk ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose v Gruziji
MZZ
12.5.
Tbilisi, Gruzija
81
Konferenca o premoščanju vrzeli
MOP
14.-16.5.
Portorož
82
Vojaški odbor Evropske unije v sestavi načelnikov generalštabov
MORS
16.5.
Bruselj
83
2. srečanje Sekretariata TROIKE EUPAN v času slovenskega predsedovanja EU
MJU
19.5.
Ljubljana
84
Srečanje Visoke posvetovalne skupine o prihodnosti evropske politike na področju pravosodja (»Skupina Future na področju pravosodja«)
MP
19.-20.5.
Portorož
85
Delavnica »Kako lahko sistemska biologija pripomore k raziskavam raka?«
MZ
19.-20.5.
Genval, Belgija
86
5. konferenca evropske gozdnolesne tehnološke platforme – FTPC5
MVZT
19.-21.5.
Kranjska Gora
87
Evropska konferenca Easy: „Pomen davčne zakonodaje in podpornega okolja pri spodbujanju investicij na mednarodni ravni v inovativna podjetja v začetnih fazah razvoja”
MG
19.5.
Ljubljana
88
Pomorska politika – evropski dan pomorstva
MzP
19.5.
Bruselj
89
Evropski jedrski forum
MG
22.-23.5.
Praga, Češka
90
Informativni dan Skupnih raziskovalnih središč (JRC) – Raziskovalna dejavnost v podporo politikam
MVZŠT
26.5.
Ljubljana
91
Neformalni sestanek Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (CVMP)
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medic. pripomočke
26.-27.5.
Bled
92
Neformalni sestanek Usklajevalne skupine za postopek z medsebojnim priznavanjem in decentralizirani postopek – veterina (CMD(v))
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medic. pripomočke
26.-27.5.
Bled
93
Neformalni sestanek Odbora za zdravila sirote (COMP)
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medic. pripomočke
26.-27.5.
Bled
94
Odbor za zdravila rastlinskega izvora
MZ
26.-27.5.
Bled
95
Delavnica na visoki ravni o izmenjavi dobrih praks znotraj lizbonske strategije z naslovom »Vlaganje v talente: znanje za Evropo«
SVR
26.5.
Bruselj
96
2. srečanje DG TROIKE EUPAN v času slovenskega predsedovanja EU
MJU
27.5.
Bled
97
Athena away day
MORS
28.-29.5.
Ljubljana, Kranj, Bled
98
Mednarodna poslovna konferenca avtomobilskega grozda (ACS) – S sodelovanjem do ekološko učinkovitih izdelkov v avtomobilski industriji
MVZT
29.5.
Bled
99
Udeležba na pregledni konferenci o Iraku
MZZ
29.5.
Stockholm, Švedska
100
Srečanje ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov
MZZ
29.5.
Stockholm, Švedska
101
Srečanje ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose z ministrom za zunanje zadeve Irana
MZZ
29.5.
Stockholm, Švedska
102
Seminar Alpske konvencije Energetsko varčna gradnja in podnebne spremembe v alpskem prostoru
MOP
29.-30.5.
Goriška Brda
103
COPRO - neformalno srečanje šefov protokolov
MZZ + Protokol RS
29.-30.5.
Brdo
104
Sestanek strokovnjakov za vzpostavitev kooperacijske platforme
MZZ
29.-30.5.
Bukarešta, Romunija
105
Konferenca »Evropska varnostna kultura«
MZZ
29.-30.5.
Vilnius, Litva
106
Kampanja EU za ozaveščanje o varnosti kemikalij
MZ
2.-5.6.
Bruselj
107
Neformalno srečanje direktorjev za obrambno politiko držav JVE
MORS
3.6.
Bled
108
Seminar ESPON
MOP
2.-3.6.
Ljubljana
109
Konferenca komisije Odbora regij RELEX o vlogi narodnih manjšin na Zahodnem Balkanu
SVLR
2.-3.6.
Slovenska Bistrica
110
Sestanek evropske mreže za preprečevanje kriminalitete
MNZ
3.-4.6.
Ljubljana
111
Konferenca “Izvajalci razvojne pomoči iz novih držav članic EU: Izkušnje, trendi in izzivi”
MZZ
3.-4.6.
Ljubljana
112
Kaj lahko prispevajo partnerji in kaj pričakujejo od partnerstva za dostop na trge?
MG
4. 6.
Bruselj
113
Neformalni sestanek na temo prihodnosti procesa Okolje za Evropo
MOP
4.-5.6.
Portorož
114
Forum organizacij civilne družbe Zahodnega Balkana
MZZ
4.-5.6.
Ljubljana
115
Delavnica namestnikov direktorjev in obveščevalnih strokovnjakov iz držav članic EU - Intelligence Workshop on Intelligence Exchange and Rapid Response Operations
MORS
5.-6.6.
Portorož
116
Beneški klub, Srečanje v Sloveniji
UKOM
5.-6.6.
Ljubljana, Postojna
117
Generalna skupščina evropske tehnološke platforme za fotovoltaiko
MVZT
6.6.
Ljubljana
118
Dan odprtih vrat - Svet EU
-
7.6.
Bruselj
119
Slovesnost ob ustanovitvi Evrosredozemske univerze s sedežem v Sloveniji
MVZT
9.6.
Portorož
120
Konferenca “Agenda za trajnostni in konkurenčen evropski turizem” in centralizirani EU finančni instrumenti za podporo turizmu
MG
10.6.
Portorož
121
Neformalni sestanek na temo »Komisije OZN za trajnostni razvoj« in »Mednarodnega okoljskega upravljanja«
MOP
10.6.
Bled
122
Evropska konferenca o smernicah za upravljavske načrte za velike zveri na populacijski ravni
MOP
10.-11.6.
Postojna
123
Neformalni sestanek Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP)
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medic. pripomočke
10.-11.6.
Kranjska Gora
124
Neformalni sestanek Usklajevalne skupine za postopek z medsebojnim priznavanjem in decentralizirani postopek – zdravilo za uporabo v humani medicini (CMD(h))
MZ + Javna Agencija RS za zdravila in medic. pripomočke
10.-11.6.
Kranjska Gora
125
Konferenca o Evropskem socialnem skladu- Prispevek Evropskega socialnega sklada k vključevanju mladih na trg dela
SVLR
11.-12.6.
Maribor
126
Neformalno srečanje ministrov za delo in socialne zadeve v času Konference Mednarodne organizacije dela »Dostojno zaposlovanje mladih«
MDDSZ
12.6.
Ženeva, Švica
127
Sestanek vodij služb za evropske zadeve držav članic EU t.i. sestanek »EU koordinatorjev«
MOP
13.6.
Portorož
128
Kakovost v mobilnosti v programu Vseživljenjsko učenje
MŠŠ
12.-13.6.
Ljubljana
129
39. simpozij o novostih v tekstilstvu z naslovom Raziskovalne prednostne naloge slovenske in evropske tekstilne tehnološke platforme v povezavi s 7. okvirnim program EU
MVZT
12.6.
Ljubljana
130
Sestanek usmerjevalne platforme za Zahodni Balkan in podelitev nagrade Hermana Potočnika Noordung
MVZT
13.6.
Ljubljana
131
Mednarodna delavnica: Današnje raziskave, jutrišnja kakovost: Izzivi pred jugovzhodno Evropo
MVZT
13.6.
Ljubljana
132
EU konferenca na visoki ravni »Skupaj za duševno zdravje in blagostanje«
MZ
13.6.
Bruselj
133
»Jadransko morje – EU morje« - 9. zasedanje stalne Mešane slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem
MOP
15.6.
Koper
134
21. elektronska konferenca: elektronsko sodelovanje: Premagovanje ovir z multimedijskimi sredstvi
MVZT
15.-18.6.
Bled
135
Evropski forum za arhitekturno politiko
MOP
16.-18.6.
Ljubljana
136
Konferenca »Izzivi evropske sosedske politike«
MZZ
19.-20.6.
Pariz, Francija
137
Generalna skupščina Evropske mreže za usposabljanje na področju sodstva
MP
22.-25.6.
Ljubljana
138
EU-OPEC Energetski dialog
MG
23.-24.6.
Bruselj
139
INSPIRE konferenca 2008 – Izvajanje in koraki za naprej
MOP
23.-25.6.
Maribor
140
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na sestanku Kvarteta za Bližnji vzhod
MZZ
24.6.
Berlin, Nemčija
141
Zasedanje Upravnega odbora Evropske agencije za varno hrano (EFSA)
MKGP
25.6.
Ljubljana
142
Sestanek Mreže na znanju temelječe bioekonomije
MVZT
25.-26.6.
Bruselj
143
Stalna skupina visokih predstavnikov – Energetska skupnost
MG
26.6.
Dunaj, Avstrija
144
Udeležba ministra za zunanje zadeve RS kot predsedujočega Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose na ministrskem zasedanju G8
MZZ
26.-27.6.
Kjoto, Japonska
145
Generalno zasedanje Stalnega komiteja za katastre v Evropski uniji
MOP
26.-27.6.
Bled
146
Diplomatska in konzularna zaščita državljanov EU v tretjih državah – izmenjava izkušenj in najboljših praks
MZZ
26.-27.6.
Brdo
147
Ministrsko srečanje Energetske skupnosti
MG
27.6.
Dunaj, Avstrija
148
Primopredaja predsedovanja Svetu EU Franciji in obisk ministra za zunanje zadeve Francije v Sloveniji
MZZ
30.6.
Goriška Brda


Preglednica 13: Multilateralni dogodki

DOGODEK
PRISTOJEN ORGAN
OSTALA SODELUJOČA MINISTRSTVA
DATUM
KRAJ
1
XII. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)
MZZ, MG
/
20.-25.4.
Akra, Gana
2
Pripravljalna konferenca na Ekonomsko-okoljski forum OVSE
MZZ (MDU)
MOP
6.-7.3.
Aškabad, Turkmenistan
3
Plenarni sestanek Skupine jedrskih dobaviteljic (NSG)
MZZ (VDU)
/
19.-23.5.
Berlin, Nemčija
4
Zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP9) in Kartagenskega protokola o biološki varnosti (MOP 4)
MOP
MZZ
maj
Bonn, Nemčija
5
Predstavitev prioritet PEU v Severnoatlantskem svetu (NAC)
MZZ
/
25.1.
Bruselj
6
Severnoatlantski svet (NSC) - redno seznanjanje zaveznic z za NATO relevantnimi odločitvami in razpravami v EU
MZZ, MORS
/
januar - junij
Bruselj
7
Severnoatlantski svet - Politični in varnostni odbor (NSC -PSC)
MORS
/
25.2.
Bruselj
8
Zasedanja NATO - EU skupine za zmogljivosti
MORS
/
januar - junij
Bruselj
9
Zasedanje konference pogodbenic Konvencije ESPOO
MOP
MZZ
19.5.
Bukarešta, Romunija
10
Diplomatska konferenca o kasetnem strelivu
MZZ
/
19.-30.5.
Dublin, Irska
11
Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA)
MZZ (VDU)
/
3.-7.3., 2.-6.6.
Dunaj, Avstrija
12
Delovne skupine Wassenaarskega aranžmaja
MZZ
MORS, MG
26.-28.5.
Dunaj, Avstrija
13
Delovna skupina B Pripravljalne komisije za organizacijo Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov
MZZ (VDU)
/
12.-29.2, 30.5.
Dunaj, Avstrija
14
Delovna skupina A Pripravljalne komisije za organizacijo Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in Zasedanje Pripravljalne komisije za Organizacijo sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov
MZZ (VDU)
/
25.2., 30.5., 2.-4.6.
Dunaj, Avstrija
15
Komisija ZN za droge
MZ
MZZ, MNZ, MP
7.3.-14.3.
Dunaj, Avstrija
16
Sestanek posvetovalne skupine Skupine jedrskih dobaviteljic (NSG)
MZZ (VDU)
/
21.-22.4.
Dunaj, Avstrija
17
Odbor za program in proračun/Odbor za industrijski razvoj Organizacije ZN za industrijski razvoj (UNIDO)
MG
MZZ
14.-16.5.
Dunaj, Avstrija
18
Komisija ZN za preprečevanje kriminala in kazensko sodstvo
MP
MZZ, MNZ
11.4.-18.4.
Dunaj, Avstrija
19
Zanggerjev odbor
MZZ (VDU)
/
8.-10.3.
Dunaj, Avstrija
20
Seminar ob 10. obletnici Urada predstavnika OVSE za svobodo medijev
MZZ (MDU)
/
29.02.
Dunaj, Avstrija
21
Zasedanje Programskega in proračunskega odbora IAEA
MZZ (VDU)
/
5.-9.5.
Dunaj, Avstrija
22
Prvi del Ekonomsko-okoljskega foruma OVSE
MZZ (MDU)
MOP
28.-29.1.
Dunaj, Avstrija
23
Dodatni seminar človekove dimenzije OVSE proti diskriminaciji in ksenofobiji
MZZ (MDU)
Urad za narodnosti
29.-30.5.
Dunaj, Avstrija
24
Konferenca OVSE o boju proti trgovini z otroci
MZZ (MDU)
MNZ
26.-27.5.
Dunaj, Avstrija
25
Letna implementacijska konferenca OVSE
MZZ (MDU)
MORS
3.-5.3.
Dunaj, Avstrija
26
Zasedanje Pripravljalne komisije za Organizacijo sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov
MZZ (VDU)
/
12.2., 23.-26.6.
Dunaj, Avstrija
27
Zasedanje Haške kode vedenja (HCOC)
MZZ (VDU)
/
29.-30.5.
Dunaj, Avstrija
28
Druga pregledna konferenca Konvencije o kemičnem orožju (CWC Review Conference)
MZZ
MZ
7.-18.4.
Haag, Nizozemska
29
Sestanki v okviru Haške konference za mednarodno zasebno pravo (HCCH)
MP
MZZ, MDDZS, MF, MG, MNZ
1.-3.4.
Haag, Nizozemska
30
Zasedanja izvršnega sveta Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW)
MZZ
MZ
4.-7.3., 24.-27.3.,
24.-27.6.
Haag, Nizozemska
31
Predstavitev Skupnih ukrepov EU na področju Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (CWC) 2005-2008: Učinkovit multilateralizem v praksi
MZZ
MZ
14.4.
Haag, Nizozemska
32
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) – 26. Regionalna konferenca za Evropo in srednjo Azijo
MKGP
/
26.-27.6.
Innsbruck, Avstrija
33
Seminar v pripravah na drugo pregledno konferenco CWC
MZZ
MZ
4.-5.2.
Ljubljana
34
Zasedanje Pododbora za varovanje pred požari Mednarodne pomorske organizacije (IMO - FP52)
MOP
MZZ, MzP
14.-18.1.
London, Združeno kraljestvo
35
Zasedanje Pododbora za tekočine brez embalaže in pline Mednarodne pomorske organizacije (IMO - BLG 12)
MOP
MZZ, MzP
4.-8.2.
London, Združeno kraljestvo
36
Zasedanje Pododbora o oblikovanju ladij in opreme Mednarodne pomorske organizacije (IMO - DE 51)
MOP
MZZ, MzP
18.-22.2.
London, Združeno kraljestvo
37
Zasedanje Pododbora za standarde usposabljanja in opazovanja Mednarodne pomorske organizacije (IMO - STW 39)
MOP
MZZ, MzP
3.-7.3.
London, Združeno kraljestvo
38
Zasedanje Odbora za varovanje morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije (IMO - MEPC 57)
MOP
MZZ, MzP
31.3.-4.4.
London, Združeno kraljestvo
39
Zasedanje Pododbora za radiokumunikacije in iskanje ter reševanje Mednarodne pomorske organizacije (IMO - COMSAR 12)
MOP
MZZ, MzP
7.-11.4.
London, Združeno kraljestvo
40
Zasedanje Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije (IMO - MSC 84)
MOP
MZZ, MzP
6.-16.5.
London, Združeno kraljestvo
41
Zasedanje Pododbora za implementacijo države zastave Mednarodne pomorske organizacije (IMO - FSI 16)
MOP
MZZ, MzP
2.-6.6.
London, Združeno kraljestvo
42
Zasedanje Odbora za tehnično sodelovanje Mednarodne pomorske organizacije (IMO - TCC 58)
MOP
MZZ, MzP
10.-12.6.
London, Združeno kraljestvo
43
Zasedanje Sveta Mednarodne pomorske organizacije (IMO - C 100)
MOP
MZZ, MzP
16.-20.6.
London, Združeno kraljestvo
44
Zasedanje Pododbora za varnost navigacije Mednarodne pomorske organizacije (IMO - NAV 54)
MOP
MZZ, MzP
30.6.-4.7.
London, Združeno kraljestvo
45
Komisija ZN za socialni razvoj
MDDSZ
MZZ
6.-15.2.
New York, Združene države Amerike (ZDA)
46
Komisija ZN za položaj žensk
UEM
MZZ
25.2.-7.3.
New York, ZDA
47
Statistična komisija ZN
SURS
MZZ
26.-29.2.
New York, ZDA
48
Komisija ZN za prebivalstvo in razvoj
MZZ, MDDSZ
/
7.-11.4
New York, ZDA
49
Komisija ZN za trajnostni razvoj
MKGP
MZZ, SVLR, MOP
5.-16.5.
New York, ZDA
50
Ekonomsko-socialni svet ZN (ECOSOC)
MZZ
MOP, MKGP, SVLR, MDDSZ
30.6.-25.7.
New York, ZDA
51
Izvršilni odbor UNICEF
MZZ
MDDSZ
29.1.-1.2., 2.6.-13.6., 27.-30.3.
New York, ZDA
52
Posebni odbor ZN za mirovne operacije (C-34)
MZZ (MNY)
MORS, MNZ
10.3.-4.4.
New York, ZDA
53
Komisija ZN za razorožitev (UNDC)
MZZ
MORS
7.-24.4.
New York, ZDA
54
Dvo-letni sestanek pogodbenic Osebnega in lahkega orožja (SALW)
MZZ
MORS
junij
New York, ZDA
55
Komisija ZN za mednarodno trgovinsko pravo - Delovna skupina za arbitražo (UNCITRAL – WG II)
MG
MZZ, MP, GZS
4.-8.2.
New York, ZDA
56
UNCITRAL – WG III (Delovna skupina za transportno pravo)
MzP
MZZ
14.-25.1.
New York, ZDA
57
UNCITRAL – WG V (Delovna skupina za stečajno pravo)
MP
MZZ, MG
3.-7.3.
New York, ZDA
58
UNCITRAL - WG VI (Delovna skupina za javna zavarovanja terjatev)
MF
MZZ, MP
19.-23.5.
New York, ZDA
59
Ad hoc neformalni posvetovalni proces (UNICPLOS)
MZZ
MOP
23.-27.6.
New York, ZDA
60
Zasedanje na visoki ravni o HIV/AIDS
MZ
MZZ
10.-11.6.
New York, ZDA
61
UNCITRAL-WG I (Delovna skupina za javna naročila)
MF
MZZ
7.-11.4.
New York, ZDA
62
Ad hoc odprta neformalna posvetovalna skupina za biodiverziteto zunaj meja nacionalne jurisdikcije
MOP
MZZ
28.4.-2.5.
New York, ZDA
63-64
Odbor za nevladne organizacije (2 dogodka)
MZZ
/
21.-31.1., 29.5.-6.6.
New York, ZDA
65
Izvršilni odbor Programa ZN za razvoj/Sklada ZN za prebivalstvo (UNDP/UNFPA)
MZZ
/
21.-24.1.
New York, ZDA
66
Neformalno zasedanje Generalne skupščine ZN na temo skladnosti delovanja sistema ZN (System-wide Coherence)
MZZ
/
7.2.
New York, ZDA
67
Tematska razprava na visoki ravni na temo podnebnih sprememb
MOP
MZZ
11.-12.2.
New York, ZDA
68
Razprava v Varnostnem svetu ZN (VS ZN) na temo otrok v oboroženih spopadih
MZZ
/
12.2.
New York, ZDA
69
Skupina prijateljev Mjanmara pod vodstvom VS ZN
MZZ
/
13.2.
New York, ZDA
70
Neformalno pregledno zasedanje na temo I. poglavja Monterreyskega konsenza
MZZ
/
14.2.
New York, ZDA
71
Neformalno pregledno zasedanje na temo II. poglavja Monterreyskega konsenza
MZZ
/
15.2.
New York, ZDA
72
Zasedanje VS ZN - Vzhodni Timor
MZZ
/
21.2.
New York, ZDA
73
Zasedanje ad-hoc skupine za revitalizacijo Generalne skupščine ZN
MZZ
/
21.2.
New York, ZDA
74-76
Ad hoc odbor Generalne skupščine ZN za terorizem (3 dogodki)
MZZ
/
25., 26.2., 7.3.
New York, ZDA
77-79
Posebni odbor za Ustanovno listino ZN (3 dogodki)
MZZ
/
27.2.,
5.,7.3.
New York, ZDA
80
Neformalne konzultacije Generalne skupščine ZN na temo pregleda mandatov
MZZ
/
27.2.
New York, ZDA
81
Srečanje držav pogodbenic o ribištvu
MZZ
/
10.-14.3.
New York, ZDA
82
Posebni odbor za mirovne operacije
MZZ
MORS
10.3.
New York, ZDA
83
Neformalno pregledno zasedanje na temo VI. poglavja Monterreyskega konsenza
MZZ
MF
11.3.
New York, ZDA
84
Zasedanje VS ZN - Afganistan
MZZ
/
12.3.
New York, ZDA
85
Odprta seja Varnostnega sveta ZN o razmerah v Afganistanu
MZZ
/
14.3.
New York, ZDA
86
Zasedanje VS ZN - Terorizem
MZZ
/
19.3.
New York, ZDA
87
Zasedanje VS ZN - Bližnji vzhod
MZZ
/
25.3.
New York, ZDA
88
Neformalno zasedanje Generalne skupščine ZN na temo skladnosti delovanja sistema ZN (System-wide Coherence)
MZZ
/
28.3.
New York, ZDA
89
Tematska razprava Generalne skupščine ZN o razvojnih ciljih tisočletja (MDGs)
MZZ
SVR
2.4.
New York, ZDA
90
Neformalne konzultacije Generalne skupščine ZN na temo financiranja v okviru procesa skladnosti delovanja sistema ZN (System-wide Coherence)
MZZ
/
7.4.
New York, ZDA
91
Ad hoc odbor kazenske odgovornosti osebja ZN v misijah
MZZ
/
7.-11.4.
New York, ZDA
92
Zasedanje Generalne skupščine ZN o reformi upravljanja
MZZ
/
8.4.
New York, ZDA
93-94
Ad hoc odbor za notranji pravni red (2 dogodka)
MZZ
/
10.-18.4., 21.-24.4.
New York, ZDA
95
Zasedanje ECOSOC-a na visoki ravni z mednarodnimi finančnimi ustanovami
MZZ
MF
14.4.
New York, ZDA
96
Neformalno pregledno zasedanje Generalne skupščine ZN na temo IV. Poglavja Monterreyskega sporazuma
MZZ
/
15.4.
New York, ZDA
97
Zasedanje VS ZN - Mir in varnost v Afriki
MZZ
/
16.4.
New York, ZDA
98
Neformalne konzultacije Generalne skupščine ZN na temo upravljanja v okviru procesa skladnosti sistema ZN (System-wide Coherence)
MZZ
/
17.4.
New York, ZDA
99
Stalni forum za staroselce
MZZ
/
12.-23.5.
New York, ZDA
100
Zasedanje VS ZN - BiH
MZZ
/
19.5.
New York, ZDA
101
Srečanje Komisije ZN za izgradnjo miru na visoki ravni na temo Sierre Leone
MZZ
/
19.5.
New York, ZDA
102
Zasedanje VS ZN - Postkonfliktna izgradnja miru
MZZ
/
20.5.
New York, ZDA
103
Interaktivna razprava v Generalni skupščini ZN na temo človekove varnosti
MZZ
/
22.5.
New York, ZDA
104
Odprta razprava v VS ZN na temo zaščite civilistov
MZZ
/
27.5.
New York, ZDA
105
Kosponzorski sestanek na temo follow-up resolucije o moratoriju nad izvedbo smrtne kazni
MZZ
/
30.5.
New York, ZDA
106
Tematska razprava Generalne skupščine ZN na temo trgovine z ljudmi
MZZ
/
3.6.
New York, ZDA
107
Srečanje držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča
MZZ
/
2.-6.6.
New York, ZDA
108
Zasedanje VS ZN – Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije/ Mednarodno kazensko sodišče za Ruando (ICTY/ICTR)
MZZ
/
4.6.
New York, ZDA
109
Proces neformalnih posvetovanj za vprašanja prava morja
MZZ
/
13.-20.6.
New York, ZDA
110
Zasedanje VS ZN - Ženske in mir in varnost
MZZ
/
19.6.
New York, ZDA
111
Srečanje držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS)
MZZ
/
23.6.-27.7.
New York, ZDA
112
Konferenca statistikov Ekonomske komisije ZN za Evropo
SURS
MZZ
10.-12.6.
Pariz, Francija
113
Izvršni odbor Organizacije ZN za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO)
MVZT (Urad RS za UNESCO)
MZZ, MK
15.4.
Pariz, Francija
114
Plenarno zasedanje Avstralske skupine
MZZ
MZ
14.-18.4.
Pariz, Francija
115
Izredno zasedanje medvladnega odbora UNESCO konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov
MK
MZZ
24.-27.6.
Pariz, Francija
116
Zasedanje Generalne skupščina Svetovne organizacije za zdravje živali - OIE
MKGP
/
26.-30.5.
Pariz, Francija
117
Drugi del Ekonomsko-okoljskega foruma OVSE
MZZ (MDU)
MOP
19.-21.5.
Praga, Češka
118
Sestanki v okviru Mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (UNIDROIT)
MP
MZZ, MF, MG, MzP, MVZT
januar-junij
Rim, Italija
119
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO)
MKGP
MZZ
februar-junij
Rim, Italija
120
Mednarodni sklad za kmetijski razvoj
MKGP
MZZ
februar, april
Rim, Italija
121
Svetovni program ZN za hrano (WFP)
MKGP
MZZ
4.-8.2., 9.-13.6.
Rim, Italija
122
Zasedanje Komisije za fitosanitarne ukrepe (CPM) v okviru Konvencije o varstvu rastlin (IPPC)
MKGP
/
7.-11.4.
Rim, Italija
123
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) – konferenca na visoki ravni Varna zagotovitev hrane, klimatske spremembe in biogoriva
MKGP
MZZ
3.-5.6.
Rim, Italija
124
Podpis sporazuma o sodelovanju med Svetom Evrope in EU glede Agencije EU za temeljne človekove pravice
MZZ
SVEZ
18.6.
Strasbourg, Francija
125
Seminar človekove dimenzije OVSE
MZZ (MDU)
/
14.-16.5.
Varšava, Poljska
126-128
Izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (3 dogodki)
MZ
MZZ
26.5.
Ženeva, Švica
129
Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)
MZ
MZZ
19.-24.5.
Ženeva, Švica
130
Redni dnevni sestanki v okviru pobud WHO + sestanki Globalnega sklada za boj proti HIV/AIDS, tuberkulozi in malariji
MZ
MZZ
15.4., 20.5.
Ženeva/
Ljubljana
131-133
Izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (3 dogodki)
MZ
MZZ
26.5.
Ženeva, Švica
134-175
Tematika v zvezi z javnim zdravjem, inovacijami in intelektualno lastnino (IGWG) (42 dogodkov)
MZ
MZZ
17.-19.3., 28.4.-3.5.
Ženeva, Švica
176
Medvladna delovna skupina na temo pripravljenosti na ptičjo gripo (WHO)
MKGP
MZZ, MZ
3.-4.4.
Ženeva, Švica
177
Zasedanje Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (UPOV)
MKGP
/
7.-11.4.
Ženeva, Švica
178-179
Upravni odbor Mednarodne organizacije dela (ILO) (2 dogodka)
MDDSZ
MZZ
6.3.-20.3., 13.6.
Ženeva, Švica
180
Ministrska konferenca (ILC) Mednarodne organizacije dela (ILO)
MDDSZ
MZZ, MKGP
28.5.-13.6.
Ženeva, Švica
181
Usmerjevalna skupina za povečanje učinkovitosti ILO za podporo državam članicam pri doseganju skupnih ciljev v okviru globalizacije
MDDSZ
MZZ
7.3.
Ženeva, Švica
182-183
Neformalno tripartitno posvetovanje na temo povečanja učinkovitosti ILO za podporo državam članicam pri doseganju skupnih ciljev v okviru globalizacije
MDDSZ
MZZ
5.-6.2., 13.3.
Ženeva, Švica
184-185
Svetovni vrh o informacijski družbi (WSIS), Forum za upravljanje z internetom (IGF) (2 dogodka)
MVZT
MZZ, MG
27.-29.2., 13.-15.5.
Ženeva, Švica
186
Zasedanje vladnih izvedencev Konvencije o prepovedi določenega konvencionalnega orožja (CCW)
MZZ
MZ
14.-18.1., 7.-11.4.
Ženeva, Švica
187
Pripravljalni odbor Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT)
MZZ
MOP (Uprava RS za jedrsko varnost)
28.4.-9.5.
Ženeva, Švica
188
Stalni odbor za proračun in finance, Mednarodna organizacija za migracije (IOM)
MNZ
MZZ
6.-7.5.
Ženeva, Švica
189
Izvršilni odbor IOM
MNZ
MZZ, MDDSZ
17.6.
Ženeva, Švica
190
Svet IOM
MNZ
MZZ, MDDSZ
18.-19.6.
Ženeva, Švica
191
Delovne skupine in organi Izvršilnega odbora Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR)
MNZ
MZZ
januar-junij
Ženeva, Švica
192
Sestanek Stalnega odbora UNHCR
MZZ
/
4.-5.3.
Ženeva, Švica
193
Odbor za kopenski promet Ekonomske komisije ZN za Evropo (UN-ECE)
MzP
MZZ
februar
Ženeva, Švica
194
Komisija za znanost in tehnologijo za razvoj (funkcionalna komisija ECOSOC)
MVZT
MZZ
26.-30.5.
Ženeva, Švica
195
Zasedanja Svetovne trgovinske organizacije (WTO)
MG
MZZ
januar-junij
Ženeva, Švica
196
Komisija za trgovino Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)
MG
MZZ
7.-8.2.
Ženeva, Švica
197
Komisija za podjetništvo in razvoj Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)
MG
MZZ
4.-5.2.
Ženeva, Švica
198
Komisija za investicije, tehnologijo in finančne zadeve Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)
MG
MZZ
12.-13.2.
Ženeva, Švica
199
Pripravljalni sestanki na XII. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)
MZZ, MG
/
januar-april
Ženeva, Švica
200-202
Mednarodna konferenca za varstvo tradicionalnega znanja, genetskih virov in folklore v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) (3 dogodki)
MG
MZZ, MKGP
25.-29.2.
Ženeva, Švica
203
Stalni odbor za patentno pravo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO)
MG
MZZ
23.-27.6.
Ženeva, Švica
204
Stalni odbor za avtorske in sorodne pravice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO)
MG
MZZ
10.-12.3.
Ženeva, Švica
205
Stalni odbor za pravo znamk, modele in geografske označbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO)
MG
MZZ
21.-25.6.
Ženeva, Švica
206
Stalni odbor za informacijsko tehnologijo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO)
MG
MZZ
18.-21.2.
Ženeva, Švica
207
Delovna skupina za reformo Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (PCT) Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO)
MG
MZZ
26.-30.5.
Ženeva, Švica
208
Izredno zasedanje upravnih teles WIPO
MG
MZZ
31.3.
Ženeva, Švica
209-211
Skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) (3 dogodki)
MG
MZZ
31.3.
Ženeva, Švica
212-214
Koordinacijski Odbor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) (3 dogodki)
MG
MZZ
13.5.
Ženeva, Švica
215
Delovna skupina za pravni razvoj Madridskega sistema mednarodne registracije znamk WIPO
MG
MZZ
5.-9.5.
Ženeva, Švica
216
Odbor izvedencev posebne unije ustanovljene s Strasbourškim sporazumom o mednarodni patentni klasifikaciji
MG
MZZ
6.-8.2.
Ženeva, Švica
217
Delovna skupina držav pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja
MOP
MZZ
13.6.
Ženeva, Švica
218-223
Delovna skupina pogodbenic Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah - Aarhuška konvencija (6 dogodkov)
MOP
MZZ
13.-15.2.
Ženeva, Švica
224-225
Delovna skupina za opcijski protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (2 dogodka)
MZZ
MDDSZ
14.-18.1., 7.-11.4.
Ženeva, Švica
226
Odbor za trgovino in razvoj, 24. posebno zasedanje (UNCTAD)
MZZ, MG
/
17.-20.3.
Ženeva, Švica
227
Delovna skupina za srednjeročni načrt in programski proračun, 50. zasedanje (UNCTAD)
MZZ, MG
/
16.-20.6.
Ženeva, Švica
228-247
Medvladno pogajalsko telo o protokolu o prepovedi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki (INB) (20 dogodkov)
MF
MZ, MNZ, MzP
11.-16.2.
Ženeva, Švica
248
Zasedanje stalnih odborov Konvencije o prepovedi protipehotnih min (Ottawska konvencija)
MZZ
MORS
2.-6.6.
Ženeva, Švica
249-254
Skupina na visoki ravni za pravico do razvoja (6 dogodkov)
MZZ
/
7.-15.1.
Ženeva, Švica
255-274
Delovna skupina za sledenje Durbanski konferenci o rasizmu (20 dogodkov)
MZZ
/
21.1.-1.2.
Ženeva, Švica
275-294
Ad hoc odbora za dopolnilne standarde (rasizem, rasna diskriminacija, ksenofobija) (20 dogodkov)
MZZ
/
10.-21.2.
Ženeva, Švica
295-334
Svet ZN za človekove pravice (40 dogodkov)
MZZ
/
3.-28.3.
Ženeva, Švica
335-354
Univerzalni periodični pregled (1. seja) (20 dogodkov)
MZZ
/
7.-18.4.
Ženeva, Švica
355-374
Pripravljalni odbor za Durbansko pregledno konferenco o rasizmu (20 dogodkov)
MZZ
/
21.4.-2.5.
Ženeva, Švica
375-394
Univerzalni periodični pregled (2. seja) (20 dogodkov)
MZZ
/
5.-16.5.
Ženeva, Švica
395-402
Medvladna delovna skupina za priprave na Durbansko pregledno konferenco o rasizmu (8 dogodkov)
MZZ
/
26.-29.5.
Ženeva, Švica
403-432
Svet ZN za človekove pravice (30 dogodkov)
MZZ
/
2.-20.6.
Ženeva, Švica
433
Svet ZN za človekove pravice
MZZ
/
3.-28.3., 2.-20.6.
Ženeva, Švica
434
Oslo proces /Konferenca o kasetnem strelivu
MZZ
MORS
18.-22.2.
Wellington, Nova Zelandija


Preglednica 14: Seznam zasedanj Evropskega sveta, sestav Sveta EU, sestankov pripravljalnih teles Sveta EU ter spremljajočih dogodkov v Bruslju in Luksemburgu


DATUM
DOGODEK
ŠTEVILO
Zasedanja Evropskega Sveta - predsednik vlade
1
13.-14.3.2008
Evropski svet
2
19.-20.6.2008
Evropski svet
SKUPAJ
2
Zasedanja Sveta - pregled po ministrstvih
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
1
28.-29.1.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
2
18.-19.2.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
3
10.-11.3.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
4
28.-29.4.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
5
13.5.2008
Izredni Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
6
26.-27.5.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
7
16.-17.6.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
SKUPAJ
7
MINISTRSTVO ZA FINANCE
1
22.1.2008
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
2
12.2.2008
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
3
4.3.2008
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
4
14.5.2008
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
5
3.6.2008
Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
SKUPAJ
5
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
1
28.2.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
2
18.4.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
3
5.6.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
SKUPAJ
3
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
1
28.2.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
2
18.4.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
3
6.6.2008
Svet za pravosodje in notranje zadeve (JHA)
SKUPAJ
3
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
1
25.2.2008
Svet za konkurenčnost (COMP) (Industrija)
2
28.2.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Energija)
3
29.5.2008
Svet za konkurenčnost (COMP) (Industrija)
4
6.6.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Energija)
5
12.6.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Telekomunikacije)
SKUPAJ
5
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
1
14.2.2008
Svet za izobraževanje, mladino in kulturo (EYC)
2
22.5.2008
Svet za izobraževanje, mladino in kulturo (EYC)
SKUPAJ
2
MINISTRSTVO ZA KULTURO
1
21.5.2008
Svet za izobraževanje, mladino in kulturo (EYC)
SKUPAJ
1
MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO
1
14.2.2008
Svet za izobraževanje, mladino in kulturo (EYC) (Visoko šolstvo)
2
25.2.2008
Svet za konkurenčnost (COMP) (Raziskave)
3
22.5.2008
Svet za izobraževanje, mladino in kulturo (EYC) (Visoko šolstvo)
4
30.5.2008
Svet za konkurenčnost (COMP) (Raziskave)
5
12.6.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Informacijska družba)
6
18.6.2008
Medvladna konferenca (Raziskave)
SKUPAJ
6
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
1
21.1.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
2
19.2.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
3
17.3.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
4
14.4.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
5
19.5.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
6
23.-24.6.2008
Svet za kmetijstvo in ribištvo (AGRI)
SKUPAJ
6
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
1
29.2.2008
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
2
9.6.2008
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
SKUPAJ
2
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
1
10.6.2008
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
SKUPAJ
1
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
1
26.5.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
SKUPAJ
1
MINISTRSTVO ZA PROMET
1
07.-08.4.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Promet)
2
12.6.2008
Svet za telekomunikacije, promet in energijo (TTE) (Promet)
SKUPAJ
2
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
1
3.3.2008
Svet za okolje (ENVI)
2
5.6.2008
Svet za okolje (ENVI)
SKUPAJ
2
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
1
29.5.2008
Svet za konkurenčnost (COMP) (Industrija)
SKUPAJ
1
SLUŽBA VLADE RS ZA EVROPSKE ZADEVE
1
28.-29.1.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
2
18.-19.2.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
3
10.-11.3.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
4
28.-29.4.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
5
26.-27.5.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
6
16.-17.6.2008
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC)
SKUPAJ
6

ZASEDANJA PRIPRAVLJALNIH TELES SVETA EU
ODBORI, USTANOVLJENI S POGODBAMI, MEDVLADNIM
SKLEPOM, AKTOM SVETA; SKUPINE, KI TESNO SODELUJEJO S COREPERJEM; SVETOVALCI/ATAŠEJI
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
1
A.01 aOdbor stalnih predstavnikov (Coreper II)
29
2
A.01 bOdbor namestnikov stalnih predstavnikov (Coreper I)
35
3
A.02Ekonomsko-finančni odbor
16
4
A.04 aOdbor za člen 133 - Stalni člani
5
5
A.04 bOdbor za člen 133 - Namestniki
16
6
A.04 cOdbor za člen 133 - Strokovnjaki (Tekstil)
5
7
A.04 cOdbor za člen 133 - Strokovnjaki (Storitve)
12
8
A.04 cOdbor za člen 133 - Strokovnjaki (Jeklo)
4
9
A.05Politično varnostni odbor (PSC)
47
10
(A.05)Politično varnostni odbor (PSC) - Trojka
5
11
(A.05)Skupni sestanek Severno-atlantskega Sveta in Politično varnostnega odbora
2
12
A.06Odbor člena 36 (CATS)
6
13
(A.06)Odbor člena 36 (CATS) - Trojka
2
14
A.08Posebni odbor za kmetijstvo (SCA)
14
15
A.09Vojaški odbor (EUMC)
25
16
(A.09)Sestanek načelnikov vojaških štabov
1
17
(A.09)EU vojaški odbor - NATO vojaški odbor
1
18
A.10Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM)
53
19
(A.10)Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM) - NVO brifing (Kosovo)
1
20
A.11Odbor za ekonomsko politiko (EPC)
7
21
A.12Odbor za finančne storitve (FSC)
3
22
A.14Skupina Antici
28
23
A.15Skupina Mertens
29
24
A.16Skupina prijateljev predsedstva - Komitologija
5
25
A.16Skupina prijateljev predsedstva - Kazensko pravosodje
1
26
A.16Skupina prijateljev predsedstva - Boj proti terorizmu
3
27
A.16Skupina prijateljev predsedstva - PNR
6
28
A.16Skupina prijateljev predsedstva - Rim III
1
29
A.16Skupina prijateljev predsedstva - Prüm
2
30
A.18Svetovalci/Atašeji za pravosodje in notranje zadeve
34
31
A.18Svetovalci/Atašeji za kmetijstvo
9
SKUPAJ
407
SPLOŠNE ZADEVE
32
B.01Delovna skupina za splošne zadeve (GAG)
10
33
B.03Delovna skupina visokih uradnikov za azil in migracije (HLWG)
4
34
(B.03)EU-Afrika implementacija MME
3
35
B.04Horizontalna delovna skupina za droge (HDG)
6
36
(B.04)Horizontalna delovna skupina za droge (HDG) - Trojka
5
37
(B.04)Horizontalna delovna skupina za droge (HDG) - Dublin skupina
3
38
(B.04)Horizontalna delovna skupina za droge (HDG) - Nacionalni koordinatorji
1
39
(B.04)Tehnični sestanek EU-Latinska Amerika in Karibi (LAK)
2
40
B.05Delovna skupina za strukturne ukrepe (SAWP)
1
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
41
B.06Delovna skupina za najbolj oddaljene regije
3
42
B.07Delovna skupina za atomska vprašanja (ATO)
5
43
B.08Delovna skupina za statistiko
9
44
B.09Delovna skupina za informiranje (WPI)
7
45
B.10Delovna skupina za obdelavo pravnih podatkov
6
46
B.11Delovna skupina za elektronsko komunikacijo (COTEL)
2
47
B.11 aSESAME Delovna skupina visokih uradnikov za koordinacijo
1
48
B.12Delovna skupina za kodifikacijo zakonodaje
4
49
B.14Delovna skupina za Sodišče Evropskih skupnosti
2
50
B.15Delovna skupina za kadrovske predpise
4
51
B.17Ad Hoc delovna skupina o spremljanju izvajanja zaključkov Sveta za Ciper z dne 26. aprila 2004, 20.7.2004
1
52
B.18Ad hoc delovna skupina za mehanizem sodelovanja in verifikacije za Bolgarijo in Romunijo
3
53
B.19Delovna skupina za širitev in države, ki se pogajajo o pristopu k EU (COELA)
45
54
B19Delovna skupina za širitev in države, ki se pogajajo o pristopu k EU v formatu prestolnic (COELA)
3
(B.19)Delovna skupina za širitev in države, ki se pogajajo o pristopu k EU (COELA) - Trojka
2
SKUPAJ
132
ZUNANJI ODNOSI/VARNOST IN OBRAMBA/RAZVOJ
55
C.01Delovna skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX)
48
56
C.01 aDelovna skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX) - Sankcije
3
57
C.02Delovna skupina za mednarodno javno pravo (COJUR)
3
58
C.02 aDelovna skupina za mednarodno javno pravo - Mednarodno kazensko sodišče (COJUR/ICC)
2
59
C.03Delovna skupina za pomorsko pravo (COMAR)
3
60
C.04Delovna skupina za Organizacijo združenih narodov (CONUN)
6
61
(C.04)Delovna skupina za Organizacijo združenih narodov (CONUN) - Trojka
5
62
C.05Delovna skupina za OVSE in Svet Evrope (COSCE)
6
63
(C.05)Delovna skupina za OVSE in Svet Evrope (COSCE) - Trojka
3
64
C.06Delovna skupina za človekove pravice (COHOM)
10
65
(C.06)Delovna skupina za človekove pravice (COHOM) - Trojka
4
66
C.07Delovna skupina za čezatlantske odnose (COTRA)
12
67
C.09Delovna skupina za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST)
52
68
(C.09)Delovna skupina za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST) - Trojka
2
69
(C.09)Trojka EU-Rusija na ravni političnih direktorjev
1
70
C.10Delovna skupina za Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA)
10
71
C.11Delovna skupina za zahodno balkansko regijo (COWEB)
42
72
(C.11)Delovna skupina za zahodno balkansko regijo (COWEB) - Trojka
2
73
C.12/C.13 / C.14Delovna skupina za bližnjevzhodni mirovni proces/Bližnji vzhod in Zaliv/Mašrek/Magreb
57
74
(C.13)Delovna skupina za bližnjevzhodni mirovni proces/Bližnji vzhod in Zaliv/Mašrek/Magreb - Trojka
2
75
(C.13/C.14)Euromed
7
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
76
C.15Delovna skupina za Afriko (COAFR)
20
77
(C.15)Delovna skupina za Afriko (COAFR) - Trojka
5
78
(C.15)Sestanek visokih uradnikov EU-Afrika
1
79
(C.15)EU-ECOWAS Trojka
1
80
(C.15)Ad hoc delovna skupina za skupno strategijo EU-Afrika
1
81
C.16Delovna skupina za afriške karibske in pacifiške države (AKP)
25
82
(C.16)Delovna skupina za afriške karibske in pacifiške države (AKP) - sestanek ambasadorjev
1
83
C.17Delovna skupina za Azijo in Oceanijo (COASI)
27
84
(C.17)Delovna skupina za Azijo in Oceanijo (COASI) - Trojka
2
85
C.18Delovna skupina za Latinsko Ameriko (COLAT) - prestolnica
7
86
(C.18)Delovna skupina za Latinsko Ameriko (COLAT) - Trojka
1
87
C.18 aDelovna skupina za Latinsko Ameriko (AMLAT) - Bruselj
13
88
(C.18)Sestanek visokih uradnikov EU-Latinska Amerika in Karibi (LAK)
4
89
(C.18)Pogajanja EU-Latinska Amerika in Karibi (LAK)
1
90
C.19Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) (COTER)
6
91
(C.19)Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) (COTER) - Trojka
11
92
(C.19)Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) (COTER) - delavnica
2
93
(C.19)Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) (COTER) - Euromed
1
94
C.19/E.12Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) (COTER) / Delovna skupina o terorizmu - skupni sestanek
2
95
C.20Delovna skupina za neširjenje orožja (CONOP)
5
96
C.21Delovna skupina za izvoz konvencionalnega orožja (COARM)
3
97
(C.21)Delovna skupina za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) - Trojka
3
98
C.22Delovna skupina za globalno razorožitev in nadzor nad orožjem (CODUN)
6
99
C.22Delovna skupina za globalno razorožitev in nadzor nad orožjem (CODUN) - vesolje
3
100
(C.22)Delovna skupina za globalno razorožitev in nadzor nad orožjem (CODUN)
/Delovna skupina za neširjenje orožja (CONOP) - Trojka
4
101
C.23Delovna skupina za blago z dvojno uporabo
4
102
C.25Politično-vojaška delovna skupina (PMG)
44
103
(C.25)CME konferenca
12
104
(C.25)EU-NATO Capability Group
3
105
(C.25)Evropska akademija za varnost in obrambo – Pripravljalni odbor (ESDC SC)
3
106
(C.25)Srečanje generalnih direktorjev za obrambno politiko
1
107
(C.25)Izvedenci za usposabljanje
2
108
C.26Delovna skupina vojaškega odbora (EUMCWG)
50
109
C.26 aHorizontal/Headline Goal Task Force (HTF)
48
110
(C.26)Posebni odbor Athena
6
111
(C.26)Načrtovalni sestanek za MILEX
2
112
(C.26)Milex08/CPM
5
113
(C.26)Milex08/FPM
2
114
(C.26)Orientacijski tečaj EVOP
5
115
(C.26)Revizija hitrega vojaškega odzivanja (MRRC)
2
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
116
(C.26)Konferenca pomorskega hitrega odzivanja
1
117
C.27Delovna skupina za trgovinska vprašanja
5
118
C.28Delovna skupina za splošni sistem preferencialov (GSP)
7
119
C.29Delovna skupina za izvozne kredite
10
120
C.30Delovna skupina za razvojno sodelovanje (CODEV)
27
121
C.32Delovna skupina za pomoč v hrani
4
122
C.33Delovna skupina za proizvode (PROBA)
7
123
C.34Delovna skupina za konzularne zadeve (COCON)
3
124
C.36Skupina Nicolaidis
29
SKUPAJ
717
EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE
125
D.01 aDelovna skupina za finančna vprašanja - Lastna sredstva
1
126
D.02Delovna skupina finančnih svetovalcev
6
127
D.03 cDelovna skupina za finančne storitve - FCD & SFD
4
128
D.03 bDelovna skupina za finančne storitve - UCITS
0
129
D.03 aDelovna skupina za finančne storitve - Solventnost II
12
130
D.04Delovna skupina za davčna vprašanja
22
131
D.05Skupina za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja (obdavčitev ustvarjenega dohodka)
3
132
D.07Proračunski odbor (COMBUD)
31
133
D.09Delovna skupina za boj proti goljufijam
1
SKUPAJ
80
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
134
E.01Strateški odbor za priseljevanje, meje in azil (SCIFA)
5
135
(E.02)Delovna skupina za migracije in izgon / Sprejem
6
136
(E.02)Delovna skupina za migracije in izgon / Izgon
5
137
E.03Delovna skupina za vize
8
138
(E.03)Delovna skupina za vize - Vision
2
139
E.04Delovna skupina za azil
3
140
E.05Center za obveščanje, študij in izmenjavo podatkov o prečkanju meja in priseljevanju (CIREFI)
3
141
E.06Delovna skupina za meje
6
142
(E.06)Delovna skupina za meje - Ponarejeni dokumenti
4
143
E.07Odbor za civilno-pravne zadeve (CCLM) - Preživnine
10
144
E.07Odbor za civilno-pravne zadeve (CCLM) - Rim III
4
145
E.07Odbor za civilno-pravne zadeve (CCLM) - Splošna vprašanja
6
146
E.08Delovna skupina SIS/Sirene
6
147
E.09Delovna skupina SIS-TECH
6
148
E.10Delovna skupina za policijsko sodelovanje (PCWG)
6
149
E.10/E.13Delovna skupina za policijsko sodelovanje/Delovna skupina za carinsko sodelovanje - skupni sestanek
1
150
E.11Delovna skupina za Europol
6
151
E.12Delovna skupina za terorizem (TWG)
6
152
(E.12)Koordinatorji za boj proti terorizmu
1
153
E.13Delovna skupina za carinsko sodelovanje (CCWP)
8
154
E.14Delovna skupina za pravno pomoč v kazenskih zadevah (COPEN)
17
155
E.15Delovna skupina za kazensko materialno pravo (DROIPEN)
14
156
E.17Delovna skupina za ocenjevanje schengenske ureditve
6
157
E.18Delovna skupina za schengenski pravni red
2
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
158
E.19Multidisciplinarna skupina za organizirani kriminal (MDG)
11
159
E.20Delovna skupina za Evropsko pravosodno mrežo
1
160
E.21Delovna skupina za civilno zaščito (PROCIV)
13
161
E.22Ad Hoc delovna skupina za temeljne pravice in državljanstvo
2
162
E.23Ad Hoc skupina za izmenjavo informacij
1
SKUPAJ
169
KMETIJSTVO/RIBIŠTVO
163
F.03Delovna skupina za horizontalna vprašanja v kmetijstvu
13
164
F.03 aDelovna skupina za horizontalna vprašanja v kmetijstvu - Poenostavitev SKP
3
165
F.12Delovna skupina za vina in alkohol
2
166
F.15 bDelovna skupina za finančna vprašanja v kmetijstvu - AGRIFIN
1
167
F.16Delovna skupina za gozdarstvo
3
168
F.17 bDelovna skupina za kmetijska vprašanja - Krma
3
169
F.17 cDelovna skupina za kmetijska vprašanja - Semena in sadilni material
1
170
F.17 fDelovna skupina za kmetijska vprašanja - Pesticidi/fitofarmacevtski proizvodi
8
171
F.17 gDelovna skupina za kmetijska vprašanja - Pravice žlahtniteljev rastlin
1
172
F.18Delovna skupina vodij fitosanitarnih služb (CPHO)
2
173
F.19 aDelovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin - Zaščita in pregled
8
174
F.19 bDelovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin - Sadilni in sejalni material
7
175
F.19 cDelovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin - Skupina Roosendaal
3
176
F.20Delovna skupina vodij veterinarskih služb
5
177
F.21 aDelovna skupina veterinarskih izvedencev - Javno zdravje
3
178
F.21 bDelovna skupina veterinarskih izvedencev - Zdravje živali
3
179
F.21 fDelovna skupina veterinarskih izvedencev - Potsdamska skupina
4
180
F.22 aDelovna skupina za koordinacijo - Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO)
5
181
F.23Delovna skupina za Codex Alimentarius
14
182
F.24/F.25Delovna skupina za zunanjo ribiško politiko / Delovna skupina za notranjo ribiško politiko
25
SKUPAJ
114
KONKURENČNOST (notranji trg, industrija, raziskave)
183
G.01Delovna skupina za konkurenčnost in rast
24
184
G.02Delovna skupina za javna naročila
5
185
G.03 aDelovna skupina za intelektualno lastnino: Patenti
9
186
G.03 bDelovna skupina za intelektualno lastnino: Avtorske pravice
2
187
G.03 cDelovna skupina za intelektualno lastnino: Modeli
1
188
G.04Delovna skupina za pravo družb
2
189
G.07 bDelovna skupina za tehnično usklajevanje - Motorna vozila
8
190
G.07 cDelovna skupina za tehnično usklajevanje - Nevarne snovi in pripravki
22
191
G.07 eDelovna skupina za tehnično usklajevanje - Kozmetika
7
192
G.07 hDelovna skupina za tehnično usklajevanje - Igrače
6
ŠIFRAIME ODBORA, SKUPINE oz. SVETOVALCEV/ATAŠEJEV
ŠTEVILO
193
G.07 iDelovna skupina za tehnično usklajevanje - New Approach
8
194
G.07 jDelovna skupina za tehnično usklajevanje - Gradbeni proizvodi
1
195
G.08 aDelovna skupina za carinsko unijo (CUG) - Carinska in zakonodajna politika
12
196
G.08 bDelovna skupina za carinsko unijo (CUG) - Skupna carinska tarifa (CCT)
1
197
G.09Delovna skupina za zaščito podatkov
1
198
G.10Delovna skupina za živila
13
199
G.12Delovna skupina za konkurenco
2
200
G.13Delovna skupina za raziskave
13
201
G.13/B.07Delovna skupina za raziskave/Delovna skupina za atomska vprašanja - skupni sestanek
1
202
G.15CREST
1
SKUPAJ
139
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE, ENERGIJA
203
H.01Delovna skupina za kopenski promet
28
204
H.02Delovna skupina za pomorski promet
20
205
H.03Delovna skupina za letalski promet
14
206
H.04Delovna skupina za promet - vprašanja kombiniranega prevoza in omrežja
19
207
H.01-H.04Delovna skupina za promet - skupni sestanek
2
208
H.6Delovna skupina za poštne storitve
0
209
H.07Delovna skupina za energijo (WPE)
35
SKUPAJ
118
ZAPOSLOVANJE/SOCIALNA POLITIKA; ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV
210
I.01Delovna skupina za socialna vprašanja
35
211
I.02Delovna skupina za javno zdravje
12
212
I.03Delovna skupina za varstvo in obveščanje potrošnikov
10
213
I.04Delovna skupina za zdravila in medicinske pripomočke
5
SKUPAJ
62
OKOLJE
214
J.01Delovna skupina za okolje
62
215
J.02Delovna skupina za mednarodne okoljske vidike
44
216
Ad hoc delovna skupina za trajnostne kriterije
11
SKUPAJ
117
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA IN KULTURA
217
K.01Odbor za izobraževanje
13
218
K.02Delovna skupina za mladino
7
219
K.03Odbor za kulturne zadeve
6
220
K.04Delovna skupina za avdiovizualno področje
6
221
K.03/K.04Odbor za kulturne zadeve/Delovna skupina za avdiovizualno področje
1
222
K.01/K.03/K.02Odbor za izobraževanje/Odbor za kulturne zadeve/Delovna skupina za mladino
1
SKUPAJ
34
SKUPAJ
2.089

Srečanja s tretjimi državami ob robu GAERC in ministrske trojke
Ministrska trojka
11
Pridružitveni svet
6
Pristopna konferenca
2
Svet za sodelovanje
3
Svet EGP
1
Svet Evrope
1
SKUPAJ
24
Pripravljalni sestanki, bilateralni sestanki, brifingi in druga srečanja v sobah predsedstva
SKUPAJ
1.163
SKUPAJ
3.276
5.3. KADRI


Preglednica 15: Število kadrov za predsedovanje Slovenije Svetu EU

ORGAN
KADROVSKI NAČRT DODATNIH ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS PEU IN REALIZACIJA
ŠTEVILO JAVNIH USLUŽBENCEV
SEKUNDANTI
ZUNANJI STROKOVNJAKI - DOMAČI
ZUNANJI STROKOVNJAKI - TUJINA
ŠTUDENTI
KN PEU - 315 dodatnih zaposlitev
Realizacija junij 2008
Vsebinske naloge
Koordinacija logistika, organizacija
KPV
5
4
9
2
GSV+SPEU
6
3
60
1
121
Protokol RS
12
12
35
2
13
UVKOM
6
5
20
10
SVZ
5
1
SURS
5
1
SVEZ
8
7
39
17
1
1
UMAR
2
2
4
8
UEM
1
1
6
1
SVLR
1
5
9
1
SVR
10
1
1
MF
3
2
90
9
1
2
CURS
6
3
MNZ
5
2
26
21
2
Policija
76
64
MZZ
35
35
103
61
20
43
34
MORS
109
36
1
2
Slovenska vojska
43
955
MP
8
6
36
18
2
8
4
MG
10
9
78
14
2
3
10
MKGP
21
19
97
72
2
9
2
MzP
8
6
41
16
MOP
8
8
73
10
18
1
2
MDDSZ
3
3
47
23
2
1
5
MZ
8
6
32
17
2
10
MŠŠ
1
1
21
5
2
0
MVZT
1
42
22
2
7
MK
1
1
7
20
MJU
16
16
30
44
1
SOVA
8
8
Skupaj Ljubljana
169
148
1.039
1.571
29
93
5
224
SPBR
121
117
112
53
4
1
0
Druga predstavništva
25
25
1
21
SKUPAJ
315
290
1.151
1.624
34
93
6
245


5.4. KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA

Preglednica 1: Delež obiskovalcev spletnega mesta predsedovanja eu2008.si po državah

DRŽAVA
DELEŽ OBISKOVALCEV
Slovenija
26,23%
Belgija
15,13%
Francija
8,13%
Luksemburg
5,16%
Nemčija
5,01%
Združeno kraljestvo
3,33%
Španija
2,99%
Združene države Amerike
2,89%
Italija
2,80%
Češka
1,97%
Ostale države
26,36%


Grafikon 1: Grafični prikaz deleža obiskovalcev spletnega mesta eu2008.si po posameznih državah



Grafikon 2: Grafični prikaz obiska posameznih jezikovnih različic spletnega mesta eu2008.si




Preglednica 17: Najbolj obiskane vsebine v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku

SLOVENSKI JEZIKANGLEŠKI JEZIKFRANCOSKI JEZIK
1.Vstopna stran – 250.871 (22,92%)Vstopna stran – 395.104 (20,88%)Vstopna stran – 93.895 (18,14%)
2.Koledar – 44.013 (4,02%)Koledar – 97.974 (5,17%)Koledar – 20.140 (3,89%)
3.Foto arhiv – 22.204 (2,03%)Aktualne novice – 65.797 (3,47%)Aktualne novice – 14.229 (2,75%)
4.Aktualne novice – 31.386 (1,95%)Glavni dogodki – 37.310 (1,97%)Kaj je predsedstvo? – 10.692 (2,07%)
5.Glavni dogodki – 15.797 (1,44%)Prioritete predsedovanja – 34.629 (1,83%)O Evropski uniji – 10.317 (1,99%)
6.Medijsko središče – 15.615 (1,43%)Predsedujoči trio – 23.075 (1,22%)Glavni dogodki – 8.715 (1,68%)
7.O Evropski uniji – 9.490 (0,87%)Kaj je predsedstvo? – 22.104 (1,16%)O predsedovanju (nagovor PV) – 7.857 (1,52%)
8.Foto arhiv Vrh EU – ZDA: Prihod ameriškega predsednika Georga W. Busha – 9.429 (0,86%)O Evropski uniji – 21.624 (1,14%)Predsedujoči trio – 7,826 (1,51%)
9.O predsedovanju (nagovor PV) – 7.904 (0,72%)Aktualne novice – Sporočila za javnost - 20.250 (1,07%)Prioritete predsedovanja – 6.937 (1,34%)
10.Simbol predsedstva – 6.862 (0,63%)Politike EU - 18.382 (0,97%)Vlada RS – 5.375 (1,04%)


5.5. ORGANIZACIJA DOGODKOV PREDSEDOVANJA V SLOVENIJI

Shema 1: Organigram Sekretariata za predsedovanje EU (SPEU)



Preglednica 18: Nastanitve na neformalnih ministrskih srečanjih in vrhu EU – Združene države Amerike v Sloveniji

DOGODEK
NOČITVE
SOBE
1
Neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve EU (Gymnich)
339
253
2
Neformalno srečanje ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
386
219
3
Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve
595
313
4
Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo
Zasedanje Posebnega odbora za kmetijstvo
287
164
136
72
5
Neformalno srečanje ministric in ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov in Konferenca o enakosti spolov
671
319
6
Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost
294
191
7
Neformalno srečanje ministrov za obrambo EU
286
246
8
Neformalno srečanje ministrov za zdravje
214
140
9
Neformalno srečanje ministrov za okolje
236
116
10
Neformalno srečanje ministrov za promet
289
176
11
Ministrska konferenca o izzivih upravljanja zunanjih meja Evropske unije
290
169
12
Neformalno srečanje ministrov EU, odgovornih za šport
284
180
13
Vrh EU – Združene države Amerike
36*
31*
SKUPAJ
4.371
2.561

* Za Vrh EU – Združene države Amerike je Sekretariat za predsedovanje EU sodeloval pri iskanju nastanitvenih zmogljivosti za ameriško
delegacijo, nočitve v navedenih številkah pa dejansko zagotovil za delegacije Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta EU.

Preglednica 19: Število dogodkov in število postreženih gostov po vrsti dogodka v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v Kongresnem središču Brdo


OBDOBJE
MINISTERIALI *
PODMINISTRSKI
TROJKE
SKUPAJ
Dogodki
Postreženi gosti
Dogodki
Postreženi gosti
Dogodki
Postreženi gosti
Dogodki
Postreženi gosti
Januar
4
1302
13
906
0
0
17
2.208
Februar
1
409
14
1.517
2
59
17
1.985
Marec
3
1.186
17
1.645
1
65
21
2.896
April
4
1.326
18
1.910
1
72
23
3.308
Maj
2
750
21
2.407
4
249
27
3.406
Junij
0
0
13
2.030
4
170
17
2.200
SKUPAJ
14
4.973
96
10.415
12
615
122
16.003

* 12 neformalnih ministrskih srečanj, srečanje vlade s predsedniki Evropskega parlamenta in srečanje vlade z Evropsko komisijo.

Preglednica 20: Statistika akreditacij

OBDOBJE
AKREDITACIJE GLEDE NA KATEGORIJO UDELEŽENCEV DOGODKOV
STALNE AKREDITACIJE
PIN-vodja delegacije
PIN-partner
Delegati
Osebje
Vozila
SKUPAJ
Osebe
Vozila
December 2007 – Januar 2008
224
25
2.726
1.717
80
4.772
2.870
580
Februar
63
1
1.898
645
14
2.621
Marec
210
19
2.593
607
62
3.491
April
222
33
2.871
516
46
3.688
Maj
105
21
3.743
1.296
152
5.317
Junij
55
6
3.627
1.504
217
5.409
SKUPAJ
879
105
17.458
6.285
571
25.298
2.870
580

Preglednica 21: Realizacija prevozov

OBDOBJE
Limuzine
Kombiji
Avtobusi
Osebe
Prevožena razdalja (km)
December 2007 – Januar 2008
159
547
150
6.082
222.945
Februar
64
488
104
3.051
124.694
Marec
145
670
130
4.888
148.366
April
182
637
162
4.801
170.139
Maj
102
703
205
5.514
186.162
Junij
47
605
155
5.171
169.279
SKUPAJ
699
3.650
906
29.507
1.021.585

Preglednica 22: Pregled porabe papirnega gradiva

ARTIKEL
December 2007
Januar 2008
Februar
Marec
April
Maj
Junij
SKUPAJ
GRADIVA
Mapa A4 komplet
590
2.519
1.592
2.043
3.321
4.131
3.179
17.375
Mapa A4 3/1
370
281
1.893
3.159
4.177
2.722
2.473
15.075
Zvezek A6
425
959
1.280
3.252
7.241
5.590
3.543
22.290
Blok Post-it
355
1.447
1.050
2.226
2.254
1.333
685
9.350
Dopis A4: 100g
1.788
2.764
17.074
20.670
21.460
22.722
11.292
97.770
OVOJNICE
Kuverta: C4
155
200
271
622
1.321
941
910
4.420
Kuverta: C5
100
269
444
1.097
1.251
309
1.070
4.540
Kuverta: Amerikanka
85
320
521
839
1.102
1.200
353
4.420
Ovojnica: Vljudnostna vizitka
130
670
932
916
1.319
460
53
4.480
PISALA
Svinčniki: modri
440
4.171
4.222
6.298
8.200
6.204
4.705
34.240
Svinčniki: srebrni
108
888
267
585
1.023
749
380
4.000
KARTICE
Vljudnostna vizitka
130
570
735
710
785
421
49
3.400
OSTALO
Nosilna vrečka
45
657
836
1.432
1.365
956
459
5.750
Čokolade
1.900
8.170
5.601
5.799
9.413
8.627
8.390
47.900

Preglednica 23: Pregled porabe protokolarnih daril ter kravat in rut

Protokolarna darila
Kravate
Rute
SKUPAJ
Dogodki na ministrski ravni in višje
838
2.911
1.688
5.437
Dogodki na podministrski ravni
165
47
9
221
SKUPAJ
1.003
2.958
1.679
5.658

Preglednica 24: Statistični pregled tolmaških storitev

OBDOBJE
Dogodki
Tolmaški dnevi
Izvajalec tolmačenja
Število tolmačev
Samo SP GSV *
Samo SCIC
SP GSV in SCIC
December 2007 – Januar 2008
10
15
7 **
3
-
99
Februar
10
16
8
1
1
79
Marec
14
24
10
3
1
148
April
16
28
10
4
2
123
Maj
21
40
17
4
-
195
Junij
23
37
19
4
-
203
SKUPAJ
94
160
71
19
4
847

* vključno z notranjimi tolmači iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo
** pri Srečanju Vlade RS s predstavniki Evropskega parlamenta 19. decembra 2007 so sodelovali tolmači Evropskega parlamenta in Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS.


Preglednica 25: Statistični pregled prevajalskih storitev

STORITEV
December 2007
Januar 2008
Februar
Marec
April
Maj
Junij
SKUPAJ
Skupno število prevedenih strani
2.679
4.192
2.203
2.907
2.541
3.720
2.939
21.181
- od tega spletna stran - angleščina
298
87
322
181
185
229
1.302
- od tega spletna stran - francoščina
447
93
382
206
171
235
1.534


5.6. PRORAČUN PREDSEDOVANJA

Preglednica 26: Proračun za predsedovanje po proračunskih uporabnikih (v evrih)

SPU/K3SPU/K3 OPIS
RE 2005
RE 2006
RE 2007
REB 2008
RE do 20.6. 2008
SKUPAJ
11PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
0
0
0
299.000
209.099
299.000
402Izdatki za blago in storitve
0
0
0
299.000
209.099
299.000
121DRŽAVNI ZBOR
0
0
120.276
747.186
332.344
867.462
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
88.715
162.547
99.867
251.262
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
11.081
29.454
13.231
40.535
402Izdatki za blago in storitve
0
0
20.481
555.185
219.246
575.666
14KABINET PREDSEDNIKA VLADE
0
0
108.825
217.041
91.709
325.866
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
31.492
82.560
78.095
114.052
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
4.702
12.481
11.984
17.183
402Izdatki za blago in storitve
0
0
72.632
122.000
1.630
194.632
15VLADNE SLUŽBE
0
3.315.267
3.934.371
16.077.148
6.727.030
23.326.786
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
1.006
343.948
522.790
404.741
867.744
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
162
44.321
57.285
65.160
101.768
402Izdatki za blago in storitve
0
178.582
2.036.898
15.122.065
5.992.260
17.337.545
413Drugi tekoči domači transferi
0
0
0
360.000
261.886
360.000
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
73.777
257.327
14.672
2.646
345.776
431Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
0
3.061.741
1.251.878
336
336
4.313.955
151SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO
0
0
12.402
48.406
31.944
60.808
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
1.001
7.559
11.167
8.560
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
161
6.241
1.998
6.402
402Izdatki za blago in storitve
0
0
11.239
34.606
18.779
45.845
152SLOVENSKA OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA AGENCIJA
0
0
3.099
70.761
52.671
73.860
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
2.398
16.600
19.874
18.998
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
587
5.231
4.572
5.818
402Izdatki za blago in storitve
0
0
114
48.930
28.225
49.044
156STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
0
0
64.535
107.562
71.170
172.097
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
13.733
20.448
16.376
34.181
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
2.211
3.190
2.637
5.401
402Izdatki za blago in storitve
0
0
48.591
83.924
52.157
132.515
157SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ
0
0
0
37.000
30.031
37.000
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
0
22.624
25.183
22.624
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
0
3.543
4.047
3.543
402Izdatki za blago in storitve
0
0
0
10.833
801
10.833
158SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA EVROPSKE ZADEVE
125.376
246.096
224.018
296.423
185.324
891.914
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
10.144
113.817
187.301
197.469
149.081
508.731
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
1.570
16.544
29.552
29.410
23.311
77.076
402Izdatki za blago in storitve
46.531
104.593
7.165
69.544
12.932
227.833
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
67.132
11.143
0
0
0
78.275
159URAD RS ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ
0
0
39.939
0
0
39.939
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
33.671
0
0
33.671
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
5.000
0
0
5.000
402Izdatki za blago in storitve
0
0
1.268
0
0
1.268
16MINISTRSTVO ZA FINANCE
255
15.268
3.324.166
2.315.997
336.847
5.655.686
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
80.483
128.104
154.175
208.587
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
12.001
20.837
24.291
32.838
402Izdatki za blago in storitve
255
15.268
31.682
2.167.056
158.381
2.214.261
414Tekoči transferi v tujino
0
0
2.600.000
0
0
2.600.000
432Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
0
0
600.000
0
0
600.000
17MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
1.534
5.073
373.844
743.414
762.046
1.123.865
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
4.257
150.929
270.839
235.364
426.025
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
704
27.242
31.887
47.428
59.833
402Izdatki za blago in storitve
1.534
112
195.673
440.688
479.254
638.008
18MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
0
629.054
6.589.554
9.471.089
6.799.603
16.689.697
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
599.008
5.834.740
5.761.620
4.077.769
12.195.368
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
24.124
443.269
431.471
331.387
898.864
402Izdatki za blago in storitve
0
5.922
192.181
3.239.783
2.390.447
3.437.887
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
0
119.364
38.215
0
157.579
19MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
0
0
67.326
101.402
101.348
168.728
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
54.517
84.361
83.931
138.878
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
8.937
14.552
14.751
23.489
402Izdatki za blago in storitve
0
0
3.872
2.489
2.666
6.361
20MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
2.553
61.139
382.310
289.137
243.316
735.139
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
33.594
238.458
132.635
132.337
404.687
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
5.498
37.690
21.820
21.115
65.008
402Izdatki za blago in storitve
2.553
22.047
106.162
134.682
89.864
265.444
21MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
3.834
238.957
373.985
472.529
435.652
1.089.305
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
27.286
187.870
187.560
189.588
402.716
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
3.839
28.644
36.100
29.625
68.582
402Izdatki za blago in storitve
3.834
12.733
106.095
220.569
188.609
343.230
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
195.100
51.377
28.300
27.829
274.777
23MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
0
67.976
732.562
794.610
577.771
1.595.147
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
450.738
451.798
449.701
902.537
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
71.819
65.957
70.598
137.776
402Izdatki za blago in storitve
0
67.976
210.004
276.854
57.472
554.834
24MINISTRSTVO ZA PROMET
0
19.296
398.017
694.600
404.854
1.111.913
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
13.217
243.417
203.310
191.439
459.944
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
1.855
37.787
26.764
29.782
66.406
402Izdatki za blago in storitve
0
4.224
116.813
464.526
183.633
585.563
25MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
2.027
102.768
255.520
548.940
427.510
909.255
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
58.110
276.448
210.497
334.558
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
9.039
21.288
33.068
30.327
402Izdatki za blago in storitve
2.027
57.481
188.371
251.204
183.945
499.083
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
45.287
0
0
0
45.287
26MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
5.139
65.816
116.759
339.713
541.964
527.428
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
5.105
96.654
111.306
102.469
213.066
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
772
15.306
12.150
16.203
28.228
402Izdatki za blago in storitve
5.139
59.938
4.800
216.257
423.292
286.134
27MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
0
22.132
189.040
316.773
262.418
527.945
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
157.523
202.858
170.551
360.381
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
24.333
17.818
26.611
42.151
402Izdatki za blago in storitve
0
22.132
7.184
96.097
65.256
125.413
31MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
2.688
590.809
1.264.974
1.465.597
1.109.790
3.324.068
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
324.763
450.740
264.951
775.503
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
50.568
74.147
41.279
124.715
402Izdatki za blago in storitve
2.688
202.684
889.643
940.710
803.561
2.035.725
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
388.125
0
0
0
388.125
32MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO
0
45.239
147.569
193.661
166.341
386.470
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
94.898
104.429
94.857
199.327
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
15.278
20.661
15.272
35.939
402Izdatki za blago in storitve
0
16.221
37.393
68.571
56.212
122.185
420Nakup in gradnja osnovnih sredstev
0
29.019
0
0
0
29.019
33MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
4.871
60.950
169.259
619.464
319.330
854.543
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
18.403
76.262
68.139
72.966
162.805
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
2.740
12.520
10.605
11.788
25.866
402Izdatki za blago in storitve
4.871
36.426
65.177
490.719
231.638
597.193
412Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
0
0
5.500
0
0
5.500
413Drugi tekoči domači transferi
0
3.380
9.800
50.000
2.938
63.180
35MINISTRSTVO ZA KULTURO
0
5.355
590.176
984.705
759.581
1.580.236
400Plače in drugi izdatki zaposlenim
0
0
36.380
33.619
34.614
69.999
401Prispevki delodajalcev za socialno varnost
0
0
5.810
9.255
5.518
15.065
402Izdatki za blago in storitve
0
5.355
7.740
83.409
27.191
96.504
410Subvencije
0
0
0
21.462
0
21.462
412Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
0
0
191.954
114.324
206.128
306.278
413Drugi tekoči domači transferi
0
0
348.291
722.636
486.131
1.070.927
Skupaj GPR 0304
148.277
5.491.196
19.482.527
37.252.158
20.979.692
62.374.158


5.7. PREGLED IZVEDENIH NALOG RESORJEV

Preglednica 27: Pregled izvedenih dogodkov resorjev med predsedovanjem Slovenije Svetu EU

RESOR
POKRIVANJE POSAMEZNIH
SESTAV SVETA EU
ZASEDANJA SESTAV SVETA EU
DS SVETA EU
SESTANKI DS SVETA EU
MULTILATERALA (nosilec + sodelujoč)2
SREČANJA S TRETJIMI DRŽAVAMI3
NEFORMALNO MINISTRSKO SREČANJE
NEFORMALNI PODMINISTRSKI DOGODKI
(samostojni org.+ soorganizator) 4
SPREMLJEVALNI DOGODKI 5
MZZ
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
7
40
733
95 +73
10 PV + 45 min. + 58 v. uradniki + 89 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve (Gymnich)
(28.-29. marec 2008)
25 + 4
33 6
MKGP
Svet za kmetijstvo in ribištvo
6
22
139
10 + 3
1 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za kmetijstvo in ribištvo
(25.-27. maj 2008)
5
1
MG
Svet za konkurenčnost,
Svet za promet, telekomunikacije in energijo
5
23
190
21 + 5
1 min. + 4 v. uradniki 1 eksperti
Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost
(14.-16. april 2008)
Neformalna večerja ministrov za trgovino
(Bruselj, 9. marec 2008)
11 + 1
18
MOP
Svet za okolje
2
2
114
17 + 6
1 min. + 1 v. uradnik + ekspert
Neformalno srečanje ministrov za okolje
(11.-12. april 2008)
10 + 1
12
MORS
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
1
5
136
3 + 8
2. min.
Neformalno srečanje ministrov za obrambo
(21.-22. februar 2008)
10 + 2
6
MF
Svet za ekonomske in finančne zadeve
5
17
92
3 + 4
1 min. + 1 v. uradnik + 3 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
(4.-5. april 2008)
5
1
MzP
Svet za promet, telekomunikacije in energijo
2
5
84
2 + 13
1 v. uradnik
Neformalno srečanje ministrov za promet
(5.-6. maj 2008)
1
5
MNZ
Svet za pravosodje in notranje zadeve
3
18
96
4 + 5
3 min + 7 v. uradnik + 17 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve
(24.-26. januar 2008)

Ministrska konferenca o upravljanju zunanjih meja
(11.-12. marec 2008)
8 + 0
11
MZ
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in zaščito potrošnikov
1
8
74
7 + 8
1 v. uradnik + 6 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za zdravje
(17.-18. april 2008)
12
15
MP
Svet za pravosodje in notranje zadeve
3
14
74
4 + 3
3 min.+ 7 v. uradniki + 3 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve
(24.-26. januar 2008)
3 + 1
4
MVZT
Svet za konkurenčnost, Svet za promet, telekomunikacije in energijo, Svet za izobraževanje mladino in kulturo
5
5
40
2 + 1
2 min. + 1 ekspert
Neformalno srečanje ministrov za konkurenčnost
(14.-16. april 2008)
9 + 2
17
MDDSZ
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in zaščito potrošnikov
2
1
35
6 + 6
/
Min. konferenca o enakosti spolov
(30. januar 2008)
Neformalno srečanje ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov
(31. januar – 1. februar 2008)
15
2
SVEZ
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
6
4
46
0 + 1
/
/
1
/
MŠŠ
Svet za izobraževanje mladino in kulturo
2
2
21
/
/
Min. konferenca Spodbujanje večjezičnosti: skupna zaveza
(Bruselj, 15. februar 2008)
Neformalno srečanje ministrov za šport
(16.-17. marec 2008)
Min. konferenca v Oslu, Norveška
(5.-6. junij 2008)
7 + 1
1
MK
Svet za izobraževanje mladino in kulturo
1
2
14
1 + 1
2 min., 2 ekspert
/
3
3 7
SURS
1
9
2 + 0
/
/
1
/
SVLR
2
9
0 + 2
/
/
3
4
MJU
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose,
Svet za konkurenčnost
1
2
10
/
/
/
4
7
SVR
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose
/
/
0 + 1
/
/
/
2
UMAR
/
/
/
/
/
/
SVZ
3
4
/
/
/
/
/
UEM
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, javno zdravje in zaščito potrošnikov
/
/
1 + 0
1 ekspert
/
1 + 1
/
UKOM
/
/
/
/
1
2
SOVA
/
/
/
/
/
3
/

___________________________
2 Multilateralni dogodki glede na vlogo resorja kot nosilca ali sodelujočega državnega organa.
3 Srečanja s tretjimi državami glede na vlogo resorja kot nosilca ali sodelujočega državnega organa:
»PV« pomeni, da gre za srečanje s tretjimi državami na ravni predsednikov vlad,
»Min.« pomeni, da gre za srečanje s tretjo državo na ministrskem nivoju,
»V. uradnik« pomeni, da gre za srečanje s tretjo državo na nivoju visokega uradnika,
»Ekspert« pomeni, da gre za srečanje s tretjo državo na ekspertski ravni.
4 Neformalni podministrski dogodki glede na vlogo resorja kot samostojnega organizatorja ali sodelujočega državnega organa.
5 Spremljevalni dogodki, objavljeni na spletnem mestu predsedstva.
6 Ministrstvo za zunanje zadeve je poleg 33 spremljevalnih dogodkov organiziralo še 178 kulturno-promocijskih dogodkov.
7 Ministrstvo za kulturo je poleg treh spremljevalnih dogodkov organiziralo še 19 kulturno-promocijskih dogodkov.

Zadnja sprememba: 07/15/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov