Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 61000-1/2008/6
Ljubljana, 29.05.2008
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 171. redni seji dne 29.05.2008 sprejela:
- POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 2004-2007 ZA LETO 2007,
ki vam ga pošiljamo na podlagi 13. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št, 77/07).
Hkrati vam pošiljamo Sklep Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije, ki ga je sprejel ob obravnavi navedenega poročila.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo,
- dr. Jelka Pirkovič, državna sekretarka, Ministrstvo za kulturo,
- Barbara Koželj, generalna direktorica Direktorata za umetnost,
Ministrstvo za kulturo,
- dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor Direktorata za kulturno
dediščino, Ministrstvo za kulturo,
- Igor Prodnik, generalni direktor Direktorata za medije, Ministrstvo za kulturo,
- mag. Marjeta Novak Kajzer, sekretarka, Ministrstvo za kulturo,
- Jože Horvat, sekretar, Ministrstvo za kulturo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGI: 2
Številka: 61000-1/2008/6
Ljubljana, 29.05.2008
POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 2004–2007 (NPK) – za leto 2007
KAZALO
I. UVOD 2
II. SPLOŠNE PRIORITETE KULTURNE POLITIKE V OBDOBJU 2004–2007 23
III. CILJI IN UKREPI NA POSAMIČNIH PODROČJIH KULTURE 61
I. UVOD
Ministrstvo za kulturo RS je leta 2002 pripravilo obsežno publikacijo z naslovom Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev. Na podlagi te strokovne analize je bila oblikovana resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007, ki jo je Državni zbor RS sprejel 27. februarja 2004. Ministrstvo je o uresničevanju resolucije vsako leto pripravilo posebno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bila večina ciljev, ki so bili v njej zapisani, doseženih, toda marsikateri je bil zastavljen nerealno in je ostal neizveden (posamični primeri glej v področnih poročilih). Na to so opozarjala vsakoletna poročila, pri čemer niso manjkali predlogi za spremembe.
Tokratno poročilo seveda v osrednjem in najobsežnejšem delu govori o izvajanju NPK 2004–2007 zadnje leto njegove veljavnosti, torej leta 2007, toda ob njegovem izteku se je smiselno uvodoma na kratko posvetiti nekaterim bistvenim ugotovitvam, ki govorijo o doseženih ciljih v vseh štirih letih. Sicer pa poročilo skuša slediti poglavitni strukturi NPK 2004–2007 in za lansko leto od splošnih prioritet prek ciljev in ukrepov po posameznih področjih prikazati, s kako so bile izvedene naloge, ki jih je vseboval NPK 2004–2007. Kot je razvidno iz nadaljevanja, so bile večidel uresničene, marsikje pa je bilo storjeno več, kot je resolucija predpisovala. Nekaj nameravanih stvari tudi ni bilo realiziranih – razlogi za to so navedeni. Sicer pa se nekateri podatki v besedilu kot celoti tu in tam ponavljajo – pač zato, da bi v uvodnih povzetkih predstavili osrednje dosežke/značilnosti kulturne politike, vsako od dveh nadaljnjih poglavij pa bilo sklenjena celota, nekaj ponovitev pa zahteva tudi sama struktura dosedanjega NPK (večkrat podobni ukrepi in kazalci). Med pomembnimi spremembami in reorganizacijami, ki so se zgodile v času izvajanja dosedanjega NPK, je gotovo tudi ta, da je bila postavka Slovenci zunaj RS s 1. 1. 2006 iz proračuna Ministrstva za kulturo prenesena na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zato v pričujočem Poročilu o izvajanju NPK 2004–2007 v okviru Poglavja Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture že drugič ni podpoglavja Slovenci zunaj Republike Slovenije.
Kot je znano, so že v času veljavnosti NPK 2004–2007 nastale pomembne novosti, med drugim na eni strani vstop Slovenije v EU, na drugi pa vse večji pomen informacijsko komunikacijske tehnologije, novih medijev in trga. Vse to je kulturni politiki narekovalo temeljito spremembo temeljnih zakonskih dokumentov oziroma predpisov s področja kulture, vplivalo pa tudi na dejstvo, da so se nekatera kulturna področja, denimo intermedijsko, zares razmahnila že po nastanku NPK 2004–2007. Te okoliščine so zlasti upoštevali tudi oblikovalci nove resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011, ki ga je Državni zbor sprejel 2. aprila letos. Dokument se formalno v marsičem naslanja na doslej veljavno besedilo nacionalnega programa, vendar skuša odgovoriti na izzive novega časa in tako – ob tem, da nadaljuje nekatere dolgoročne naloge prejšnjega besedila – vpeljuje vrsto novosti: od večjega poudarka nastajanju vrhunskih dosežkov in s tem bolj selektivnemu sofinanciranju projektov, izobraževanju in usposabljanju, slovenskemu jeziku, dediščini, do investicij, promocije slovenske kulture na tujem, večje skrbi za rast kulture pri obeh narodnih skupnostih in manjšinskih etničnih skupnostih ter boljši dostop invalidov do kulturnih dobrin. Precej bolj intenzivno pa je za prihodnje štiriletno obdobje načrtovano medresorsko povezovanje področij in zadevnih ministrstev, saj brez tega tudi za področje kulture ne bi mogli pričakovati večjega razmaha.
Bistvene spremembe/premiki na posamičnih področjih kulture v obdobju od 2004 do 2007
Povzetki najpomembnejših sprememb v minulem štiriletnem obdobju so po izteku dosedanjega NPK skoraj nujni in si tu sledijo po posamičnih področjih, v enakem zaporedju kot v 3. poglavju Cilji in ukrepi na posamičnih področjih kulture. Glede na to, da se je štiriletno obdobje sedanjega NPK izteklo, smo »tradicionalno« poglavje s povzetkom nekaterih statističnih podatkov samo za minulo leto, ki je bilo sestavni del dosedanjih poročil, tokrat izjemoma (pri področjih, kjer je to smiselno) dodali pričujočim štiriletnim pregledom kot zgovorno ilustracijo sedanjega stanja in izteka obdobja minulega NPK. V nasprotnem primeru bi se nekateri podatki po nepotrebnem ponavljali.
Uprizoritvene umetnosti
Štiriletno spremljanje izvajanja ciljev in ukrepov po danih kazalcih je pokazalo, da sta splošna ukrepa prednostne podpore izvedbam zunaj kraja nastanka in povečanja obsega postprodukcije izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov prinesla pozitivne rezultate, saj se je bistveno povečalo število gledalcev na predstavo, stalno pa se je povečevalo tudi število ponovitev. Sicer pa bodo glede zagotavljanja boljše geografske razporejenosti ponudbe potrebni dodatni ukrepi, ki bodo omogočili še večjo javno dostopnost. Poleg tega bo morala biti v okviru regionalnih razvojnih programov zagotovljena skrb za vzpostavljanje in vzdrževanje kulturne infrastrukture, ki bo omogočala decentralizirano ponudbo po celotnem ozemlju Slovenije.
Za kulturno vzgojo prihodnje publike je bistvenega pomena, da se kvalitetne kulturne vsebine načrtno in dolgoročno vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Zato je nujno, da glede na rezultate uspešno zastavljeno sodelovanje med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za šolstvo in šport preraste v stalno prakso.
Zagotavljanje prostorskih in tehničnih pogojev za izvajalce programov in projektov s področja uprizoritvenih umetnosti je z vadbeno-uprizoritvenim centrom Stara elektrarna-Elektro Ljubljana najboljši možni dokaz smotrnosti ukrepov, povezanih s tem ciljem. V štirih letih spremljanja je bilo ob drugem zaznati nenehno rast (mednarodnih) koprodukcij in števila obiskovalcev. Za nadaljnji razvoj projekta pa bo treba z lastnikom doseči dolgoročni dogovor o namembnosti prostora.
V letih 2004–2007 se je stalno krepilo sodelovanje med izvajalci javnih kulturnih programov in projektov ter javnimi zavodi. Javni zavodi tudi po vsebinski plati izražajo interes za sodelovanje z referenčnimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov. Ukrep, ki je pripomogel k uresničevanju tega cilja, ni bil podprt s finančnimi sredstvi, je pa vključen v kriterije javnih razpisov za področje uprizoritvenih umetnosti.
Krepitev gledališke infrastrukture je najtesneje povezana s proračunskimi sredstvi, ki jih lahko Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti namenjajo za investicije. Toda zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev ministrstvo vlaga predvsem v investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v zavodih, katerih ustanovitelj je, a tudi pri teh gre zlasti za nujne vzdrževalne posege, medtem ko se za posodabljanje tehnične opreme namenjajo pretežno neproračunski prihodki iz izvajanja javne službe. Z velikimi problemi pri investicijskem vzdrževanju se srečujejo tudi lokalne skupnosti. Precej kompleksen je problem izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti, zato se je znova potrdilo, da ga ne more reševati samo MK. V minulem štiriletnem obdobju pa je bilo v zvezi s tem vendarle zaznati kakovosten premik. Skozi vloge na razpis za rezidenčne udeležbe, preko katerih se sofinancira delovanje posameznih ustvarjalcev, je razvidno, da slovenski umetniki z uprizoritvenega področja danes sodelujejo tudi v mednarodno referenčnih projektih, kar pomeni kakovostno in odmevno promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru.
Na področju uprizoritvenih umetnosti zbrani podatki kažejo, da so sofinancirani izvajalci na matičnih odrih leta 2007 izvedli 3879 predstav, ki si jih je ogledalo 641.096 gledalcev. Na gostovanjih po Sloveniji je bilo odigranih 1436 predstav, ki si jih je ogledalo 231.203 gledalcev. Glede na poročila javnih zavodov, ki pretežno skrbijo za gledališko ponudbo po celotni Sloveniji, so najslabše »preskrbljena« območja Koroške, Dolenjske (predvsem Bela krajina) in severne Primorske. Izvedenih je bilo 206 gostovanj v tujini, na katerih je bilo odigranih 341 predstav, ki si jih je ogledalo 80.202 gledalcev. Pri Slovencih v zamejstvu je bilo izvedenih 67 predstav, ki si jih je ogledalo 20.010 gledalcev. Zaznati je rahel upad ponudbe na tem področju (indeks 98), tako števila predstav na matičnih odrih (indeks 99) kot na gostovanjih po Sloveniji (indeks 94), obenem pa se je bistveno povečala obiskanost (indeks 115). Ugotovimo lahko ugodne rezultate, saj se je bistveno povečala dostopnost – ob sicer manjši ponudbi je bistveno večje število gledalcev na predstavo – kar je eden od temeljnih ciljev javnega interesa na področju kulture. Med drugimi pomembnimi novostmi je tudi ta, da se je začela tudi gradnja Lutkovnega gledališča v Mariboru.
Glasbene umetnosti
Na področju glasbenih umetnosti sta bila za čas 2004–2007 zapisana dva splošna cilja; prvi, če poenostavimo, je spodbujanje raznolike glasbene ponudbe po Sloveniji tudi zunaj prestolnice (60 odstotkov prestolnica, 40 odstotkov ostala Slovenija). V programskih pozivih in projektnih razpisih je bil v ta namen upoštevan kriterij prednostne podpore programom in projektom, ki so zagotavljali večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem slovenskem ozemlju. Leta 2007 je ministrstvo sofinanciralo 190 glasbenih projektov, od tega 115 zunaj Ljubljane, torej 60,5 % vseh.
Po drugi strani so bile na podlagi javnega poziva sklenjene triletne programske pogodbe za obdobje 2004–2006 in 2007–2009 z več nevladnimi organizacijami. Od teh jih ima 14 sofinaciranih v drugem navedenem obdobju sedež v Ljubljani, 4 pa jih deluje zunaj nje. Tako je ministrstvo programsko sofinanciralo 88 odstotkov nevladnih organizacij, ki delujejo v Ljubljani in zunaj nje, prek vsakoletnih projektnih razpisov pa povprečno 55 % projektov zunaj Ljubljane. Ministrstvo je v celoti zadostilo cilju, da se zunaj Ljubljane sofinancira 40 % ponudbe.
Podatki odražajo razmerja med pogodbenimi partnerji Ministrstva za kulturo in ne razmerja med razpršenostjo celotne glasbene ponudbe v Sloveniji, ki je dokaj neenakomerna. Zgoščena je na območje Maribora, Nove Gorice in Celja, iz nekaterih drugih predelov (zlasti iz Zasavja, Koroške, Prekmurja in Primorske) je programskih in projektnih pobud premalo.
Drugi cilj je zadeval izboljšavo položaja glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev, se pravi,
boljšo izpeljavo sistemskih rešitev na področju avtorskih in sorodnih pravic ter uvedbo delovnih in rezidenčnih štipendij, s čimer bi se povečala tudi kakovost glasbene produkcije in njena raznolikost. Tako je ministrstvo v obdobju 2004–2007 podelilo 9 delovnih štipendij,
sofinanciralo naročila izvirnih glasbenih del (vendar je v programih nacionalnih javnih zavodov število naročenih simfoničnih novitet ostalo enako povprečni ravni prejšnjih let – 3 dela), število oseb zasebnega in javnega prava, ki redno poravnavajo avtorske in sorodne pravice, se je povečalo.
V omenjenem času se je postopno povečeval delež slovenske glasbe v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, in v programih izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov: približuje se 40 odstotkom, kot je bilo predvideno. Javni zavodi, izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki so v svojih programskih zasnovah izkazovali večji delež glasbe slovenskih avtorjev, so prejemali prednostno podporo. Delež slovenskih glasbenih izvajalcev v nacionalnih javnih zavodih prevladuje.
Povečalo se je tudi število sofinanciranih izdaj na nosilcih zvoka, ki vključujejo slovenske ustvarjalce in poustvarjalce. Leta 2007 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo v okviru programskega razpisa naročila 48 izvirnih slovenskih glasbenih novitet, 36 notnih izdaj, izdajanje 2 glasbenih revij, 15 izdaj na nosilcih zvoka. V okviru projektnega razpisa 2007 pa 13 notnih izdaj in 55 izdaj na nosilcih zvoka. Društvo slovenskih skladateljev je izdalo opero Marjana Kozine Ekvinokcij s posnetkom in CD-jem. Sicer pa je bil zelo dejaven Slovenski glasbeno informacijski center (SIGIC), namenjen predstavljanju vseh glasbenih zvrsti in njihovih predstavnikov doma in v tujini. Deluje na državni ravni in se ob informacijski dejavnosti posveča tudi arhiviranju in predstavljanju naše glasbene dediščine. SIGIC je intenzivno dopolnjeval svoje internetne informacije, vse bolj pa se je uveljavljal tudi kot organizator glasbenih prireditev: opazen je bilslovenski nastop na letošnjem MIDEM-u, za katerega so priprave potekale že leta 2007.
V minulem obdobju se je začela prenova SNG Opera in balet v Ljubljani. Izboljšanje in povečanje prostorskih zmožnosti, akustičnih in tehnoloških pogojev ter povečan obseg produkcije SNG Opera in balet Ljubljana pa bomo dosegli leta 2009, ko bo stavba temeljito prenovljena. Poleg drugih večjih del v tem obdobju je bil obnovljen tudi Klub CD v Cankarjevem domu.
Zastavljeni program dela javnih zavodov, med njimi Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor – OE Opera in balet je bil izveden in cilji doseženi, tako v smislu kvalitete kot kvantitete. Odmevi strokovne javnosti so dobri, pri posameznih projektih odlični. Načrtovano povečano dostopnost in povečanje števila obiskovalcev so omenjeni zavodi presegli, za kar je zasluge pripisati zlasti uspešni marketinški politiki SNG Maribor in Cankarjevega doma, tako v domačem kot v mednarodnem kulturnem prostoru.
Na področju glasbenih umetnosti je Ministrstvo za kulturo na podlagi javnega poziva sklenilo triletne programske pogodbe za obdobje 2007–2009 z 18 nevladnimi organizacijami. Dve od organizacij, ki imata sedež v Ljubljani, sta pri izvajanju programa omejeni le na območje Ljubljane, ostalih šestnajst pa s koncertno ponudbo bogati območje celotne Slovenije. Poleg navedenega tri nevladne organizacije s sedežem na območju Ljubljane zastopajo interese baletnih plesalcev, glasbenih ustvarjalcev in glasbene vzgoje za celotno Slovenijo. Leta 2007 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo 190 glasbenih projektov, od tega 115 zunaj Ljubljane, torej 60,5 % vseh. Predloženi podatki odražajo razmerja med pogodbenimi partnerji Ministrstva za kulturo in ne razmerja glede razpršenosti celotne glasbene ponudbe v Sloveniji, ki je še vedno dokaj neenakomerna. Za dostopnost kulturnih dobrin bo v naslednjih letih potrebno doseči še več. Spodbuditi bo potrebno boljše sodelovanje med domačimi organizatorji koncertnega življenja in okrepiti premalo delujočo distribucijsko mrežo glasbenih založb. Podatki o razpršenosti kulturne ponudbe ne vključujejo javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, saj jih je ministrstvo kot ustanovitelj dolžno sofinancirati, ne glede na razpršenost njihovih sedežev, na katere seveda nima vpliva.
Vizualne umetnosti
Glede na zastavljene cilje, ukrepe in kazalce v NPK 2004-2007 (v nadaljevanju NPK), ki so bili utemeljeni na analizi stanja na področju vizualnih umetnosti, lahko v skladu s podatki letnih poročil, za obdobje zadnjih štirih let ugotovimo:
- povečanje sredstev na postavki za vizualne umetnosti za približno 50 % (leta 2004 je ta višina znašala 137.208.703 SIT oz. 572.561,77 EUR, leta 2007 pa 843.507,00 EUR),
- povečanje obiska na razstavah in drugih, na predstavitev vizualnih umetnosti vezanih dogodkov z 200.000 na 390.000, pri čemer je mogoče opaziti tudi večji delež mlajše populacije ter bolj kakovostne, izvirne in aktualne predstavitve tudi zunaj Ljubljane. Nasploh podatki potrjujejo bolj profilirane razstavne programe izvajalcev, ki se med seboj tudi pogosteje povezujejo v skupnih nastopih,
- povečanje števila polarizacijskih, pedagoških in andragoških programov, ki postajajo bolj profilirani, sistematično pripravljeni in naravnani na določene ciljne skupine (glede na leto 2004, ko še ni bilo mogoče pridobiti natančnih podatkov, je bilo leta 2007 izvedenih več kot 80 tovrstnih projektov /leta 2005 le 25/, v katerih je sodelovalo 140 izvajalcev in bilo udeleženih več kot 10.000 obiskovalcev po vsej Sloveniji),
- izboljšanje položaja ustvarjalcev in možnosti za njihovo mobilnost v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru. Na področju vizualnih umetnosti je bil ukrep NPK glede zviševanja števila delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb dosledno upoštevan, saj je bilo leta 2007 dodeljenih 14 delovnih štipendij in 10 rezidenčnih udeležb (leta 2004 le 4).
- izplačevanje razstavnine oziroma avtorskega honorarja za vizualnega umetnika, kar tudi izhaja iz NPK, se je začelo uresničevati šele s sistematičnim urejanjem medsebojnih razmerij med galerijo in umetnikom, tj. leta 2006 je izplačevanje razstavnine prijavitelju na razpisu prineslo dodatne točke, medtem ko je bil to leta 2007 že pogoj za izpolnjevanje formalnih pogojev razpisa. Minimalna razstavnina za osebno razstavo iz tekoče produkcije je bila 300 EUR, za pregledno 1200 EUR in za retrospektivno 2100 EUR. Leta 2007 so razstavnino prejeli vsi avtorji (za osebne razstave), ki so se sami ali prek galerije prijavili na projektni razpis 2007 na področju vizualnih umetnosti,
- večja in bolj načrtna skrb za promocijo sodobnih vizualnih umetnosti v tujini je bila dosežena tako s podporo rezidenčnimim udeležbam in s sofinanciranjem (tudi prek postavke za nepredvidene dogodke) pomembnih razstav v tujini, kot s spodbujanjem nastopa umetnikov iz Slovenije na uglednih mednarodnih umetniških sejmih. Leta 2007 je povabilo nanje pomenilo prednostni kriterij na razpisu,
- skrb za arhitekturo in oblikovanje se kaže tudi konkretno, saj je bilo leta 2004 projektov z obeh posebnih področij vizualnih umetnosti komaj za vzorec, leta 2007 pa je kakovostnih in izvirnih predstavitev sodobne arhitekture in oblikovanja doma in na tujem že več kot 10 % od 400 prijav, prispelih na projektni razpis za področje vizualnih umetnosti.
- s premišljenimi in dobro izbranimi nastopi na Beneškem in Arhitekturnem bienalu, za katera so bila sredstva povečana za 50 %, je bila Slovenija zelo uspešna (kritike v uglednih tujih revijah ter vabila v mednarodno referenčne muzeje in galerije).
Pričujoče poročilo za področje vizualnih umetnosti za obdobje od 2004 do 2007 že zajema tudi večino bistvenih statističnih podatkov za leto 2007. Dodajmo le še, da je bilo z javnimi razpisi na področju vizualnih umetnosti leta 2007 sofinanciranih 257 razstavnih projektov in večina je bila primerno javno evidentirana; 25 % jih je gostovalo v mednarodnem prostoru, od tega jih je 72 nastalo v sodelovanju s tujim organizatorjem. Glede na leto 2006 je bilo leta 2007 po številu financiranih manj razstavnih projektov, zato pa s finančno bolj primernim deležem, v katerem so bili upoštevani avtorski honorarji sodelujočih ter razstavnine. Med posebej uspešne projekte s področja vizualnih umetnosti leta 2007 sodi predstavitev Slovenije na 51. beneškem bienalu. Postavitev Tobiasa Putriha (z izborom slovenskih filmov in videa) v Galeriji A+A in na otoku San Servolo si je ogledalo okrog 230.000 obiskovalcev z vsega sveta.
Podatke za javne zavode s tega področja glej še v okviru statistike za področje kulturne dediščine.
Intermedijske umetnosti
Intermedijske umetnosti so v obdobju štirih let doživele velik razvoj na vseh področjih:
- na področju stabiliziranja programskih partnerjev s področja neinstitucionalne kulturne sfere,
- na področju dostopnosti informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) tehnologije in kreativne uporabe v multimedijskih centrih,
- na področju neformalnega izobraževanja, delovnih štipendij in rezidenc,
- na področju produkcije in povečanega mednarodnega sodelovanja v sklopu posameznih projektov.
K temu so pripomogla tudi evropska sredstva, namenjena za nakup IKT opreme v obdobju 2004/2005. V perspektivi se za naslednje štiriletno obdobje kaže, da bi bilo nujno omogočiti nadomeščanje amortizirane opreme in dokupu sodobnejših tehnoloških komunikacijskih izdelkov.
Pozitivni trendi so vidni v dobrem sodelovanju multimedijskih centrov, tako v programskem smislu kot glede racionalnega izkoriščanja obstoječe opreme.V naslednjem obdobju si lahko zaželimo le malo bolj uravnoteženo kvaliteto lastne umetniške produkcije, kar pa pri izrazito sodobno naravnani umetniški panogi, ki vzporedno stalno tudi raziskuje svoje lastne meje, ni zmeraj tako enostavno. Pričakujemo lahko tudi povečan razvoj tako imenovane virtualne navzočnosti uporabnikov multimedijskih centrov, kar že omogočajo prvi poskusi na področju brezplačnega lokalnega brezžičnega dostopa do internetnih povezav, ki so jih omogočili posamezni MMC na območju svojih regij.
Nepričakovano velik uspeh na področju mednarodnega sodelovanja – tudi na referenčnih prizoriščih kot na primer Ars Electronica Linz, Transmediale Berlin ipd. – gre pripisati tudi dejstvu, da so projekti intermedijskih umetnosti v paleti specifičnih izraznih sredstev dostikrat manj vezani na jezik, kot na primer uprizoritvene umetnosti. Vsekakor pa gre za obvladovanje svetovnih trendov in dobro dodatno promocijo Slovenije – tudi v najbolj razvitih delih sveta.
Vse večje odmikanje od pregovorne hermetičnosti intermedijskih umetnosti kaže na pojav nove publike, ki je pripravljena sprejeti sodobno IKT tudi kot kreativno izrazno sredstvo. Intermedijski prijemi se na področju novih medijev vedno bolj pogosto in uspešno pojavljajo tudi v multimedijskih produkcijah klasičnih umetniških zvrsti. Spodbujajo renesanso videa in performativnih umetniških praks, ki zgodovinsko segajo globoko v drugo polovico prejšnjega stoletja.
Multimedijski centri dobivajo po vsej Sloveniji vzporedne posnemovalce, ki se deloma že vključujejo tudi v obstoječo mrežo regionalnih kulturnih portalov, iz katerih vidno raste nov vseslovenski kulturni portal. Tudi ta pojav na svojevrsten način dokazuje, da je bila izbrana smer v preteklem štiriletnem obdobju pravilna.
V perspektivi bo potrebno več sredstev nameniti izobraževanju na izbranih tujih lokacijah, pa tudi povezovanju slovenskih strokovnjakov, ki delujejo na različnih akademijah in univerzitetnih ustanovah, kar v praksi pomeni vse večje prepletanje znanosti in umetnosti. Cilji NPK za naslednje štiriletno obdobje so naravnani ravno v tej smeri.
Tudi leta 2007 se je število sofinanciranih programov in projektov na področju intermedijskih umetnosti v primerjavi z letom 2006 povečevalo: za 17 %. Podprtih je bilo 13 multimedijskih centrov (Art Center iz Prosenjakovcev je bil po razhajanju ustanovnih partnerjev še vedno v težavah – finančne narave, Kiberpipa pa na razpisu 2007 ni uspela zaradi formalnih razlogov), regijsko umeščenih v vseh 12 statističnih regij Republike Slovenije. Financirani so bili programi šestih nevladnih organizacij. Podprte so bile tudi enote tistih izvajalcev z intermedijskega področja, ki so matično pripadali drugim področjem umetnosti in knjige. Skupaj je bilo izvedenih 132 programskih enot (lani 127). Med vsemi enotami s programskega poziva je bilo izvedenih 63 enot produkcije in postprodukcije (28 % več kot leta 2006). Kar 69 enot so izvajalci uresničili v sklopu mednarodnega sodelovanja (za 6 % več kot leta 2006). V sklopu programskega poziva sta bila financirana še dva mednarodna festivala. Na projektnem razpisu je bilo financiranih 29 izvajalcev (6 % več kot leta 2006) z 90 projekti (leta 2006 le 29). V multimedijskih centrih se je število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo od leta 2006 statistično zmanjšalo z 1602 dnevno na 1296 (povprečno beležimo 108 obiskovalcev dnevno na MMC). Dejansko ne gre za negativen trend, nasprotno: navidezno manj številen obisk gre razumeti v okviru razširjenega sodelovanja uporabnikov, ki tudi doma vedno bolj pogosto razpolagajo z ustrezno računalniško opremo in so virtualno povezani z lokalnim MMC, veliko obiska pa se statističnemu pregledu izmuzne tudi zaradi tako imenovanih e-točk z brezžičnim dostopom do interneta, ki jih nekateri MMC uspešno uvajajo znotraj svojih regij. Povečuje se torej virtualna navzočnost obiskovalcev MMC, fizična pa se zmanjšuje, kar je logična posledica razvoja brezžične tehnologije in povečane dostopnosti do IKT opreme.
Knjižnice
Splošne knjižnice se razvijajo v kulturne in informacijske centre, ki so na voljo uporabniku na lokalni ravni, nacionalna knjižnica pa kot znanstvena knjižnica razvija sodobne informacijske storitve na področju kulturne dediščine, znanosti in raziskovanja in so namenjene vsem državljanom.
Izboljšal se je dostop do knjižnic, ki se odraža v povečevanju števila krajevnih knjižnic v lokalnih skupnostih ter z razvojem bibliobusne mreže, kvadratura splošnih knjižnic se je povečala s 34m2 na 1000 prebivalcev leta 2002 na 42,5m2 na 1000 prebivalcev leta 2006. Investicije so izvajale občine, Ministrstvo za kulturo pa je sofinanciralo večino projektov. Zgrajenih in adaptiranih je bilo v povprečju po 15 knjižnic letno, kar v letih veljavnosti NPK skupaj pomeni čez 40 novih, bolj uporabnih in lažje dosegljivih knjižnic; vključuje tudi tri nove in prenovljene bibliobuse. Projekt gradnje nove nacionalne knjižnice se ne uresničuje po predvidevanjih v nacionalnem programu, vendar je začetek gradnje predviden za 2008 (glej področno poročilo).
V času veljave prejšnjega NPK se je nad pričakovanji povečal nakup gradiva v splošnih knjižnicah.
Izvedbeni cilj sofinanciranja za posamezno leto je bil, da je potrebno skupaj z občinami omogočiti prirast 225 knjižnih enot na 1000 prebivalcev, od tega z nakupom 215 enot na1000 prebivalcev. V teh letih se je celoten letni prirast gradiva povzpel z 203 na 275 enot na 1000 prebivalcev. Tako v treh letih izvajanja NPK dosega rast letnega prirasta kar 18 odstotkov, skoraj dvakrat več, kot je predvidel dosedanji NPK.
Na področju ohranjanja in dostopnosti knjižnične dediščine je najpomembnejša izboljšava oz. dosežek Digitalna knjižnica Slovenije (portal d-Lib.si), ki je v zadnjem letu veljavnosti NPK poleg sredstev MK prejela tudi sredstva Norveških finančnih mehanizmov ter MVZT. V skladu s strategijo digitalizacije so bile v zadnjih letih zelo obogatene digitalne zbirke, dostopne prek portala, ki skupaj obsega že 170.000 enot gradiva, od tega čez 155.000 člankov starejše in sodobne slovenske periodike s področij kulture in znanosti. Veliko inovativnosti je potrebne na področju arhiviranja spletnih publikacij. Za Slovenijo je pomembno tudi aktivno sodelovanje NUK v evropskem okolju pri izgradnji Evropske digitalne knjižnice.
Tudi rezultati nakupa IKT opreme za splošne knjižnice, torej za najširšo uporabo, so zelo dobri in močno prispevajo k informacijski usposobljenosti splošnih knjižnic. Število računalnikov za uporabnike je naraslo preko 0,60 računalnika na 1000 prebivalcev. To je odličen dosežek.
Ugotovljeno je bilo, da imajo ukrepi za dvig bralne kulture ter prednostna podpora bibliopedagoškim dejavnostim knjižnic svoje omejitve, predvsem pri rasti izposoje gradiva, pa tudi pri povečanju števila ljudi, ki so člani knjižnic. Kljub temu so bile knjižnice tudi na tem področju zelo uspešne. Odprtost knjižnic se je povečala s 558 sekund na prebivalca leta 2002 na 615 sekund na prebivalca, delež članov med prebivalstvom pa s 24,68 odstotka leta 2002 na 26,80 odstotka. Razvoj bralne kulture lahko zasledujemo tudi po številu izposojenega leposlovja. Leta 2006 je bilo skoraj 56 odstotkov izposojenega gradiva leposlovnega, pri čemer si mladina izposoja dvakrat več leposlovja, odrasli pa tri odstotke manj kot strokovnega gradiva.
Nakup gradiva za splošne knjižnice je treba kljub rasti še naprej podpirati in pri tem uresničevati cilje strokovnih priporočil. In najti je treba optimalno razmerje med funkcijami centrov bralne kulture in prostega časa ter med zagotavljanjem informacijskih virov za potrebe učenja (zlasti vseživljenjskega), dela, e-storitev in znanja nasploh, pri nacionalni knjižnici pa razvijati predvsem možnosti za sodoben dostop uporabnikov do njenih bogatih zbirk in oddaljenih e-virov. Na obeh področjih bodo potrebne inovativne rešitve v digitalni knjižnici in pri delu z uporabniki. Pri nacionalni knjižnici pa je opazno zaostajanje pri nakupu gradiva, zaščiti in restavriranju (npr. razkislitev papirja). Zato je cilj bogatitve nacionalne zbirke NUK potrebno prenesti v naslednje obdobje. Element trajnega ohranjanja knjižnične dediščine je tudi fizična zaščita, zlasti t.i. masovna razkislitev papirja, ki se doslej ni izvajala, zato jo je še nadalje treba upoštevati kot pomemben cilj.
Leta 2007 se je kot posledico razširjanja elektronskih storitev že začelo opažati zmanjševanje t. i. klasične uporabe knjižnice. Sodobne storitve je treba pospešeno razvijati, za kar bo potrebna najsodobnejša tehnologija in tudi najsodobnejše znanje zaposlenih. V naslednjem obdobju je treba podpirati večji obseg usposabljanja tako zaposlenih kot uporabnikov za uporabo sodobnih informacijskih storitev.
Osrednje območne knjižnice še ne izvajajo vseh z zakonom določenih nalog, zato si bo v naslednjem obdobju treba prizadevati, da bodo območne dejavnosti, ki podpirajo koordinirano delovanje in enovit razvoj knjižnic v posameznih regijah, izvajane v celoti.
Splošne knjižnice so (po predhodnih podatkih in ocenah) leta 2007 s sredstvi, ki jih je prispevala država, kupile 187.000 enot knjižničnega gradiva (skupaj s sredstvi občin pa okrog 464.500 enot), kar je sicer 14,5 % nad načrtovanimi 163.200 enotami. Vendar pa so s sredstvi MK knjižnice kupile le okrog 90 (od ciljnih 107,5) enot/1000 prebivalcev. Izpeljano je bilo opremljanje dodatnih 12 splošnih knjižnic kot lokalnih e-točk s celodnevno dostopnostjo in možnostjo strokovne pomoči pri delu uporabnikov na internetu, pa tudi 36 »malih« e-točk s samo eno delovno postajo v majhnih lokalnih knjižnicah. S tem se dosega cilj, da bi imele vse krajevne knjižnice, torej tudi najmanjše enote, za uporabnike omogočen dostop do svetovnega spleta. Dostop do e-virov v splošnih knjižnicah se je kljub majhnemu skupnemu številu naslovov v zadnjih dveh letih povečal skoraj za trikrat (s 27 na 78 naslovov). Število oddaljenih dostopov do knjižnic je že doseglo 670.000, kar pomeni v povprečju 1,2 dostopa na člana, elektronske servise knjižnic (npr. naročanje, rezervacije, podaljšanje izposoje ipd.) pa so uporabniki uporabili v več kot 875.000 primerih.
V nacionalni knjižnici (NUK) je bil leta 2007 dotok gradiv v celoti za 4,5 % manjši kot leta 2006, kar je posledica novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki knjižnici namenja le po dva ali en izvod vsake publikacije. Povečuje se pomen elektronskih virov, NUK poroča o nakupu 33 elektronskih podatkovnih zbirk leta 2007, v okviru katerih je bilo dostopnih kar 14.500 tujih strokovnih in znanstvenih časopisov. Storitve oddaljenega dostopa so v NUK uporabili 72.000 krat (67 % več kot leta 2006), število uporabnikov teh storitev se je povečalo za 44 % (na 7317). Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem COBISS pa je znašal 12,6 %.
Na dLib portalu so bile oblikovane tri nove zbirke digitalnega gradiva (Notno gradivo, Knjige in Visokošolska dela), portal pa sedaj skupaj obsega 170.000 enot gradiva, od tega čez 155.000 člankov starejše in sodobne slovenske periodike s področij kulture in znanosti, kar je v skladu s predvideno koordinacijsko vlogo NUK pri razvoju digitalizacije v RS. Velik poudarek je bil tudi na področju razvoja storitev za arhiviranje spletnih publikacij in izgradnji Evropske digitalne knjižnice.
Knjiga
Založništvo je zelo pomemben segment slovenske kulture, saj omogoča razvoj slovenske pisane besede, ki daje s svojo ustvarjalnostjo slovenski umetnosti ključen pečat. Različne oblike državnih pomoči založništvu so kot korekcije slovenskega založniškega trga usmerjene v vse tiste člene verige knjige, kjer se izraža javni interes: spodbujanje kakovostne založniške produkcije (humanistike, leposlovja), razvijanje bralne kulture (promocija knjig in avtorjev, sistematično spodbujanje branja pri otrocih in mladini, projekt Rastem s knjigo), spodbujanje podpornih projektov, ki prispevajo k večji domači in tuji promociji avtorjev, knjig in branja ter k boljši dostopnosti knjige (mednarodna dejavnost, festivali, simpoziji), neposredna podpora avtorjem in izboljšanje njihovega položaja (delovne štipendije, knjižnično nadomestilo) in podpora programom knjigarniške mreže (promocija knjig in avtorjev, promocija branja).
Učinki sofinanciranja kažejo, da je imela selektivna in ciljna usmeritev razdelitve javnih sredstev na področju knjige v obdobju 2004–2007 pozitivne učinke na različne segmente knjižne verige: povečanje dostopnosti slovenske knjige z vidika regijske pogojenosti, povečanje naklad knjig in revij s področja kulture in povečan obseg projektov, ki so usmerjeni v spodbujanje bralne kulture. Tako rezultati leta 2007 kažejo, da so bili na področju založništva glede na preteklo obdobje doseženi dolgoročni cilji glede števila sofinanciranih knjig, podprtih je bilo 325 knjižnih naslovov in 50 revij. Na področju večletnih zahtevnejših knjižnih projektov je cilj dosežen, saj je bilo podprtih 13 tovrstnih projektov. Dosežen je tudi načrt glede števila podprtih knjigarn, saj je bilo leta 2007 sofinanciranih 26 knjigarn. Povečalo se je število podprtih prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike ter hkrati tudi število jezikov, v katere so knjige prevedene. Okrepila se je tudi mednarodna dejavnost, vključno z nastopom Slovenije kot osrednje gostje na sejmu v Leipzigu in s prvim nastopom Slovenije na mednarodnem sejmu otroške literature v Bologni.
Število naslovov izdanih knjig v Sloveniji (tudi v obdobju 2004–2007 preko 4000 naslovov na leto) ostaja stabilno oz. se po podatkih NUK celo povečuje. Čeprav še vedno nimamo mehanizmov, s katerimi bi spremljali število prodanih izvodov na prebivalca, ostaja splošno sprejeta ocena, da se v Sloveniji proda na prebivalca dva do tri izvode knjig letno. V obdobju 2004–2007 je bila posebna pozornost namenjena spodbujanju razvoja knjigarniške mreže. Leta 2007 je pogoje in kriterije za sofinanciranje knjigarn izpolnilo 26 knjigarn, kar v primerjavi z 12 takimi knjigarnami leta 2003 vsekakor kaže, da gre za uspešen ukrep. Ključen je tudi podatek, da se je povečalo število krajev, v katerih delujejo sofinancirane knjigarne – s šestih krajev leta 2003 na 11 krajev leta 2007, vsako leto pa se povečuje tudi delež prodanih knjig v knjigarnah. Povečanje sredstev, namenjenih izdajanju knjig in revij, je bilo v obdobju 2004–2007 usmerjeno ne le v povečanje števila podprtih knjig s področja leposlovja in humanistike, temveč je bila posebna pozornost namenjena ustreznejšemu vrednotenju avtorskega dela. Podatki leta 2007 kažejo v primerjavi z letom 2004, da so se povečale naklade sofinanciranih knjig in revij, zvišale so se povprečne subvencije na knjigo tako v sklopu programskega kot projektnega financiranja ter, kar je ključno, zvišal se je znesek avtorskega honorarja pri subvencioniranih knjigah, tako na področju leposlovja kot humanistike. Zagotavljanju in izboljševanju pogojev za vrhunske ustvarjalce je Ministrstvo za kulturo leta 2004 namenilo posebno pozornost s povečanjem števila podeljenih delovnih štipendij na vseh področjih umetnosti.
V času 2004–2006 je bil program založništva prijavljen kot oblika državne pomoči v okviru EU – »Spodbujanje založništva v Sloveniji«. Uspešnost izvedbe tega programa zagotovo potrjuje tudi, da je Evropska komisija podaljšala shemo za obdobje 2007– 2012.
Leta 2004 je bilo uvedeno knjižnično nadomestilo (Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila, Uradni list RS, št. 42/04 z dne 23.4.2004), s čimer je Slovenija izpolnila zahtevo evropske direktive glede pravice do javnega posojanja, dajanja v najem in ostalih pravic, ki so povezane z intelektualno lastnino. Knjižnično nadomestilo je na podlagi novega pravilnika namenjeno izključno neposredni podpori piscem, prevajalcem, ilustratorjem, fotografom, avtorjem na področju filma in glasbe, delno:
1. v obliki neposrednih poplačil iz naslova izposoje njihovih del v splošnih knjižnicah (izvajajo se izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah),
2. delno pa v obliki delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva. Tu gre za novo obliko podpore in za nova proračunska sredstva, s katerimi je po eni strani dana ustvarjalcem na področju kulture nova spodbuda, obenem pa se je povečal pomen stanovskim društvom na področju kulture, ki so tako dobila novo priložnost, da razvijejo dolgoročno strategijo podpore in izboljšanja položaja ustvarjalcev s svojih področij.
Leta 2006 je bil sprejet in je začel veljati povsem nov Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon je vpeljal sodoben, učinkovit in racionalnejši instrument obveznega izvoda (gl. podrobneje pri poročilu za področje knjižničarstva).
Ministrstvo je v normativni program vlade za leto 2007 umestilo tudi osnutek Zakona o skladu za knjigo, ki smo ga realizirali leta 2007: Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS št. 112/07 z dne 7. 12. 2007).
Namen ustanovitve Agencije za knjigo je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem strateških dokumentov in usmeritev na področju knjige, opravljala pa bo tudi druge naloge, vezane na spodbujanje razvoja na področju knjige z namenom, da zagotovi trajne pogoje za razvoj področja knjige.
Ustanovitev Agencije za knjigo temelji na naslednjih načelih:
- zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja,
- zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju znanstvene publicistike,
- zagotavljanje pogojev za večjo dostopnost slovenske knjige,
- zagotavljanje pogojev za dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe,
- zagotavljanje pogojev za večjo mednarodno prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo na področju leposlovja in znanstvene publicistike.
 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Število knjižnih naslovov, ki jih je podprlo MK s postavke založništvo | 313 | 335 | 321 | 347 | 325 |
| Število revij, ki jih je sofinanciralo MK z založniških postavk | 43 | 46 | 45 | 46 | 50 |
Vsa sredstva MK za knjigo – v EUR
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Založniške postavke | 3.134.130,36 | 4.567.167,23 | 4.632.743,90 | 4.959.602,66 | 5.089.778,00 |
| Ostale postavke | 814.339,36 | 938.573,36 | 1.141.095,49 | 1.217.217,49 | 1.669.367,68 |
| Vsa sredstva Ministrstva za kulturo za knjigo | 3.948.469,72 | 5.505.740,58 | 5.773.839,39 | 6.176.828,52 | 6.761.152,68 |
(Več o statističnih podatkih za področje knjige še v obširnem področnem poročilu.)
Kot je razvidno, so bistveni statistični podatki za leto 2007 za področje knjige že navedeni v gornjem, primerjalnem delu poročila. Po podatkih NUK v Sloveniji še vedno beležimo visoko raven produkcije knjig, hkrati pa gre še vedno za pozitiven trend rasti (še vedno preko 4500 naslovov na leto). Leta 2007 se je ob vsem že naštetem z nastopom Slovenije kot osrednje goste na knjižnem sejmu v Leipzigu in s prvim nastopom Slovenije na mednarodnem sejmu otroške literature v Bologni okrepila tudi mednarodna dejavnost na področju knjige
Mediji in avdiovizualna kultura
Ministrstvo za kulturo si je v NPK 2004–2007 zadalo za cilj kakovostno in količinsko povečano slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah. Skratka, okrepiti njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma in v tujini. Ta cilj je doseglo. Ker je to pomemben prispevek k slovenski kulturi, se sredstva za ta namen iz leta v leto povečujejo. Od leta 2004 do leta 2007 so se na proračunski postavki, namenjeni financiranju Filmskega sklada, povečala s 3,1 mio EUR na 4,6 mio EUR, torej za 50 odstotkov. Še večje je povečanje sredstev, namenjenih sofinanciranju avdiovizualne produkcije, ki jih lahko prejmejo filmski producenti na podlagi javnega razpisa. Od leta 2004 do leta 2007 so se sredstva povečala s 334.000 EUR na 764.000 EUR, kar pomeni povečanje za 129 odstotkov. Manj uspešna je bila Slovenija pri pridobivanju sredstev od mednarodnega filmskega sklada Eurimages, saj je v obdobju, odkar je članica tega sklada, tj. od leta 2001 do 2007, prejela le 190.000 EUR, in sicer za en sam slovenski film.
V NPK je bilo načrtovano, naj bi se za 20 odstotkov povečal delež umetniških filmov v kinematografih do leta 2007. Ker so kinematografi samostojni gospodarski subjekti, ministrstvo nima neposrednega vzvoda za spodbujanje uvrščanja večjega števila tako umetniških kot slovenskih filmov v njihov redni filmski program. Zato MK preko javnega razpisa spodbuja filmske distributerje za nakup kopij evropskih in svetovnih kinotečnih filmov, prav tako pa prek razpisa sofinancira izboljševanje tehnične infrastrukture mreže art kinematografov.
Ministrstvo za kulturo si skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in drugimi institucijami prizadeva za uveljavitev visokošolskega študija, saj je tovrstni segment izobrazbe pomanjkljiv, še posebej v luči razvoja in pomena filma ter avdiovizualnih medijev v sodobnem miselnem prostoru. Eden od korakov za izboljšanje razmer je akcija AGRFT, ki je v okviru prenovljenega bolonjskega programa pripravila nova študijska programa za področje snemanja in montaže. Programa sta v postopku akreditacije, kar pomeni, da se bosta verjetno začela izvajati leta 2009. Za ilustracijo sedanjega stanja navajamo število diplomantov na AGRFT, ki med leti sicer niha (leta 2004 jih je bilo 25, 2005 – 16, 2006 – 16 in 2007 – 31), vendar zadnja številka daje upanje za več tovrstnih profilov v slovenskem kulturnem prostoru.
Leta 2006 sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o medijih so uredile nekatera izjemno pomembna vprašanja, ki zadevajo lastništvo ter koncentracijo medijev, programe posebnega pomena, zaščito pred pornografijo ter pretiranim nasiljem itd. Spremembe so prinesle tudi podlago za ustrezno finančno podporo oddajam s programi posebnega pomena v višini 3 odstotkov od prispevka za programe RTV Slovenija.
Sofinanciranje programskih vsebin medijev je v obdobju 2004–2007 potekalo v skladu z veljavnimi zakoni in odobrenimi proračunskimi sredstvi. Razpisa za leti 2006 in 2007 sta bila izvedena na podlagi sprememb Zakona o medijih (leta 2006) in sta zagotovila večjo finančno vsoto za sofinanciranje, kar se odraža tudi pri povečanju števila podprtih projektov v obeh omenjenih letih v primerjavi z letoma 2004 in 2005.
Leta 2004 je bilo sofinanciranih 66 projektov za programske vsebine medijev in 30 projektov razvoja tehnične infrastrukture. Leta 2005 je bilo sofinanciranih 62 projektov za programske vsebine medijev in 25 projektov razvoja tehnične infrastrukture, leta 2006 pa je bilo (kot posledica zakonskih sprememb) sofinanciranih kar 249 projektov za programske vsebine medijev (137 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa ter 112 projektov s področja programskih vsebin splošno informativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij) ter 33 projektov razvoja tehnične infrastrukture. Leta 2007 je bilo sofinanciranih 206 projektov za programske vsebine medijev (71 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa ter 135 projektov s področja programskih vsebin splošno informativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij).
Ker so bile obsežne spremembe in dopolnitve Zakona o medijih sprejete leta 2006, je celostna strategija razvoja na področju medijev še v pripravi, njen sprejem pa se načrtuje za prvo polovico leta 2008. Agencija za pošto in elektronske komunikacije je januarja 2008 pripravila drugi osnutek Strategije razvoja radijskih in TV programov v RS. Svet za radiodifuzijo je pripravil resolucijo o oceni stanja radijskih in televizijskih programov ter strategiji razvoja radiodifuzije na Slovenskem. Usklajevanje osnutka Strategije bo potekalo še leta 2008. Strategija razvoja na tem področju se bo nadaljevala v smeri prilagajanja predpisom Evropske unije ter v smeri digitalizacije elektronskih ter drugih medijev.
Celosten pregled nad medijsko krajino je praktično v celoti že nekaj časa vzpostavljen, saj MK vodi javne razvide: medijev, samostojnih novinarjev, tujih dopisnikov in dopisništev. Vzpostavljen ni edinole razvid kabelskih operaterjev, ker zanj še ni pravne podlage – zakon, ki jo bo določil, je v pripravi.
Na področju medijev in avdiovizualne kulture so za leto 2007, ob že navedenih, značilni zlasti naslednji podatki: Filmski sklad je leta 2007 povečal realizacijo na 8 celovečernih filmov, tj. za 167 % več kot leta 2006, ko so bili realizirani 3 celovečerni filmi (Karaula, Realnost in Kratki stiki). Sofinanciral je tudi 18 študijskih filmov AGRFT.
MK za povečanje produkcije slovenskih avdiovizualnih del in povečanje njihovega deleža v medijih izvaja javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Leta 2007 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 17 projektov; 16 sofinanciranih projektov je bilo dokumentarnih oziroma igrano-dokumentarnih, in 1 animirani. Neodvisni producenti so s svojimi projekti lahko sodelovali tudi na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev leta 2007, in sicer s projekti za radijske ter televizijske programe. Ministrstvo za kulturo s sofinanciranjem omenjenih projektov spodbuja razširjanje domačih avdiovizualnih del v medijih, za katere morajo producenti pridobiti »programsko voljo« izdajateljev televizijskih programov, ki z njo zagotavljajo uvrščanje sofinanciranih projektov v svoje programske sheme.
Varstvo kulturne dediščine
Na področju ohranjanja kulturne dediščine je v letih 2004–2007 prišlo do več temeljnih premikov celostnega varovanja. Na normativni ravni izstopa nov Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ki ga je pripravilo Ministrstvu za kulturo (MK) do konca leta 2007. Učinki zakona bodo merljivi v naslednjem obdobju.
Zaradi zmanjševanja namenskih proračunskih sredstev v prejšnjem mandatu, zlasti za ohranjanje nepremične kulturne dediščine, je bilo treba ponovno vspostaviti ugodnješe finančne pogoje za izvajanje varstva v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Republika Slovenija. Upoštevane so bile pozitivne prakse EU in sosednjih držav. Druga naloga MK na tem področju je bila nadgradnja ustreznega vrednotenja kulturne dediščine kot nosilke in oblikovalke državne prepoznavnosti ter kot elementa kakovostnejšega življenja v vseh regijah.
Z ohranjanjem nepremične dediščine je ministrstvo želelo doseči naslednje cilje:
- s sovlaganji racionalno podpirati lokalne in zasebne pobude pri obnavljanju in prezentaciji kulturnih spomenikov,
- načrtno reorganizirati zelo zahtevno obnavljanja gradov, zlasti tistih, ki so v državni lasti, in to s pomočjo sredstev iz mednarodnih skladov. Obnova gradov je bila usmerjena v manj projektov z bolj jasnimi cilji in vsebinami (gradovi: Grad na Goričkem, Bled, Predjama, Ptuj, Snežnik, Strmol), ki so spodbudili tudi zasebne lastnike gradov in dvorcev k njihovi obnovi in vključitvi v promocijo širše okolice (Tuštanj, Smlednik, Goričane, G. Logatec, Ormož). Zgledno je bil prenovljen grad Snežnik, skupaj z notranjo opremo; statično je prenovljen dvorec Strmol, gradbeno je bil saniran grad Pišece, končana so dela pri prenovi oboda gradu Grad. Ustrezne namembnosti je treba določiti za delno sanirani grad Borl in po koncu denacionalizacij dodatno za več gradov, predvsem na Štajerskem.
Sofinanciranje prenov objektov, razglašenih za kulturne spomenike, je leta 2007 nadgradilo tok bolj intenzivnega financiranja, predvsem iz sredstev strukturnih skladov in sistemske organizacije področja, organizirane od izhodiščnega leta 2004 naprej, ko je to področje dobilo najmanj finančne podpore v vsem času trajanja NPK 2004-2007. Za obnovo in revitalizacijo kulturnih spomenikov ter izvajanje spomeniškovarstvenih projektov je bilo leta 2007 iz proračuna dodeljeno 15 mio EUR, kar je približno trikrat več sredstev, kot je bilo zagotovljenih v ta namen leta 2004.
Leta 2007 je bilo izpeljanih 209 spomeniško-varstvenih projektov (vključno z vzdrževalnimi deli in projektno dokumentacijo za spomenike v lasti RS). V tem letu so bili uspešno končani nekateri projekti, ki so predstavljali velik izziv stroki, lastnikom, lokalnim skupnostim in državi. Pomembnejši od zgolj več vloženega denarja ali števila projektov, ki jih je sofinanciralo tudi MK, je v zadnjih treh letih opazen kakovostni premik strokovnega dela. Konservatorsko restavratorsko delo je z ustreznim, bolj dolgoročnim vodenjem kadrovskih potencialov 2005–2008 usmerjeno v projekte, ki kontinuirano potekajo več let, in v dokončanje dolgoletnih zamud pri prenovi posameznih spomenikov. Robbov vodnjak so zamenjevali in prenavljali od leta 1980! Dosežen je dvig kakovosti dela ter došolanje ekip, ki so sposobne v določenem roku izvesti najbolj kompleksne akcije prenov različnih spomenikov. Takšne so npr. prenove: stolnice v Ljubljani, gradu Snežnik, Robbovega vodnjaka, gradu Radovljica, Špitala v Radgoni, in leta 2007 izvedena prenova dvoran v Hotelu Palace v Portorožu. Pri prvih treh akcijah so uspešno uskladili mednarodno sodelovanje in teamsko delo. Večina akcij je bila izvedena z velikimi finančnimi vložki lastnikov in ne zgolj z denarjem MK. Rezultati so mednarodno odmevni. Večji napredek je opazen pri prenovi kraških naselij, predvsem Štanjela in vasi Šmartno v Goriških Brdih. Uspešno je nadgrajeno tudi sodelovanje med Zavodom za varstvo KD in Ministrstvom za okolje in prostor pri pripravi prostorskih dokumentov in drugih instrumentov varovanja kulturne dediščine in kulturne krajine.
Na področju muzealstva se je izrazito povečala razstavna površina osrednjih institucij. Aktivni, sodobni predstavitvi etnološke dediščine v muzejskem kareju Metelkova se je pridružila prenovljena stavba Narodnega muzeja, kar je prva večja pridobitev za Narodni muzej Slovenije od njegove ustanovitve in namestitve v stavbo avstro-ogrskega deželnega muzeja. Novogradnja za Prirodoslovni muzej je predvidena za čas veljavnosti NPK 2007–2013, kar določa tudi prenovo Narodnega muzeja v matični stavbi.
Zaostanki pri zagotavljanju ustreznega galerijskega prostora iz preteklosti še niso povsem odpravljeni: Po več kot petdesetih letih obstoja je dočakala večjo obnovo Moderna galerija Ljubljana. V naslednjem obdobju bo nujno treba preseliti telovadnico iz Narodnega doma, da se zagotovi prostor za prezentacijo likovne zbirke Narodne galerije.
Izboljšuje se stanje na področju drugih kulturnih spomenikov, ki so tudi kulturne institucije. Prenovljena je že gledališka palača v Mariboru, znova je urejeno gledališče na Ptuju, teče prenova stavbe SNG Opere baleta v Ljubljani. Za potrebe Univerze na Primorskem sta bili ambiciozno prenovljeni Armerija in Foresteria v Kopru. S sredstvi različnih ministrstev tečejo tudi prenove velikih objektov npr. Kadetnice v Mariboru, Rudniški objekti in klavže v Idriji, posamezni gradovi.
Pri varovanju nepremične kulturne dediščine se še srečujemo s posameznimi populističnimi predsodki. Kulturna dediščina naj bi bila po mnenju nekaterih omejitveni ali zaviralni dejavnik razvoja, čeprav je z mednarodnimi raziskavami in domačo prakso dokazano, da je vključevanje kulturne dediščine v razvojne programe eden izmed nosilcev trajnostnega razvoja Slovenije, pokrajin, območij. S svojo raznovrstnostjo in kvaliteto je kulturna dediščina pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, zato je revitalizacija kulturnih spomenikov dobila svoje mesto v Enotnem programskem dokumentu (EPD) 2004–2006 in tudi v Operativnem programu ESRR 2007–2013. V prihodnje bo treba zagotoviti bolj celostno, ciljno in kontinuirano promocijo ohranjanja kulturne dediščine. Napredek na tem področju kažejo posamezne oddaje TV Slovenija, kot so serija Slovenski gradovi, film o Ivanu Kobilci in druge.
Ministrstvo je bilo leta 2007 učinkovito pri smotrni porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Končana sta dva projekta (grad Grad, Ptuj-konjušnica). Sicer pa se nadaljuje celovita prenova gradu Pišece, območja gradu Snežnik (pristave, park) in gradu Negova. Ministrstvu je uspelo izvesti večino postopkov za povračila sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Pri oddajanju spomenikov v lasti RS v upravljanje oz. dolgoročni zakup pa prihaja zaradi neuspelih odzivov na javne razpise do časovnega zamika. Uspešno se končuje le oddaja konjušnice na Ptuju.
Opazni so pozitivni učinki večletnih spomeniškovarstvenih razpisov in izostren finančni ter vsebinski nadzor nad namenskostjo, učinkovitostjo in zakonitostjo porabe proračunskih sredstev. Zaradi natančneje vodenih projektov in izdelanih programov ter povečanega finančnega nadzora nad izvrševanjem izplačil so potekale obnove kulturnih spomenikov zelo racionalno, večidel brez podražitev in prekoračitev, ki so običajni za gradbene posege.
Arhivi
V letih 2004–2007 je bilo v arhivih na podlagi arhivskih dokumentov izdanih 30.603 potrdil, predvsem za naslednje namene: žrtve vojnega nasilja, poprava političnih krivic, vojna škoda, denacionalizacija, delovna doba, šolanje, premoženjske in gradbene zadeve, državljanstvo in drugo. Arhivsko gradivo za znanstveno-raziskovalne namene je potrebovalo 16.566 uporabnikov, zaradi pravnega interesa pa 28.237 uporabnikov. Za uporabnike je bilo narejenih 291.131 fotokopij.
Leta 2006 je bil sprejet nov arhivski zakon ZVDAGA, s katerim je bilo celovito urejeno varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika ter organizacija in delovanje arhivske službe, še zlasti pa je bilo urejeno varstvo gradiva v elektronski obliki. Pri reševanju prostorske problematike arhivov, še zlasti depojev, je bila opravljena adaptacija dela bivše vojašnice v Škofja Loki za Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enoto v Škofji Loki, ter adaptacija vzhodnega trakta bivše vojašnice na Roški za depoje Arhiva RS in Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V času veljavnosti NPK 2004–2007 je bil prevzet objekt št. 2 v bivši vojašnici na Ptuju, ki naj bi ga v prihodnje adaptirali za potrebe Zgodovinskega arhiva Ptuj. Največ težav je bilo na področju informatizacije, kjer je bilo pri razvoju aplikacije Info-arh nekaj zamud in težav, zato je Arhiv RS izvedel interno revizijo projekta, na podlagi katere je odstopil od projekta in kupil preverjeno delujočo programsko opremo, ki je v uporabi tudi v drugih
evropskih arhivih.
Leta 2007 se je stanje na področju nepremične kulturne dediščine dodatno izboljšalo, saj je bilo za obnovo in revitalizacijo kulturnih spomenikov ter izvajanje spomeniškovarstvenih projektov namenjenih kar 15 mio EUR proračunskih sredstev, kar je približno 50 % kot leta 2006. Tolikšno povečanje sredstev izhaja iz izvajanja Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Leta 2007 je bilo izvedenih 209 spomeniško-varstvenih projektov. Na podlagi sprejetega letnega programa (so)financiranja na področju varstva nepremične kulturne dediščine za leto 2007 in na podlagi ministrovega sklepa o odobritvi je bilo izvedenih skupaj 169 projektov, od tega se je 54 projektov sofinanciralo s sredstvi »kulturnega tolarja«, torej kar 34 objektov več od zastavljenega cilja.
Leta 2007 so bila proračunska sredstva, namenjena kulturni dediščini, naslednja: na področju varstva premične kulturne dediščine za programe 25.946.164 EUR, za projekte 4.521.228 EUR (skupaj 30.467.392 EUR), na področju varstva nepremične kulturne dediščine pa za programe 9.154.453 EUR in za projekte 10.561.448 EUR (skupaj 19.715.901 EUR). Torej za obe področji skupaj za programe (financiranje kulturnih programov javnih zavodov na področju kulturne dediščine) 35.100.617 EUR in za projekte (financiranje muzejskih, arhivskih in spomeniškovarstvenih projektov) 15.082.676 EUR, v celoti 50.183.293 EUR.
Narodni skupnosti, romska skupnost, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci ter senzorno ovirani invalidi
Pogoji za kulturni razvoj manjšinskih skupnosti so se izboljšali z vrsto novosti, med drugim z vzpostavitvijo dodatnega, tretjega programa (prvi razpis – za leto 2008 – je tik pred objavo), ki se bo financiral s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Namenjen bo predvsem potrebam po usposabljanju in zaposlovanju lastnih kadrov manjšinskih skupnosti. Vsi trije programi (posebni, integracijski in evropski) izhajajo iz izraženih kulturnih potreb in se izvajajo kot celovita, koherentna politika Ministrstva za kulturo do narodnih skupnosti, romske skupnosti in drugih različnih manjšinskih skupnosti ter priseljencev.
Opazen je napredek na področju posebnega programa Ministrstva za kulturo. Slednji je namenjen varovanju posebnih kulturnih pravic narodnih skupnosti, romske skupnosti in različnih drugih manjšinskih skupnost, kar se kaže v povečanju finančnih sredstev ter v omogočanju profesionalnega in ustvarjalnega delovanja. Za narodni skupnosti je bilo leta 2007 za naslednje leto odobrenih 30 odstotkov sredstev več kot leta 2004, pri Romih je znesek večji za 50 odstotkov, pri različnih drugih manjšinskih etničnih skupnostih pa kar za 146 odstotkov. Še vedno pa so pri slednjih zaprošena sredstva tudi štirikrat večja kot je na voljo denarja, vendar tudi sami ugotavljajo, da so se v minulih letih izboljšale finančne razmere za njihovo kulturno delovanje. Gre namreč za manjšinske etnične skupnosti s pravno podlago za obravnavo na področju kulture (61. člen Ustave RS, ZUJIK), in sicer v okviru skrbi države za pogoje za kulturno raznolikost, ki je v javnem interesu. Povečala se je kulturna raznolikost posebnega programa, saj je vključeval čedalje več ustvarjalcev, delovati je pričel zavod, ki ga je ustanovila italijanska narodna skupnost (kar je pomembno za profesionalizacijo dela), zavod madžarske skupnosti pa je še nadgradil svoje poslanstvo, lokalne skupnosti so se začele bolje vključevati v izvajanje projektov manjšinskih skupnosti.
Nekatere izboljšave so očitne tudi pri integracijskem programu, ki je namenjen kakovostni integraciji manjšinskih skupnosti na različnih področjih. Tako je bil leta 2008, na podlagi obsežnih priprav leta 2007, uveden nov program za nemško govorečo skupnost v RS na podlagi meddržavnega sporazuma z Avstrijo, nadalje je bila vzpostavljena pravna podlaga za delovanje Kulturnega doma Lendava, ki je namenjen tudi madžarski narodni skupnosti, pripravljajo se normativne izboljšave na področju knjižnične dejavnosti in vzpostavljen je nov zakonski okvir za varstvo kulturne dediščine, ki upošteva tudi pripadnike narodnih skupnosti in romske skupnosti. Nadalje je bilo organizirano sodelovanje z Javnim skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti z namenom, da bi izboljšali pogoje za območno integracijo ljubiteljske dejavnosti prek izpostav sklada in da bi se izognili morebitnemu podvajanju financiranja ljubiteljske dejavnosti iz javnih sredstev.
Neuresničen ostaja celovit in sistematičen pristop k uresničevanju pogojev za socialno vključevanje manjšinskih skupnosti (integracijski program). Vzroki za to so kompleksni, kajti uresničevanje tega cilja je odvisno od zelo široke palete dejavnikov in zanj je potreben čas (postopnost). Neuresničen ostaja tudi prenos financiranja nekaterih programov in projektov invalidskih organizacij na pristojna področja Ministrstva za kulturo zaradi potrebe po taki obravnavi finančnih instrumentov, ki bo upoštevala strokovno integriran pristop in odprtost za čim širši krog uporabnikov. Nekateri pogovori te vrste so bili že opravljeni. Poleg tega je invalidska problematika na integriran način zajeta v novem nacionalnem programu za kulturo, zato je že v tem poročilu ne prikazujemo več posebej, ampak jo delno (kar zadeva financiranje projektov za senzorno ovirane) omenjamo v tem delu poročila.
Leta 2004 je bil delež manjšinskega posebnega programa v celoti sredstev MK 0,52 % (nominalno je bilo to 707.895 EUR), leta 2008 pa že 0,66 (nominalno 1. 036.548 EUR). Primerjave indeksov povečanja sredstev leta 2008 (odobreno 2007) v razmerju do 2004 za različne skupine znotraj posebnega programa so naslednje: za narodni skupnosti: 1,30, za romsko skupnost 1,50 in za različne manjšinske skupnosti 2, 46. Številčni podatki, ki ilustrirajo zgoraj omenjeno posebno pozornost umetnikom in profesionalcem, ki delujejo na manjšinskem področju, se izražajo v povečanju števila projektov s takim vložkom tako pri različnih drugih manjšinskih skupnostih kot pri Romih leta 2007 glede na leto 2006. Pri obeh skupinah je šlo za 6 takih projektov več. Gre za razvojni premik pri tistih manjšinskih skupinah, ki imajo relativno manj profesionalnih kadrov.
Leta 2007 je bilo za programske vsebine in razvoj tehnične infrastrukture za senzorno ovirane invalide pri posebni proračunski postavki 6438 namenjenih 173.769 EUR. Poleg omenjene postavke pa so bile s posebno skrbjo obravnavane tudi druge proračunske postavke posebnega programa, namenjene manjšinskim etničnim skupnostim, katerih delež v celotnem znesku MK se je v preteklih štirih letih, kot potrjujejo že navedene številke, povečal. Pomemben podatek z vidika pogojev za kulturno raznolikost in samostojno delovanje je tudi, da se je leta 2007 samostojno (se pravi mimo Zveze Romov Slovenije) prijavilo 7 društev več kot leta 2006. Zelo ugoden z vidika želenega socialnega vključevanja Romov v lokalna okolja pa je tudi podatek o sodelovanju občin pri financiranju romskih kulturnih projektov. Leta 2007 jih je bilo 35 več kot leto prej, kar je več za 56 %.
Ljubiteljske dejavnosti
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ob Zvezi kulturnih društev Slovenije in panožnih asociacijah v minulem štiriletnem obdobju zagotavljal vso potrebno strokovno in organizacijsko podporo izvajalcem programov.
Sklad je v štiriletnem obdobju Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 uresničeval svoje cilje in prioritete tako, da je:
- zagotavljal strokovno in organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom in njihovim zvezam,
- skrbel za kakovostno rast in promocijo ljubiteljskih kulturnih dosežkov z organizacijo prireditev na območni, medobmočni, državni in mednarodni ravni,
- pripravljal izobraževalne programe za vse zvrsti kulturnih dejavnosti in različne zahtevnostne stopnje,
- sofinanciral programe in projekte, ki presegajo lokalni pomen, ter investicijske posege kulturnih društev in skupin, pa tudi mladinskih kulturnih centrov
- izdajal strokovne publikacije, priročnike, notne zbirke, izbrano leposlovje, zbornike in glasbene izdaje.
V okviru NPK 2004–2007 si je sklad zastavil dva splošna cilja in tri prioritete:
1. Spodbujanje dostopnosti kulturnega ustvarjanja in kulturnih dobrin
Uresničevanje prvega cilja je bilo glede na kazalce uspešno, saj lahko ugotovimo, da se je ohranila dosežena dinamika razvoja ljubiteljske kulture. Tudi povprečno število obiskovalcev prireditev ter izobraževalnih oblik na lokalni, regionalni in državni ravni se stalno povečuje.
Pogoji za delovanje društev se počasi izboljšujejo tudi zaradi skladovega sofinanciranja preko javnih pozivov za investicijske posege in nakup opreme. Res pa je, da zaradi skromnega obsega sredstev to deluje predvsem kot spodbuda lokalnim skupnostim , ki večinoma prispevajo večinske deleže pri teh projektih. Uresničevanje prvega cilja je bilo glede na kazalce uspešno, saj lahko ugotovimo, da se je ohranila dosežena dinamika razvoja ljubiteljske kulture in tudi povprečno število obiskovalcev prireditev ter izobraževalnih oblik se stalno povečuje. Dosežen je bil tudi cilj 10 % povečanja povprečnega števila obiskovalcev na prireditev, saj se je v štirih letih v primerjavi z izhodiščnim letom 2003 povečal za 15 %.
2. Dvigniti notranjo učinkovitost mreže ustvarjalcev in organizatorjev
Osnovni cilj, torej boljša povezanost različnih dejavnikov na področju kulture na lokalni in medobmočni ( regionalni) ravni, je bil glede na kazalce dosežen.
S širokim spektrom dejavnosti je sklad deloval predvsem kot pomembna kulturna mreža, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in mednarodni prostor. Najbolj se je seveda posvečal ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, hkrati pa je 59 območnih izpostav sklada s kulturnim posredništvom v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi omogočalo dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih središč.
Prioritete
- povečati organizacijsko učinkovitost na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
- dvig kakovosti izvajanja in organiziranja programov in projektov in
- zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje so bile uresničene.
Kazalci kažejo, da se učinkovitost sklada, ki se kaže v razmahu ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (čez 4000 društev in skupin, 2000 prireditev, 300 izobraževalnih oblik – vsi podatki so za leto 2007), povečuje. Hkrati pa lahko govorimo tudi o rasti kakovosti, saj si je skladove prireditve leta 2007 ogledalo že več kot 500.000 obiskovalcev (podatki so za leto 2007). Utrdila se je mrežna povezanost vseh dejavnikov na kulturnem področju, ne glede na to, ali pripadajo ljubiteljski ali poklicni sferi. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pa sklad izboljšuje tudi pogoje za delovanje društev in skupin oziroma za kulturne dejavnosti.
Število območnih in medobmočnih prireditev je v primerjavi z letom 2006 – v prid regionalni ravni in ob zmanjševanju števila območnih prireditev – nekoliko naraslo (indeks 103), število obiskovalcev pa je ostalo na približno isti ravni. Tudi število osrednjih prireditev se je v primerjavi z letom 2006 povečalo (indeks 105).
Mednarodno sodelovanje
Splošni cilj – sistematično zagotavljanje intenzivne navzočnosti slovenske kulture v svetu in bogatitev slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur – je bil v štirih letih uresničevanja NKP delno dosežen. Sredi leta 2005 je bil ustanovljen Sektor za promocijo in mednarodno sodelovanje, ki »pokriva« področje promocije slovenske kulture in mednarodno sodelovanje na bilateralni, multilateralni in regionalni ravni, razvoj in evalvacijo z namenom, da bi bila najkakovostnejša slovenska kultura in slovenska država v svetu čimbolj prepoznavna. Sektor je v letih 2005, 2006 in 2007 izvajal javne pozive in razpise, na podlagi katerih je podprl projekte, ki so ustrezali splošnim in prioritetnim kriterijem.
Glavni ukrepi, zapisani v NKP, so bili uresničeni delno ali v celoti. Tako je bil leta 2003 podpisan Sporazum o sodelovanju pri izvajanju mednarodne kulturne politike za leta 2003–2007 med MK in MZZ, ki predvideva tudi oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki naj bi zbirala in obravnavala pobude ter sprejemala program promocije, kar je bil eden od ukrepov. Leta 2005 je bil ta Sporazum prekinjen. Ukrep, ki je predvideval oblikovanje posebne namenske postavke za kulturne programe in projekte, ki bodo pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture, je bil delno realiziran: leta 2005 so bila povečana sredstva na postavki 7114 (mednarodno sodelovanje), ki je vsebinsko delno namenjena programom in projektom, ki naj bi pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture. Sredstev za bolj sistematično promocijo v tujini je še vedno premalo, poleg tega pa ni dovolj jasna razmejitev med rednim mednarodnim sodelovanjem kulturnih izvajalcev in posebnimi promocijskimi projekti.
V celoti pa je bil realiziran tretji ukrep – izpeljava dveh večjih promocijskih projektov na leto in kvalitetna predstavitev v predsedujočih državah Evropske unije. Tako je v letu 2004 potekala večja predstavitev slovenske kulture na Irskem in izveden ciljni razpis za predstavitev na Nizozemskem; leta 2005 je bila velika predstavitev slovenske kulture v Veliki Britaniji, na podlagi javnih razpisov in pozivov od leta 2005–2007 pa je bila večina projektov izvedena v državah EU, saj je bil to eden od prioritetnih kriterijev.
Ocena stanja na področju promocije in mednarodnega sodelovanja kaže, da sta bili glavni pomanjkljivosti do zdaj razpršenost in premalo načrtnosti tako glede informacij kot delovanja. Zato je v prihodnje nujno potrebno vzpostaviti »instrument« za povezovanje in usklajevanje, ki bo omogočil bolj sistematično, koordinirano in organizirano predstavitev slovenske kulture v tujini.
Za kakršnokoli sistemsko ureditev učinkovite in načrtne promocije slovenske kulture v tujini je tako nujno potreben skupen in usklajen pristop zlasti Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve, podkrepljen še s sodelovanjem drugih resorjev (MŠZT, UVI, STO), s čimer bo zagotovljeno vnaprejšnje usklajevanje in zbiranje pobud znotraj.
V predlog Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 je zato kot ukrep navedena izpeljava raziskovalne naloge o mednarodnem kulturnem sodelovanju in kulturni promociji v okviru Ministrstva za kulturo v zadnjih 5 letih, ki bo upoštevala tudi organiziranost kulturne promocije v državah EU, z namenom, da se oblikuje dolgoročna strategija za mednarodno kulturno sodelovanje in da se postopno oblikuje predlog za ustrezno organiziranost promocije slovenske kulture v tujini.
Samozaposleni
Ministrstvo za kulturo vodi razvid samozaposlenih v kulturi, mnogim med njimi pa seveda plačuje mesečne prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove – vse na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002) in Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04, 76/06). Plačilo mesečnih prispevkov naj bi bilo namenjeno neposredni podpori vrhunskim ustvarjalcem ter tako omogočalo boljše pogoje za ustvarjalnost. Trenutno je vseh vpisanih v razvid približno 2380, od tega ima pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna okrog 1440 ustvarjalcev.
V zadnjem štiriletnem obdobju sta bili na področju samozaposlenih v kulturi sprejeti dve uredbi, ki vsaka po svoje prinašata določene spremembe. Najprej je to uredba o samozaposlenih v kulturi (sprejeta februarja 2004), nato pa je julija 2006 ministrstvo sprejelo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi iz leta 2004, ki prinaša novosti na področju ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Med njimi naj omenimo, da na podlagi tega dokumenta upravičencu do plačila prispevkov ni več treba dostavljati izjave o bruto prejemkih oz. dohodkih, temveč pošlje vsako leto fotokopijo odločbe o odmeri dohodnine v 15 dneh po njenem prejemu.
V z vezi z uredbo pa kaže tudi opozoriti, da se zaradi vse večjih sprememb na področju davčne in dohodninske reforme vedno več samozaposlenih v kulturi odloča, da vodijo knjigovodstvo in so obdavčeni po dejanskih stroških. V teh primerih samozaposleni kot dokazilo o dohodkih predložijo na MK poleg odločbe o odmeri dohodnine še zadnji obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.
Ministrstvo je hkrati želelo upravičence razbremeniti administrativnih bremen in je zato vsem dalo možnost, da le-ti pooblastijo Ministrstvo za kulturo, da pridobi dohodninsko odločbo (in tudi obračun oz. potrdilo) samo neposredno od DURS-a, ki se je v dveh letih izkazala za zelo uspešno.
Omeniti je potrebno tudi, da je ministrstvo zaradi vse bolj zahtevne davčne reforme omogočilo samozaposlenemu (do sedaj je bilo to možno le za osnovno dejavnost) vpis na več kulturnih področjih, ker se namreč posamezniku priznava davčne ugodnosti samo za dohodke, ki so doseženi na registriranem področju.
Pri honorarnem delu imajo samozaposleni nekaj več olajšav znotraj davčne zakonodaje, med drugim je leta 2007 Ministrstvo za kulturo v skladu z dogovorom z Ministrstvom za zdravje doseglo pri spremembi zakona ZZVZZ, da so samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji v primerih, ko sklepajo avtorske in podjemne pogodbe v okviru registrirane dejavnosti, izvzeti iz sistema plačevanja prispevkov iz tega naslova.
Na predlog MK je sedaj člen, ki zadeva samozaposlene v kulturi, tak:
»Določbe o plačilu prispevkov za zavarovanje od prejemkov iz avtorskih in podjemnih pogodb po tem zakonu ne veljajo za samozaposlene v kulturi, vpisane v razvid samozaposlenih v kulturi, in samostojne novinarje, vpisane v razvid samostojnih novinarjev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, kadar sklepajo pogodbe v okviru svoje registrirane dejavnosti.«
Štipendije
Področja, kjer so se na razpis prijavljali štipendisti Ministrstva za kulturo, so: glasba, vizualne umetnosti, arhitektura in oblikovanje, uprizoritvene umetnosti, intermedijske umetnosti, knjiga, AV kultura in kulturna dediščina. Štipendisti so se šolali na univerzah v Republiki Sloveniji in tudi v tujini, pri čemer so se izpopolnjevali tudi po programih, za katere v Sloveniji še nimamo ustreznih uradnih izobraževalnih institucij. Poudarek je na podiplomskem študiju, za katerega študentje prejmejo večletne štipendije (do zaključka študija), lahko pa tudi sofinanciranje šolnine.
Prav tako je bil izpolnjen ukrep zagotavljanja štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice v kulturi. Tako je ministrstvo od leta 2003 dalje vsako leto razpisalo tudi štipendije za deficitarne poklice, za katere je treba posebej skrbeti in omogočiti šolanje najboljšim. Vendar med prijavljenimi niso bili vsako leto zastopani vsi poklici, čeprav so bili zanje v razpisu navedeni milejši pogoji, med drugim višja starostna meja za prijavo za štipendijo.
Glede na kazalec števila prejemnikov štipendij za poklice v kulturi ugotavljamo, da ministrstvo vsako leto namenja štipendije in deleže šolnin približno 130 štipendistom, ki po končanem študiju delujejo kot ustvarjalci in poustvarjalci na vseh področjih umetnosti in v deficitarnih poklicih v kulturi.
Leta 2006 je štipendije za dodiplomski in zlasti podiplomski študij in izpopolnjevanje v tujini na različnih področjih kulture prek razpisa Ministrstva za kulturo prejelo 43 šolajočih, leta 2007 pa je bilo 57 novih štipendistov.
Dosežki izvajanja strukturne politike MK
Ministrstvo za kulturo se je aktivneje vključilo v izvajanje strukturne politike EU leta 2004, saj sta bila dva njegova ukrepa sprejeta v Enotni programski dokument (EPD), ki predstavlja mednarodno pogodbo med Evropsko komisijo in Vlado RS. To je poseben dosežek glede na to, da Evropska unija dotlej tovrstnih ukrepov ni upoštevala oziroma ni imela skupne evropske kulturne politike. S to spremembo je bil kulturi pripoznan njen razvojni potencial. Sektor kulture se je tako v EPD-ju vključil v ukrep Gospodarska infrastruktura in javne storitve, in sicer z dvema prioritetama: Vzpostavitev mreže multimedijskih centrov in Prenova kulturnih spomenikov v povezavi s turizmom. Tako je ministrstvo pridobilo možnost črpanja sredstev iz evropskega regionalnega strukturnega sklada v skupni vrednosti za celotno programsko obdobje okoli. 3,8 milijarde SIT oziroma okoli 15,5 milijona EUR. V prvem programskem obdobju 2004–2006 se je financirala vzpostavitev mreže petnajstih regionalnih multimedijskih centrov ter obnova petih gradov v lasti RS: Ptuj (konjušnica), Snežnik, Pišece, Negova in grad Grad.
Na podlagi uspehov pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov v programskem obdobju 2004 – 2006 je ministrstvo doseglo še večjo vključenost interesnih področij kulture v evropsko strukturno in kohezijsko politiko v programskem obdobju 2007–2013. Okvirna vrednost sredstev, dodeljenih Ministrstvu za kulturo iz strukturnih skladov EU za obdobje 2007-13, bo tako okoli 70 milijonov EUR (neposrednih sredstev).
Kulturni interesi so v novem programskem obdobju bolj kot doslej zastopani tudi v programih Čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, Slovenijo in Italijo, Slovenijo in Hrvaško, Slovenijo in Madžarsko, v operativnem programu transnacionalnega sodelovanja (Alpski prostor) in programu ESPON (Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja) – namenjenemu mednarodnim raziskavam na različnih področjih ter v Operativnem programu razvoja podeželja (kjer se kultura vključuje na področju prenove vasi, varovanja krajine in sodobne kreativne ustvarjalnosti). Poleg tega se javna kulturna infrastruktura vključuje tudi v financiranje preko regionalnih razvojnih programov slovenskih regij. Skupna ocenjena vrednost posrednih razvojnih spodbud za kulturni sektor v vseh navedenih programih Cilja 3 Evropske strukturne in kohezijske politike je 425 milijonov EUR.
Proračun Ministrstva za kulturo
Leta 2007 je znašala realizacija proračuna Ministrstva za kulturo 164,7 mio EUR oziroma 2,12 % celotnega državnega proračuna. S tem se je delež proračuna za kulturo v državnem proračunu bistveno povečal glede na predhodna leta, saj gre za največji delež po letu 2001.
Proračun Ministrstva za kulturo za obdobje 2004–2007 po programskih sklopih v EUR
| | | Realizacija | Realizacija | Realizacija | Realizacija |
| | | proračuna | proračuna | proračuna | proračuna |
| | | MK 2004 | MK 2005 | MK 2006 | MK 2007 |
| 1. | Umetniški programi | 44.699.812 | 46.693.383 | 47.911.601 | 49.174.303 |
| 1.1. | Uprizoritvene umetnosti | 20.285.570 | 20.904.649 | 21.345.151 | 22.015.965 |
| 1.2. | Glasbene umetnosti | 22.887.773 | 24.656.001 | 24.396.023 | 24.612.688 |
| 1.3. | Vizualne umetnosti | 1.130.679 | 730.329 | 1.213.454 | 1.943.863 |
| 1.4. | Intermedijske umetnosti | 395.790 | 402.404 | 889.372 | 532.532 |
| 1.5. | Kulturni tolar - centri za digitalne medije | | | 67.601 | 69.255 |
| 2. | Knjižnična dejavnost in knjiga | 13.084.322 | 14.182.929 | 15.559.787 | 15.580.024 |
| 2.1. | Knjižnična dejavnost | 8.226.869 | 8.817.151 | 9.785.345 | 9.562.957 |
| 2.2. | Kulturni tolar - knjižnice | 396.695 | 822.071 | 814.952 | 930.688 |
| 2.3. | Knjiga | 4.460.758 | 4.543.707 | 4.871.153 | 4.976.429 |
| 2.4. | Kulturni tolar - knjigarniška mreža | | | 88.337 | 109.950 |
| 3. | Mediji in aviovizualna kultura | 6.727.233 | 10.396.779 | 10.934.293 | 11.047.118 |
| 3.1. | Mediji in avdiovizualna kultura | 6.320.777 | 10.021.403 | 10.735.453 | 10.872.270 |
| 3.2. | Kulturni tolar - medijske mreže | 406.456 | 375.376 | | |
| 3.2. | Kulturni tolar - art kino in nakup filmov | | | 198.840 | 174.848 |
| 4. | Slovenci zunaj RS 2 | 996.649 | 1.023.272 | 0 | 0 |
| 5. | Kulturni programi posebnih skupin v RS | 706.393 | 903.059 | 1.063.942 | 1.166.828 |
| 6. | Ljubiteljske dejavnosti | 3.571.078 | 3.638.295 | 3.813.692 | 3.924.469 |
| 6.1. | Ljubiteljska dejavnost | 3.260.566 | 3.314.000 | 3.479.699 | 3.563.210 |
| 6.2. | Kulturni tolar - ljubiteljska kultura | 310.512 | 324.295 | 333.993 | 361.259 |
| 7. | Varstvo kulturne dediščine | 42.245.426 | 47.307.140 | 49.912.043 | 56.325.867 |
| 7.1. | Varstvo kulturne dediščine 3 | 41.139.743 | 46.179.912 | 47.902.570 | 53.878.699 |
| 7.2. | Kulturni tolar - spomeniki | 1.105.683 | 1.127.228 | 2.009.473 | 2.447.168 |
| 8. | Mednarodno sodelovanje | 327.650 | 538.483 | 508.408 | 1.031.635 |
| 9. | Investicije | 12.735.449 | 9.349.320 | 12.531.451 | 12.545.590 |
| 9.1. | Investicije v kulturi | 9.258.287 | 7.671.870 | 7.664.259 | 5.042.802 |
| 9.2. | Kulturni tolar - javni zavodi | 3.477.162 | 1.677.450 | 4.867.192 | 7.502.788 |
| 10. | Ostalo, delovanje državnih organov 1 | 10.940.636 | 12.645.180 | 12.414.255 | 13.864.766 |
| | SKUPAJ | 136.034.648 | 146.677.840 | 154.649.472 | 164.660.600 |
| | | | | |
| 1 Ostalo vključuje štipendije in izobraževalne programe, samozaposlene na področju kulture,
republiške priznavalnine, interventna sredstva |
| 2 Postavka je bila s 1.1.2006 prenesena na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu |
| 3 Vključena so sredstva, ki so bila namenjena delovanju galerij |
II. SPLOŠNE PRIORITETE KULTURNE POLITIKE V OBDOBJU 2004–2007
1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj
Cilj: kontinuirano pospeševanje razvoja slovenskega jezika v javnem življenju slovenske družbe.
Ukrepi:
- koordiniranje jezikovne politike
Ministrstvo za kulturo se je redno oglašalo s pripombami k objavljenemu vladnemu gradivu, kadar je šlo za predloge drugih resorjev (novi predpisi in drugi akti), povezanih z rabo slovenščine v javnosti. Normativno urejanje področja jezikovne politike se je nadaljevalo zlasti s sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko ter v obliki končnega medresorskega usklajevanja Predloga uredbe o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državni upravi (na podlagi 7. člena Zakona o javni rabi slovenščine).
Uresničevanje že sprejetih predpisov o javni rabi slovenščine pa ostaja problematično. Glede odrivanja slovenščine v javnih napisih, na plakatih, imenih lokalov ipd. ni opaziti izboljšanja. Zunanji pritiski na slovenščino kljub njenemu simbolno okrepljenemu statusu (eden izmed uradnih jezikov EU) niso popolnoma ponehali in se z uveljavljanjem načela o prostem pretoku blaga, oseb in kapitala v okviru EU na nekaterih področjih celo krepijo, zato je bilo treba z izdajo posebnega Pravilnik o izvajanju 15. in 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 112/07) izrecno omembo slovenščine nadomestiti z ohlapnim in dvoumnim izrazom »potrošnikom lahko razumljiv jezik«. Vendar so za večino primerov odrivanja in zapostavljanja slovenščine v javnosti odgovorne domače fizične in pravne osebe v domačem okolju. Ponavljajo se pritiski za spremembo »preostrih« predpisov o obvezni rabi slovenščine pri izvajanju visokošolskih študijskih programov (bolonjski proces) in v gospodarstvu (npr. vpeljevanje nove vrste izjem za tujejezična imena firm v tretjem odstavku 20. člena ZGD-1).
- izvajanje Zakona o javni rabi slovenščine
Spremljanje izvajanja Zakona o javni rabi slovenščine je bilo bistveni del jezikovne politike v okviru MK. To ministrstvo (Sektor za slovenski jezik) se je neposredno odzivalo na opažene primere kršenja tega zakona ali pa je nanje opozarjalo pristojne inšpekcijske organe in državno pravobranilstvo, sodelovanje Ministrstva za kulturo s sodnim registrom pa je skoraj popolnoma zastalo, ker sodna veja oblasti zanika pravni interes MK (v imenu Republike Slovenije – 26. člen Zakona o javni rabi slovenščine) za udeležbo v postopku registracije gospodarskih družb. Delež registriranih firm, ki ne ustrezajo določbi prvega odstavka 20.člena ZGD-1 (firma v slovenskem jeziku), zato kljub našemu izdajanju svetovalnih mnenj o jezikovni (ne)ustreznosti predlaganih imen znova narašča.
- pospeševanje dostopnosti knjige v slovenskem jeziku s spodbujanjem tako izvirne ustvarjalnosti kakor prevodne književnosti z namenom širiti in poglabljati bralno kulturo
Tudi leta 2007 je bila produkcija izvirnih in prevedenih knjižnih del in odrskih uprizoritev stanovitna, njihova dostopnost ni upadala (subvencije!). Leta 2007 je izšlo 4511 knjig, od tega je bilo 2033 prvih izdaj in 1239 ponatisov. Ministrstvo za kulturo je subvencioniralo izdajo 325 knjig (7,2 % vseh izdanih knjig) in 50 revij s področja leposlovja in humanistike in s tem pripomoglo k temu, da se sorazmerno velik delež te produkcije v Sloveniji ohranja in celo povečuje.
V teh razmerah ostaja pomembna podpora splošnim knjižnicam, saj se velika večina knjižničnega gradiva (knjig, revij, dnevnega tiska, avdiovizualnega gradiva) izposoja v slovenščini. Zato je ta postavka močno poudarjena tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko.
- podpiranje programov in projektov za samostojno ugotavljanje funkcionalne pismenosti in za odpravljanje razlogov za primanjkljaj
Ugotavljanje funkcionalne pismenosti prebivalcev Slovenije je primarno naloga Ministrstva za šolstvo in šport. Posebna delovna skupina MŠŠ in Andragoškega centra Slovenije (v kateri sta sodelovala tudi predstavnika MK) je že leta 2006 izoblikovala predlog nacionalne strategije funkcionalne pismenosti, k zavesti o pomenu branja in pismenosti pa naj bi pripomogla tudi dejavnost posameznikov in skupin v civilni družbi (društvo).
- sodelovanje in povezovanje na področju znanosti in izobraževanja pri programih in projektih raziskovanja slovenskega knjižnega jezika, predvsem besediloslovja in leksike, tako standardnega jezika kakor strokovnih terminologij; pospeševanje raziskovanja sociokulturnih razsežnosti rabe slovenskega jezika v vsem strnjenem prostoru slovenskega jezika
Prenavljajo se učni načrti za šolski predmet »slovenščina«. Leta 2007 je bila začasno premoščena finančna kriza Inštituta za slovenski jezik (SAZU), raba slovenščine v znanstvenih objavah in na znanstvenih prireditvah pa na splošno peša (med drugim zaradi pavšalnega »protežiranja« pri točkovanju tujejezičnih objav). Ministrstvo je posebej naročilo projekt »Nabor informacij o slovenščini in slovenskem jezikovnem položaju, pomembnih za informiranje evropske javnosti« (te informacije so bile podlaga za izdajo brošure o slovenščini kot evropskem jeziku, pripravljene kot promocijsko gradivo pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu).
- pomoč pri poglabljanju vedenja o pravilih tvorbe besedil in primernosti in povednosti rabe posameznih izrazil (lektoriranje, jezikovna pomagala, učenje pisanja)
Sektor za slovenski jezik odgovarja na vprašanja posameznikov, podjetij in ustanov o posameznih pojavih slovenske knjižnojezikovne norme. To poteka deloma individualno (po telefonu, z dopisi, z elektronskimi sporočili), deloma »frontalno« (oglašanje v medijih).
- posebna pozornost jezikovni rabi v medijih, pisnih, govornih ter splošnemu širjenju avdiovizualne kulture, kar vpliva na splošno govorno kulturo javnega sporazumevanja
Ministrstvo je tudi leta 2007 izvedlo javni razpis za sofinanciranje manjših projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika. V Sloveniji nastajajo nove programske aplikacije v slovenščini, množijo se slovenske spletne strani. Jezikovna kakovost teh besedil je neenakomerna.
- pospeševanje govornih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem jeziku z izvirno slovensko dramatiko in prevajanjem dramskih del, podpiranje gledališke produkcije ter prenašanje te produkcije v različne medije
Ugotavljamo stanovitno produkcijo izvirnih in prevedenih knjižnih del s tega področja in slovenskih odrskih uprizoritev. Pomembna spodbuda v več smislih je vsakoletni Teden slovenske drame v Kranju. (Tudi glede teh vprašanj gl. področne kazalce).
- ukrepi na področju knjižničnih dejavnosti, ki povečujejo dostopnost knjižničnega gradiva in pospešujejo razvoj branja. Z njimi je namenjena vsa pozornost ohranjanju in razvijanju knjižničnih fondov, pa tudi skrbi za posodabljanje gradiva z elektronskimi publikacijami v slovenščini in digitalizacijo knjižne dediščine.
Splošne knjižnice morajo zagotavljati ustrezen izbor gradiva, ki ga zagotavljajo tudi poenoteni pogoji, npr. letni prirast gradiva sestavlja 60 % naslovov strokovnega in 40 % del leposlovnega gradiva na tiskanih in drugih medijih, 70 % naslovov za potrebe odraslega prebivalstva ter 30 % za potrebe otrok in mladine, 10 % referenčnega gradiva 10 % neknjižnega gradiva ipd. Posebej pa je pomembno izvajanje projektov promocije knjižnic in razvoja bralne kulture in informacijske pismenosti. Zelo kvalitetnih projektov te vrste je še vedno premalo, zato je potrebno intenzivirati usposabljanje strokovnih delavcev v tej smeri.
- upoštevanje posebnosti rabe slovenskega jezika kot drugega jezika v ustavno dvojezičnih okoljih; pospeševanje vedenja o slovenščini kot drugem/tujem jeziku z vsemi potrebnimi podlagami.
S sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko je dobila nekaj močnih poudarkov za operativizacijo tudi ta postavka.
Kazalci:
- povezovanje in preglednost nad viri za izvajanje dejavne jezikovne politike; stopnja usklajenosti ukrepov na področju jezikovne politike; raven usklajene zakonodaje na področju rabe slovenskega jezika; stopnja implementacije zakonodaje na področju jezika; produkcija in dostopnost slovenskih in prevedenih del na različnih področjih kulture; stopnja razširjenosti slovenščine kot drugega/tujega jezika.
Natančnejši kazalci, ki bi omogočali področno spremljanje ukrepov na področju jezikovne politike in njihovih učinkov, v NPK za obdobje 2004—2007 niso navedeni, zato je na vprašanje o uresničevanju zastavljenega cilja mogoče odgovoriti samo parcialno. Odprava te pomanjkljivosti je predvidena z ukrepi in nalogami, navedenimi v sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko.
2. Spodbujanje kulturne raznolikosti
Cilj: spodbujanje kulturne raznolikosti, pluralizma ustvarjanja in kulturnih dobrin.
Med pomembne cilje kulturne politike sodi tudi spodbujanje kulturne raznolikosti z raznovrstnimi oblikami umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja ter odprtost za druge kulture, kamor sodi med drugim tudi ustvarjalnost neetabliranih skupin in različnih manjšin (torej za etnično raznolikost). Ustvarjanje pogojev za etnično raznolikost je Ministrstvo za kulturo tudi leta 2007 med drugim uresničilo s programi, namenjenimi narodnima skupnostma, romski skupnosti, različnim drugim manjšinskim skupnostim in priseljencem.
Javni interes se zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture. Med kriteriji je upoštevan tudi cilj kulturne raznolikosti, da je dejavnost organizacije usmerjena k širši kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti, k spodbujanju kulturnega sožitja med narodi oz. k medsebojnemu sobivanju različnih kultur.
Ukrepi:
- pripoznanje, da spada v javni interes na področju kulture široka paleta ustvarjanja, ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor
NPK 2004–2007 razločno odraža stališče kulturne politike, da v javni interes na področju kulture sodi široka paleta ustvarjanja, ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor, bo pa treba v prihodnje, zlasti ob oblikovanju pokrajin, jasno opredeliti ravni in pristojnosti glede financiranja, glede na javna sredstva, ki bodo vedno omejena, pa bo trajno potrebna selekcija, izhajajoča iz kakovosti nastalih in nastajajočih stvaritev.
- prednostna podpora deficitarnim umetniškim zvrstem, vsebinam z raznoliko etnično tematiko, manjšinskim kulturam ter programom in projektom ranljivih skupin
V skladu z ukrepom v prvi alineji, da v javnem interesu prepoznamo široko paleto ustvarjanja na področju kulture, ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor, so bili na Ministrstvu za kulturo tudi leta 2007 za zadevna področja s posebno pozornostjo pripravljeni programski in projektni razpisi (splošni in prednostni kriterije). V vsebinski presoji, ob določeni kakovostni ravni, je bila upoštevana raznolika podoba, na primer sodobnih vizualnih umetnosti, seveda pa tudi drugih umetnosti. Na prvi pogled je to najbolj očitno pri vsakoletnih delovnih štipendijah.
Tako se je leta 2007 izvajal tudi posebni program Ministrstva za kulturo, ki je namenjen podpori kulturnim projektom z zelo raznoliko etnično tematiko. Izvajali pa so se tudi ukrepi, namenjeni programskim vsebinam ter razvoju tehnične infrastrukture za senzorno ovirane invalide. Pri posebnem programu ne gre le za financiranje kulturnih projektov, ampak tudi za izvajanje storitev, skladno z načeli manjšinske kulturne politike in skladno s strokovno doktrino o varovanju manjšinskih pravic. Zaradi pomanjkanja kadra v pristojni NOE Ministrstva za kulturo in omejenega zaposlovanja v državni upravi se sistematično ne izvajajo aktivnosti za kakovostno integracijo etničnih manjšin, Prav tako se ne financira projektov, ki bi bili namenjeni ljudem z drugimi oblikami invalidnosti, razen senzorno oviranih, ker za to ni namenskega proračunskega denarja. Kakovostni sistemski premik v tej smeri je bil opravljen pri pripravah novega NPK, ki skrb za dostopnost kulture invalidom (v najširšem smislu) vključuje na vsa področja NPK. Na nekaterih področjih (na primer na področju varstva kulturne dediščine) se že izvajajo zanimivi projekti te vrste, ki so razvidni iz prispevka Ministrstva za kulturo k poročilu o uresničevanju Akcijskega program za invalide (v nadaljevanju API), ki se je pripravljal na medresorski ravni.
Leta 2007 se je že začela sistematična priprava prispevkov po posameznih področjih kulture, v zvezi z dostopnostjo kulture za invalide kot ovirane skupine in za otroke kot ranljivo skupino. Ugotovitve delnih analiz, njihova sinteza in predstavitev v širšem kontekstu uresničevanja API in nacionalnega programa za otroke bodo podlaga za smiselno in racionalno oblikovanje ukrepov za zagotavljanje boljše dostopnosti kulture ranljivim in oviranim skupinam ter tudi boljših možnosti za njihovo kulturno ustvarjanje.
- zagotavljanje dostopnosti kulture in ustvarjanja
Pri oblikovanju razpisov in vsebinski presoji so bila tudi leta 2007 na Ministrstvu za kulturo upoštevana logična razmerja med Ljubljano in drugimi kraji po Sloveniji, ter z načinom sofinanciranja zagotavljena pravično porazdelitev javnih sredstev. To je, na primer na področju vizualnih umetnosti, prispevalo tudi k bolj jasnim razstavnim profilom posameznih galerij v državi ter obenem k boljši medsebojni organiziranosti in sodelovanju kulturnih izvajalcev.
Leta 2005 je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti začel sistematično, po posameznih področjih kulture, analizirati dostopnost kulture za invalide kot ovirano skupino in otroke kot ranljivo skupino. To analitično delo je nadaljeval tudi leta 2006 in 2007. Izvedeni in na spletnih straneh MK sta že objavljeni 2 analizi na področju knjižnične dejavnosti, pripravlja se tudi nova analiza na področju varstva kulturne dediščine. Ugotovitve analiz bodo podlaga za smiselno in racionalno oblikovanje ukrepov za zagotavljanje boljše dostopnosti kulture ranljivim in oviranim skupinam ter tudi boljših možnosti za njihovo kulturno ustvarjanje.
- zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva mednarodnih virov
V okviru Nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007–2013 je posebej opredeljeno poglavje Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin (vključeni so tudi otroci in starejši kot posebej ranljiva družbena skupina), na podlagi katerega je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti začel zbirati ponudbe za projekte, ki bodo financirani iz evropskega socialnega sklada. Le-te smiselno povezuje v komplementarno celoto s tistimi projekti, ki jih je možno financirati z razpoložljivimi finančnimi viri MK.
Sodelovanju slovenskih prijaviteljev v razpisnem programu Kultura (prej Kultura 2000), ki je namenjen podpori akcijam sodelovanja na področjih kulture, je zagotovljena servisna podpora v obliki stične točke (Kulturna stična točka). Kulturna stična točka deluje kot telo, namenjeno širjenju informacij o Programu na nacionalni ravni, prijaviteljem pa pomaga tudi pri konkretnih pripravah aplikacij (več na http://www.scca-ljubljana.si/ccp/).
- prednostna podpora programom, ki črpajo sredstva iz mednarodnih virov
MK si je, v skladu z ukrepi v NPK, prizadevalo za čim večje vključevanje slovenskih projektov na področju kulture v mednarodne programe. Ministrstvu je uspelo področje kulture vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Leta 2006 so bili tako programi in projekti s področja kulture uvrščeni v okvir finančnih instrumentov Evropske unije, in sicer strukturnih skladov ter programov Kultura 2000 in Media plus. (Glej še poročilo za področje kulturne dediščine)
Kazalci:
- delež manjšinskih kultur, programov in projektov ranljivih skupin ter deficitarnih zvrsti znotraj programov in projektov, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo
V Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti ni celostno in sistematično zbranih in urejenih podatkov, iz katerih bi bilo možno ugotavljati zgoraj navedeni delež po posameznih področjih kulturnih dejavnosti (zaradi že omenjenega nezasedenega mesta svetovalca za integracijski program). V manjšinskem sektorju pa že vrsto let spremljamo delež realiziranega manjšinskega posebnega programa znotraj programa Ministrstva za kulturo – za leto 2007 je bil 0,69 %. Če pogledamo podatke za daljše obdobje, se je omenjeni strukturni delež leta 2007 povečal tudi glede na povprečje, ki je približno 0,5 %. (Glej še poročila po posamičnih področjih, zlasti za področje knjižničarstva in kulturne dediščine.)
- širina opredelitve javnega interesa za kulturo
Že v skladu z dikcijo v krovnem zakonu za področje kulture (ZUJIK, člena 2 in 8) je javni interes na področju kulture interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija in lokalne skupnosti. Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor.
Javni interes se med drugim zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture.
- število programov in projektov, ki prejemajo sredstva iz mednarodnih virov
MK je uspelo področje kulturne dediščine vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo. MK je bilo na tem področju leta 2006 zelo uspešno, kar je jasno razvidno iz zadevnega podrobnega poročila v okviru poročanja za področje kulturne dediščine.
Iz strukturnih skladov je bilo leta 2006 sofinancirano še eno področje kulture, in sicer intermedijske dejavnosti. Tu je bila skupna vrednost financiranja za mrežo multimedijskih centrov v Sloveniji za leto 2006 129.068.976,45 SIT, od tega iz integralnih sredstev RS 63.042.029,76 SIT, slovenska udeležba je 16.506.736,63 SIT, povračilo iz EU pa 49.520.209,94 SIT za 14 centrov; učinek teh sredstev je bil opažen pri delovanju centrov tudi leta 2007. Projekt prispeva k razvoju informacijske družbe oziroma inovativnosti, prav tako prispeva k nastanku novih delovnih mest ter k skladnemu regionalnemu razvoju. Prispeval bo tudi k večji dostopnosti kulture, dostopnosti celovitih informacij o kulturi, hkrati pa bo spodbudil kulturo kot dejavnik razvoja in sicer gospodarskega, človeških virov, kvalitete življenja ter socialne kohezivnosti.
Možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del so se povečale od vstopa Republike Slovenije v Media Plus leta 2003. Leta 2006 so slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 290.000 EUR sredstev. Celovečerni film Tea je dobil subvencijo Eurimagesa.
3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost
Ta cilj se uresničuje na vseh področjih v okviru MK.
Na področju knjige, denimo, vsi cilji, navedeni v NPK, temeljijo na spodbujanju dostopnosti knjige in branja. MK namenja posebno skrb zagotavljanju dostopnosti najkakovostnejše knjižne in revijalne produkcije s področja literature in humanistike, predvsem tistega dela slovenske knjižne produkcije, ki ima na trgu omejene možnosti preživetja. Obenem pa skrbi za podporo celotne verige knjige in poleg založništva finančno podpira tudi dejavnost knjigarn ter projekte in programe, ki spodbujajo bralno kulturo. (Glej še poročila po posamičnih področjih.)
Cilj: spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti
Ukrepi:
- zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja
Za bolj optimalno delovanje javne kulturne infrastrukture in njen razvoj je možnih še veliko izboljšav. Leta 2006 so bile velik prispevek obnove in novogradnje, ki so sledile tudi leta 2007 in se bodo nadaljevale v naslednjih letih, delovanje pa bodo lahko izboljšale še siceršnje spremembe, denimo povezane s krovnim zakonom na področju kulture.
Leta 2007 so bili na področju investicij realizirani zastavljeni cilji, in sicer: »državne« investicije: končana je bila obnova objekta 25 na Metelkovi, namenjenega Narodnemu muzeju,
- začela se je obnova SNG Opera in balet Ljubljana
- izbran je bil izvajalec za obnovo Moderne galerije,
- obnovljen je bil Klub CD v Cankarjevem domu
Sofinanciranje investicij na podlagi zakona o kulturnem tolarju:
- nadaljevala se je obnova starega dela knjižnice v Novem mestu,
- odkupljeni so bili prostori za knjižnico v Kranju,
- začela se je gradnja Osrednje knjižnice Celje
- začela se je gradnja Lutkovnega gledališča v Mariboru
S sredstvi ministrstva, ki v skladu z vsakoletnim javnim razpisom sofinancira občinske investicije na področju kulture, so bile leta 2007 izvedene naslednje investicije:
- Kulturni dom Bistrica ob Sotli – oprema prostorov
- Krajevna knjižnica v Novi vasi – ureditev prostorov (občina Bloke)
- Dvorana Kmetijske zadruge Braslovče – odkup
- Kulturna dvorana Cankova – nakup opreme
- Kulturna dvorana Črenšovci - adaptacija
- Knjižnica v Dobrni – gradnja
- Kulturno kongresni center v Dolenjskih Toplicah – nabava opreme
- Kulturna dvorana v Gorenji vasi – adaptacija, 2. in 3. faza
- Obnova Šubičeve hiše v Gorenji vasi – 2. in 3. faza
- Kulturni dom Gornja Radgona – nujna sanacijska dela
- Kulturni dom Gornja Radgona – obnova
- Kulturna dvorana v Gradu – oprema odra in pomožnih prostorov
- Knjižnica Prežihov Voranc Enota Ig – novogradnja
- Knjižnica Kozje - preureditev prostorov
- Knjižnica Laško- zaključna faza investicije
- Kulturni dom Mala Nedelja – adaptacija
- Pionirska knjižnica Rotovž – prenova 2. faza (Mestna občina Maribor)
- Kulturni dom Mozirje – obnova strehe
- Krpanov dom v Pivki – sanacija strehe
- Knjižnica Postojna – obnova
- Družbeni dom Prevalje – prenova
- Knjižnica na Prevaljah – prenova in razširitev
- Narodni dom Ptuj – obnova strehe
- Dom kulture Radeče – investicijsko vzdrževanje z gradnjo in nakupom opreme
- Dvorec Mahrenberg – obnova za knjižnico (Občina Radlje ob Dravi)
- Knjižnica Rogaška Slatina – nakup prostorov in nabava opreme
- Kulturni dom v Rogatcu – ureditev dela kulturne dvorane
- Kulturni dom Ruše – delna obnova
- Knjižnica Sevnica – nakup prostorov in ureditev
- Kosovelov dom – oprema za osvetlitev in ozvočenje (Občina Sežana)
- Krajevna knjižnica Loče – adaptacija in izgradnja prizidka (Občina Slov. Konjice)
- Kulturni dom Slovenske Konjice – prenova
- Kulturni center s parkom velikanov – novogradnja (Občina Sv. Jurij ob Ščavnici)
- Večnamenski objekt v Šentjerneju – novogradnja
- Kulturni dom Štore – nabava opreme
- Delavski dom Trbovlje – sanacija strehe
- Knjižnica Pavla Golie Trebnje – investicijsko vzdrževanje
- Trubarjeva domačija na Rašci – izvedba ogrevanja (Občina Velike Lašče)
- Kulturni dom Vitanje – adaptacija
- Večnamenska dvorana - izgradnja (Občina Vojnik)
- Cankarjev dom – obnova velike dvorane (Občina Vrhnika)
- Knjižnica Vuzenica – rekonstrukcija in dozidava
- Kulturni center – sanacija (Občina Zagorje ob Savi)
- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu
Investicije, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu, imajo prednostno podporo. Ob že navedenih podatkih, ob prejšnjem ukrepu, so take investicije, na primer, investicije v mrežo multimedijskih centrov, ki ustvarjajo pogoje za delo ustvarjalcem z vseh področij, za sodelovanje s subjekti na področju kulture, izobraževanja, znanosti in gospodarstva na celotnem ozemlju Slovenije.
- dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve
Dogovor glede oblikovanja regij na vladni ravni še ni bil sprejet. Z vzpostavitvijo mreže multimedijskih centrov, ki so umeščeni po regijah, je ministrstvo posodobilo in izboljšalo regionalno kulturno infrastrukturo.
- do konca leta 2004 izoblikovati ustrezni sistem financiranja občin, ki bo zagotovil dodatna sredstva sedežnim občinam, da bodo lahko v skladu s 128. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prevzele financiranje občinskih javnih zavodov širšega pomena (36), ki jih sedaj financira država
Navedeni sistem še ni bil vzpostavljen (gl. poročilo o uresničevanju 9. splošne prioritete kulturne politike). Dodatna priložnost in potreba za reševanje teh vprašanj bo tudi ob vzpostavljanju pokrajin, saj bo takrat najverjetneje treba na novo opredeliti financiranje na različnih ravneh.
- zagotavljanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture
Med ugodnostmi, ki jih imajo društva v javnem interesu, sodi na osnovi 2. odstavka 74. člena ZUJIK-a tudi oddajanje javne infrastrukture v upravljanje oz. v uporabo organizaciji (po 80. členu ZUJIK-a: društvo), ki deluje v javnem interesu, brez javnega razpisa in sicer brezplačno, pod pogojem, da prevzame obveznost rednega tekočega vzdrževanja.
Pogoj za kandidaturo na razpisu za multimedijske centre je, med drugim, bil: omogočiti prost javni dostop vsem uporabnikom.
- ob prej navedenem ukrepu zagotavljanja dostopnosti javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture tudi ozaveščanje o pomembnosti prilagajanja kulturnih ustanov in njihove ponudbe tako, da bo oboje dostopno tudi invalidom s senzornimi in gibalnimi motnjami
Celotna problematika sodelovanja invalidov v kulturnem življenju na Ministrstvu za kulturo ne sodi samo v pristojnost Sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, res pa je, da je bilo omenjenemu sektorju dodeljeno delo v zvezi z razpisi za senzorno ovirane invalide (slepe in slabovidne, gluhe in naglušne), kar je problematično z vidika integracije in tudi zajetja ljudi z vsemi oblikami invalidnosti, na kar je strokovna služba sektorja pravočasno opozorila. Relevantne spremembe v tej smeri prinaša predlog novega NPK.
Osredotočenje zgolj na skupino slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih invalidov je pogojeno s pravnimi podlagami (Zakon o medijih, Zakon o knjižničarstvu, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo) in z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, saj je bil le za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne namensko predviden denar v proračunu 2007.
Letni opredeljeni cilji in kazalci so bili zato naslednji:
1. Povečanje komunikacijske dostopnosti:
- povečanje števila organizacijskih enot v RS, ki imajo knjige v Braillovi pisavi in zvočne knjige na voljo za uporabo
- povečanje distribucije glasil za senzorno ovirane po Sloveniji;
- izboljšanje kakovosti dostopnosti organizacijskih enot v RS v smislu razpoložljivosti tehnične infrastrukture (elektronske lupe, računalniki, prilagojeni slepim in slabovidnim, ipd).
2. Povečanje raznolikosti vsebin, ki so dostopne senzorno oviranim:
- povečanje števila zvrsti prispevkov v okviru oddaje Prisluhnimo tišini na nacionalni TV z izraženimi potrebami senzorno oviranih.
Poročilo o uresničevanju: Cilj, ki se kaže prek kazalca o povečanju števila zvrsti prispevkov v okviru oddaje Prisluhnimo tišini na nacionalni TV je bil uresničen. Čeprav je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije izvedla sicer enako število TV oddaj Prisluhnimo tišini kot leta 2006, se je povečalo število in pestrost področij oz. vsebin, ki so jih vsebovali prispevki. Leta 2007 je tudi nadgradila spletne strani s portalom spletne TV, v katero je začela vključevati nove prispevke iz življenja in dela uporabnikov. Z anketo na relevantnem vzorcu 150 uporabnikov so ugotovili, da so uporabniki z medijem zadovoljni in da zapolnjuje informacijsko vrzel.
Cilj povečanje komunikacijske dostopnosti je bil delno uresničen, ker je število organizacijskih enot po Sloveniji ostalo nespremenjeno, povečalo pa se je število uporabnikov, ki uporabljajo knjige v Braillovi pisavi in zvočne knjige, s 1382 leta 2006 na 1425 leta 2007, kar je 3,1 % več uporabnikov. Izboljšala se je tudi kakovost dostopnosti organizacijskih enot po RS v smislu bolj razpoložljive tehnične infrastrukture in večje možnosti uporabe le-te oz. njene dostopnosti večjemu številu uporabnikov.
Število glasil, ki izhajajo za senzorno ovirane, je pri obeh predlagateljih, tako Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije kot Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije ostalo sicer nespremenjeno, vendar pa se je povečalo število prispevkov, ki so jih napisali uporabniki in strokovnjaki iz šolskih centrov. Povečala se je dostopnost do glasil za senzorno ovirane po Sloveniji glede na leto 2006, saj Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije omogoča uporabnikom, da prek elektronsko-informacijskega sistema dostopajo do programskih vsebin, med njimi tudi glasil, objavljenih na računalniškem strežniku. Leta 2007 je delovalo 25 elektronskih čitalnic, in sicer na medobčinskih društvih slepih in slabovidnih po vsej Sloveniji. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pa je v okviru razvoja tehnične infrastrukture posodobila tehnično infrastrukturo za tisk časopisov v Braillovi pisavi in tako omogočila neprekinjen tisk časopisov v kakovostnem zapisu in hitrejši dostop do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je preko spletne TV omogočila višje število uporabnikov tega medija.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je izdala pet knjig v zvočnem zapisu več kot leta 2006 oz. 127 novih zvočnih knjig ter na novo presnela zvočne knjige z že obstoječih kaset v MP3 formatu ter izdala 31 novih knjig v Braillovi pisavi.
Ministrstvo za kulturo je leta 2007 sklenilo 8 enoletnih pogodb za 8 projektov z dvema izvajalcema. Vse pogodbe so bile realizirane 100 %, tudi finančna sredstva Ministrstva za kulturo so bila porabljena 100 %.
- s prednostnimi kriteriji in spodbudami delovanju kulturnega trga zviševati dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru
Projekti mreže multimedijskih centrov in gradov, sofinanciranih iz EU, zagotavljajo infrastrukturne pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture. Leta 2006 je bilo za področje kulture doseženih nekaj davčnih olajšav. (Glede obojega glej v istem poglavju šesto splošno prioriteto kulturne politike za obdobje od 2004 do 2007, zlasti za podrobnosti glede davčnih novosti za področje kulture v posameznih zakonih.)
Zadnja leta je Ministrstvo za kulturo načrtno začelo podpirati tudi udeležbo slovenskih galeristov in umetnikov na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti, kar se že kaže kot dodatna spodbuda pri delovanju kulturnega trga tudi v slovenskem prostoru.
- spodbujanje razvoja knjižnične mreže, knjigarniške mreže, mreže intermedijskih centrov in mreže umetniških kinematografov na skupnem slovenskem kulturnem prostoru
Vsi cilji za področje knjižnične dejavnosti, zastavljeni v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (tretje poglavje: Splošne prioritete kulturne politike v obdobju 2004–2007), so usmerjeni k splošnemu cilju, povečanju dostopnosti knjižničnih storitev za deset odstotkov do konca leta 2007. Indikatorji, ki jih bo država pri tem dolgoročno spremljala, so: povečanje števila uporabnikov knjižnic, povečanje obsega izposoje gradiva, povečanje letnega nakupa gradiva, povečanje števila uporabniških računalniških mest z dostopom do interneta ter posledično tudi povečanje števila strokovnih delavcev in knjižničnega prostora. Dostopnost knjižnic se je povečala nad pričakovanji zlasti na področju prirasta gradiva v splošnih knjižnicah, ki so velik porast novega gradiva dosegle leta 2006 (10 %), leta 2007 pa je ostal na enaki ravni, vendar se je delež države v sredstvih za nakup znižal. Omeniti je treba tudi rast fizične dostopnosti splošnih knjižnic, zlasti s širitvijo mreže, gradnjami krajevnih knjižnic ter z razvojem bibliobusne mreže. Doseženi rezultati v slovenskih splošnih knjižnicah tudi zaradi izboljševanja dostopnosti še vedno kažejo rast večine vidikov uporabe knjižnic1.
Ukrepi ministrstva, usmerjeni v spodbujanje razvoja knjigarniške mreže tudi leta 2007 kažejo pozitivne rezultate glede boljše regijske razporejenosti knjigarn, ki delujejo v javnem interesu na celotnem območju Slovenije, hkrati pa tudi v znatno večjem številu prireditev v knjigarnah. Podrobneje je razvoj predstavljen v 1. cilju na področju knjige. Za avdiovizualno produkcijo in distribucijo skrbi tudi Ministrstvo za kulturo, in sicer z izvajanjem javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije ter javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. (Glej področno podrobnejše poročilo)
Ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj leta 2006 podprlo 14 multimedijskih centrov, združenih v mrežo. (Glej področno poročilo.)
- spodbujanje decentraliziranosti glasbenih in uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostor
Z ukrepom prednostne podpore izvedbi zunaj kraja nastanka produkcije (1. splošni cilj na področju uprizoritvenih umetnosti) je bila na področju uprizoritvenih umetnosti vzpostavljena osnova za doseganje tega cilja. Na matičnih odrih je bilo leta 2007 odigranih 3879 predstav, ogledalo pa si jih je 641.096 obiskovalcev, na gostovanjih po Sloveniji je bilo odigranih 1436 predstav, ki si jih je ogledalo 231.203 gledalcev. Ukrep je leta 2007 prinesel ugodne rezultate, saj se je ob sicer manjši ponudbi bistveno povečalo število gledalcev na predstavo. Vendar je potrebno opozoriti na neenakomerno razporejenost ponudbe, ki je povezana z razporejenostjo infrastrukture, saj je le-ta, in ne umetniški programi, ena od bistvenih omejitev, ki zavirajo še večjo decentralizacijo uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem prostoru. S spodbujanjem izvajalcev k postprodukciji po Sloveniji se je zagotovilo predčasno doseganje zastavljenega cilja (10 % izvedbe zunaj kraja nastanka).
Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega poziva na področju glasbe sklenilo triletne programske pogodbe za obdobje 2004–2006, z 19 nevladnimi organizacijami. Od teh jih ima 12 sedež v Ljubljani, 7 pa jih deluje zunaj Ljubljane. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da ministrstvo programsko sofinancira 42 % nevladnih organizacij, ki delujejo zunaj Ljubljane, torej 2 % več kot je bilo načrtovano. Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega poziva sklenilo triletne programske pogodbe za obdobje JP 22 2007–2009 z 18 nevladnimi organizacijami. Od teh jih ima 14 sedež v Ljubljani, 4 pa jih deluje zunaj Ljubljane.
Dve od organizacij, ki imata sedež v Ljubljani, sta pri izvajanju programa omejeni le na območje Ljubljane, ostalih šestnajst pa s koncertno ponudbo bogati območje celotne Slovenije. Poleg navedenega tri nevladne organizacije s sedežem na območju Ljubljane zastopajo interese baletnih plesalcev, glasbenih ustvarjalcev in glasbene vzgoje za celotno Slovenijo. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da ministrstvo programsko sofinancira 88 % nevladnih organizacij, ki delujejo v Ljubljani in zunaj nje. Cilj je presežen.
Na podlagi projektnega razpisa za 2004 in ob upoštevanju kriterija razpršenosti je ministrstvo sofinanciralo 149 projektov, leta 2005 98 projektov, leta 2006 145 glasbenih projektov, od tega 75 zunaj Ljubljane, torej 52 %, leta 2007 pa je MK sofinanciralo 190 glasbenih projektov, od tega 115 zunaj Ljubljane. (Glede zadevnih podrobnosti glej cilje in ukrepe na posamičnih področjih kulture)
_______________________
1 MK je pri ugotavljanju razvoja knjižnične dejavnosti oziroma dostopu do nekaterih kazalcev o delovanju splošnih knjižnic odvisno od uradnih podatkov, ki so na voljo šele v zadnji četrtini tekočega leta, zato v marcu 2008 uradnih podatkov za leto 2007 še nima, le za nekatere vsebine ima predhodne podatke, ki so bili zbrani v okviru poročanja o projektih nakupa knjižničnega gradiva leta 2007.
- na podlagi 130. člena ZUJIK v pogodbah o medsebojnih obveznostih sofinanciranja javnih zavodov prek države in lokalnih skupnosti prednostno poudariti nalogo zagotavljanja dostopnosti kulture in pogojev za ustvarjalnost
V vseh pogodbah z izvajalci javnih kulturnih programov in projektov je zapisana tudi njihova naloga, da morajo zagotavljati dostopnost kulture, v specifičnih programih in projektih pa so izvajalci dolžni, v skladu s pogodbami, »nuditi« tudi pogoje za ustvarjalnost. To nalogo morajo izpolnjevati vsi nosilci kulturnih programov in projektov, ki imajo za to zagotovljene prostorske pogoje in ustrezno opremo. (O številnih izboljšavah, oblikovanju posamičnih portalov, ki bistveno izboljšujejo informiranost, itn. glej še poročila za posamična področja, knjižničarstvo, kulturna dediščina …)
- prednostna podpora programom in projektom, ki zvišujejo različne ravni dostopnosti kulture, informiranost o kulturi (ob upoštevanju posebne vloge javne radiotelevizije) in izboljšujejo razmere za ustvarjanje na vseh področjih kulture
MK za povečanje produkcije slovenskih avdiovizualnih del in povečanje njihovega deleža v medijih izvaja javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. (Za podrobnejše informacije glej področno poročilo)
Tudi povečanje števila obiskovalcev različnih prireditev (glej poročila s posamičnih področij) zaradi uvedbe več novih izboljšav (e-novice, digitalizacija …) potrjuje, da je Ministrstvo za kulturo z nekaterimi ukrepi in z načrtnim financiranjem prispevalo k povečanju dostopnosti kulture in tudi k širši informiranosti o kulturnih dejavnostih. Kot je razvidno iz posamičnih poročil, so novosti v tej smeri na številnih področjih, kot enega od primerov lahko navedemo področje kulturne dediščine:
Področje varovanja dediščine je vključeno v spletne predstavitve RS, podobno so na teh spletnih straneh osnovne informacije o izbranih kulturnih spomenikih, ki so bile pripravljene na MK. Ministrstvo je spodbudilo kontinuirane ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij: (informacijska dostopnost in fizična dostopnost), in sicer:
- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) se dejavno nadaljuje in je v izvedbeni fazi
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov)
- nadaljujejo se dejavnosti v zvezi z muzejskim portalom – Slovenski muzejski portal, kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si), kamor je vključeno že 63 muzejev, galerij in sorodnih zavodov
- kontinuirano tečejo projekti za izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk.
- ozaveščanje o pomembnosti prilagajanja kulturnih ustanov in njihove ponudbe tako, da bo oboje dostopno tudi invalidom s senzornimi ali gibalnimi motnjami
To naj bi dosegli tudi s storitvami na področju integracijskega programa in z analizami dostopnosti, ki jih pripravlja Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti v sodelovanju s pristojnimi NOE MK. Ukrep je sedaj zapisan tako, da vključuje vse invalide (ne implicira enakosti možnosti za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti), zato bi bilo treba v prihodnje črtati del besedila, ki sledi: … »s senzornimi ali gibalnimi motnjami«.
- dejavno spodbujanje tovrstnih prilagoditev
Leta 2007 je bilo v okviru MK dejavno spodbujanje in uresničevanje tovrstnih prilagoditev. Podrobnosti so navedene v poročilih za posamična področja, za nekatera, tako kot za področje varstva kulturne dediščine, na več mestih še posebej podrobno. Samo kot ilustracijo navedimo enega od primerov za leto 2007: dve razstavi (Mala galerija Moderne galerije in Galerija Božidarja Jakca) slikarja Jožeta Slaka sta bili posebej pripravljeni za slepe in slabovidne.
Kazalci:
- povečevanje deleža kulturnih vsebin v programih javne radiotelevizije in drugih elektronskih medijih
Število ur leta 2007 predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov: 5549 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja lastnega programa: 6143 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja slovenskih in evropskih AV del: 9456 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja del neodvisnih producentov: 1420 ur na RTV Slovenija.
- razmerje med kulturno ponudbo v osrednji Sloveniji in drugih regijah
To razmerje je delno razvidno iz poročil za posamična področja, kar precej podatkov pa je že navedenih na prejšnjih straneh tega poročila, denimo obširno za področje glasbe, uprizoritvenih umetnosti itn. Spremljanje celotne kulturne ponudbe pa v Sloveniji še ni vzpostavljeno. Torej tudi ne po posameznih statističnih regijah, se pa stanje izboljšuje z vzpostavitvijo informacijskih sistemov, ki za posamična področja že delujejo za vso Slovenijo
(Sigic ga izpopolnjuje za področje glasbe, v knjižnicah se pridružuje Kamra, v posamičnih regijah se razmere tozadevno izboljšujejo z delovanjem multimedijskih centrov. Poleg splošnega dviga obiska v galerijah se je v obdobju 2004–2007, popravilo tudi razmerje med Ljubljano in ostalo Slovenijo, kjer glede na število prebivalstva, včasih štejejo več obiska prav galerije v regijah /Podrobnosti so še v drugih poglavjih Poročila/).
- razmerje med obiskovalci kulturnih prireditev v osrednji Sloveniji in v drugih regijah
Velja podobno kot pri prejšnjem kazalcu.
- število obiskovalcev kinematografov
Število vseh gledalcev v slovenskih kinematografih leta 2006 je bilo 2.685.234, od tega je bilo 23.617 gledalcev, ki so si ogledali slovenske filme. Leta 2007 je bilo vseh gledalcev v slovenskih kinematografih 2.406.568, slovenske filme pa si je od tega leta ogledalo 131.423 gledalcev.
- število obiskovalcev muzejev in galerij
Glede na to, da so v muzejih dobro obiskane otvoritve in prireditve, za katere ni vstopnine, je potrebno upoštevati tudi ocenjeno število obiskovalcev. Po podatkih, zbranih na MK, ugotavljamo, da se je število evidentiranih obiskovalcev muzejev in galerij leta 2007, v primerjavi z letom 2006 povečalo. V muzejih se je v primerjavi z letom 2005, leta 2006 povečalo število evidentiranega obiska za 28,5 %. Leta 2005 je bilo evidentiranih 523.688, »ocenjenih« pa 234.384 obiskovalcev, leta 2006 pa evidentiranih 672.949 in »ocenjenih« 184.284 obiskovalcev. Leta 2007 je bilo evidentiranih 667.898 in »ocenjenih« 280.680 obiskovalcev. Primerjava evidentiranih obiskovalcev, kaže, da se je število obiskovalcev povečalo od leta 2005 do 2007, za 21,5 %, število »ocenjenih« obiskovalcev pa za 17 %.
Ob uspešnih projektih, kot so dnevi odprtih vrat: ob Prešernovem dnevu, Poletni noči in 3. decembru se je število obiskovalcev v galerijah leta 2006 povečalo na 497.315 izdanih vstopnic (leta 2005 pa 453.532), leta 2007 je bilo obiskovalcev več, in sicer je bilo v galerijah več kot 450.000 izdanih vstopnic, medtem, ko je bilo v galerijah, ki ne zaračunavajo vstopnic ob dnevih brezplačnih obiskov, več kot 200.000 obiskovalcev. Slovenski arhivi so leta 2007 pripravili 29 razstav. Redno so bila organizirana vodenja šolskih in drugih skupin po arhivih s predstavitvijo arhivov, arhivske dejavnosti in arhivskega gradiva za kar 5643 obiskovalcev
Kazalci:
- število letno izposojenih knjig in elektronski dostop v splošnih knjižnicah na prebivalca in člana
| Cilj/leto | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 |
| Obseg izposoje na prebivalca | 10,86 | 11,95 | 11.96 | 12,38 |
| Obseg izposoje na člana | 42,89 | 44,80 | 46,48 | 46,17 |
| Število obiskov na prebivalca | 4,25 | 4,43 | 4,46 | 4,57 |
| Število obiskov na člana | 16,82 | 16,70 | 17,31 | 17,05 |
| Obseg oddaljenega dostopa na prebivalca | / | / | 0,04 | 0,33 |
| Obseg oddaljenega dostopa na člana | / | / | 0,16 | 1,2 |
Podatki so na voljo do leta 2006, za leto 2007 jih bodo knjižnice, kot vsako leto, imele šele v zadnjem četrtletju tekočega leta.
Glede na predhodne podatke ocenjujemo, da je bila realizacija knjižnične izposoje tudi leta 2007 na ravni preteklih let. Opazno je, da klasična izposoja po letih niha, čeprav dolgoročno še vedno narašča. Močno pa narašča oddaljeni dostop do knjižnic.
Ker se knjižnice oblikujejo v informacijska središča, je njihovo dostopnost potrebno meriti tudi z obiskom, ne le z obsegom izposoje gradiva. V letu 2006 so imele splošne knjižnice 9,1 milijona obiskovalcev, kar je 4,57 na prebivalca, v knjižnicah pa je bilo vsako uro povprečno 27 obiskovalcev.
Glede na predhodne podatke ocenjujemo, da je bila realizacija knjižnične izposoje tudi leta 2006 na ravni preteklih dveh let. Potrjuje se pričakovanje, da se rast izposoje upočasnjuje, saj se vse bolj uporablja gradivo na spletu.
Ker se knjižnice oblikujejo v informacijska središča, je njihovo dostopnost potrebno meriti tudi z obiskom, ne le z obsegom izposoje gradiva. Za boljšo oceno dostopnosti knjižnic je v prihodnje potrebno spremljati tudi kazalec skupnega števila obiskov vseh splošnih knjižnic na prebivalca, tudi na daljavo.
- število večobčinskih javnih zavodov, katerih sofinanciranje je bilo preneseno na sedežne občine
Na Ministrstvu za kulturo tega podatka nimamo.
- delež, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi
Na Statističnem uradu RS so zadnji razpoložljivi podatki o porabi gospodinjstev za kulturo na podlagi Ankete o porabi gospodinjstev za leto 2005. Podatki navedene ankete za leto 2006 bodo objavljeni julija 2008, za leto 2007 pa predvidoma julija 2009.
Izdatki gospodinjstev za kulturo so v skladu s podatki Statističnega urada RS (na podlagi Ankete o porabi v gospodinjstvih - metodologija izbora podatkov za kulturo je usklajena z metodologijo Evrostata /Cultural Statistic, Eurostat pocketbooks, 2007/) leta 2005 dosegli 474 mio EUR (113.604 mio SIT) ali 1,72 % BDP in se zmanjšujejo v primerjavi z letom 2000, ko so še predstavljali 2 % BDP. Tudi delež porabe gospodinjstev za kulturo v celotni porabi gospodinjstev v zadnjih letih se zmanjšuje. Leta 2001 je na primer ta delež bil 4,12 %, leta 2003 3,98 %, leta 2005 pa le 3,77 %.
O kakem drastičnem upadanju pa ne moremo govoriti pri skupnem seštevku vseh izdatkov gospodinjstev za rekreacijo in kulturo. Od leta 2000 dalje je delež teh izdatkov gospodinjstev rasel (leta 2000 so ta sredstva pomenila 7,9-odstotni delež vseh izdatkov za življenjske potrebščine gospodinjstev, leta 2001 8,9 %, leta 2002 9,5 %, leta 2003 9,8 %, 2004 9,7 %), leta 2005 pa čutimo rahel upad tega trenda: delež izdatkov za rekreacijo in kulturo v okviru vseh izdatkov gospodinjstev je znašal 9,5 %. Približno 40 % teh sredstev predstavljajo sredstva za kulturne dobrine in storitve. Od vseh sredstev, ki so jih gospodinjstva v letu 2005 namenila kulturi, jih je bila kar slaba tretjina namenjena za RTV-naročnino. Delež sredstev, namenjenih za RTV-naročnino tudi sicer v zadnjih letih raste. Leta 1995 je ta delež znašal 24 %, leta 2000 27 %, 2002 29 %, leta 2005 pa že 31 %. 21 % sredstev so gospodinjstva namenila za nakup časopisov in revij. Delež teh sredstev v skupnih sredstvih, ki jih gospodinjstva namenjajo kulturi, v zadnjih letih ostaja na podobni višini. Zgolj rahla nihanja v letih 2000-2005 kaže tudi delež porabe gospodinjstev za kinematografske, gledališke oziroma koncertne vstopnice (okoli 4 % sredstev). Pač pa se je treba zamisliti nad upadanjem deleža sredstev za nakup medijev za snemanje slike in zvoka (razen rahlega porasta v letu 2004: 3,7 %) (leta 2000 4,6 %, leta 2003 3,6 %, 2005 pa že 3,4 %) in pri nakupu strokovnih in leposlovnih knjig, kjer statistika ugotavlja upadanje deleža sredstev že tretje leto (leta 2003 9,7 %, leta 2004 9,6 %, leta 2005 pa 8,4 %).
- povečanje števila kulturnih društev
Kot je v tem poročilu že navedeno, se javni interes zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture. Po zadnjih podatkih Javnega sklada za kulturne dejavnosti deluje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4123 društev in skupin (produkcijskih enot). Največ jih je na področju glasbe – vokalne in instrumentalne (1672), sledijo skupine s področja gledališča in lutk (500), folklore in kulturne dediščine (544), likovne ustvarjalnosti (236), plesa (166), literature (151) in filma (40). Ostala društva in skupine se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (768). V teh skupinah je leta 2007 delovalo 96.940 članov.
Delovanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti leta 2007 je sicer podrobneje predstavljeno še v področnem poročilu o ljubiteljskih dejavnostih, si je pa v sklopu t. i. tretje prioritete, ki zadeva dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, smotrno pogledati še nekaj značilnosti s tega področja.
V skladu z osrednjimi programskimi vodili Strateškega načrta JSKD je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti leta 2007 zagotavljal strokovno, organizacijsko ter finančno podporo kulturnim društvom in skupinam za kvalitativni dvig njihovega delovanja ter za skladen regionalni razvoj v prid zagotavljanju enakih možnosti za ustvarjanje in poustvarjanje.
Osrednja pozornost je bila namenjena razvoju kvalitetnih kulturnih programov, s katerimi se ohranja dinamika razvoja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbuja lastno ustvarjalnost kulturnih društev, razvija inovativnost, omogoča kulturno posredništvo, spodbuja kulturno raznolikost ter uveljavlja kulturno vzgojo in izobraževanje.
V smislu krepitve skupnega slovenskega kulturnega prostora in dosegljivosti kulturnih dobrin na čim širšem območju, je tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti leta 2007 skrbel za že tradicionalno tesno sodelovanje s kulturnimi društvi in z njihovimi zvezami v zamejstvu, pri čemer se le-ta dejavno in enakopravno vključujejo v vse programe sklada. Sklad spodbuja vključevanje v mednarodne organizacije in mednarodno sodelovanje ter projekte za promocijo najvidnejših dosežkov s področja. Konkretizirano je bilo tudi mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami v tujini.
Organiziranost sklada (centralna strokovna služba ter 59 območnih izpostav) omogoča mrežno povezanost ustvarjalcev in organizatorjev na področju kulture, s čimer se učinkovito zagotavlja medsebojno povezovanje, enakopravno dostopnost kulturnih dobrin ter vzpostavlja pogoje za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete. Sklad je v slovenskem prostoru že uveljavljen nosilec neinstitucionalne kulturne ustvarjalnosti in posrednik raznovrstne kulturne ponudbe in izobraževanja na vseh umetnostnih področjih.
Temeljna področja dela Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti leta 2007 so bila: dodeljevanje sredstev organizatorjem ljubiteljskih kulturnih programov in projektov preko javnega poziva; dodeljevanje sredstev (kulturni tolar) za opremo in prenovo prostorov za kulturne dejavnosti preko javnega poziva; organiziranje in soorganiziranje kulturnih prireditev in izobraževanj; izdajanje publikacij; podeljevanje priznanj za najvidnejše dosežke; strokovna in organizacijska pomoč društvom na lokalni, medobmočni in državni ravni; spodbujanje mednarodnega sodelovanja; pospeševanje povezovanja neinstitucionalnih kulturnih ustvarjalcev ter zbiranje in analiziranje podatkov s področja ljubiteljske kulture.
Za izvajanje navedenih nalog je sklad vzpostavil mrežo preglednih in promocijskih prireditev za vsa umetnostna področja. Te prireditve so namenjene medsebojni primerjavi in vrednotenju dosežkov ter spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti.
Za boljše delovanje se izpostave povezujejo v 10 medobmočij. Mrežna organiziranost sklada omogoča večsmerno interakcijo, ki poteka preko društev in lokalnih skupnosti do območnih izpostav in centralne strokovne službe vse do državnih organov, hkrati pa takšna organizacija omogoča tudi enostaven dostop do povratnih informacij v zvezi z ukrepi, sprejetimi na državni ravni. Oblika organiziranosti sklada omogoča povezovanje akterjev v ljubiteljski kulturni sferi tudi zunaj lokalnega okolja, s tem se krepijo regionalne povezave in omogoča skladen regionalni razvoj.
Dostopnost ter pogoji za ljubiteljske kulturne dejavnosti se izboljšujejo, za 5 % se je povečalo tudi število obiskovalcev na osrednjih prireditvah. Izboljšujejo se prostorske razmere za delovanje kulturnih društev in skupin, ki so temelj za uresničevanje načela dostopnosti, večja je tudi angažiranost lokalnih skupnosti pri skrbi za kulturno infrastrukturo.
4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost
Cilj: spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju.
Ukrepi:
- prednostna podpora programom in projektom s področja kulturne vzgoje na vseh področjih kulture
MK si je tudi leta 2007 prizadevalo poglobiti sodelovanje z MŠŠ in je posebej spodbujalo partnerstvo med vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami. S tem sledimo smernicam, začrtanim v Lizboni na svetovni konferenci o Umetnosti v izobraževanju leta 2006, kjer so v dokumentu Road Map for Arts Education posebej poudarili prav nujnost sodelovanja šolskega in kulturnega resorja na tem področju.
Ključen korak medresorskega sodelovanja leta 2007 je zagotovo imenovanje Razširjene medpredmetne skupine za kulturno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo, ki vključuje tudi predstavnike kulturnih organizacij. Pomembna naloga te skupine je vključevanje kulturne vzgoje v posodobljene učne načrte za gimnazije in osnovne šole ter priprava smernic za strokovno usposabljanje koordinatorjev kulturne vzgoje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Pri posodabljanju učnih načrtov MŠŠ in ZRSŠ izhajata namreč tudi iz priporočila Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (Uradni list Evropske unije 30. 12. 2006), ki določa osem ključnih kompetenc, med njimi tudi kulturno zavest in izražanje. Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport tudi leta 2007 organiziralo Kulturni bazar – predstavitev ponudbe kulturnih ustanov za otroke in mladino na jesenskih posvetih ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu.
Poročila za posamezna področja razločno pokažejo, da se je leta 2007 bistveno povečalo število tovrstnih programov, zelo povečal pa se je tudi njihov učinek.
Na področju vizualnih umetnosti, denimo, so profilirani in konceptualno zastavljeni popularizacijski, pedagoški in andragoški programi izvajalcem prinesli pomembno število točk pri vsebinski presoji. Glede na prej splošne podatke o izvajanju tovrstnega programa, ki se je izvajal večinoma v obliki vodstev po razstavah in ni posebej upošteval različnih ciljnih skupin, imamo danes že precej natančne rezultate načrtnih štiriletnih vlaganj. Leta 2007 je bilo realiziranih prek 80 posebnih programov (delavnic), ki so imeli izoblikovano strategijo in so upoštevali ciljno občinstvo, sodelovalo je 140 izvajalcev, udeležencev je bilo več kot 10.000. Pomembno je tudi vsakoletno sodelovanje Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo pri pripravi skupne, koordinirane ponudbe kulturnih projektov v okviru kulturne vzgoje v vrtcih in šolah
Na področju knjige in knjižničarstva je MK tudi leta 2007 podprlo več programov in projektov, ki spodbujajo razvoj bralne kulture otrok in mladine. Posebej opazen je medresorski projekt Rastem s knjigo – izvirno mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, ki ga izvaja MK od leta 2006 v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Zvezo splošnih knjižnic. V šolskem letu 2006/2007 je v projektu sodelovalo 60 splošnih knjižnic, ki so v svojih prostorih gostile okrog 20.000 sedmošolcev s 455 osnovnih in podružničnih šol, šol s prilagojenim programom ter del šol v zamejstvu. Med projekti, ki povezujejo šolsko in kulturno sfero, velja poudariti še nacionalne projekte: Bralna značka, MEGA muzejsko – knjižnični kviz in Povabimo besedo. V splošnih knjižnicah po vsej Sloveniji je leta 2007 opaziti precej več novih projektov bralne kulture, poleg tega pa ne smemo pozabiti na različne oblike spodbujanja bralne kulture, ki jih knjižnice opravljajo kot svojo redno dejavnost: pravljične ure, igralne ure s knjigo, vrtec in šola na obisku v knjižnici.
Leta 2007 je bilo v muzejih izvedenih 449 različnih pedagoških programov s ponovitvami, obiskalo jih je 218.069 obiskovalcev, ter 441 različnih andragoških programov, ki jih je obiskalo 76.678 obiskovalcev. Kljub zmanjšanju števila programov v primerjavi z letom 2006 se je število udeležencev povečalo za 16 %. Primerjava izdanih vstopnic v obravnavanih ustanovah in števila udeležencev pedagoških in andragoških programov je leta 2006 pokazala, da se 36,6 % obiskovalcev muzejev udeležilo različnih delavnic, predavanj, vodstev, okroglih miz in drugih aktivnosti, ki potekajo v muzejih in galerijah kontinuirano. Leta 2007 se je ta delež povečal na 44 %.
Manjšinski sektor se je začel povezovati z drugimi NOE MK v skupnih prizadevanjih za bolj kakovostno kulturno vzgojo v šolah in za tako posodabljanja učnih načrtov, da bi vanje bolje vpeli kulturo kot možnost in priložnost za bolj vsestranski razvoj otrok. Med ključnimi kompetencami za vseživljenjsko učenje, ki so zapisane v Uradnem listu Evropske unije je namreč tudi kulturna zavest in izražanje, zato bo potrebno še naprej sistematično prizadevanje na področju kulturne vzgoje in udejanjanja otrokovih pravic na področju kulture.
- spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje
Eden izmed kriterijev za pridobitev statusa v javnem interesu je tudi redno izvajanje kulturne dejavnosti na področju kulturne vzgoje.
- spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov v izobraževalne procese
Zagotovljena je bila prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom ter vključevanje kulturnih vsebin v izobraževalne programe, pedagoški programi v javnih zavodih uspešno dopolnjujejo obvezne izbirne vsebine šolskih programov in uveljavljeno je medresorsko povezovanje pri pripravi in izvedbi pedagoških programov v muzejih (bibliopedagogika v okviru arhivov, galerij, knjižnic, muzejev, šole in televizije).
Prednostna podpora pedagoško andragoškega programa v muzejih in galerijah na primer z vsemi njihovimi oddelki ima izreden pomen in jo je čutiti na več nivojih: direktno pedagoško delo z mladino, izobraževalno poslanstvo razstav in prireditev v muzejih/galerijah preko vodenih ogledov, rezultati raziskovalnega dela v publikacijah, ki so namenjene tako najširši kot strokovni javnosti, navzočnost v medijih, sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, sodelovanje s tretjo univerzo in sodelovanje z univerzami, ki so povezana z različnimi cilji in drugimi ustanovami.
Leta 2007 so, denimo, sofinancirani izvajalci uprizorili 36 predstav, namenjenih mlajši publiki, 11 predstav, namenjenih mladinski, in 25 predstav, namenjenih otroški publiki.
Starostni deleži obiskovalcev se razlikujejo glede na specifične programe, ki jih zavodi izvajajo, od 25 % do 77 % obiskovalcev mlajših od 20 let (slednji v lutkovnih gledališčih). Izrednega pomena je, da se kvalitetne kulturne vsebine, ki jih izvajajo profesionalni umetniki, načrtno in sistematično vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces, zato je nujno, da zastavljeno sodelovanjem med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za šolstvo in šport preraste v stalno prakso.
- dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju izobraževalne politike
MK je, tako kot doslej, tudi leta 2007 vključevalo kulturno vzgojo na vseh področjih v postopke financiranja bodisi kot enega od prednostnih kriterijev za ocenjevanje prispelih programskih oz. projektnih predlogov ali pa je temu namenilo posebno podpodročje (denimo na področju knjige je oblikovano podpodročje bralna kultura). Na vseh področjih kulture beležimo konstanten porast ponudbe za mlade in posledično tudi porast obiskanosti oz. vključenosti otrok in mladine. Povečuje se število pedagoških in popularizacijskih programov, zlasti v obliki različnih delavnic, vezanih na posamezne projekte.
Leta 2007 se je bilo, kot smo že navedli, nadaljevalo dobro sodelovanje MK in MŠŠ, ki jeki naj bi se v prihodnje razširilo še na povezavo z drugimi resorji. Lahko pa bi bilo uresničevanje tega cilja kulturne politike tudi povezano s pritegnitvijo še več, zlasti mladih umetnikov v te dejavnosti in programe.
Kazalci:
- število programov in projektov s področja kulturne vzgoje
Podatkov o skupnem številu vseh programov in projektov s področja kulturne vzgoje v Sloveniji v vseh organizacijskih oblikah in na vseh področjih zaenkrat še ni na voljo. V prihodnje bi bilo koristno vzpostaviti mrežo kulturnih ustanov, ki ponujajo programe za otroke in mladino. Poleg same evidence ponudbe bi bila taka mreža pomembna za boljše sodelovanje kulturnih ustanov z vzgojno-izobraževalnimi, slednjim pa bi omogočala lažje in kakovostnejše načrtovanje kulturnih dejavnosti otrok in mladine.
- število sodelujočih in število udeleženih pri teh programih in projektih
Tudi podatka o vseh sodelujočih in udeleženih pri teh vedno številnejših in vedno bolj raznolikih programih in projektih ni moč pridobiti.
- delež pedagoških programov znotraj programov javnih zavodov in programov izvajalcev javnih kulturnih programov
Za posamezna področja je del podatkov v posamičnih poročilih, za celoto pa podatki niso na voljo.
5. Izobraževanje za poklice v kulturi
Cilj: dejavnejša vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov, ki izobražujejo za poklice v kulturi ter prednostna skrb za izobraževanje za tiste poklice v kulturi, ki niso del šolskega sistema.
Ukrepi:
- medresorsko koordinirana štipendijska politika
MK je vsako leto razpisalo razpis za štipendije in sofinanciranje šolnine (večletne). Leta 2004 je štipendije dobilo 47 štipendistov, leta 2005 so bile štipendije dodeljene 49 kandidatom, leta 2006 je štipendije preko MK dobivalo 43 šolajočih, leta 2007 pa je bilo 57 novih štipendistov.
Štipendije so pridobili kandidati z vseh področij umetnosti in sicer glasbe, vizualnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja, uprizoritvenih umetnosti, intermedijskih umetnosti, knjige, AV kulture in kulturne dediščine.
- prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na deficitarne poklice v kulturi
Od leta 2003 MK vsako leto razpiše štipendije za deficitarne poklice. V razpisu za leto 2007 so bili objavljeni deficitarni poklici, za katere veljajo milejši pogoji, med drugim tudi višji starostni prag za možnost pridobitve štipendije: avtor večpredstavnostnih (multimedijskih) programov in vsebin, oblikovalec svetlobe in večpredstavnosti (multimedije) na področjih umetnosti in AV-kulture; plesalec, koreograf, animator lutk; kritik za področja avdiovizualnih, glasbenih, intermedijskih, uprizoritvenih, vizualnih umetnosti in literature; prevajalec klasičnih besedil s področja leposlovja in humanistike; producent; filmski in video montažer; masker; režiser zvoka; dirigent simfoničnega orkestra; konservator za celostno prostorsko in urbanistično ohranjanje kulturne dediščine, restavrator za kovino, papir in tekstil; industrijski arheolog, konservator za krajinsko dediščino, zgodovinske parke in vrtove ter konservator za gradbene konstrukcije in materiale; kulturni manager.
Ministrstvo je leta 2007 podprlo 11 štipendistov, ki se šolajo za deficitarne poklice v kulturi.
Cilj se uresničuje, saj ministrstvo štipendira šolanje za deficitarne poklice, vendar pa med prijavami niso vsako leto zastopani vsi poklici, ki so objavljeni v razpisu.
- spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v kulturi
Med kriterije za pridobitev statusa v javnem interesu sodi tudi redno delovanje pri poglabljanju strokovnih znanj na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot, ki pomeni prispevek k izobraževanju za poklice v kulturi. Ministrstvo za kulturo izvaja te splošne prioritete kulturne politike s podelitvijo statusa v javnem interesu ob upoštevanju kriterijev, da predlagatelj izpolnjuje tudi enega izmed pravkar navedenih.
- zagotavljanje štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice v kulturi
Leta 2007 je bil objavljen in izpeljan postopek javnega razpisa za financiranje štipendij in šolnin, s poudarkom na deficitarnih poklicih. MK vsako leto na novo pregleda nabor deficitarnih poklicev v kulturi. Pri štipendiranju v tujini pa upošteva tudi/predvsem tiste, ki v Republiki Sloveniji še nimajo ustreznih uradnih izobraževalnih programov.
- spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese
Ministrstvo za kulturo si uspešno prizadeva za vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese. Tudi v tem okviru je imenovalo svojega člana v Komisijo Ministrstva za šolstvo in šport za trajnostni razvoj vzgoje (gl. tudi poročilo o izvajanju 4. prioritete »Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost«).
- spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških akademij
V ustanovitvenih aktih javnih zavodov je zapisana kot ena izmed nalog sodelovanje z umetniškimi akademijami na posameznih področjih. Prav tako poteka na področju glasbe kontinuirano sodelovanje z Akademijo za glasbo, pridružujejo pa se mu še posamezni projekti sodelovanja. Gledališča dajejo prostore posameznim študijskim produkcijam Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Akademija za likovno umetnost pa organizira predstavitve del študentov.
Kazalci:
- število programov in projektov, ki zapolnjujejo vrzeli na področju izobraževanja za poklice v kulturi
Razpisni postopek za podporo programom poklicnega usposabljanja je usmerjen prvenstveno v profile in področja, ki se opredelijo kot deficitarni – za katera ni poskrbljeno v okvirih rednega šolskega in visokošolskega sistema.
Leta 2007 se ponovno potrjuje gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, saj je bilo z nekaj manjšim obsegom učinkovito podprtih več programov, in sicer 40; leta 2004 25, leta 2005 pa 34, leta 2006 39 programov usposabljanja. Iz podatkov je razvidno, da se število podprtih programov usposabljanja na področju kulture povečuje in s tem zagotavlja boljše pogoje za ustvarjalnost in umetnost, saj gre tako za podporo deficitarnim dejavnostim, kot tudi za zagotavljanje pogojev za ustvarjanje.
Na območni in medobmočni ravni je bilo prek JSKD (ljubiteljske dejavnosti) realiziranih skupaj 231 izobraževalnih programov, na katerih je bilo skupaj 4762 udeležencev, na državni ravni pa je bilo izvedenih 63 seminarjev za 2280 udeležencev. Skupno število izobraževalnih programov: 294, skupaj udeležencev: 7042. Število seminarjev se je v primerjavi z letom 2005 povečalo (indeks 114), povečalo se je tudi število udeležencev (104).
V okviru postavke, ki je namenjena sofinanciranju programov poklicnega usposabljanja posameznikov, je bilo leta 2007 na področju glasbenih umetnosti dodeljeno sofinanciranje petim izvajalcem. Na področju uprizoritvenih umetnosti je bilo podprtih sedem projektov poklicnega usposabljanja, ki pokrivajo ključna deficitarna področja – refleksijo scenskih umetnosti, usposabljanje plesalcev sodobnega plesa in cirkuške umetnosti. Na področju knjige je bila podpora projektom bralne kulture nadgrajena s ciljno podporo projektom poklicnega usposabljanja na področju založništva, sredstva pa so bila namenjena tudi izobraževanju strokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, knjižnicah in knjigarnah. Leta 2007 je bilo podprtih devet tovrstnih programov in projektov. Na področju knjige je bila podpora projektom bralne kulture nadgrajena s ciljno podporo projektom poklicnega usposabljanja na področju založništva, sredstva pa so bila namenjena tudi izobraževanju strokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, knjižnicah in knjigarnah. Leta 2007 je bilo podprtih devet tovrstnih programov in projektov. Na področju vizualnih umetnosti pa je bilo leta 2007 financiranih kar enajst programov (leta 2005 »samo« sedem, 2006 deset), in sicer so zajemali likovno-kritiško področje ter usposabljanje na področju grafičnega oblikovanja, stripa, kiparstva, fotografije in animacije. Na področju intermedijskih umetnosti je bilo izbranih pet programov štirih izvajalcev, večina jih je pripravila usposabljanja v sodelovanju z domačimi partnerji, nekateri tudi z zanimivimi tujimi predavatelji. S področja medijev so bili leta 2007 izbrani trije izvajalci. Leta 2006 je bil pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije, ki med drugim ureja tudi status Filmskega studia Viba film. Po predlogu tega zakona bo Filmski studio Viba film postal družba z omejeno odgovornostjo v 100 % javni lasti. Zakon bo sprejet predvidoma leta 2007, ukrep pa bo prispeval k večji zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih.
- število deficitarnih poklicev v kulturi
Število vpisanih v razvid se nenehno spreminja, trenutno je vseh vpisanih v razvid približno 2380, od tega ima pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna okrog 1440 ustvarjalcev, od teh pa je 111 vpisanih v razvid med deficitarnimi poklici. Definiranih deficitarnih poklicev je 11.
- število prejemnikov štipendij za poklice v kulturi
Leta 2007 je štipendije za poklice v kulturi prejelo 57 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbami iz preteklih let je MK štipendiralo 130 študentov.
Leta 2006 je bilo podeljenih 43 štipendij, skupaj z večletnimi pogodbami pa je bilo 126 štipendistov.
Leta 2005 je bilo 49 podeljenih štipendij, skupaj vseh štipendistov pa je bilo 129.
Leta 2004 je bilo na pozivu podeljenih 47 štipendij, skupaj je bilo vseh štipendistov 128.
V okviru raziskav in elaboratov, ki jih Ministrstvo za kulturo vsako leto pridobi z javnimi naročili malih vrednosti, je bila decembra 2005 končana tudi kratka raziskava o Učinkih štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj na področju glasbene umetnosti v mednarodnem prostoru: zaposlitve in pomembnejši umetniški dosežki nekdanjih štipendistov MK. Četudi je skromna in omejena samo na področje glasbe, na podiplomski študij v tujini in obdobje med letoma 1995 in 2004 (v vzorec je bilo vključenih 26 anketirancev), ponudi kar nekaj zgovornih podatkov. Mladi glasbeniki študij v tujini ocenjujejo kot izjemno pozitivno izkušnjo, pri čemer med drugimi poudarijo naslednje prednosti podiplomskega študija v tujini:
- širša razgledanost na strokovnem področju
- možnost izobraževanja pri vrhunskih umetnikih za posamezna področja
- večja izbira programov
- večja razgledanost in višja strokovnost
- za posamezna področja pri nas študij še ni možen
- možna je realnejša primerjava znanja in sposobnosti kandidatov
- srečaš se z drugačnim pristopom, z novo literaturo, z drugimi metodami dela.
Študij je izpolnil pričakovanja velike večine (88,5 %) in kar 92,3 % anketirancev je zatrdilo, da so imeli dobro izkušnjo z Ministrstvom za kulturo kot štipenditorjem. Pogrešajo pa predvsem več sodelovanja z našimi veleposlaništvi (z MZZ bi se bilo smiselno dogovoriti, kakšne bi bile možnosti, da bi bilo teh stikov več), želijo si tudi več možnosti za koncertiranje in nastopanje po vrnitvi v domovino.
Raziskava je tudi skušala ugotoviti, kako bi Ministrstvo za kulturo lahko svojim štipendistom še pomagal v času njihovega študija v tujini. Nekaj predlogov:
- »Lahko bi jim posredoval naslove slovenskih veleposlaništev, pomembnejše podatke glede zdravstvenega zavarovanja, iskanja bivališča (podatki o morebitnih družinah, ki tam živijo in bi bile pripravljene oddajati sobo ali kakorkoli pomagati.)«
- »sodelovanja med veleposlaništvi, organizacija pomembnih državnih prireditev in povabilo za sodelovanje (na proslavah, sprejemih, ob pomembnih dogodkih), večji posluh medijev – televizija – za klasično glasbo in odziv kritikov tudi zunaj Ljubljane«
- »z možnostjo nastopanja v Sloveniji in državi študija«
- »Pomagal bi jim s stiki z drugimi ministrstvi v državi, v kateri študirajo, z medijsko pomočjo in promocijo.«
- »možnost kulturno-umetniškega sodelovanja in interakcije med ostalimi štipendisti«
- »V tujini se čas začetka študijskih programov včasih razlikuje od slovenskega sistema. Zato bi bila fleksibilnost datuma izplačila štipendije (še posebej, če gre za večji znesek enkrat ali dvakrat letno) dobrodošla, ker večina univerz, ki imajo šolnino, zahteva plačilo ob začetku študijskega obdobja.«
6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti
Cilj: ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo in tako povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi.
Ukrepi:
- prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja
S prepoznavanjem kulture kot razvojnega dejavnika in njenega prispevka k skupnim ciljem razvoja države v okviru Državnega razvojnega programa ter Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja (za izvajanje ciljev evropske strukturne in kohezijske politike) si je Ministrstvo za kulturo tudi leta 2007 prizadevalo ustvariti sistemske pogoje za krepitev sodelovanja kulturnega sektorja z drugimi, v razvoj Republike Slovenije vključenimi sektorji (predvsem gospodarstvo, šolstvo, delo in socialne zadeve, znanost in visoko šolstvo, okolje, zdravje, pravosodje, javna uprava). Razvojno povezovanje kulturnega sektorja z gospodarskim se kaže skozi programe prenov kulturnih spomenikov za potrebe razvoja turizma in storitvenega sektorja, ki se sofinancirajo iz Evropskega regionalnega sklada (grad Grad, Pišece, Snežnik, Ptuj). Za revitalizacijo spomenikov skozi gospodarsko rabo je bil v okviru izvajanja ukrepa Gospodarska infrastruktura in javne storitve Evropskega sklada za regionalni razvoj za programsko obdobje 2004–2006 izdelan osnutek akcijskega načrta za oddajo gradov v upravljanje in najem/upravljanje v kontekstu razvoja kulturnega turizma. Za uresničevanje projektov za krepitev sodelovanja gospodarskega sektorja, katerih podlaga je med drugim tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, se Ministrstvo za kulturo povezuje z Ministrstvom za gospodarstvo pri identificiranju kulturnega potenciala in doslej še neizkoriščenih razvojnih možnosti kulturnega sektorja za potrebe rasti in razvoja gospodarstva. Skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo si Ministrstvo za kulturo prizadeva tudi poiskati zainteresirana podjetja za upravljanje in najem prostorov v državnih spomenikih. Kot doslej neizkoriščen ali premalo izkoriščen razvojni potencial si je Ministrstvo za kulturo uspešno prizadevalo vključiti v okvire Evropskih gospodarskih in socialnih razvojnih perspektiv tudi ustvarjalne industrije. Na tem področju je pomembno prizadevanje Slovenije za vključevanje kulture in ustvarjalnosti v Lizbonsko strategijo, krovni strateški okvir Evropske unije za dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
V sodelovanju z gospodarskim sektorjem je potrebno uvrstiti tudi program Vadbišča Stara Elektrarna-Elektro Ljubljana, kjer gre za sodelovanje med ministrstvom in podjetjem Elektro Ljubljana d.d., ki je lastnik objekta v katerem je Vadbišče. Podjetje je dalo objekt v brezplačni najem ministrstvu. Izvajalec programa je zavod Bunker.
- prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem
Prek Tehnične pomoči za izvajanje strukturne in kohezijske politike je bila sofinancirana izdelava investicijske projektne dokumentacije za spomenike državnega pomena, katerih namen bo v pretežni meri gospodarska raba. Pripravljeni so bili tudi poslovni načrti za gradove, katerih prenova se bo predvidoma sofinancirala v obdobju 2008–13. Prav tako je bila v okviru tehnične pomoči Evropskega regionalnega sklada izdelana študija izvedljivosti za Evropski muzej Krasa, da bi se ugotovil interes zasebnega sektorja pri njegovi uresničitvi in bi se začelo izvajati resolucijski projekt Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa, katerega sestavni del je tudi projekt Evropski muzej Krasa.
- prednostna podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širše ekonomske učinke
V okviru izvajanja evropske strukturne in kohezijske politike je bil pripravljen in potrjen niz sistemskih dokumentov, s katerimi se zagotavlja prispevek kulture k doseganju ekonomskih učinkov. Gre za vrsto Operativnih programov izvajanja strukturnih skladov v okviru Cilja 1 (regionalna konkurenčnost in zaposlovanje) in Cilja 3 (evropsko čezmejno, medregionalno, transnacionalno sodelovanje). Ti sistemski dokumenti zagotavljajo, da bo zagotovljena ustrezna finančna podpora pri izvajanju programov in projektov na področju kulture, ki se bodo financirali iz sredstev strukturnih skladov in da bodo zagotavljeni širši ekonomski učinki. Sistemskim dokumentom je sledila priprava vrste operativnih izvedbenih dokumentov za izvajanje procesov dodeljevanja sredstev tistim projektom v kulturi, ki zagotavljajo uresničevanje tega cilja. Evropska komisija je npr. potrdila merila za izbor investicijskih projektov, sofinanciranih iz Evropskega regionalnega sklada v obdobju 2007–13 na področju prednostne usmeritve Mreženje naravnih in kulturnih razvojnih potencialov. Zagotavlja tudi financiranje tistih programov in projektov, ki izkazujejo prispevek kulture h gospodarski rasti. Zlasti velja poudariti merilo doseganja multiplikacijskih učinkov projekta na razvoj širšega okolja (kot npr. prispevek projekta h gospodarskemu razvoju, posebej turizma in razvoja storitvenemu sektorju namenjenih podpornih okolij, in prispevek projekta k ustvarjanju delovnih mest). V okviru teh prizadevanj so se leta 2007 pričele pripravljalne aktivnosti za investicije v projekt Evropska kulturna prestolnica
Ministrstvo za kulturo je za strokovno podporo pripravi strategije vključevanja kulture v informacijsko družbo financiralo posebno raziskavo, katere rezultat je posebno poglavje e-kultura v strategiji si2010.
- s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov na področjih kulture zagotoviti pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture
Z odobritvijo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–13 je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstvu za kulturo za investicije v kulturno infrastrukturo na voljo bistveno večji obseg sredstev kot doslej: v obdobju 2007–13 skupno kar 76.170.161 EUR neposrednih spodbud.
Iz Evropskega regionalnega sklada je na razpolago 67.208.966 EUR za namensko investiranje v prenovo kulturnih spomenikov ter v prenovo javne kulturne infrastrukture. Za projekte izobraževanja in usposabljanja t. i. »ranljivih ciljnih skupin« na področju kulture in ustvarjalnih industrij za večjo socialno vključenost, večanje zaposlitvenih možnosti in krepitev socialnega dialoga s predstavniki etničnih skupnosti, manjšin, ljudi z različnimi vrstami invalidnosti in posebnimi starostnimi skupinami je bilo s potrditvijo Operativnega programa krepitve človeških virov 2007–13 odobrenih 8.961.195 EUR iz Evropskega socialnega sklada.
Poleg teh neposrednih spodbud Evropskega regionalnega in Evropskega socialnega sklada je Ministrstvu za kulturo leta 2007 uspelo zagotoviti v okviru t. i. teritorialnih programov Evropske strukturne in kohezijske politike bistveno večji obseg posrednih razvojnih spodbud. V okviru spodbud programov čezmejnega sodelovanja z Republiko Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Hrvaško ter v medregionalnih in transregionalnih programih sodelovanja za območje Alp, Mediterana, Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter programu Interreg IVC je za kulturne projekte v obdobju 2008–13 omogočeno črpanje do skupno približno 416 mio EUR posrednih spodbud.
V okviru Sklada za razvoj kmetijstva in podeželja znotraj ukrepov za obnovo in razvoj vasi ter ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja pa je skupaj na razpolago približno 9 mio EUR za razvojne spodbude na podeželju. Skupna ocenjena vrednost teh neposrednih spodbud tj. možnosti, v okviru katerih lahko kulturne organizacije in posamezniki v obdobju do 2013 sodelujejo z razvojnimi projekti, je tako približno 425 mio EUR. To je bistveno več razvojnih sredstev od do sedaj razpoložljivih za potrebe uresničevanja ciljev za boljše delovanja kulturnega trga in boljše možnosti za dostopnost kulture ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Brez proaktivne udeležbe Ministrstva za kulturo leta 2007 za vključitev kulture kot razvojnega dejavnika v te finančne programe Evropske skupnosti, bi bile možnosti za sodelovanje sektorja kulture pri črpanju razvojnih instrumentov Evropske skupnosti bistveno manjše. Zato bo Ministrstvo za kulturo še naprej proaktivno spremljalo in zagotavljalo interese v kulturi v vseh teh programih.
- vlaganja v kulturo se uveljavljajo kot davčna olajšava; uveljavljanje davčnih olajšav za pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v kulturo; uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v zasebni lasti; stimulativna davčna obravnava dohodkov s področja umetniške ustvarjalnosti
V okviru paketa davčne zakonodaje, ki je začel veljati 1. januarja 2007, je Ministrstvu za kulturo uspelo uveljaviti nekatere pomembne novosti, in sicer:
Zakon o davku na dediščine in darila:
- Oprostitev davka na dediščine in darila, ki imajo status kulturnega spomenika nacionalnega pomena (nova zakonodaja je za kulturo ugodnejša).
Zakon o davku na promet nepremičnin
- Oprostitev davka na prenos nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika nacionalnega pomena (nova zakonodaja je za kulturo ugodnejša).
Zakon o davku na dodano vrednost
- V Zakonu o DDV med drugim ostaja veljavno določilo, da so plačila DDV oproščene tudi kulturne storitve, če jih opravljajo društva ali druge osebe s pridobljenim statusom v javnem interesu na področju kulture ob izpolnjevanju predpisanih pogojev
- Po posebni ureditvi za male davčne zavezance je predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance do predlaganega praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 EUR, kar je zvišanje prej veljavnega praga iz Zakona o davku na dodano vrednost, ki je znašal približno 20.800 EUR. Nova zakonodaja je torej za kulturo ugodnejša.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
- Ohranja se načelo, da davčni zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem znesku največ 0,3 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa davčno osnovo lahko zmanjšajo še dodatno do zneska 0,2 % obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Oboje velja po novem za vse države članice EU.
- Donirana sredstva, ki presegajo olajšavo, se porazdelijo na tri leta, in sicer se pri porazdelitvi na tri leta upošteva dodatno zmanjšanje davčne osnove za 0,2 %.
- Novo je tudi, da se davčna stopnja s 25 % znižuje na 23 %.
- Davek od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, se z novim zakonom znižuje z dosedanjih 25 % na 15 %. To velja med drugim za plačilo za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi.
- Druge ugodnosti za kulturo iz zakona, veljavnega do 13. 12. 2006, se ohranjajo. Nova zakonodaja je torej za kulturo tudi tu ugodnejša.
Zakon o dohodnini
- Po novem zavezanci, ki opravljajo dejavnost, med katere spadajo tudi samozaposleni v kulturi, lahko zahtevajo obdavčitev po načelu 25 % normiranih stroškov, če njihovi letni prihodki ne presegajo 42.000 EUR (v prejšnji zakonodaji 6 mio SIT).
- Enako kot pri Davku od dohodkov pravnih oseb se ohranja načelo, da davčni zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem znesku največ 0,3 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa davčno osnovo zmanjšajo še dodatno do zneska 0,2 % obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Oboje velja po novem za vse države članice EU.
Kazalci:
- razmerje med javnimi in izvenproračunskimi sredstvi za kulturo
Ugotavljanje višine sredstev (javnih in nejavnih), porabljenih za kulturo, tako na ravni Slovenije kot tudi v mednarodnem merilu, ostaja poseben izziv. Na mednarodni ravni se je s tem problemom že konec preteklega desetletja začel resno ukvarjati Eurostat, sledil mu je Svet Evrope. A do danes še ni bila razvita ustrezna metodologija, ki bi omogočala relevantno mednarodno primerljivost podatkov. Enaka težava ostaja tudi na državni ravni, saj bi kot vire morali upoštevati tako vsa javna sredstva, namenjena kulturi (skupaj s sredstvi, ki jih prispeva Evropska unija), kot tudi sredstva, ki jih prispevajo posamezniki, gospodarske in druge organizacije ter mednarodni skladi in ustanove.
Da bi ugotovili vpliv kulture na razvoj in v tem okviru njen vpliv na gospodarstvo, kamor spada tudi ugotavljanje razmerja med vloženimi (javnimi in nejavnimi) sredstvi in ustvarjenimi finančnimi sredstvi, je bilo v zadnjem času izvedenih nekaj odmevnih raziskav za naročnike, kot so Evropski parlament, Evropska komisija in OECD. Zaradi izjemno zapletene naloge so raziskave prinesle zgolj delne odgovore, nedvoumno pa so pokazale, da je kultura izredno pomemben razvojni dejavnik. To se je odrazilo tudi v vključevanju kulture v Lizbonsko strategijo, kar je med drugim tudi eden od velikih dosežkov slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008.
Tudi v Sloveniji ni natančnih podatkov o razmerju med javnimi in nejavnimi sredstvi za kulturo, delno pa je o tem razmerju mogoče sklepati iz višine sredstev, ki jih za kulturo nameni država, sredstev, ki jih zanjo namenijo občine, ter sredstev, ki jih za kulturo namenijo gospodinjstva.
Leta 2007 je bila realizacija proračuna Ministrstva za kulturo 164,7 mio EUR oziroma 2,12 % celotnega državnega proračuna. S tem se je delež proračuna za kulturo v državnem proračunu bistveno povečal glede na prejšnja leta, saj gre za največji delež po letu 2001. 0bčine so leta 2006 za kulturo skupaj namenile 102 mio EUR (24.560 mio SIT) ali 6,3 % celotnega proračuna občin. Tako je Ministrstvo za kulturo prispevalo 60 % vseh javnofinančnih sredstev za kulturo, lokalne skupnosti pa 40 %. Skupni javnofinančni odhodki za kulturo (sredstva Ministrstva za kulturo in občin) so v obravnavanem letu dosegli 256 mio EUR (61.520 mio SIT) ali 0,83 % BDP.
Izdatki gospodinjstev za kulturo so v skladu z zadnjimi razpoložljivimi podatki Statističnega urada RS (Anketa o porabi v gospodinjstvih), leta 2005 znašali 474 mio EUR (113.604 mio SIT) ali 1,72 % BDP in se zmanjšujejo v primerjavi z letom 2000, ko so še predstavljali 2 % BDP. Tudi delež porabe gospodinjstev za kulturo v celotni porabi gospodinjstev v zadnjih letih se zmanjšuje. Leta 2001 je na primer ta delež bil 4,12 %, leta 2003 3,98 %, leta 2005 pa 3,77 %.
- število programov in projektov, ki nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom
Natančnega števila programov in projektov, ki na področju kulture nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom oziroma med državo in drugimi subjekti, se zaenkrat še ne da določiti, saj na državni ravni kulture ne podpira zgolj Ministrstvo za kulturo, ampak tudi druga ministrstva in vladne službe, na primer Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za narodnosti, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugi. Kot primer sodelovanja javnih in izvenproračunskih sredstev pri financiranju kulture pa lahko navedemo nekatere podatke s področja kulturne dediščine.
Na področju kulturne dediščine so 4 projekti, katerih razvojno partnerstvo je bilo leta 2007 v fazi ugotavljanja interesa za sodelovanje in trije leta 2008, za katere so se priprave za investicijsko dokumentacijo in poslovne načrte začele leta 2007. Na področju izvajanja resolucijskega projekta Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa je tak projekt eden (Muzej Krasa). Pri tem je treba poudariti, da se partnerstvo med državo in gospodarstvom še ni formaliziralo in da je bilo za projekt Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa v začetku leta 2008 podpisano pismo o nameri sodelovanja dveh podjetij.
- število novih delovnih mest kot posledica razvoja kulture
Natančnega števila ni moč navesti. Se je pa povečalo število zaposlenih na Ministrstvu za kulturo iz naslova tehnične pomoči evropskega regionalnega in socialnega sklada za upravljanje in vodenje strukturnih programov v obdobju 2008–13, in sicer leta 2007 za tri delovna mesta. Pripravljeni pa so bili pogoji za zaposlitev štirih novih oseb leta 2008.
V okviru finančne perspektive evropskih strukturnih skladov je predvideno, da bo do leta 2013 zaposlenih kot posledica neposrednih spodbud 70 oseb kot posledica investicij iz Evropskega regionalnega sklada. Nova delovna mesta lahko pričakujemo tudi v zvezi z dejavnostmi Evropskega socialnega sklada.
- število samozaposlenih v kulturi
Število vpisanih v razvid se nenehno spreminja, trenutno je vseh vpisanih v razvid približno 2380, od tega ima pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna okrog 1440 ustvarjalcev.
7. Neposredna podpora ustvarjalcem
MK je tudi leta 2007 namenjalo posebno skrb neposredni podpori ustvarjalcem. Do knjižničnega nadomestila je bilo upravičenih 996 avtorjev (pisatelji, ilustratorji, fotografi, glasbeniki, filmski ustvarjalci ...). Najvišje izplačilo je bilo 6635,78 EUR, najnižje pa 66,42. Podrobneje o tem v 7. cilju na področju knjige.
Cilj: zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev na vseh področjih kulture.
Sodi med prednostne cilje kulturne politike in spodbuja tudi kulturno raznolikost, zato se, ob izvajanju na drugih področjih, kot je razvidno ob poročanju v zvezi z zadevnimi ukrepi za posamična področja, na manjšinskem področju izvaja poseben ukrep, v okviru katerega se izvajajo storitve, namenjene ustvarjalcem in profesionalcem, ki delujejo na manjšinskem področju. Ker jih je relativno malo, so dragoceni in si zaslužijo posebno pozornost zaradi svojega prispevka h kulturnemu razvoju manjšinskih kultur. Gre za storitve svetovanja pri artikuliranju kulturnih potreb, pri uporabi javne kulturne infrastrukture (integracija) in podobno.
Ukrepi:
- na vseh področjih kulture uvesti delovne štipendije oziroma »štipendije za ustvarjalnost« kot neposreden vložek v zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika
Delovne štipendije so bile leta 2007 podeljene na področjih knjige, uprizoritvenih umetnosti, intermedijskih umetnosti, vizualnih umetnosti in glasbe. (Glej področna poročila)
Različne delovne štipendije pa so bile avtorjem dodeljene tudi iz knjižničnega nadomestila. Skladno s pravilnikom o knjižničnem nadomestilu jih podeljuje pet stanovskih društev: Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Zveza društev likovnih umetnikov Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Knjižnično nadomestilo se namreč skladno s sprejetim pravilnikom izvaja v dveh oblikah: 1. izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah; 2. v obliki delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja, glasbe, filma in ilustracije.
Leta 2007 je bilo iz knjižničnega nadomestila podeljenih skupaj 103 delovnih štipendij: 42 štipendij pisateljem, 31 prevajalcem, 16 ilustratorjem in fotografom, 8 ustvarjalcem na področju filma in 6 na področju glasbe. Od tega je 8 štipendij preseglo višino 6259,39 EUR, 86 podeljenih štipendij je bilo v razponu med 1669,17 in 6.259,38 EUR, 9 pa jih je bilo nižjih od 1669,17 EUR.
- letno podeliti najmanj sto delovnih štipendij
Cilj je dosežen oz. presežen (gl. tudi obrazložitev kazalca »število podeljenih delovnih štipendij na posameznih področjih kulture«).
- zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za ustvarjalce
Leta 2006 je bila tako preko Evropskega sklada za regionalni razvoj podprta IKT infrastruktura Mreže multimedijskih centrov po vseh statističnih regijah v Sloveniji (podprtih 14 centrov). Ta ukrep se izvaja deloma tudi v okviru 2. cilja uprizoritvenih umetnosti (Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za vadbene, logistične in prireditvene potrebe). Če torej upoštevamo leta 2004 odprto infrastrukturno pridobitev – Staro elektrarno v Ljubljani kot del realizacije tega ukrepa, je bilo v njej leta 2007 izvedenih 21 izobraževalnih programov, v dvorani je vadilo 29 različnih gledaliških in plesnih skupin, zvrstilo se je 16 gledaliških in plesnih premier s ponovitvami, deloma je gostila tudi 7 različnih festivalov. Več kot 140 javnih prireditev si je ogledalo 34.000 obiskovalcev.
- dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic
MK je tudi leta 2007 podpiralo prizadevanja za dvig ravni spoštovanja avtorskih pravic, v okviru sicer postopnega in dolgotrajnega procesa. Razmere se polagoma izboljšujejo. Leta 2004 uvedeno knjižnično nadomestilo je ena od oblik izboljševanja avtorskih pravic na področju založništva in je bilo uspešno izvedeno tudi leta 2007, v obeh, že prej podrobneje navedenih oblikah. Posebna skrb za spoštovanje avtorskih pravic sodi v pristojnost Ministrstva za gospodarstvo (Urad za intelektualno lastnino).
- posodobiti instrument samozaposlenih v kulturi
Leta 2005 je bila opravljena revizija Uredbe o samozaposlenih v kulturi in ZUJIK, na tej podlagi pa je bila leta 2006 uveljavljena sprememba Uredbe o samozaposlenih, ki je uvedla pridobivanje odločb o odmeri dohodnine od pristojnega davčnega organa po uradni dolžnosti in se je izkazala kot uspešna tudi leta 2007.
Tudi izvedbeno se poskuša posodobiti način vodenja postopka in uveljavljanja pravic samozaposlenih, in sicer z elektronskim načinom poslovanja in izmenjave podatkov.
- uveljaviti enakost zaposlenih in samozaposlenih umetnikov z drugimi delavci glede plačil
Še pred spremembo ZUJIK se je pokazalo, da je treba spremeniti Uredbo o samozaposlenih v kulturi zaradi sprememb v drugi zakonodaji in odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene v času izvajanja uredbe. Pri honorarnem delu imajo samozaposleni več olajšav znotraj davčne zakonodaje (npr. bistveno višji odstotek priznanih stroškov), sicer pa bodo za uresničitev tega ukrepa v celoti prave možnosti najverjetneje šele s postopno posodobitvijo javnega sektorja v kulturi. Ena od poti, ki jo v nekaterih državah EU že bolj uveljavljajo, bo verjetno pogostejše zaposlovanje v javnih zavodih za določen čas in več možnosti za zaposlovanje mladih (velikokrat samozaposlenih) umetnikov.
Leta 2007 je bilo v okviru financiranja izdaje knjig ministrstvo še posebej pozorno do položaja ustvarjalcev. V pozivu in razpisih MK za leto 2007 so bili dosedanji ukrepi dopolnjeni s tem, da so nominalno opredeljeni najnižji avtorski honorarji na področju izdaje knjig tako za izvirna dela kot za prevode in je to tudi »vgrajeno« med pogodbene obveznosti.
Kazalci:
- število podeljenih delovnih štipendij na posameznih področjih kulture
Na področju knjige je bilo leta 2007 na MK podeljenih 5 delovnih štipendij, štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju kulture, pa je bilo leta 2007 skupaj dodeljenih 103 (leta 2005 pa 86 in leta 2004 82 štipendij). Na področju intermedijskih umetnosti smo na MK uveljavili rezidenčne udeležbe kot alternativo delovnim štipendijam. Leta 2007 smo podprli le 1. Na področju uprizoritvenih umetnosti so bile leta 2007 sofinancirane 3 rezidenčne udeležbe ustvarjalcem s področja sodobnega plesa. Na vizualnem področju je bilo leta 2007 podeljenih 14 delovnih štipendij in 10 rezidenčnih udeležb oziroma slednjih še za 50 rezidenc več, če upoštevamo sofinanciranje iz sredstev za nepredvidene akcije. Lani sta se na vizualnem področju občutno povečala tudi število in višina izplačanih razstavnin in se že razločno kažejo pozitivni učinki iz leta v leto večjega števila podeljenih delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb. MK je leta 2007 na področju glasbene umetnosti podelilo tri delovne štipendije. Kot je razloženo že v področnem poročilu, se precej več delovnih štipendij na področju glasbenih umetnosti verjetno tudi v prihodnje ne bo podeljevalo, saj je večina vrhunskih slovenskih glasbenikov zaposlena, štipendije pa so namenjene le ustvarjalcem s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca. Poleg tega so bili na področju knjige leta 2007 opredeljeni deleži subvencij, ki jih morajo izvajalci nameniti izplačevanju avtorskih honorarjev, stimulativno vrednotenje avtorskega dela pa je bil tudi prednostni kriterij razpisa in poziva.
- razmerje med številom zaposlenih v javnem sektorju in številom zaposlenih v kulturi
Leta 2007 je bilo v Sloveniji v okviru kulturnih in kulturi sorodnih dejavnosti2 skupaj 24.082 delovno aktivnih oseb (Vir: Statistični urad RS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva), kjer so štete vse osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane oziroma so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije, delovno razmerje pa je lahko sklenjeno za določen ali nedoločen čas, za polni ali skrajšani delovni čas.
Za primerjavo z letom 2006 je bilo decembra 2006 v Sloveniji po podatkih državne statistike 23.340 delovno aktivnih oseb na področju kulture in kulturi sorodnih dejavnosti (glej opombo), kar pomeni 742 delovno aktivnih (3,1%) manj kot leta 2007. Od tega je bilo 82 % (19.134) zaposlenih v zavodih, javnih zavodih, podjetjih, družbah, organizacijah in pri zasebnih podjetnikih, 18% (4.206) pa je bilo samostojnih podjetnikov posameznikov ali samostojnih kulturnih delavcev, ki so opravljali poklicno kulturno dejavnost. V primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije (833.016), je bilo v okviru kulturnih dejavnosti leta 2006 zaposlenih 2,80% oseb, kar je za 0,37 % več kot leta 1999, število vseh delovno aktivnih oseb v kulturi pa se je povečalo za 20 % (4.718) v primerjavi z letom 1999.
Leta 2007 je bilo v primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije (864.361), v okviru kulturnih dejavnosti zaposlenih 2,79 % oseb (ta odstotek od leta 2005 ostaja skoraj enak), kar je 0,36 % več kot leta 1999, ko je bil ta delež 2,43 %.
V zavodih, javnih zavodih, podjetjih, družbah, organizacijah in pri zasebnih podjetnikih je bilo leta 2007 zaposlenih 19.653 oseb ali 2,53 % vseh zaposlenih delovno aktivnih prebivalcev, 4206 pa je bilo samostojnih podjetnikov posameznikov ali samostojnih kulturnih delavcev, ki so opravljali poklicno kulturno dejavnost, kar je 5,02 % med vsemi samozaposlenimi delovno aktivnimi prebivalci. Delež oseb, ki so opravljale poklicno kulturno dejavnost med delovno aktivnimi v kulturi, se v zadnjih osmih letih ni bistveno spreminjal in v povprečju predstavlja 10,6 %.
Največ delovno aktivnih v okviru kulturnih dejavnosti je bilo na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja (4264) radijske in televizijske dejavnosti (2586) ter knjižnične dejavnosti (1542), v okviru kulturi sorodnih dejavnosti pa na področju arhitekturnega in gradbenega projektiranja ter svetovanja (3720) ter oglaševanja (2129).
Za primerjavo z letom 2006 je bilo tudi leta 2006 največ delovno aktivnih v okviru kulturnih dejavnosti na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja (4197) radijske in televizijske dejavnosti (2562) ter knjižnične dejavnosti (1434), v okviru kulturi sorodnih dejavnosti pa na področju arhitekturnega in gradbenega projektiranja ter svetovanja (3587) ter oglaševanja (2015).
Ugotavljamo, da se število delovno aktivnih v dejavnostih kulture iz leta v leto povečuje. Leta 1999 je bilo 18.622 delovno aktivnih v kulturi, leta 2003 19.996, leta 2006 23.340 delovno aktivnih, leta 2007 pa 24.082, kar pomeni 23 % povečanje v primerjavi z letom 1999 in 3 % povečanje v primerjavi z letom 2006.
________________________
2 Med kulturne in kulturi sorodne dejavnosti smo uvrstili naslednje: 92.110 snemanje filmov, videofilmov; 92.120 distribucija filmov, videofilmov; 92.130 kinematografska dejavnost; 92.200 radijska, televizijska dejavnost; 92.310 umetniško ustvarjanje, poustvarjanje; 92.320 obrat. objektov za kult. prireditve; 92.330 dejavnost sejmov, zabaviščnih parkov; 92.340 druge razvedrilne dejavnosti; 92.400 dejavnost tiskovnih agencij; 92.511 dejavnost knjižnic; 92.512 dejavnost arhivov; 92.521 dejavnost muzejev; 92.522 varstvo kulturne dediščine; 92.530 dejavnost botaničnih, živalskih vrtov; 22.110 izdajanje knjig; 22.120 izdajanje časopisov; 22.130 izdajanje revij, periodike; 22.140 izdajanje posnetih zvočnih zapisov; 22.150 drugo založništvo; 52.471 dejavnost knjigarn; 74.201 geo-meritve, kartiranje; 74.202 urejanje prostora; 74.203 arhitekt., gradb. projekt; 74.400 oglaševanje; 74.810 fotografska dejavnost; 74.851 prevajanje)
- raven spoštovanja avtorskih pravic
Glej pojasnila ob zadevnem ukrepu.
- število ustvarjalcev, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
Kazalca za zdaj še ni mogoče spremljati.
8. Informatizacija v kulturi
Cilj: informatizacija v kulturi; povečanje dostopnosti kulture, dostopnost celovitih informacij o kulturi in zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture.
Ukrepi:
Med ukrepi ni takih, ki bi ustrezali naslovu v delu, ki zadeva kvalitetnejše strokovno in znanstveno vrednotenje kulture, zato je potrebna dopolnitev v tem smislu. Primanjkljaj je opaziti zlasti na področju vrednotenja socialne dimenzije kulture in njene vloge v sodobni družbi znanja in pluralizma kulturnih identitet.
Prednostna podpora
- nakupu računalniške, programske in komunikacijske opreme za splošne knjižnice in nacionalno knjižnico in sistem COBISS; digitalizaciji slovenske knjižne dediščine in njene navzočnosti na internetu
Knjižnice so vključene v sistem COBISS, v njem izvajajo svoje informacijske storitve in skupaj oblikujejo vzajemni katalog (delež originalnih zapisov NUK v bazi COBIB je 12,6 %). Poleg tega ustanavljajo e-točke za dostop uporabnikov do svojih spletnih storitev in spleta nasploh (leta 2007 12 velikih in 36 malih e-točk). Število računalnikov za uporabnike po knjižnicah kontinuirano raste (leta 2006 0,57/1000, ocena za 2007 0,60/1000).
- mreži intermedijskih centrov po regijah
Mreža multimedijskih centrov (14 centrov) je prejela ustrezno opremo za izvajanje svojih raznolikih dejavnosti.
- vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine
Register nepremične kulturne dediščine je vzpostavljen in uspešno deluje.
Leta 2007 je spletni portal registra nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org) registriral 25.665 obiskovalcev, ki so naredili 155.619 poizvedb in si ogledali opise 205.092 enot dediščine. Leta 2006 pa je bilo 16.944 registriranih obiskovalcev, ki so izdelali 71.428 poizvedb in si ogledali opise 44678 enot dediščine. Povprečno število dostopov na mesec se je glede na preteklo leto povečalo skoraj za 100 %.
Obseg posredovanja digitalnih podatkov registra zahtevnejšim uporabnikom (v obliki, primerni za uporabo v geografskih informacijskih sistemih) je v zadnjih letih kontinuirano naraščal, leta 2007 se je nekoliko ustalil. Pripravili smo 130 posredovanj digitalnih podatkov registra (139 leta 2006).
- informatizaciji delovnih procesov javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine
Ministrstvo je spodbudilo kontinuirane ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij: (poleg fizične je izboljšana tudi informacijska dostopnost), in sicer:
- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) se dejavno nadaljuje in je v izvedbeni fazi
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten, vzporedno z boljšo informiranostjo, in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov)
- nadaljujejo se dejavnosti v zvezi z muzejskim portalom – Slovenski muzejski portal, kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si), kamor je vključeno že 63 muzejev, galerij in sorodnih zavodov.
- oblikovanju nacionalnega kulturnega portala
Nacionalni kulturni portal še ni oblikovan. Vzpostavljeni pa so pogoji za njegovo postavitev, ker so centri kot nosilci regionalnih informacij že v vseh regijah. S povezovanjem se bo postopoma vzpostavil celotni nacionalni kulturni portal.
- vzpostavitvi glasbeno-informacijskega središča
SIGIC – Slovenski glasbeno-informacijski center – je začel delovati leta 2004, vendar vzpostavlja različne baze podatkov in pridobiva informacije o dogodkih in prireditvah z glasbenega področja. Do konca leta 2006 je začel optimalno delovati, vključil se je v mednarodno mrežo glasbeno-informacijskih centrov IAMIC in vzpostavil slovenski glasbeno-informacijski portal, leta 2007 pa je bil še posebej uspešen, tudi z mednarodno predstavitvijo na Midemu.
- oblikovanje enotnega informacijskega sistema »knjige na trgu«
Projekt informacijskega sistema »Slovenske knjige na trgu« je leta 2006 napredoval do faze osnutka, ki sta ga skupaj izoblikovala glavna predvidena nosilca projekta, NUK in Društvo slovenskih založnikov. Leta 2007 smo pričakovali razvoj demo verzije, vendar se to ni uresničilo.
- arhiviranju za slovensko kulturo pomembnih vsebin na internetu
Leta 2006 je bil sprejet novi zakon o obveznem izvodu publikacij, ki je pomembna pravna podlaga za začetek in leta 2007 za nadaljevanje arhiviranja in trajnega ohranjanja kulturnih in znanstvenih vsebin s slovenskega spleta. Zajemanje in ohranjanje spletnih publikacij bo izvajal NUK s pomočjo posebnega programskega orodja (robot) za samodejni zajem publikacij. Slovenija je s sprejetjem tega zakona odpravila eno od bistvenih pravnih ovir za arhiviranje spleta, na kar posebej opozarja Evropska Komisija v strategiji i2010. V naslednjih letih bo, prav tako na nivoju EU, potrebno urediti varovanje avtorskih pravic za tako zajete spletne publikacije.
Z arhiviranjem pomembnih kulturnih spletnih vsebin se ukvarjajo tudi drugi projekti, povezani z informatizacijo in digitalizacijo, npr. SIGIC, mreža multimedijskih centrov in portal območnih knjižnic za lokalne kulturne informacije KAMRA.
- digitalizaciji slovenske knjižne dediščine in njene navzočnosti na internetu
Poleg manjših projektov digitalizacije, s katerimi osrednje območne knjižnice vstopajo v obdobje digitalne knjižnice, za Slovenijo pomemben napredek na tem področju dosega zlasti nacionalna knjižnica s portalom kulturne in znanstvene dediščine Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), k razvoju katerega je bilo leta 2007 dodanih tudi precej evropskih sredstev. Z digitalizacijo pomembnih nacionalnih kulturnih vsebin in dostopom do tujih elektronskih informacijskih virov se NUK vključuje tudi v projekt Evropske digitalne knjižnice v okviru strategije i2010.
- drugim informacijskim projektom na področju kulture
Druga dva projekta s tega področja sta še SIGIC in mreža multimedijskih centrov.
Kazalci:
Predlogi sprememb: Za v prihodnje predlagamo nove kazalce za spremljanje informatizacije:
- število vseh računalnikov v splošnih knjižnicah (muzejih, arhivih) z dostopom do spleta na 1000 prebivalcev; skupna vložena sredstva na posameznem področju kulture v nakup IKT na prebivalca; obseg digitaliziranega gradiva (število skeniranih strani, objektov, posnetkov ipd.) na 1000 prebivalcev; število obiskov spletnih strani kulturnih institucij, npr. splošnih knjižnic, na 1000 prebivalcev.
| Cilj/leto | 2004 | 2005 | 20063 |
| Število računalnikov za uporabnike z dostopom do spleta v SK na 1000 prebivalcev | 0,34 | 0,43 | 0,49 |
| Število vseh računalnikov za uporabnike v SK na 1000 prebivalcev | 0,47 | 0,52 | 0,55 |
| Vložena sredstva v SK v nakup IKT na prebivalca (v EUR in SIT) | 0,34
(80,45) | 0,44 (105) | / |
| Obseg digitaliziranega knj. gradiva (število skenogramov ipd.) na 1000 prebivalcev | / | / | / |
| Število obiskov spletnih strani SK na 1000 prebivalcev | / | 40 | / |
- kvantiteta, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij na področju kulture
V skladu z novostmi na številnih področjih, na katere je že bilo opozorjeno v pričujočem poročilu, se izboljšujejo količina, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij na področju kulture, se pa stanje tudi dobesedno dnevno spreminja in tega kazalca, dokler ne bo dosežena določena raven ustaljenosti in utečenosti, ni mogoče realno spremljati.
- povezanost in povezljivost informacijskih sistemov na področjih kulture; dostopnost in izkoriščenost teh informacij; možnost kreativne izrabe informacijskih sistemov na področjih kulture
Na področju informatizacije, zagotavljanja komunikacijskih povezav in digitalizacije so bile knjižnice tudi leta 2007, tako kot leto poprej, uspešne. Prav tako je mreža multimedijskih centrov v tem pogledu napredovala. Zadostila je vsem kazalcem: od povezovanja, kreativne rabe tehnologije, dostopnosti informacij, povezanosti in povezljivosti, prav tako se mreža multimedijskih centrov navezuje na sisteme v vzpostavljanju in sisteme, vzpostavljene leta 2006 (s SIGIC in knjižnicami). Seveda pa je to dolgotrajen proces in se bodo konkretni rezultati teh aktivnosti pokazali v prihodnjih letih. (Glej še poročila za druga področja, npr. za področje kulturne dediščine)
_________________________
3 Predhodni podatki
9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi
Cilj: posodobitev javnega sektorja v kulturi v smeri njegove večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti.
Nacionalni program za kulturo v svojem devetem poglavju predvideva posodobitev javnega sektorja zaradi večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti, uresničitev navedene prioritete pa ni odvisna zgolj od izvajanja ukrepov na področju kulture, ampak tudi od širših družbenih usmeritev.
Programska zahteva tega cilja želi z zapisanimi ukrepi posodobiti javni sektor v kulturi za doseganje njegove večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti. Ti nameni so deloma doseženi, deloma so vzpostavljeni dejavniki vplivanja na ravnanje javno pravnih oseb v kulturi v teh smereh, a še brez večjih učinkov, nekateri ukrepi pa niso bili uporabljeni. Vodilo pri presojanju, kako uresničevati ukrepe tega poglavja NPK, so bili zlasti možni končni učinki pri produkciji in odjemu kulturnih dobrin, in v primeru določene negotovosti glede pričakovanj je kulturna politika raje delovala konservativno - za zaščito sedanjega stanja in stopnje razvitosti, kot pa bi nerazumno tvegala in morda pomagala proizvesti tudi negativne učinke.
Če učinkovitost opredelimo kot obseg, kakovost in odjem kulturnih dobrin na enoto javnih sredstev, vloženih v javne zavode in oba sklada v obdobju NPK, je mogoče oceniti, da je veliko javnih zavodov to razmerje izboljšalo in doseglo stopnjo zrelega delovanja in visoke izrabe kadrovskih, opremskih in prostorskih zmogljivosti. Deloma z boljšo organizacijo dela in poslovanja, s povečanjem storilnosti zaposlenih in s pridobivanjem večjega deleža dodatnih sredstev s trga za osnovno dejavnost.
Če odprtost opredelimo kot povečano dostopnost javne kulturne infrastrukture tudi za tiste izvajalce, ki je nimajo v neposrednem upravljanju, se ta povečuje. Deloma zaradi spodbude določb v ZUJIK, deloma pa zaradi kulturne politike države in mnogih občin in znotraj nje politike financiranja iz javnih virov, ki zavode navaja k čim bolj polni izkoriščenosti zmogljivosti. Če odprtost opredelimo kot povečanje gostovanj, se ta zaradi spodbud tekoče kulturne politike povečuje znotraj kulturnega prostora Slovenije in po svetu. Če odprtost opazujemo kot dojemljivost za uvajanje novih kulturnih praks, se je v opazovanem obdobju rahlo povečevala, zlasti zaradi kooperacije javnih zavodov z društvi in drugimi civilno družbenimi organizacijami, nosilkami novih praks, kot so recimo sodobna plesna dramatika, multimedijske umetnosti, muzikal, sodobna upodobitvena umetnost ipd.
Če avtonomnost javnih zavodov opredelimo kot stopnjo samostojnosti pri oblikovanju njihove repertoarne politike, je le-ta na visoki ravni. Javno finančne omejitve sicer vplivajo na želeni obseg in v manjši meri tudi zvrsti kulturne produkcije, ne pa na sámo umetniško raven in izbiro. Sklop javnofinančnih predpisov in včasih zožene razlage pri njihovi uporabi pa do neke mere ovirajo večjo gospodarnost in poslovno uspešnost javnih zavodov pri prizadevanjih za izboljšanje razmerja med kulturno produkcijo in javnimi vložki vanjo.
Presoja predpisanih ukrepov pokaže, da sicer ni prihajalo do skupnega organiziranja administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, so pa zato v delovanju kulturnih javnih zavodov opazni racionalni pristopi, kot so združevanje nekaterih občinskih zavodov v večje večnamenske institucije, ki včasih povezujejo dejavnosti kulture, izobraževanja, turizma, športa in tudi medijev, organiziranje skupnih najetih zunanjih služb, kot so odvetniške pisarne, nekateri javni zavodi pa so opustili lastna računovodstva in sklenili cenejše pogodbe z zunanjimi servisi. Nekaj občin predlaga sodelovanje ali celo povezovanje enot splošnih in šolskih knjižnic … K poglavju racionalizacije je mogoče šteti tudi ustanovitev Agencije RS za knjigo, ki bo letos povezala politiko več resorjev do knjige s tem predvidoma z danimi javnimi sredstvi ter večjimi možnostmi povezovanja z zasebnim sektorjem dosegala večje učinke na področju promocije in produkcije slovenske knjige.
V obdobju veljavnosti NPK 2004–2007 se je nekoliko povečal delež zaposlenih za določen čas, in sicer z okoli 7,5 % v državnih javnih zavodih na okoli 13% (pri čemer so upoštevani vsi zaposleni in ne le tisti, ki se financirajo iz državnega proračuna). Pri tem pa je treba upoštevati evropski način merjenja statusa delovne sile, ki šteje okoli 2500 samozaposlenih v kulturi med delovno silo, ki ni zaposlena za nedoločen čas in se glede tega Slovenija približuje evropskim povprečjem.
ZUJIK je sicer že leta 2002 nastavil instrument za spodbujanje sporazumnega zaposlovanja na delovnih mestih s posebno naravo dela v javnem sektorju, gre predvsem za zaposlene v umetniški (po)ustvarjalnosti, ki so repertoarni nosilci, za določen čas do petih let z možnostjo ponovitve in z višjo plačo. Toda instrument lahko zaživi šele, ko kolektivna pogodba za kulturo določi višino povišanja plače, to pa je sestavni del pogajanj za nov plačni sistem v javnem sektorju že nekaj let. Predvidoma bodo te določbe sprejete v prvi polovici letošnjega leta, s čimer bo vodstvom javnih zavodov omogočena večja učinkovitost v tej smeri. Rezultat delovanja tega instrumenta bo, v nekaj letih, povečanje deleža zaposlenih za določen čas.
Ukrepa, ki govorita o statusno pravnem preoblikovanju javnih zavodov v gospodarske družbe ali v ustanove, nista bila uresničena. Deloma zaradi negotove presoje, kakšni bi bili dejanski učinki delovanja tako preoblikovanih institucij, deloma zaradi nezainteresiranosti morebitnih kandidatk za preoblikovanje, deloma pa zaradi novih možnosti, ki jih ponuja zakonodaja o javno zasebnem partnerstvu. Hkrati obstaja prepričanje, da je najprej treba javnim zavodom do konca odpreti možnosti in odgovornost za bolj avtonomno in gospodarno poslovanje v dosedanjih okvirih, s čimer bi si zlasti vodstva pridobila potrebne izkušnje za poslovanje v novih statusnih oblikah.
Pomembna dimenzija posodobitve je tudi zadovoljevanje specifičnih kulturnih potreb.
Ukrepi:
- skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi
Občine so v nekaj primerih združile posamične majhne javne zavode v večje, z dejavnostmi na področju kulture, turizma in športa. Prav tako je nekaj javnih zavodov sodelovalo pri skupnem zagotavljanju delovanja najetih skupin za skupne potrebe, zlasti odvetnikov za delovno pravne in statusne zadeve. Posamični javni zavodi so ukinili svoje lastne računovodske službe in najeli cenejše računovodske servise. Nekaj občin je dalo pobudo, da bi se zaradi racionalnosti bolj povezalo delovanje šolskih in splošnih knjižnic, toda odgovorni resorji za to še niso zagotovili izvedbenih predpostavk.
- prestrukturiranje delovnih razmerij za umetniške poklice v smeri postopnega povečevanja deleža delovnih mest z delovnim razmerjem za določen čas
Delež zaposlenih za določen čas je v javnih zavodih še vedno sorazmerno nizek, čeprav se v zadnjih letih povečuje.
- pilotsko preoblikovanje najmanj dveh javnih zavodov, katerih dejavnost po svoji naravi zahteva gospodarstvu namenjene statusne oblike, v gospodarski družbi oziroma preoblikovanje najmanj treh javnih zavodov, v katerih profesionalna odličnost, razvojna vizija, prostorski in kadrovski pogoji omogočajo ter zahtevajo večjo avtonomijo, v ustanove.
Noben javni zavod se ni spremenil v gospodarsko družbo, prav tako noben v ustanovo.
Kazalci:
- število reorganiziranih manjših javnih zavodov
Glej podatke v okviru odgovora v zvezi z ukrepom: skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi
- razmerje med zaposlenimi za nedoločen čas in zaposlenimi za določen čas v javnih zavodih, ki jih je ustanovila država.
| | Št. zaposlenih | Od tega: |
| Javni zavod | 31. 12. 2007 | Nedoločen | Določen | Nadomeščanje |
1. | SNG DRAMA LJUBLJANA | 135,0 | 106,0 | 27,0 | 2,0 |
2. | SNG MARIBOR | 310,0 | 256,0 | 49,0 | 5,0 |
3. | SNG NOVA GORICA | 79,0 | 70,0 | 8,0 | 1,0 |
4. | SNG OPERA IN BALET LJ. | 301,0 | 261,0 | 37,0 | 3,0 |
5. | SLOVENSKA FILHARMONIJA | 162,0 | 152,0 | 6,0 | 4,0 |
6. | NARODNA GALERIJA | 33,0 | 29,0 | 4,0 | 0,0 |
7. | MODERNA GALERIJA | 31,0 | 29,0 | 2,0 | 0,0 |
8. | ZGOD. ARHIV LJUBLJANA | 41,0 | 40,0 | 0,0 | 1,0 |
9. | POKRAJ. ARHIV MARIBOR | 21,0 | 21,0 | 0,0 | 0,0 |
10. | ZGODOV. ARHIV CELJE | 19,0 | 18,0 | 1,0 | 0,0 |
11. | POKR. ARHIV NOVA GORICA | 13,0 | 13,0 | 0,0 | 0,0 |
12. | POKR. ARHIV KOPER | 13,0 | 13,0 | 0,0 | 0,0 |
13. | ZGOD. ARHIV PTUJ | 12,0 | 11,0 | 1,0 | 0,0 |
14. | JAVNI ZAVOD RS ZA VKD | 245,0 | 208,0 | 32,0 | 5,0 |
15. | ARBORETUM VOLČJI POTOK | 64,0 | 42,0 | 21,0 | 1,0 |
16. | NARODNI MUZEJ | 68,0 | 58,0 | 10,0 | 0,0 |
17. | PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLO. | 26,0 | 24,2 | 0,0 | 1,8 |
18. | SLO. ETNOGRAFSKI MUZEJ | 31,0 | 29,5 | 1,5 | 0,0 |
19. | MUZEJ NOVEJŠE ZG. SLOVENIJE | 31,0 | 30,0 | 1,0 | 0,0 |
20. | SLO. GLEDALIŠKI MUZEJ | 9,0 | 9,0 | 0,0 | 0,0 |
21. | TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE | 36,0 | 30,0 | 6,0 | 0,0 |
22. | SLOVENSKA KINOTEKA | 12,0 | 9,0 | 3,0 | 0,0 |
23. | MUZEJ KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM | 5,0 | 5,0 | 0,0 | 0,0 |
24. | NUK | 158,0 | 134,0 | 18,0 | 6,0 |
25. | CANKARJEV DOM | 168,0 | 165,0 | 2,0 | 1,0 |
26. | VIBA FILM | 15,0 | 13,0 | 2,0 | 0,0 |
| SKUPAJ IZVAJALCI | 2.038,0 | 1.775,7 | 231,5 | 30,8 |
Upoštevani so vsi zaposleni in ne le tisti, ki se financirajo iz državnega proračuna.
- število preoblikovanih javnih zavodov v gospodarske družbe
Leta 2007 noben javni zavod na področju kulture ni bil preoblikovan v gospodarsko družbo.
- število preoblikovanih javnih zavodov v ustanove
Leta 2007 noben javni zavod na področju kulture ni bil preoblikovan v ustanovo.
10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
V naslovu bi bilo treba jasno opredeliti, kaj se razume s pojmom nevladne organizacije (npr. društva, zasebni zavodi, ustanove, kot je zapisano v dopisu MJU z dne 14. 3. 06 v zvezi s pilotno raziskavo Vlade). Nevladne organizacije vsekakor prispevajo pomemben del kakovostne in pozitivno razvejene kulture, ena od možnosti za njihov večji razmah pa bo verjetno tudi smotrno povezovanje ustvarjalnih in siceršnjih potencialov.
Tudi Pravilnik o knjižničnem nadomestilu prispeva k dodatni krepitvi civilne družbe na področju kulture, saj so stanovska društva tista, ki razporejajo finančna sredstva za t. i. delovne štipendije ustvarjalcem na področju kulture, katerih stvaritve bogatijo knjižnične fonde. Stanovska društva so tako pridobila na veljavi, obenem pa so pridobila tudi nove odgovornosti glede prihodnjega razvoja področij, na katerih delujejo.
Delovne štipendije so bile leta 2007 podeljene na področjih knjige, uprizoritvenih umetnosti, intermedijskih umetnosti, vizualnih umetnosti in glasbe. (Glej področna poročila)
Poleg izplačevanja delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, kar se je tudi na področju vizualnih umetnosti v okviru Ministrstva za kulturo skladno z zapisanimi ukrepi v NPK dosledno uresničevalo, saj se je povečevalo število obeh oblik neposredne podpore ustvarjalcem na letni ravni, pa je na istem področju glede podpore avtorjem pomemben še drug dosežek. V obdobju štirih let je bilo doseženo tudi dosledno izplačevanje avtorskih honorarjev (razstavnin) avtorjem, ki so svoja dela prispevali za razstave. Tako so se pričeli bolj načrtno urejati odnosi med avtorji ter galeristi in kuratorji, vedno bolj pa je zagotovljeno plačilo za opravljeno delo tudi ustvarjalcem s področja vizualnih umetnosti. Leta 2006 je bilo izplačevanje razstavnine prednostni kriterij pri dodelitvi točk na programskem in projektnem razpisu, od leta 2007 pa obveza.
Poleg tega so bile za naslednja področja podeljene tudi štipendije »iz knjižničnega nadomestila«. Knjižnično nadomestilo se namreč skladno s sprejetim pravilnikom izvaja v dveh oblikah: 1. izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah; 2. v obliki delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja, glasbe, filma in ilustracije. Za podrobne številčne podatke glej poročilo za področje knjige v poglavju Cilji in ukrepi na posamičnih področjih kulture.
Ukrepi:
- zagotavljanje pogojev nevladnim organizacijam za izvajanje umetniških in izobraževalnih programov in projektov
Znotraj proračuna MK za leto 2007 so znašali izdatki za transfere neprofitnim organizacijam in ustanovam 11.042.266 EUR, kar pomeni, da so se povečali za 5,7 % glede na leto 2006. S tem se je tudi leta 2007 nadaljeval trend rasti proračunskih sredstev za ta namen. Leta 2007 je bilo tako neprofitnim organizacijam in ustanovam namenjenih 6,71 % vseh proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo.
Država izvaja te ukrepe tudi s podelitvijo statusa v javnem interesu na področju kulture. Do konca leta 2007 je bil status podeljen 62 društvom na področju kulture in 3 zasebnim zavodom. Leta 2007 je status v javnem interesu na področju kulture pridobilo 10 društev na področju kulture; pridobili so ga tudi trije zasebni zavodi. Vloge obravnavajo tudi strokovne komisije s posameznih področij dela društva ali drugih pravnih oseb zasebnega prava. Strokovne komisije preverjajo izpolnjevanje posebnih pogojev v skladu z 80. in 81. členom ZUJIK-a.
Zakon o društvih določa prednost, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20% vrednosti ostalih meril. S posebnimi zakoni se lahko določijo tudi prednosti za druge pravne osebe zasebnega prava in druge prednosti, kamor sodi tudi oprostitev plačila upravne takse, brezplačna pravna pomoč, davčne olajšave in dostopnost glede javne kulturne infrastrukture po 74. členu ZUJIK-a, itd.
Ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanovljena ustanova, ima v postopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja ustanov pristojnosti, določene z Zakonom o ustanovah. Pristojno ministrstvo izda soglasje k aktu o ustanovitvi, na osnovi katerega postane ustanova pravna oseba. Pristojno ministrstvo daje soglasja k spremembam imena, sedeža, namena ustanove, ugotavlja ali so spremembe pravil zakonite, daje soglasje k zmanjšanju ustanovitvenega premoženja, daje soglasje k razpolaganju z nepremičnino, soglasje k prenehanje ustanove, ipd. V pristojnost Ministrstva za kulturo sodi 43 ustanov, od teh sta 2 prenehali delovati, 1 ustanova je prešla v pristojnost MZZ. Leta 2007 sta bili ustanovljeni 2 ustanovi na področju kulture.
- obveščanje nevladnih organizacij glede priprave predpisov in odločitev, ki se nanašajo na izvajanje Nacionalnega programa za kulturo; vključevanje nevladnih organizacij v pripravo predpisov, odločitev in vrednotenje ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje Nacionalnega programa za kulturo ter zagotavljanje pogojev za to vključevanje nevladnih organizacij
Kulturniška zbornica kot organizacija stanovskih društev sodeluje z MK v skladu z 19. in 87. členom ZUJIK-a, tako da naj bi dajala mnenja k nacionalnemu programu za kulturo, k letnim poročilom o izvajanju NPK, k predlogom zakonov in drugim predpisom s področja kulture, predlagala naj bi člane svetov javnih zavodov, dajala mnenja za pridobitev pravice do plačila prispevka za socialno zavarovanje in opravljala naloge v skladu s pogodbo o sofinanciranju nalog.
Iz delnega poročila za leto 2007 je razvidno, da je zbornica predložila pristojnemu ministrstvu mnenja za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev v kulturi in za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje samostojnih ustvarjalcev v kulturi, posredovala je predloge za imenovanja članov v svete in strokovne svete javnih zavodov, predlagala v imenovanje enega člana v Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, obravnavala predlog Pravilnika o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture in obravnavala projekt preobrazbe področja kulture in organizirala sestanke na temo dosedanje problematike in delovanja zbornice, postavitev novih ciljev zbornice, v zvezi s prepoznavnostjo zbornice, v zvezi s spoštovanjem avtorskih pravic, problematiko razpisa za logotip in slogan Slovenije. Član upravnega odbora zbornice se je udeležil konference izvršnega odbora ECA.
Kazalci:
- število nevladnih organizacij, ki se skozi civilni dialog vključujejo v pripravo in vrednotenje ukrepov na področju kulture
Kazalca se v taki obliki ne spremlja.
- število in vrste aktivnosti Ministrstva za kulturo, ki pomenijo informiranje, vabilo k sodelovanju oziroma sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi ukrepov ali predpisov ter njihovemu vrednotenju
Ministrstvo zagotavlja dostopnost ustreznih informacij z objavo na spletnih straneh in v medijih, z organiziranjem javnih razprav (tako leta 2007 v zvezi s pripravo Nacionalnega programa za kulturo za obdobje od 2008 do 2011 itn.), z organiziranjem t. i. »inštrukcijskih« dni ob razpisih, z izdajo različnih publikacij in tudi leta 2007 se je na ministrstvu, poleg omenjenega, zvrstilo kar nekaj pogovorov – bodisi zaradi celovitejših informacij bodisi zaradi izvirnih pobud NVO – predstavnikov posamičnih nevladnih organizacij in področnih svetovalcev ali drugih predstavnikov ministrstva.
III. CILJI IN UKREPI NA POSAMIČNIH PODROČJIH KULTURE
SLOVENSKI JEZIK
Problematika jezika, njegove rabe in razvoja sploh je v besedilu NPK 2004–2007 predstavljena samo kot splošna prioriteta, ne pa kot posebno področje, zato v okviru III. poglavja (»Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture«) ni nadrobneje razčlenjena in ostaja brez bolj zavezujoče področne konkretizacije ciljev, ukrepov in (kvantificiranih) kazalcev uspešnosti. Ker jezikovna politika daleč presega področje kulture v ožjem (resorskem) pomenu besede ter so pri njenih nalogah zakonsko dolžna sodelovati vsa ministrstva in vlada kot celota (prim. 26. in 27. člen Zakona o javni rabi slovenščine), je tako obravnavanje problematično in ga predlog novega Nacionalnim programom jezikovne politike (za obdobje 2008–2011) že presega, poleg tega pa je bila leta 2007 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko z obsežnim pregledom operativnih ukrepov in nalog ter nosilcev in potrebnih proračunskih sredstev.
1. UPRIZORITVENE UMETNOSTI
Splošna cilja:
I. Zagotoviti boljšo geografsko razporejenost ponudbe, in sicer do leta 2007 doseči, da bo vsaj 10 % gostovanj izvedenih zunaj kraja nastanka produkcije.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, katerih izvajalci načrtujejo izvedbo tudi zunaj kraja nastanka produkcije.
Kazalci:
- razmerje med številom ponovitev in številom gledalcev v večjih kulturnih središčih in številom ponovitev in številom gledalcev zunaj večjih kulturnih središč
- število območij v Sloveniji, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti
- število gostovanj zunaj Republike Slovenije
- število gostovanj pri Slovencih zunaj Republike Slovenije
Na matičnih odrih je bilo leta 2007 odigranih 3879 predstav, tam si jih je ogledalo 641.096 obiskovalcev, na gostovanjih po Sloveniji je bilo odigranih 1436 predstav, ki si jih je ogledalo 231.203 gledalcev. Glede na poročila javnih zavodov, ki pretežno skrbijo za zagotovitev gledališke ponudbe po celotni Sloveniji, so najslabše preskrbljena območja Koroške, Dolenjske (predvsem Bela Krajina) in severne Primorske. Izvedenih je bilo 206 gostovanj v tujini, na katerih je bilo odigranih 341 predstav, ki si jih je po zbranih podatkih ogledalo 80.202 gledalcev. Za kulturno obogatitev za Slovencev v zamejstvu je bilo odigranih 67 predstav, ki naj bi si jih ogledalo 20.010 gledalcev.
Komentar
Zaznati je rahel upad ponudbe (indeks 98), tako števila predstav na matičnih odrih (indeks 99) kot na gostovanjih po Sloveniji (indeks 94), obenem pa se je bistveno povečala obiskanost (indeks 115). Ugotovimo lahko, da je ukrep prednostne podpore izvedbi zunaj kraja nastanka prinesel ugodne rezultate, saj se je ob sicer manjši ponudbi bistveno povečalo število gledalcev na predstavo, kar je v javnem interesu na področju kulture.
Predlog možnih sprememb
Ukrep sam je ustrezen, potreben pa bo dodaten, formalne narave, ki bo omogočil še večjo javno dostopnost. V okviru regionalnih razvojnih programov mora biti zagotovljena skrb za vzpostavljanje in vzdrževanje kulturne infrastrukture, ki bo omogočala decentralizirano ponudbo po celotnem ozemlju Slovenije.
II. Povečanje obsega postprodukcije izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov na povprečno vsaj 7 ponovitev in vsaj 700 obiskovalcev na posamezno produkcijo do leta 2007.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z izdelano promocijsko vizijo in distribucijsko mrežo ter tistim, ki načrtujejo večje število ponovitev na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Kazalci:
- število ponovitev
- regijsko enakomerno razporejena ponudba
- število obiskovalcev
- delež prihodkov od prodanih vstopnic
Enote, ki so jih izvedle nevladne organizacije (javni kulturni programi) so leta 2007 doživele povprečno 7,21 ponovitev.
Ponudba gostovanj po Sloveniji se leta 2007 razporedi po naslednjih deležih: Dolenjska 10 %, Gorenjska 18 %, Koroška 12 %, Notranjska 9 %, Primorska 21 %, Štajerska 30 %.
Prireditev, izvedenih v okviru javnih kulturnih programov, se je udeležilo 182.235 obiskovalcev.
Komentar
Rezultati, ki jih odražajo kazalci v okviru tega ukrepa, so podrejeni rezultatom v okviru prejšnjega, opaziti je isti trend.
Predlog možnih sprememb
Cilj, povečati dostopnost, je vključen v kriterije vseh javnih postopkov, zato tak ukrep sam po sebi ni več potreben.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolske in dijaške gledališke abonmaje ter druge kulturno-vzgojne vsebine.
Kazalci:
- delež predstav za osnovnošolce in dijake
- število gledalcev in delež osnovnošolcev ter srednješolcev
- delež predstav, namenjenih posameznemu ciljnemu občinstvu
Leta 2007 so sofinancirani izvajalci uprizorili 36 predstav, namenjenih mlajši publiki, 11 predstav, namenjenih mladinski, in 25 predstav, namenjenih otroški publiki.
Starostni deleži obiskovalcev se razlikujejo glede na specifične programe, ki jih zavodi izvajajo, od 25 % do 77 % obiskovalcev mlajših od 20 let (slednji v lutkovnih gledališčih).
Komentar
Zaslediti je rahlo rast v ponudbi na tem področju.
Leta 2006 se je pričelo »Leto kulture« v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Rezultati odražajo uspešno povezovanje med resorjema (MK in MŠŠ). Sodelovanje med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za šolstvo in šport bi lahko preraslo v stalno prakso, predvsem bi bilo potrebno sodelovati pri vključevanju kvalitetnih kulturnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces, tako na ravni osnovnih, kot na ravni srednjih šol.
2. Cilj: Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za vadbene, logistične in prireditvene potrebe.
Ukrepa:
- Prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti
- Prednostna podpora investiciji v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti: Stara elektrarna, Metelkova 6 in objekt nekdanjega Kina Šiška v Ljubljani.
Kazalci:
- število koprodukcij in delež mednarodnih koprodukcij
- število ponovitev in število obiskovalcev
- število delavnic in izobraževalnih programov
- število gostujočih umetnikov
V Stari elektrarni je bilo leta 2007 izvedenih 21 izobraževalnih programov, v dvorani je vadilo 29 različnih gledaliških in plesnih skupin, zvrstilo se je 16 gledaliških in plesnih premier s ponovitvami, deloma je gostila tudi 7 različnih festivalov. Več kot 140 javnih prireditev si je ogledalo 34.000 obiskovalcev.
Komentar
Ukrep je z leti odločilno vplival na vzpostavitev regionalno in nacionalno prepoznavnega prostora za predstavitev produkcij s področja sodobne uprizoritvene umetnosti Stara elektrarna-Elektro Ljubljana. Zaznati je stalen trend rasti pri vseh kazalcih. Za nadaljnji razvoj projekta bi bilo potrebno z lastnikom nepremičnine doseči dolgoročni dogovor o najemnem razmerju, ki bi temeljil na viziji in funkcionalnosti prostora.
Priprave za obnovo objekta na Metelkovi 6 že potekajo, na investicijo v zvezi s Kinom Šiška pa Ministrstvo za kulturo ne more vplivati, ker je v popolni lasti Mestne občine Ljubljana.
3. Cilj: Do leta 2007 povečati delež sodelovanja med izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov ter javnimi zavodi za 10 %.
Ukrep: Prednostna podpora koprodukcijam izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov z javnimi zavodi.
Kazalci:
- spremljanje števila koprodukcijskih projektov
- spremljanje števila gostujočih produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov v programih javnih zavodov
Leta 2007 je bilo 25 koprodukcijskih projektov (sodelovanje javnega zavoda z nevladno organizacijo), v to število so vključene različne oblike (vložek z infrastrukturnega in kadrovskega potenciala, vložek sredstev).
Komentar
Navedeni ukrep ni podprt s finančnimi sredstvi, je pa vključen v kriterije javnih razpisov za področje uprizoritvenih umetnosti. Zaznati je trend rasti in tudi v javnih zavodih se kaže vsebinski interes za sodelovanje z referenčnimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov.
4. Cilj: Razvijanje gledališke infrastrukture.
Ukrep: Investicija v obnovo SNG Drame Ljubljana.
Prednostni ukrep je podpora obnovi SNG Drame Ljubljana. Predvidevajo se tudi sredstva Evropskih skladov.
Kazalci:
- preverjanje stanja glede opremljenosti
- spremljanje stanja na področju načrtovanih investicij
- izkoriščenost javne kulturne infrastrukture
Leta 2007 ni bilo izrednih dodatnih državnih investicij v opremljenost v javno infrastrukturo na področju gledališča, so pa še načrtovane. Ministrstvo za kulturo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev vlaga predvsem v investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v zavodih, katerih ustanovitelj je.
Povprečna zasedenost dvoran je 85,7 %, kar potrjuje pozitivni trend pri izkoristku javne kulturne infrastrukture.
Komentar
Leta 2007 so se nadaljevala pripravljalna dela za obnovo SNG Drame Ljubljana, obnova naj bi se pričela po končani investiciji SNG Opera in balet Ljubljana.
Še vedno je zelo aktualno vprašanje ohranjanja tehnične ustreznosti prireditvenih prostorov, predvsem seveda tehnične opremljenosti gledaliških dvoran.
5. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti.
Gre za prioritetni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti.
Kazalci:
- število prejemnikov delovnih štipendij
- število samozaposlenih posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
Na področju uprizoritvenih umetnosti se delovne štipendije podeljuje v obliki sofinanciranja rezidenčne udeležbe, leta 2007 sta bila tovrstne podpore deležna dva ustvarjalca.
Javni zavodi so leta 2007 v obliki 1183 avtorskih pogodb angažirali posameznike, ki delujejo pretežno kot samozaposleni.
Komentar
S pomočjo ukrepa je z leti zaznati kvalitativen preskok. Na podlagi vlog na razpis za rezidenčne udeležbe je za leto 2007 razvidno, da slovenski umetniki sodelujejo v tudi na svetovni ravni mednarodno referenčnih projektih, kar pomeni kakovostno in odmevno promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru.
2. GLASBENE UMETNOSTI
Splošna cilja:
Na področju glasbenih umetnosti sta bila v nacionalnem programu za kulturo zapisana dva splošna cilja.
I. Spodbujanje decentraliziranosti glasbene ponudbe – obdržati raven razpršenosti in s tem dostopnosti glasbene ponudbe po vsej Sloveniji (60 % prestolnica, 40 % ostala Slovenija)
Namen tega cilja je spodbujanje raznolike glasbene ponudbe tudi zunaj prestolnice.
Ukrepi: V programskih pozivih in projektnih razpisih smo upoštevali kriterij prednostne podpore programom in projektom, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem območju Slovenije.
Kazalci:
- število in obseg glasbenih programov in projektov zunaj Ljubljane
- razmerje med programi in projekti v prestolnici in zunaj nje
- število obiskovalcev glasbenih programov in projektov zunaj Ljubljane
Uspešnost uresničevanja cilja:
Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega poziva sklenilo triletne programske pogodbe za obdobje 2007–2009 z 18 nevladnimi organizacijami. Od teh jih ima 14 sedež v Ljubljani, 4 pa delujejo zunaj Ljubljane.
Dve izmed organizacij, ki imata sedež v Ljubljani, sta pri izvajanju programa omejeni le na območje Ljubljane, ostalih šestnajst pa s koncertno ponudbo bogati območje celotne Slovenije. Poleg navedenega tri nevladne organizacije s sedežem na območju Ljubljane zastopajo interese baletnih plesalcev, glasbenih ustvarjalcev in glasbene vzgoje za celotno Slovenijo. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da ministrstvo programsko sofinancira 88 % nevladnih organizacij, ki delujejo v Ljubljani in zunaj nje. Cilj je presežen.
Leta 2007 je ministrstvo sofinanciralo 190 glasbenih projektov, od tega 115 zunaj Ljubljane, torej 60,5 % od vseh.
Komentar
Ministrstvo zastavljeni cilj uresničuje. Predloženi podatki odražajo razmerja med pogodbenimi partnerji Ministrstva za kulturo in ne razmerja med razpršenostjo celotne glasbene ponudbe v Sloveniji, ki je dokaj neenakomerna.
Zgoščena je na območje Maribora, Nove Gorice in Celja, iz nekaterih drugih predelov (zlasti iz Zasavja, Koroške, Prekmurja in Primorske) je programskih in projektnih pobud premalo. Glede dostopnosti kulturnih dobrin bo v naslednjih letih potrebno storiti še več.
V prihodnje bo potrebno spodbuditi boljše sodelovanje med domačimi organizatorji koncertnega življenja in okrepiti premalo delujočo distribucijsko mrežo glasbenih založb.
Podatki o razpršenosti kulturne ponudbe ne vključujejo javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, saj jih je ministrstvo kot ustanovitelj dolžno sofinancirati, ne glede na razpršenost njihovih sedežev, na katere seveda nima vpliva.
II. Drugi splošni cilj: Izboljšanje položaja glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev
Namen navedenega cilja je boljša realizacija sistemskih rešitev na področju avtorskih in sorodnih pravic, ter uvedba delovnih in rezidenčnih štipendij, da bi se povečala kakovost glasbene produkcije in njena raznolikost.
Ukrepi:
- dejavna vloga Ministrstva za kulturo pri oblikovanju in izvajanju predpisov o avtorskih pravicah
- uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce, rezidenčne umetnike in menedžerje
- zagotovitev ustreznega deleža slovenskih avtorjev in izvajalcev v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država
- sistemska in zakonska ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic
Ministrstvo za kulturo je v skladu s svojimi pristojnostmi z uvedbo štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju glasbenih umetnosti neposredno spodbujalo ustvarjalnost posameznikov ter sofinanciranje naročil izvirnih glasbenih del in tako skušalo vplivati na dvig kvalitete umetniške produkcije ter njeno raznolikost. Na razpisu za poklicno usposabljanje je odpiralo tudi možnosti usposabljanj v menedžerskih znanjih, vendar prijavitelji niso pokazali potreb po njih.
Kazalci:
- višina sredstev, ki jih z naslova avtorskih pravic prejemajo kolektivne organizacije za zaščito avtorskih pravic
- število javnih in zasebnih pravnih oseb, ki redno poravnavajo avtorske in sorodne pravice
- zakonsko določena poravnava izvajalskih pravic in določene tarife mehanskih pravic
- število prejemnikov delovnih štipendij
O višini sredstev z naslova avtorskih pravic, ki jih prejemajo kolektivne organizacije, Ministrstvo za kulturo ni bilo uradno obveščeno, prav tako ne o številu javnih in zasebnih pravnih oseb, ki redno poravnavajo avtorske in sorodne pravice. Kot je bilo že poudarjeno, bo potrebno vzpostaviti sodelovanja s kolektivnimi organizacijami za pridobivanje omenjenih podatkov.
Ob začetku dejavnega delovanja zavoda IPF, kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, so bile leta 2005 določene tarife izvajalskih pravic ter začetka njihovega izvajanja.
Ministrstvo za kulturo je leta 2007 podelilo tri delovne štipendije. Precej več delovnih štipendij se na področju glasbenih umetnosti verjetno tudi ne bo podeljevalo, saj je večina vrhunskih slovenskih glasbenikov zaposlena, štipendije pa so namenjene le ustvarjalcem s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca. Kljub skromnemu številu doslej podeljenih štipendij ustvarjalcem, pa zagotavljajo znatno izboljšane delovne razmere za ustvarjanje, zato bo ministrstvo tudi v prihodnje skrbno načrtovalo in izvajalo njihovo podeljevanje.
Komentar
Od predvidenih ukrepov je ministrstvo celovito izvajalo le tiste, za izvajanje katerih je matično pristojno, aktivno pa je sodelovalo tudi s kolektivnimi organizacijami za zaščito avtorskih in izvajalskih pravic pri uveljavljanju izvajanja predpisov o avtorskih pravicah, ter pri pripravi predlogov o deležu domače glasbe v nacionalnih medijih. Ustrezen delež slovenskih avtorjev in izvajalcev je uspelo zagotavljati v zavodih, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice. Podrobneje je izpolnjevanje cilja navedeno v naslednjih prioritetah in ukrepih:
Prioritete in ukrepi:
1. Cilj: Postopno povečevanje deleža slovenske glasbe v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, in v programih izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, do leta 2007 za 10 %.
Ukrep: Prednostna podpora javnim zavodom, izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki v svojih programskih zasnovah izkazujejo večji delež glasbe slovenskih avtorjev.
Vse to naj bi spodbudilo domačo glasbeno ustvarjalnost, izboljšalo položaj glasbenih umetnikov in povečalo kakovost in raznolikost produkcije.
Kazalci:
- število izvedb domačih avtorjev
- število arhivskih posnetkov del domačih avtorjev
- število radijskih in televizijskih prenosov del domačih avtorjev
- število izdanih nosilcev zvoka domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev
- delež domačih izvajalcev v programih
Uspešnost uresničevanja cilja:
V primerjavi s prejšnjimi leti narašča število sofinanciranih izdaj na nosilcih zvoka, ki vključujejo slovenske ustvarjalce in poustvarjalce. Leta 2007 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo v okviru programskega razpisa naročila 48 izvirnih slovenskih glasbenih novitet, 36 notnih izdaj, izdajanje 2 glasbenih revij, 15 izdaj na nosilcih zvoka. V okviru projektnega razpisa 2007 pa 13 notnih izdaj in 55 izdaj na nosilcih zvoka.
V programih nacionalnih javnih zavodov je število naročenih simfoničnih novitet ostalo enako povprečni ravni prejšnjih let (3 dela),
Delež slovenskih glasbenih izvajalcev v nacionalnih javnih zavodih je prevladujoč.
Komentar
Cilj se uresničuje in je celo presežen. V skladu z napovedmi, prednostni kriteriji ministrstva na vseh razpisih učinkovito dosegajo svoj namen.
2. Cilj: Zagotovitev dostopnosti glasbeno-informacijskih vsebin domači in mednarodni javnosti. Podpora je bila namenjena koordiniranju, zbiranju in posredovanju informacij o glasbeni umetnosti ter nadgradnji baz podatkov, združenih v portal slovenske glasbe.
Ukrep:
Ministrstvi za kulturo je s Slovenskim glasbeno informativnim centrom – SIGIC podpisalo triletno programsko pogodbo za obdobje 2007–2009.
Kazalci:
- celovitost, ažurnost in dostopnost informacij o glasbi
- uporaba teh informacij
- število raziskav o slovenski glasbi in glasbenikih
Uspešnost uresničevanja cilja:
Izvrševanje cilja poteka v skladu z načrtovanim.
Slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost je omenjeni center predstavljal na glasbenih sejmih.
Dograjevali so portal SIGIC-a. Intenzivno so se ukvarjali predvsem z bazo podatkov, saj mora le-ta ustrezati mednarodnim standardom Unimarc. Le pod tem pogojem se namreč lahko povezujejo z ostalimi svetovnimi bazami (project Music Navigator znotraj IAMIC-a).
Komentar
Slovenski glasbeno-informacijski center je od ustanovitve uresničeval svoje poslanstvo v predstavljanju vseh glasbenih zvrsti in njihovih predstavnikov. Gre za delovanje glasbeno-informacijskega centra na državni ravni z možnostjo mednarodne prepoznavnosti in promocije slovenskih glasbenih ustvarjalcev ter izvajalcev. Izvaja arhiviranje in promocijo slovenske glasbene dediščine. Povezovanje zvrsti, ki med seboj doslej niso sodelovale, že kaže pozitivne premike in v prihodnosti obeta tesnejše povezave, skratka, uresničuje namen, za katerega je bil ustanovljen.
3. Cilj: Izboljšanje in povečanje prostorskih zmožnosti, akustičnih in tehnoloških pogojev ter povečan obseg produkcije SNG Opera in balet Ljubljana.
Nameravani cilj bo dosežen po končani prenovi nove stavbe.
Ukrep: Financiranje omenjene investicije.
Kazalci:
- število predstav; število obiskovalcev; izkoristek zaposlenega kadra; število mednarodnih izmenjav
Navedeni kazalci zadevajo že novo investicijo in jih bo mogoče spremljati šele, ko bo ta končana.
Uspešnost uresničevanja cilja:
Zidava poteka in bo predvidoma končana leta 2009.
Komentar za širši del področja
Iz državnega proračuna so redno sofinancirani javni zavodi s področja glasbenih umetnosti: Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor – OE Opera in balet. S svojo dejavnostjo so tudi leta 2007 skrbeli za bogato slovensko koncertno življenje, z gostovanji v tujini promovirali slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, spodbujali nastajanje novih glasbenih del in v sodelovanju z nacionalno radiotelevizijsko hišo skrbeli za dokumentiranje in arhiviranje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter negovanje glasbene tradicije.
Program orkestra Slovenske filharmonije je bil uresničen v okviru programa, z manjšimi odstopanji, ki pa niso vplivala na izvedbo zastavljenih ciljev. Leta 2007 sta se, v primerjavi z letom 2006, rahlo zmanjšala skupno število obiskovalcev abonmajskih koncertov (38.293), in prodaja abonmajskih vstopnic (33.896), povečali pa: število vstopnic v prosti prodaji (na 4397), povprečno število prodanih kart v prosti prodaji na en abonmajski koncert in odstotek v prosti prodaji prodanih kart glede na skupno število obiskovalcev.
SNG Maribor Opera in balet je v skladu z odločbo izvedla 4 operne in 2 baletni premierni produkciji s 41 ponovitvami. Izvedli so 69 različnih ponovitev iz prejšnjih let. Simfonični orkester je izvedel 10 simfoničnih ciklusov, 9 komornih abonmajskih koncertov in 7 ostalih koncertov ponovitvami. Mednarodna gostovanja so bila realizirana v predvidenem obsegu. Povprečna zasedenost dvoran zavoda je bila 95,7 % (načrtovano 80 %).
SNG Opera in balet Ljubljana je leta 2007 izvedla 3 operne premiere s 15 ponovitvami opernih premier, 2 baletni premieri z 11 ponovitvami, 6 opernih in 5 baletnih ponovitev iz prejšnjih sezon, 8 koncertov, 1 arhivsko snemanje, 13 gostovanj po Sloveniji in 11 mednarodnih gostovanj. Zasedenost dvoran na premiernih produkcijah je bila 63 %, pri ponovitvah pa 90 %.
Cankarjev dom: Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma, največjega kulturnega centra v Sloveniji, v katerega štejemo glasbene, gledališke, plesne, likovne, filmske in izobraževalne programe je obsegal okoli 1146 programskih enot (prireditev), kar je znatno več od načrtovanih 1051 prireditev. Povečalo se je tudi število obiskovalcev, ki jih je bilo 484.575, načrtovali pa so jih 440.000. Po podatkih zavoda so bili dvorane in razstavni prostori optimalno zasedeni (zasedenost se giblje od 43 % v Klubu CD do 96 % v Galeriji in 94 % v Gallusovi dvorani). Delež neproračunskih dohodkov zavoda je bil leta 2007 53,1 %, torej 3 % več, kot je bilo načrtovano. Kulturno-umetniški program za leto 2007 je bil načrtovan in uresničen v skladu z veljavno strategijo CD, s ključnimi programskimi cilji ter strateškimi prednostnimi nalogami Ministrstva za kulturo.
CD v svojih dvoranah in razstavnih prostorih številnim kulturnim zavodom omogoča uresničevanje dogovorjenega dela njihovega rednega programa.
Največji programski in poslovni partner v tem smislu je Slovenska filharmonija, ki je poleg vaj leta 2007 v Gallusovi dvorani izvedla 50 simfoničnih koncertov. Sledijo ji SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, Simfonični orkester RTVS, Big Band RTVS, nevladne organizacije in društva in številni drugi. Vsebina tega sodelovanja je različna.
Medtem ko sodelovanja obeh simfoničnih koncertov ni mogoče obravnavati kot koprodukcijsko, ampak partnersko, je sodelovanje CD in SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor izrazito koprodukcijsko.
Doseganje zastavljenih ciljev:
Zastavljeni program je bil v celoti dosežen in celo presežen, tako v smislu kvalitete kot kvantitete. Odmevi strokovne javnosti po kazalcih kakovosti in uspešnosti programskih vsebin zavodov so dobri, pri posameznih projektih celo odlični.
Načrtovano povečano dostopnost in posledično povečanje števila obiskovalcev so omenjeni zavodi leta 2007 presegli, pri čemer je zasluge pripisati zlasti uspešni marketinški politiki SNG Maribor in Cankarjevega doma, tako v domačem kot v mednarodnem kulturnem prostoru.
4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju glasbenih umetnosti.
Ukrep: Ministrstvo za kulturo je v programskih pozivih in projektnih razpisih s posebno pozornostjo obravnavalo področje delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce.
Uspešnost uresničevanja cilja:
Leta 2007 je Ministrstvo za kulturo podelilo 3 delovne štipendije.
Komentar k uresničevanju cilja:
Čeprav je število podeljenih delovnih štipendij na prvi pogled majhno, smo na področju glasbenih umetnosti zadostili skoraj vsem izraženim potrebam. Namenjene so namreč umetnikom s statusom samostojnega ustvarjalca na področju kulture, večina vrhunskih slovenskih glasbenikov pa je zaposlenih.
3. VIZUALNE UMETNOSTI
Splošni cilj:
I. Povečati število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih za 30% do leta 2007 ter popularizirati vizualno umetnost.
Leta 2007 je kar 50 % povečanje sredstev za vizualne umetnosti končno zagotovilo stvarno podlago za približevanje vsem zastavljenim ciljem na področju vizualnih umetnosti.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki so usmerjeni v koordiniranje delovanja galerij ter razstavišč in v razvijanje pedagoških ter popularizacijskih programov za ciljna občinstva.
Ministrstvo za kulturo je leta 2007 nadaljevalo politiko razdeljevanja sredstev, ki je v preteklosti že pokazala ugodne rezultate, tj. v prednostni podpori kakovostnim projektom, ki so nastajali v sodelovanju med predlagatelji (društvi, zavodi, fundacijami) v Sloveniji, še posebej, če so se ti odločali za skupne kataloge, ki so po navadi največji strošek pri organizaciji razstav. Prednost so imeli tudi avtorji, ki so svoj projekt pripravljali v sodelovanju z galerijo oziroma muzejem, ki jim je poleg prostora zagotovil tudi ustrezen delež sredstev. Občutno večje število točk pri javnem pozivu in projektnem razpisu so si zagotovili tisti predlagatelji, ki so prijavljali konceptualno domišljene, izvirne in strokovno pripravljene pedagoške in andragoške programe, s katerimi so, v okviru redne razstavne dejavnosti, popularizirali sodobne vizualne umetnosti.
Kazalci:
- število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih
Leta 2007 si je razstavne in festivalske projekte na področju vizualnih umetnosti ogledalo več kot 390.000 obiskovalcev (podatki iz mednarodnega prostora so le ocena), od tega je program že v prijavi predvideval večjo pozornost tudi ciljni skupini osnovnošolcev in dijakov. Tako pri obisku razstav, kot pri številu popularizacijskih in izobraževalnih programov je mogoče opaziti rast in predvsem večjo kakovost, po vsebini ter pristopih bolj profiliranih programov, ki vsaj v večjih zavodih in društvih že dosledno upoštevajo potrebe in zmožnosti različnih ciljnih skupin. Med obiskovalci je bilo še vedno največ mlajše in srednje generacije (več kot 65 %), opazno manj starejše (nad 65 let – največ do 15 %) in najmlajše (do 20 let, največ 10 %). Študentske populacije je bilo do 25 % vseh obiskovalcev.
- število pedagoških in popularizacijskih programov in projektov za posamezna ciljna občinstva
Organizatorji so pripravili skupaj več kot 80 popularizacijskih in izobraževalnih programov, v katerih je sodelovalo prek 140 izvajalcev in bilo udeleženih preko 10.000 obiskovalcev.
Prioritete in ukrepi
- prizadevanje za povečanje obiska, priprava kakovostnejših in privlačnih programov, v katerih se upoštevajo sodobni pristopi pri obravnavanju muzejskega gradiva in sodobne produkcije, ko se muzej (in galerije) iz hermetične ustanove spremeni v prostor za kakovostno preživljanje prostega časa in tako postaja samoumevni del sodobne urbane mreže.
- načrtovanje posebnih izobraževalnih in popularizacijskih programov, ki bodo namenjeni ciljnim skupinam, še posebej osnovnošolski in dijaški populaciji, da jim bodo na sodoben način približali svet umetnosti. Ne le zato, da bodo kot odrasli obiskovali muzeje in galerije, temveč predvsem zato, da bodo v umetnosti in ustvarjalnosti našli vzvode za višjo kakovost lastnega bivanja ter v umetninah znali prepoznavati duhovne vrednote, pa tudi materialno vrednost. Poleg umetnikov, strokovnjakov in ljubiteljev, naj bi vzgajali tudi bodoče kupce, zbiratelje in mecene.
1. Cilj: Zvišati raven produkcije na področju sodobne vizualne umetnosti in vzpostaviti ustrezno dokumentiranje in evidentiranje.
Ukrep: Ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22.
Prednostni ukrep je vzpostavitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22, pri čemer se število javnih zavodov na področju vizualnih umetnosti ne bo povečalo. V ospredju muzejskih, razstavnih in študijskih obdelav bodo inovativnost (nove vsebine in novi načini izražanja), interdisciplinarnost, mednarodna dejavnost in novi načini predstavitev ter interpretacij sodobne umetnosti. Muzej sodobne umetnosti bo deloval v sinergiji z ostalimi muzeji in galerijami, ki so del javne mreže, njegova prednostna naloga pa bo vezana na predstavljanje, hranjenje in dokumentiranje polpretekle in žive produkcije na različnih področjih sodobne umetnosti. Vzpostavil bo institucionalno strukturo, ki bo tvorila nacionalno središče in mednarodno zbirko sodobne umetnosti, ter bo hkrati presečišče dialoga med nacionalnim in mednarodnim, med najnovejšimi umetnostnimi težnjami in tradicionalnimi umetniškimi praksami. Predvidena so sredstva Evropskih skladov.
Kazalci:
- postavitev zbirke 2000+ v prostore na Metelkovi
Delitev dela Moderne galerije med Muzej moderne in Muzej sodobne umetnosti je bila formalizirana v ustanovitvenem aktu Moderne galerije leta 2004 (UL RS št. 8/04), na podlagi dogovora iz leta 1995, ko je bila Metelkova 22 dodeljena Moderni galeriji v upravljanje. V letih od 2004 do 2007 je Moderna galerija pripravila izhodišča za oblikovanje smiselne delitve nalog med dve hiši in delitev ter izvajanje strokovnega dela znotraj dveh enot, in sicer med muzejem moderne in muzejem sodobne umetnosti. Program dela Moderne galerije je v vseh teh letih zasnovan dvojno, in sicer kot program dela Moderne galerije in kot program dela Muzeja sodobne umetnosti. Izhodišča vsebujejo tudi pravne in finančne posledice kot tudi uskladitev kadrovskih zahtev s politiko zaposlovanja v javnem sektorju. Smiselnost te delitve je bila večkrat javno obravnavana in je dobila tudi vso podporo zainteresirane strokovne javnosti in umetnikov. V tem času je bila pripravljena projektna naloga za izdelavo projektno-tehnične dokumentacije za prenovo obstoječega objekta št. 22 in izvedbo prizidka, ki bo namenjen potrebam Moderne galerije. Projekt se vodi vzporedno s projektom prenove stavbe Moderne galerije na Tomšičevi 14. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za obnovo na Metelkovi 22 v Ljubljani so narejeni, pridobivajo se že soglasja, izdeluje se revizijsko poročilo, naročen je investicijski program.
- število urejenih zbirk in registriranih umetnin; delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu; število mednarodnih projektov in koprodukcij; število rezidenčnih programov
Z javnimi razpisi na področju vizualnih umetnosti je bilo leta 2007 sofinanciranih 257 razstavnih projektov in večina je bila primerno evidentirana; 25 % jih je gostovalo v mednarodnem prostoru, od tega jih je 72 nastalo v sodelovanju s tujim organizatorjem. V okviru mednarodnega sodelovanja, v katerega niso vštete vse posamezne udeležbe slovenskih avtorjev v tujini, je bilo izvedenih skupno 10 rezidenčnih programov. S podporo slovenske udeležbe na uglednih mednarodnih sejmih umetnin in s popularizacijskimi programi posameznih javnih in zasebnih galerij so se pričele vidno izboljševati tudi razmere na trgu umetnin v Sloveniji. Na pozitiven premik v veliki meri vpliva večja neodvisnost in mobilnost ustvarjalcev, ustrezno podprta z delovnimi štipendijami in rezidenčnimi udeležbami.
2. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolsko in dijaško populacijo ter druge kulturno-vzgojne vsebine.
Kazalci:
- povečevanje števila in obsega popularizacijskih in pedagoških programov za osnovnošolce in dijake
- povečevanje števila udeleženih v popularizacijskih in pedagoških programih
- povečevanje števila obiskovalcev
Med vsemi obiskovalci je bilo leta 2007 več kot 40 % obiskovalcev mlajših od 35 let. Za ciljno skupino mlajših od 19 let je bilo predvidenih vsaj 15 (25 % več kot leto prej) izobraževalnih programov. (V okviru poklicnega usposabljanja in projektnega razpisa). Analize dajejo kljub še vedno nizkemu deležu najmlajših obiskovalcev, vključenih v razstavne projekte, spodbudne rezultate, ki se kažejo v majhni, a kontinuirani rasti števila udeležencev na razstavah in v izobraževalnih programih. Organizatorji se vse bolj zavedajo pomena aktivnega obiska prireditev, zato si vedno bolj načrtno prizadevajo za popularizacijo svojih projektov. Leta 2007 smo te trditve lahko spet dokazali z uspešnim sodelovanjem Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo in šport, v okviru katerega so bili na jesenskem posvetu ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu pripravljeni posebni programi in delavnice naših izvajalcev, ki so šolam ponudili (in zagotovili kontinuiteto) izvirne in privlačne popularizacijske programe, namenjene vsem stopnjam šolajoče se mladine.
3. Cilj: Zagotovitev prostorskih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za ateljeje, laboratorije in razstavno dejavnost.
Ukrepa:
- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju sodobnih vizualnih umetnosti
- prednostna podpora investicijam v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti
Kazalci:
- število soorganizacij in delež mednarodnih soorganizacij
- število razstav in število obiskovalcev
- število umetnikov v gosteh in število umetnikov v ateljejih
Leta 2007 je bilo skupaj z mednarodnimi organizatorji načrtovanih okrog 72 razstavnih projektov, pri katerih so vsaj v 50 % sodelovali tuji producenti (če ne štejemo predstavitev prejemnikov delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, ki praviloma pripravijo vsaj eno monografsko predstavitev svojega dela). V gosteh je bilo več kot 70 umetnikov, vsaj toliko slovenskih pa je gostovalo v tujini na rezidencah in v različnih oblikah umetniških delavnic.
4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti
Ukrepi:
- uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju vizualnih umetnosti
- letna prezentacija in popularizacija izvedb arhitekturnih in urbanističnih natečajev za investicije, ki jih financira država oziroma jih financirajo lokalne skupnosti in vzpodbujanje sodelovanja arhitekturne stroke pri ostalih prostorskih in gradbenih rešitvah
- prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo predstavitve vizualnih umetnikov in predvidevajo plačilo razstavnin posameznim razstavljalcem
- prednostno podpiranje odkupa del slovenskih avtorjev /Na področju odkupi niso predvideni/
Kazalci:
- število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
- število programov in projektov, ki zagotavljajo plačilo razstavnin
- število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
- število izvedenih arhitekturnih natečajev
Leta 2007 je delovno štipendijo prejelo 14 ustvarjalcev, pri čemer je bila vsaj ena že v razpisu namenjena mlajšim od 35 let. Izplačevanje razstavnin je za organizatorje, ki so sofinancirani s postavke za vizualne umetnosti obveza, to pomeni, da so vsi avtorji monografskih predstavitev dobili izplačan avtorski honorar. Za višino razstavnine so predpisane spodnje meje: 300 EUR za razstavo iz tekoče produkcije, 1200 EUR za pregledno razstavo in 2100 EUR za retrospektivo. Večji delež prinese organizatorju dodatne točke in višji znesek sofinanciranja.
Komentar
Spodbudno je povečanje števila mednarodnih gostovanj in kooprodukcij s tujimi organizatorji, skupnih projektov več nevladnih javnih in zasebnih zavodov v Sloveniji ter njihovo povezovanje z nacionalnimi ustanovami na področju kulture, dodeljevanje rezidenčnih udeležb in delovnih štipendij ter opazno povečanje skrbi za popularizacijo vizualnih umetnosti in iskanje načinov za večji obisk v galerijah in drugih razstavnih prostorih. Spodbudno je tudi večje vključevanje mlajših generacij in sodobnih pristopov v sofinanciranih kulturnih projektih, kar dosegamo s prednostnim obravnavanjem in večjim številom točk pri tistih organizatorjih, ki ne vključujejo le mlajših umetnikov, temveč tudi mlajše gostujoče kustose. Razveseljivi so tudi podatki, ki kažejo na izboljševanje razmer v regijah, saj imamo posamezne zavode (društva in centre), ki so po kakovosti in izvirnosti ponudbe enakovredni Ljubljani. Počasi se, zaradi povečevanja sredstev in spodbude pluralizma v sodobni umetnosti v pozitivnem smislu, spreminja podoba vizualnih umetnosti v Sloveniji. Na področju arhitekture in oblikovanja, kjer se je leta 2005 prijavilo manj kot 10 % vseh prijaviteljev na področju vizualnih umetnosti, smo imeli teh projektov leta 2007 že skoraj petino.
Še vedno je velik problem nekoordinirano nastopanje številnih majhnih javnih in zasebnih nevladnih zavodov in društev predvsem v (pre)majhnem slovenskem prostoru, kar povzroča pretirano drobljenje javnih sredstev, večjo kvantiteto na račun kvalitete, ponavljanje istih vsebin, velikokrat preveč ozko vezanih na manjše ciljne skupine. Ni še dovolj jasnih, preglednih in korektnih razmerij med lastniki razstavnih prostorov, organizatorji, producenti in umetniki, kar tudi povzroča zmedo in zapleta postopke pri rednih razpisih; premalo artikulirano je tudi razmerje med programi in projekti, ki glede na cilje, vsebine in kakovost sodijo na Direktorat za umetnost in tistimi, za katere je ustreznejši Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V Ljubljani manjka odprt, večji in različnim postavitvam sodobnih vizualnih umetnosti namenjen prostor, saj lastniki obstoječih, pa naj gre za nekatere javne (iz državnega proračuna financirane) zavode ali zasebne galerije, producente in umetnike velikokrat prisilijo v zelo težke pogoje, če ti želijo tam izvesti kulturne projekte. Nespodbudna davčna politika in nerazvit trg umetnin sta poleg splošnega odnosa do umetnosti (v veliki meri ga odsevajo nenaklonjeni, neprofesionalni in populistični prispevki o kulturi v slovenskih medijih) za razvoj vizualne umetnosti (in prepoznavanje vrhunskih umetnikov) še posebej neugodna.
Predlog možnih sprememb
- Zmanjšanje števila razstav in organizatorjev na račun njihove organiziranosti v statusno, številčno in strokovno bolj učinkovite zavode in društva, ki bi imela za izvedbo programov več sredstev. Šele po letu 2005, ko so se sredstva za vizualne umetnosti na Ministrstvu za kulturo pričela bistveno povečevati, je bilo sploh mogoče razmišljati o stvarnih stroških razstave in ustreznih subvencijah, saj so bili obstoječi normativi povsem nesprejemljivi ;
- ureditev bolj profesionalnih in etičnih (tudi poslovnih) razmerij med javnimi zavodi in umetniki, ki se na razpis prijavljajo kot fizične osebe, javni zavodi (financirani iz proračuna) pa jim (sedaj) zagotovijo le prostor. V prihodnje bi morali zagotoviti tudi svoj delež sofinanciranja.
- načrtno uvajanje sodobnih, atraktivnih metod za popularizacijo likovnih umetnosti in v okviru možnosti, spodbujanje medijev, ki delujejo v javnem interesu, za bolj kakovostno in profesionalno predstavljanje vsebin s področja kulture.
- -okrepitev nacionalnih strokovnih društev, ki bi morala pridobiti status sodobnih producentov in predstavljati vezni člen med posameznim ustvarjalcem in državo;
- bolj obvezujoča uvedba razstavnin oziroma drugih oblik neposredne podpore ustvarjalcem tudi v javnih zavodih in zasebnih galerijah;
- spodbujanje skladnega delovanja zasebnih galerij in vlaganja v kulturo na sploh za vzpostavitev trga umetnin;
- večja skrb za pluralizem v ustvarjanju in promociji sodobnih likovnih praks ter usklajen razvoj (poleg Ljubljane kot prestolnice) tudi v regijskih središčih;
- pridobitev večjega, za različne pristope sodobnih vizualnih umetnosti odprtega razstavnega prostora v Ljubljani;
- večja vloga arhitektov pri lokalno, zlasti pa nacionalno pomembnejših gradbenih in urbanističnih načrtih.
4. INTERMEDIJSKE UMETNOSTI
Splošni cilj:
I. Spodbujanje kreativnosti pri delu z novimi tehnologijami in povečanje obsega ter števila programov in projektov z intermedijskega področja do leta 2007 za 20 %.
Ukrepa:
- s prednostno podporo do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 intermedijskih centrov
- z uvedbo štipendij za ustvarjalnost izboljšati položaj ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti ter dvigniti raven produkcije.
V okviru intermedijskih umetnosti so bili financirani programi in projekti različnih umetniških praks, ki se v svojem ustvarjalnem aktu poslužujejo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), robotike, medmrežja, kibernetike, teleprezence, virtualne resničnosti, multimedijskosti in tako imenovane razširjene telesnosti, ne vključujejo pa projektov, ki digitalno tehnologijo uporabljajo zgolj kot prenašalca tradicionalnih umetniških oblik, oziroma kadar gre za rabo omenjenih tehnologij le kot sredstvo reprodukcije: golo oblikovanje spletnih strani, digitalno fotografijo, izdelavo DVD in CD-romov in druge multimedijske izdelke zgolj z namenom trženja ter avdiovizualna dela – če ne vključujejo intermedijskega dogodka kot edinega načina predvajanja.
Področje v celoti še zmeraj kaže opazen razvoj, kar razbija tezo o hermetičnosti. Istočasno prevzemajo projekti intermedijskih umetnosti pomembno vlogo v promociji Slovenije v tujini, kjer so ustvarjalci redni gostje tako eminentnih prireditev kot ArsElectronica v Linzu in Transmediale v Berlinu ter galerije Komisije EU v Bruslju.
Multimedijski centri so zaživeli, nekateri celo v širše opaznih presežkih, ki segajo čez slovenske meje. Zanimivo je dejstvo, da so MMC poleg vloge regionalnih centrov z regionalnimi portali, združenimi v mrežo M3C, prevzeli tudi nezanemarljivo funkcijo v sklopu neformalnega izobraževanja.
Opazna je izboljšana tehnološka osnova tistih ponudnikov, ki so vsekakor postali najbolj zanimivi producenti in raziskovalci novih medijev. Tudi zaradi tega smo leta 2007 zastopali trend kvalitete pred kvantiteto, veliko na razpise prijavljenih projektov pa je bilo zavrnjenih zaradi lastne idejne in umetniške nedorečenosti ter splošne projektne nedozorelosti, nekaj pa tudi zaradi neizpolnjevanja formalnih razpisnih zahtev, kar je v množici prijavljenih projektov popolnoma normalno. Po drugi strani je opaziti, da se razpoložljiva sredstva ne povečujejo sorazmerno z izredno naglim razvojem tega področja. Zaradi tehničnih zahtev izvedbe intermedijskih projektov in programov, ki zahtevajo drago sodobno tehnologijo, smo v dani situaciji raje omejili število podprtih projektov in tako dobili nekaj manj, vendar več bolj kakovostnih projektov, kar je bil tudi prvotni cilj.
Spodbujanje kreativnega dela z novimi tehnologijami pomeni tudi širjenje umetniškega izraznega področja, ki nove tehnologije uporablja kot orodje. Kaže se v kakovostni ravni projektov in programov, v njihovem obsegu, zlasti pa preko projekta mreže multimedijskih centrov. Tu je ob prejšnji naključni posejanosti multimedijskih centrov sedaj že nastala organizirana mreža MMC. Vanjo so vključeni centri na različni razvojni stopnji in različnih profilov, vsi pa zadoščajo standardom, ki smo jih opredelili v razpisu.
Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
- obseg programov in projektov z intermedijskega področja
- število sodelujočih v teh programih in projektih
Leta 2007 je bilo podprtih 13 multimedijskih centrov, regijsko umeščenih v vseh 12 statističnih regij Republike Slovenije. Artcenter iz Prosenjakovcev si kljub novemu vodstvu ni opomogel.
V sklopu programskega poziva smo na Ministrstvu za kulturo podprli programe 6 matičnih nevladnih institucij ter 6 z nematičnega področja, ki so izvedle skupaj 132 projektov (63 lastnih produkcij in postprodukcij, kar je 28 % več kot lani ter 69 projektov s področja mednarodnega sodelovanja, kar je 6 % več kot lani). Prireditve je obiskalo 150.619 obiskovalcev. To pomeni 4 % več kot leta 2006.
V okviru projektnega razpisa smo na ministrstvu podprli 29 društev, zavodov in posameznikov (16 % več kot 2006; dvakrat toliko jih je bilo na razpisu zavrnjenih), ki so izvedli skupaj 90 projektov (od tega 56 domačih produkcij in postprodukcij ter 34 projektov s področja mednarodnega sodelovanja – leta 2005 sta bila izvedena le dva projekta mednarodnega sodelovanja, leta 2006 že 8), videlo pa jih je 61.948 obiskovalcev. Pravi boom beležimo na področju mednarodnega sodelovanja in to na eminentnih prireditvenih lokacijah (funkcionalno tudi kot odmevna promocija Slovenije v tujini). Ta del generira skoraj ¾ celotnega števila obiskovalcev.
Financirane so bile ena rezidenčna udeležba na tujem (v Berlinu) ter dve delovni štipendiji.
Skupaj je bilo v sklopu lastne produkcije in postprodukcije izvedenih 222 projektov (od tega 119 projektov lastne produkcije in 103 projekti v okviru mednarodnega sodelovanja), v celoti pa smo zabeležili 203.570 obiskovalcev. V zgornje številke sta vključena tudi 2 mednarodna festivala, in sicer že tradicionalni, tokrat 13. Mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru in Pixxelpoint v Novi Gorici, čeprav je bilo festivalov dejansko več (5), a kot mednarodni festivali niso izpolnjevali pogojev glede minimalne udeležbe tujih partnerjev in so jih nekateri prijavitelji deklarirali le kot produkcijo ali postprodukcijo.
Kot je bilo ugotovljeno že za leti 2004 in 2005, je težko oziroma praktično nemogoče slediti kazalcu števila sodelujočih v teh programih in projektih. Avtorji in drugi izvajalci sodelujejo namreč tudi v več avtorskih skupinah, v različnih kontekstih in z različnimi domačimi in tujimi producenti. Zato se je ta kazalec izkazal kot irelevanten.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 mrežno povezanih intermedijskih centrov in postopno oblikovati nacionalni kulturni portal.
Digitalna kultura v Sloveniji kvalitativno nesporno raste. Med producenti, ki so programsko sofinancirani, je nekaj zares močnih, predvsem pa je pomembno to, da že uveljavljeni umetniki in producenti pomagajo mladim, manj uveljavljenim, pri predstavitvah v tujini. Največji korak je storjen na področju mreže multimedijskih centrov, saj se kreativno delo izvaja na področju digitalne kulture v vseh regijah. Vzpostavljena je delujoča infrastruktura in skupna mreža M3C, ki povezuje vse regionalne portale. Rezultati so vidni v skupnih akcijah, pri deljenju in širjenju storitev in distribuciji programov. Nacionalni kulturni portal obstaja v obliki povezave vseh regionalnih portalov. Ti so leta 2007 delovali in bili redno vsebinsko ažurirani s podatki o delovanju kulturnih subjektov v posameznih regijah.
Ukrepi:
- izvedba ciljnih razpisov za vzpostavitev mreže intermedijskih centrov skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
- zagotavljanje administrativne podpore za kandidaturo v Državnem razvojnem programu in kandidature za sredstva evropskih skladov
- spodbujanje lokalnih skupnosti k zagotavljanju pogojev za delovanje intermedijskih centrov
- koordiniranje vladne politike na tem področju
- vzpostavitev nacionalnega kulturnega portala
V ta namen je bil izveden javni že razpis za izbor kulturnih projektov za vzpostavitev mreže multimedijskih centrov, ki so bili v letih 2005 in 2006 sofinancirani iz integralnih sredstev proračuna in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve). Del sredstev in strokovno sodelovanje je prispevalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – Direktorat za informacijsko družbo – kot naslednik Ministrstva za informacijsko družbo v skladu z leta 2003 sklenjenim Dogovorom o sodelovanju v letih 2003–2006.
Kandidatura v DRP je uspela, leta 2006 pa je le 14 centrov pridobilo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, čeprav je bil dveletni razpis vezan na vzpostavitev vseh 15 centrov v letih 2005–2006. Administrativna podpora, ki je bila leta 2005 še prešibka, se je vzpostavila in leta 2006 smo preko tega sklada pridobili sredstva za vse centre, razen za enega, kjer so se lokalna nesoglasja stopnjevala do te mere, da je center zaprt in je njegov obstoj v rokah sodišča (Artcenter iz Prosenjakovcev).
Glede na naravo razpisa in izvajanje cilja so bile dane pobude lokalnim skupnostim na več ravneh, vendar bolj v naključnih pogovorih in ne organizirano, vsak izmed centrov pa je moral ob prijavi izkazovati določen delež podpore lokalne skupnosti. Podpora lokalnih skupnosti je bila tudi leta 2007 pomemben vir financiranja MMC.
Koordiniranje vlade se je izkazalo že v uspešnem sodelovanju med obema ministrstvoma (Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport) in skupnemu sodelovanju pri pripravi in izvedbi zapletenega postopka pridobivanja evropskih sredstev, kjer sodelujejo vsa vpletena ministrstva (8 tistih, ki so tako ali drugače kandidirala za sredstva in ki delegirajo kandidate za skupni Programski svet in Strokovne ocenjevalne skupine ter Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Agencija za regionalni razvoj in Služba vlade za regionalno politiko, ki koordinirajo postopek). Interes za sodelovanje je pokazalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport pri skupni pripravi Dnevov ravnateljev, kjer je pri izvedbi tudi leta 2007 sodeloval MMC Pina iz Kopra.
Nacionalni kulturni portal postopoma nastaja, vzpostavljeni so pogoji zanj tako po regijah kot po posameznih področjih kulture. Leta 2006 je nastalo več regionalnih kulturnih portalov kot osnova za nacionalnega, leta 2007 so postavljeni praktično vsi in tudi delujoči. Povečujeta se tudi osveščenost in interes kulturnih organizacij za sodelovanje z MMC. Za nadgradnjo sistema je odločilnega pomena delovanje mreže M3C.
Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
- število novih intermedijskih umetnikov
- obseg programov in število projektov z intermedijskega področja
- število uporabnikov in obiskovalcev intermedijskih centrov
V okviru prvotnega razpisa je bilo izbranih 15 multimedijskih centrov, iz vseh 12 statističnih regij, razpis pa je bil zastavljen kot dveletni. Konec leta 2005 je bila s pomočjo teh sredstev vzpostavljena osnovna infrastruktura, izkazani so bili tudi osnovni programi izvajanja. Leta 2007 smo na Ministrstvu za kulturo preko razpisa JPR18-MMC-2007 sofinancirali 13 centrov, kar je dober rezultat, saj še zmeraj »pokrivamo« vse statistične regije z vsaj enim MMC. Centri so povezani v mrežo M3C, ki jim omogoča tesno sodelovanje na programskih področjih in pri postopni vzpostavitvi enotnega standarda storitev, ki naj bi jih centri nudili. Cilj je bil tudi povečati število predstavljenih kulturnih institucij in njihovega delovanja na posameznih regijskih spletnih portalih in informiranje o kulturnih subjektih, dogodkih in dejavnostih v regijah, povečanje števila uporabnikov in nove zaposlitve (do konca leta 2007 je bilo ustvarjenih 19 novih delovnih mest, ohranjenih pa 71).
Številu novih intermedijskih umetnikov ni mogoče slediti, zato se je kazalec izkazal kot irelevanten.
Merili smo število dnevnih uporabnikov centrov. Leta 2007 jih je bilo dnevno skupaj 1296 oziroma povprečno 108 na enoto, sicer manj kot leta 2006, ko sta bila skupaj zabeležena 1602 uporabnika dnevno, vendar razmere v resnici niso takšne, kot jih pokažejo ti statistični podatki. Po eni strani je vedno več virtualne navzočnosti uporabnikov, ki imajo ustrezno opremo že doma, po drugi strani pa opažamo tudi pojav t. i. e-točk znotraj posameznih regij, v krogu katerih je uporabnikom IKT opreme omogočen brezplačen dostop do ponudbe MMC-jev.)
2. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju intermedijskih umetnosti
Ministrstvo se zaveda, da je ustvarjalcem potrebno zagotoviti kar se le da primerne pogoje dela tudi v obliki delovnih štipendij. To velja predvsem za tiste nadarjene posameznike, od katerih lahko kasneje še veliko pričakujemo. Podpora študija in izpopolnjevanja v tujini, podiplomskega študija tako doma kot v tujini, rezidenčne udeležbe ter skrb za deficitarne poklice v kulturi, ostajajo tudi v prihodnje prioritetne naloge, nameniti pa jim bo potrebno predvsem dosti večja materialna sredstva.
Področje intermedijskih umetnosti se hitro razvija, hkrati pa ustvarjalci še zmeraj prihajajo z zelo različnih področij. Ker gre za nadgradnjo z zelo široko platformo in različnim osnovnim pristopom, je formalna izobrazba za to področje mogoča šele v dodiplomskem oziroma podiplomskem študiju. Obstaja sodelovanje na podiplomskem študiju med ALUO in Fakulteto za računalništvo in informatiko, kateremu se počasi pridružuje tudi goriški program Fakultete za elektroniko iz Ljubljane (Multimedijske komunikacije: integracija tehniških vidikov multimedije, telekomunikacij, oblikovanja, produkcije in vodenja). Mariborska Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo »pokriva« področje medijske komunikacije s poudarkom na produkciji, oblikovanju vsebin in družboslovnih vidikih komuniciranja.
Najnovejši predlog za študijski program novih medijev podpira tudi Ministrstvo za kulturo. Ta program naj bi izvajale FRI, ALUO in AGRFT (morda tudi Akademija za glasbo).
Rezidence v tujini bi trenutno lahko prinesle največ učinka za konkretno delo na tem deficitarnem in specifičnem področju, povpraševanje po njih pa tega še ne odseva dovolj prepričljivo – res pa je tudi, da so predvsem razpisane finančne možnosti še zelo omejene.
Kazalci:
- število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
- število produkcij
- število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
Glede na mlado področje intermedijskih umetnosti smo najprej uveljavili podporo rezidenčnim udeležbam naših umetnikov v tujini. Leta 2006 je Ministrstvo podprli enega, enako leta 2007.
Produkcij je bilo 119 (brez 103 projektov mednarodnega sodelovanja)
V multimedijskih centrih se je število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo od leta 2005 povečalo z 960 dnevno (vsi centri niso odprti vse dni v tednu) na 1602 dnevno leta 2006 ter »statistično« upadlo na 1296 leta 2007 (več virtualnih obiskov zaradi boljše individualne opremljenosti z računalniško opremo, kar smo podrobneje že pojasnili pri prejšnji omembi tega navideznega upada).
5. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST
Splošni cilj:
I. Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10 % do leta 2007.
1. Splošne knjižnice
Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim splošnih knjižnic, ki vplivajo na:
- kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva
- kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk
- kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic
- neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti v obliki krajevne knjižnice v lokalni skupnosti ter skladen razvoj mreže splošnih knjižnic z zagotavljanjem dodatnih krajevnih knjižnic, tudi v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in z oblikovanjem bibliobusne mreže
- razvoj računalniške opremljenosti
- razvoj telekomunikacijskih povezav
- vlaganje v infrastrukturo (prednostno v Celju, Črnomlju, Cerknem, Kranju, Novem mestu, Šentjurju, Velenju, Domžalah, Ribnici, Brežicah in v Ljubljani).
Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva
- povprečna cena na enoto gradiva
- razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom.
Vrste in vsebina ter kakovost prirasta gradiva se določajo letno na nivoju javnih razpisov za sofinanciranje nakupa gradiva, oziroma neposredno v pogodbah s knjižnicami. Obseg letnega nakupa se meri v enotah na 1000 prebivalcev in je v zadnjih 5 letih narasel s 162/1000 (2002) na 236/1000 (2006) enot. Celoten letni prirast gradiva pa se je povzpel z 203/1000 na 275/1000 enot (za leto 2007 podatki še niso dosegljivi). Pomembno je tudi izboljševanje fizične dostopnosti do splošnih knjižnic, ki se odraža v povečevanju števila krajevnih knjižnic v lokalnih skupnostih ter z razvojem bibliobusne mreže. Investicije so izvajale občine, Ministrstvo za kulturo pa je sofinanciralo večino projektov, ki so: Krajevna knjižnica Nova vas – ureditev prostorov (Občina Bloke), Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Ig – novogradnja, Knjižnica Kozje – preureditev prostorov, Knjižnica Laško – zaključna faza investicije, Pionirska knjižnica Rotovž – prenova, 2. faza (Mestna občina Maribor), Knjižnica Prevalje – prenova, Dvorec Mahrenberg - obnova za knjižnico (Občina Radlje), Knjižnica Rogaška Slatina – nakup prostorov in nabava opreme, Knjižnica Sevnica – nakup in ureditev prostorov, Krajevna knjižnica Loče – adaptacija in zidava prizidka (Občina Slovenske Konjice), Knjižnica Pavla Golie Trebnje – investicijsko vzdrževanje, Knjižnica Vuzenica – rekonstrukcija in dozidava. Sofinanciralo je tudi večjo adaptacijo bibliobusa Mariborske knjižnice.
2. Nacionalna knjižnica
Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim nacionalne knjižnice, ki vplivajo na:
- dopolnjevanje nacionalne zbirke in izdajanje nacionalne bibliografije
- hranjenje, varovanje in predstavljanje knjižne dediščine
- dostopnost vsem državljanom preko ustreznih storitev in povezovanja z drugimi knjižnicami
- možnost predstavitve nacionalno pomembnih delov zbirke javnosti
- skrb za strokovni razvoj vseh vrst knjižnic in spremljanje njihove dejavnosti
- skrb za usposabljanje in permanentno izobraževanje v stroki
- mednarodno sodelovanje ter
- uvajanje novih teorij, postopkov in tehnologij v prakso.
Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva,
- kvaliteta vzajemnega kataloga,
- analize izposojenega gradiva,
- stopnje realizacije obveznega izvoda,
- vsebina temeljne tuje strokovne literature.
Nacionalna knjižnica (NUK) dosega večino zastavljenih letnih ciljev, vendar po oceni zaostaja za strateškim načrtom za blizu 10 %, največ na področjih kadrov in IKT opreme. NUK uspešno deluje predvsem na področjih informacijskih storitev, v zadnjih letih predvsem pri uvajanju digitalne knjižnice. Leta 2007 je nadalje razvijal inovativne rešitve na področju digitalne knjižnice in povečal obseg digitalizacije, kjer so tudi vidni največji premiki. Poleg tega ohranja vse dejavnosti klasične knjižnice, od dela z uporabniki in izposoje gradiva, strokovnega razvoja knjižničnega sistema, predstavljanja in promocije knjižne dediščine, strokovnega usposabljanja knjižničnih delavcev in uporabnikov, publiciranja Slovenske bibliografije in druge strokovne literature, do mednarodnega sodelovanja. Zaostajanje za predvidenim dolgoročnim razvojem je opazno predvsem pri nakupu gradiva, zaščiti in restavriranju gradiva (npr. razkislitev papirja). Nakup se zmanjšuje predvsem zaradi rasti cen in obsega elektronskega gradiva, omejitveni dejavnik pa je tudi davčna zakonodaja. Leta 2007 je bil dotok gradiv v celoti za 4,5 % manjši kot leta 2006, kar je posledica izvajanja Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki knjižnici namenja večinoma le po dva izvoda vsake publikacije. Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem COBISS je znašal 12,6 %. Pri prispevku NUK v vzajemni sistem je treba upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR ter redakcijo baze. Tako je NUK v celoti v vzajemni katalog prispeval 38.542 zapisov.
Na področju ohranjanja knjižničnega gradiva so se nadaljevali različni ukrepi, od fizične selitve na začasno lokacijo, kjer so bile urejene primerne klimatske razmere za hranjenje gradiva, do prenosa najbolj ogroženega gradiva na mikrofilm in njegove digitalizacije. Poostren je bil nadzor pogojev hranjenja, povečan obseg zaščite in restavriranja gradiva. Ker gradivo na kislem papirju trajno propada, bi njegova zaščita zahtevala neprimerno več sredstev, kot jih je letno na voljo. Uspešno je bilo tudi sodelovanje v mednarodnih projektih s področja ohranjanja gradiva.
Knjižnica je ponudila več storitev v elektronski obliki, zlasti v okviru portala d-Lib.si. Zaradi razširjanja elektronskih storitev se je začelo leta 2007opažati zmanjševanje t. i. klasične uporabe knjižnice, saj se je pogostost obiskov na uporabnika zmanjšala s 16,3 leta 2006 na 16 leta 2007. Obisk velike čitalnice je bil manjši za 9 %, klasična izposoja na dom in v čitalnice pa kar za 40 %. Tudi to je predvsem posledica novega zakona o obveznem izvodu, zaradi katerega NUK večino gradiva izposoja samo še v čitalnicah. Število t. i. fizičnih članov je na približno enakem nivoju kot leta 2006 (96 %), vendar pa je zelo naraslo število t. i. virtualnih članov, kar za 49 %. Ob zmanjšanju fizične izposoje se je hkrati zelo povečal obisk knjižnice preko spleta, in sicer za 93 %, ob tem pa se je povečalo tudi število klasičnih informacijskih poizvedb, skoraj za 9 %, kar kaže na razvoj, ki je v skladu s cilji NPK, ki poudarjajo potrebo po razvoju novih storitev na podlagi sodobnih tehnologij.
Nekaj podatkov o delovanju NUK:
| Knjižnično gradivo | vrednost 2005 | vrednost 2006 | vrednost 2007 |
| Obseg knjižnične zbirke NUK (enote) | 2.458.556 | 2.495.140 | 2.530.010 |
| Število monografskih publikacij (enote) | 1.190.200 | 1.211.886 | 1.230.309 |
| Dotok vseh gradiv v NUK (kosi) | 361.389 | 343.332 | 244.258 |
| Gradivo iz OI za druge knjižnice (kosi) | 230.221 | 209.416 | 156.769 |
| Prirast fonda NUK skupaj (enote) | 38.766 | 36.584 | 34.870 |
| Prenos gradiva na mikrofilm (posnetkov) | 151.370 | 164.858 | 134.564 |
| Storitve in uporaba knjižnice | | | |
| Odprtost Velike čitalnice (ur letno) | 3.010 | 3.049 | 3.341 |
| Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) | 2.380 | 2.392 | 2.543 |
| Obisk knjižnice (fizični) | 219.486 | 226.098 | 211.802 |
| Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov na aktivnega uporabnika – fizičnega) | 16,1 | 16,3 | 16,0 |
| Obisk Velike čitalnice | 76.029 | 74.678 | 67.855 |
| Obisk spletnih strani (virtualni) | 1.206.850 | 1.493.548 | 2.886.774 |
| Število članov (fizični) | 13.646 | 13.865 | 13.258 |
| Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število prijav) | 12.894 | 43.174 | 72.002 |
| Skupaj število članov (virtualni) | 1.480 | 5.087 | 7.317 |
| Virtualni člani – člani drugih knjižnic | - | 3.637 | 5.574 |
| Skupaj izposoja gradiva (enot) | 530.080 | 568.634 | 324.609 |
| Število poizvedb po informacijskih virih | 58.861 | 65.733 | 71.433 |
| Bibliografska dejavnost | | | |
| Prispevani zapisi v COBIB | 23.235 | 25.858 | 23.290 |
| Delež zapisov NUK v COBIB v odstotkih | 11,6 | 13,0 | 12,6 |
| Skupaj bibliografska obdelava gradiva | 29.057 | 41.640 | 38.542 |
| Izobraževalna dejavnost in bibliotekarski nazivi | | | |
| Obseg izobraževalnega programa (ure) | 927 | 828 | 1.200 |
| Število udeležencev izobraževalnega programa | 1.360 | 1.425 | 1.688 |
| Predstavitvena in promocijska dejavnost | | | |
| Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) | 240 | 445 | 178 |
| Število udeležencev vodenih ogledov za skupine | 2.264 | 2.863 | 3.004 |
| Stroškovna uspešnost oz. učinkovitost poslovanja | | | |
| Delež stroškov dela v celotnem proračunu v odstotkih | 52,4 | 50,66 | 51,39 |
| Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika – fizični in na daljavo (EUR) | 449 | 368 | 546 |
3. Knjižnične storitve za slepe in slabovidne
Ukrep: Prednostna podpora dejavnosti knjižnice za slepe in slabovidne, ki vplivajo na:
- dopolnjevanje knjižnične ponudbe v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim,
- hranjenje in varovanje prilagojenega knjižničnega gradiva za slepe in slabovidne,
- prilagajanje obstoječega knjižničnega fonda v nove tehnologije zapisa, dostopnega slepim in slabovidnim
Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta prilagojenega gradiva
Prirast prilagojenega knjižnega gradiva leta 2007 glede na sofinanciranje Ministrstva za kulturo RS (branje in pretvorba v brajev zapis):
- 80 naslovov (novitet) na CD-jih mp3 formatu
- 18 naslov (novitet) v brajevi pisavi
- 116 naslovov presnetih s kaset na CD-je v mp3 formatu.
Novi naslovi leposlovnih knjižnih del so leta 2007 zajemali najrazličnejše zvsti, od pesniške zbirke do romanov z zelo raznoliko tematiko, esejev, kratkih zgodb, pravljic itn.
(Celoten fond knjižnih del v zvočnem in brajevem zapisu je leta 2007 obsegal: 127 novih knjižnih naslovov v zvočnem zapisu mp3 formatu in 31novih knjižnih naslovov v brajevem zapisu, 327 novih knjižnih naslovov pa je bilo s kaset presnetih v stisnjen digitalni zapis MP3.)
Knjižni fond v knjižnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na leposlovnem oddelku obsega: 1794 naslovov v zvočnem zapisu na magnetofonskih trakovih, 2549 naslovov v zvočnem zapisu na kasetah, 939 naslovov v brajevi pisavi, 399 naslovov v računalniškem brajevem zapisu, 317 naslovov v zvočnem zapisu na CD-jih (v normal in mp3 formatu), 518 naslovov zvočnih knjig, presnetih s kaset na CD v mp3 formatu. Na strokovnem in učbeniškem oddelku pa je še 1000 naslovov v zvočnem zapisu na kasetah, 164 naslovov v zvočnem zapisu na CD-jih, 88 naslovov v brajevi pisavi in 90 naslovov v računalniškem brajevem zapisu.
Vsa gradiva v zvočnem zapisu knjižnica hrani v posebni sobi, t. i. v arhivu knjig v zvočnem zapisu. Tu so shranjeni izvirni posnetki na kasetah in na CD-jih v mp3 formatu. Zvočni zapisi v stisnjenem digitalnem zapisu mp3 so shranjeni tudi na posebnem serverju »Beseda« in še na posebnih kasetah za shranjevanje oz. arhiviranje.
Kulturni projekt Prilagajanje in izdajanje knjig v Braillovi pisavi ter prilagajanje in izdajanje zvočnih knjig je bil leta 2007 financiran iz treh virov (Ministrstvo za kulturo 28.386,78 EUR oz. 32,76 %, FIHO 55.565,03 EUR oz. 64,13 % in donacije 2.700 EUR oz. 3,11 %, kar je
skupaj 86.651,81 EUR).
- število slepih in slabovidnih uporabnikov.
Leta 2007 je bilo 1425 slepih in slabovidnih uporabnikov knjižničnega gradiva v njim prilagojenih tehnikah (zvočni in brajev zapis).
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk splošnih knjižnic s povečanjem nakupa gradiva za 10 % do leta 2007 ter zagotavljanje povečanega izbora gradiva v nacionalni knjižnici in območnih knjižnicah.
Ukrep 1: Konvencionalno gradivo; nakup konvencionalnega gradiva se bo glede na doseženo povprečje leta 2003 do leta 2007 realno povečeval v povprečju za 2,5 % letno.
Ministrstvo je tudi leta 2007 zahtevalo od splošnih knjižnic, da kupujejo izdaje čim več različnih založnikov in da zagotavljajo dostopnost javno financiranih izdaj, za katere je bil javni interes že prepoznan. Zagotavljati morajo publikacije vsaj 50 založb, 60 % naslovov strokovne literature in 30 % naslovov literature za otroke in mladino ter do 10 % referenčnega gradiva, poleg tega pa sproti izločati neustrezno gradivo. S temi ukrepi se kakovost zbirk izboljšuje.
Splošne knjižnice so s sredstvi, ki jih je prispevala država, po oceni nakupile okrog 187.000 enot gradiva4, torej precej več od načrtovanih 163.200 enot, skupaj s sredstvi občin pa predvidoma čez 460.000. Obseg celotnega nakupa na 1000 prebivalcev presega pričakovanega (225 enot/1000 prebivalcev), sredstva države pa so zadoščala le za približno 90 enot/1000 prebivalcev. Sredstva države glede na vse višje cene zlasti elektronskega in drugega neknjižnega gradiva, in dejstvo, da morajo knjižnice s sredstvi države kupovati zahtevnejša gradiva, ki so tudi dražja, za sofinanciranje polovice celotnega nakupa ne zadoščajo.
Ocene kažejo, da so knjižnice leta 2007 s sredstvi Ministrstva za kulturo kupile 40,6 % vsega gradiva od načrtovanih 41%. Ker v času priprave tega poročila še niso znani vsi podatki o nakupu gradiva leta 2007, je smiselno proučiti podatke za leto 2006 (nakup je dosegel 475.526 enot), ko je prirast gradiva na 1000 prebivalcev dosegel 275 enot, tako da je v treh letih izvajanja NPZK (2004–2006) letni prirast kar 18 %, dvakrat več, kot je predvidel NPK. Bistveno večji delež sredstev za povečanje nakupa gradiva so prispevale občine, saj se je delež države leta 2006 zmanjšal celo na 31odstotkov vseh sredstev za nakup. K večjemu obsegu nakupa je deloma prispevalo tudi znižanje povprečne cene kupljene enote, ki se je v treh letih izvajanja NPK znižala za dobrih 6 odstotkov, čeprav so se ob tem povečale cene elektronskih publikacij.
_______________________
4 Predhodni podatki in ocene.
Kazalci:
| Letni prirast knjižničnega gradiva | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | Indeks 06/05 |
| Obseg prirasta | 464.262 | 503.158 | 553.970 | ni pod. | 110 |
| Obseg nakupa gradiva | 379.364 | 426.249 | 475.526 | Ocena 460.000 | 111 |
| Prirast na 1000 prebivalcev | 233 | 252 | 275 | Ocena 275 | 109 |
| Delež države v sredstvih za nakup gradiva (v odstotkih) | 39 | 37 | 31 | Ocena 40,6 | 84 |
| Povprečna cena na enoto gradiva | 18,02 | 17,59 | 16,92 | / | 96 |
Ukrep 2: Elektronsko gradivo: spodbujanje pridobivanja in posredovanja elektronskih publikacij
Kazalci:
- delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva,
- delež sredstev države v stroških za nakup elektronskega gradiva v splošnih knjižnicah5,
- delež nakupa elektronskih publikacij preko konzorcijev6,
- delež uporabnikov, ki uporabljajo elektronske storitve.
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 |
| Prirast elektronskega gradiva (št. enot na fizičnih nosilcih) | 3.282 | 3.976 | 1.664 | 4.788 |
| Prirast elektronskega gradiva (št. naslovov e-virov na daljavo) | | | 27 | 78 |
| Delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva (v odstotkih) | 0,780 | 0,856 | 0,336 | 0,8787 |
| Delež sredstev za nakup elektronskega gradiva | / | 2,07 | 1,73 | Ni pod. |
| Obseg uporabe elektronskih storitev knjižnic | / | Ni pod. | Ni pod. | 876.404 |
| Število uporabnikov, ki so uporabili storitve oddaljenega dostopa | / | Ni pod. | Ni pod. | 670.826 |
Splošne knjižnice so leta 2006 (podatkov za leto 2007 še ni) poročale o prirastu 58.877 enot AV gradiva, 4788 elektronskih publikacij na fizičnih nosilcih (CD, DVD, CD-ROM ipd.) in 78 elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo. Ocena relevantnosti tega, sicer majhnega števila kupljenih elektronskih publikacij, je odvisna od števila uporabnikov. Dostop do e-virov se je v zadnjih dveh letih povečal skoraj za trikrat (s 27 na 78 naslovov). Nacionalna knjižnica poroča o nakupu 33 elektronskih podatkovnih zbirk leta 2007. V okviru licenčno naročenih elektronskih časopisov s celotnimi besedili je bilo dostopnih 14.500 časopisov. Storitve oddaljenega dostopa so v NUK uporabili 72.000 krat (67 % več kot leta 2006), število uporabnikov teh storitev se je povečalo za 44 % (na 7317).
________________________
5 Knjižnice podatka ne vodijo
6 Knjižnice podatka ne vodijo
7 Spremljanje podatka ni smiselno, ker en elektronski naslov (npr. podatkovna zbirka) lahko omogoča dostop do več tisoč naslovov publikacij.
Komentar: Splošna ocena je, da so se splošne knjižnice usmerile na povečanje kupljenih spletnih naslovov, NUK pa na število dostopnih informacijskih virov (npr. število člankov v bazah podatkov), vendar ob hkratnem zmanjševanju naslovov. Uporaba hitro narašča v vseh knjižnicah, vendar bo potrebna še dodatna promocija za pridobivanje novih uporabnikov.
Predlogi sprememb: Predlagamo ukinitev zadnjih dveh kazalnikov. Delež kupljenih elektronskih publikacij preko konzorcijev se bo povečeval zaradi nižjih cen, vendar se tega podatka ne spremlja ločeno. Deleža uporabnikov, ki uporabljajo samo elektronske vire knjižnice na daljavo, ni smiselno meriti ločeno od celotne uporabe storitev na daljavo.
Ukrep 3: Elektronska dediščina: zagotavljanje pogojev nacionalni knjižnici za zbiranje in hranjenje slovenskih spletnih publikacij in digitalizacijo kulturne dediščine
Kazalci:
- število arhiviranih spletnih strani
- število bibliografsko obdelanih elektronskih virov
- število digitaliziranih strani
Nacionalna knjižnica je leta 2007 nadaljevala strateško usmeritev v izgradnjo učinkovite digitalne knjižnice. Na dLib portalu so bile oblikovane tri nove zbirke digitalnega gradiva (Notno gradivo, Knjige in Visokošolska dela), portal pa sedaj skupaj obsega 170.000 enot gradiva, od tega čez 155.000 člankov starejše in sodobne slovenske periodike s področij kulture in znanosti. V preteklem letu so bila na portal dodana tudi digitalna gradiva drugih institucij (Univerza v Ljubljani, 3 splošne knjižnice in Muzejsko društvo Škofja Loka), kar je v skladu s predvideno koordinacijsko vlogo NUK pri razvoju digitalizacije v RS. Opravljenih je bilo 24 promocijskih predstavitev in 22 objav v zvezi s portalom d-Lib.si. Velik poudarek je bil tudi na področju razvoja storitev za arhiviranje spletnih publikacij, kar NUK-u nalaga Zakon o obveznem izvodu. Z novo programsko verzijo so testno zajeli 22 spletnih mest, ki so predmet obveznega izvoda. NUK tudi aktivno sodeluje v evropskem okolju pri izgradnji Evropske digitalne knjižnice, najbolj preko projekta EDL.
Kazalci: Število skenogramov iz klasičnih virov
| vrsta publikacij | načrtovano | doseženo |
| naslovi | skenogrami | naslovi | skenogrami |
| monografske publikacije | 7.041* | 1.635.250 | 156 | 38.600 |
| serijske publikacije | 12 | 340.996 | 32 | 367.478 |
| članki | 120.000 | 30.000 | / | 762.000 |
| rokopisno gradivo | - | - | 246 | 246 |
| kartografsko gradivo | - | - | 197 | 197 |
| slikovno gradivo | - | - | 660 | 660 |
| glasbeno gradivo | - | - | 542 | 2.264 |
| SKUPAJ | | | 1.833 | 1.171.445 |
* Predviden je bil začetek masovne digitalizacije monografij, ki iz tehnoloških razlogov ni bil izveden.
Predlogi sprememb: Predlagamo dva nova kazalca: »število skenogramov iz klasičnih virov« ter »število arhiviranih obveznih izvodov spletnih publikacij (datotek in spletnih mest)«.
2. Cilj: Do leta 2007 bo vsaj 50 % osrednjih splošnih knjižnic in 20 % krajevnih knjižnic delovalo kot splošna informacijska in kulturna središča in e-točke v lokalnem okolju, število računalnikov z internetom za uporabnike bo doseglo v povprečju vsaj 0,50 računalnika na 1000 prebivalcev.
Ukrep 1: Lokalna informacijska središča; spodbujanje razvoja splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturna središča ter krepitev njihove računalniške in komunikacijske infrastrukture.
Kazalci:
- število računalniških delovnih mest za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta na 1000 prebivalcev,
- število računalnikov v e-točkah na 1000 prebivalcev,
- število računalniških delovnih mest na zaposlenega v splošni knjižnici,
- število posredovanih informacij iz elektronskih gradiv javnih oblasti na 1000 prebivalcev.
Letni cilji Ministrstva za kulturo na področju knjižnične dejavnosti so bili leta 2007 usmerjeni k zagotavljanju IKT opreme za končne uporabnike in k digitalizaciji. Načrtovan je bil nakup približno 100 računalnikov in/ali druge ustrezne strojne in programske opreme (k izvedbi tega cilja je v skladu s posebnim dogovorom finančno prispevalo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je zagotovilo sredstva za vzpostavitev e-točk v knjižnicah). Ta cilj je bil močno presežen, ocenjujemo, da zaradi zniževanja cen IKT in upoštevanja zakonodaje o javnem naročanju.
Za potrebe splošnih knjižnic je ministrstvo leta 2007 poleg navedenega sofinanciralo135 projektov:
- 119 posamičnih projektov nakupa računalniške opreme ter skupni projekt nakupa računalniške in komunikacijske opreme za potrebe sistema COBISS za vse splošne knjižnice v izvedbi IZUM-a,
- 16 projektov strokovnega in informacijskega usposabljanja ter digitalizacije.
V okviru nakupa računalniške in komunikacijske opreme pa je sredstva namenilo nakupu:
- 47 računalnikov in dodatne opreme za vzpostavitev ali posodobitev avtomatizirane izposoje v sistemu COBISS,
- 132 računalnikov in dodatne opreme za vzpostavitev posamičnih delovnih postaj za uporabnike, z dostopom do interneta,
- 39 računalnikov in dodatne opreme za vzpostavitev delovnih postaj za uporabo modulov COBISS3 v splošnih knjižnicah,
- 8 knjigomatov,
- različne programske opreme in strežnikov za vzpostavitev informacijske infrastrukture za e-poslovanje knjižnic v okviru 14-ih projektov,
- IKT za vzpostavitev e-knjižnice, ureditev prostora e-knjižnice ter vzpostavitev spletnih aplikacij v 12-ih knjižnicah oziroma njihovih enotah (sredstva je na podlagi posebnega dogovora v sklopu skupnega razpisa prispevalo Ministrstvo za visoko šolstvo, zanost in tehnologijo, vrednost sofinanciranja 30 mio SIT) ter
- IKT za optimalno delovanje sistema in servisov COBISS v celotni mreži splošnih knjižnic, ki ga je za splošne knjižnice v skladu s potrebami splošnih knjižnic izvedel IZUM (nakup 1 strežnika za COBISS3; programska oprema: nakup 115 licenc za terminalski emulator Reflection; komunikacijska oprema nakup 6 stikal Cisco Catalyst).
Z nakupom 272 računalnikov, od katerih jih je vsaj 185 namenjenih samo uporabnikom, ocenjujemo, da je raven števila računalnikov z dostopom do interneta za uporabnike narasla na 0,55 (leta 2006 0,49), vseh računalnikov za uporabnike pa na 0,60 računalnika/1000 prebivalcev. Rezultati nakupa IKT opreme so bili tudi leta 2007 zelo dobri in močno prispevajo k informacijski usposobljenosti splošnih knjižnic.
| Kazalci: | 2004 | 2005 | Indeks | 2006 | Indeks | 2007 | Indeks |
| število računalniških delovnih mest za uporabnike na 1000 prebivalcev | 0,47 | 0,52 | 1,11 | 0,57 | 1,10 | 0,60 | 1,05 |
| od tega računalniških delovnih mest za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta na 1000 prebivalcev | 0,34 | 0,43 | 1,26 | 0,49 | 1,14 | 0,55 | 1,12 |
Komentar: V splošnih knjižnicah je potrebnega več informacijskega izobraževanja uporabnikov in več spletnih vsebin, ki so na voljo v knjižnicah. Leta 2007 je bilo sicer podprtih 9 projektov digitalizacije knjižnične dediščine, vendar je to premalo za hiter prestop klasičnih vsebin na splet. Število vseh računalnikov ter število računalnikov z dostopom do interneta je vedno večje (posledično se indeks rasti zmanjšuje), zato ocenjujemo, da so bili zastavljeni cilji tudi leta 2007 preseženi. Vendar za razvoj knjižnic v lokalne informacijske centre ni dovolj samo IKT oprema, potrebni so tudi kadri, ki bodo prispevali k usposobljenosti uporabnikov.
Menimo, da je ta ukrep realiziran, kar zadeva povprečno razpoložljivost IKT opreme za uporabnike v splošnih knjižnicah.
Ukrep 2: Informacijska pismenost; prednostno podpiranje projektov informacijskega opismenjevanja uporabnikov.
Kazalca :
- število udeležencev informacijskega usposabljanja v knjižnicah na 1000 prebivalcev
- povprečna zasedenost uporabniških delovnih postaj z dostopom do interneta na uro
Leta 2007 je bilo kupljene veliko različne IKT opreme, od različnih računalnikov, opreme za vzpostavitev e-knjižnice, spletnih aplikacij in opreme za optimalno delovanje sistema in servisov COBISS v celotni mreži splošnih knjižnic Cilj 0,5 računalnika z dostopom do interneta na 1000 prebivalcev je bil leta 2007 presežen in dosega indeks cca 0,55. Kljub temu nekatere knjižnice na tem področju še zaostajajo, večinoma tiste, ki v svojem okolju ne pridobijo deleža sredstev za IKT in imajo zelo slabo kadrovsko zasedbo. Večina knjižnic (49) za leto 2006 poroča o usposabljanju uporabnikov v skupnem obsegu 6.567 ur, od tega 2.724 ur (41%) za usposabljanje za uporabo elektronskih virov.
Komentar: IKT oprema za informacijsko usposabljanje je v veliko primerih že zadovoljiva, vendar kadrovski primanjkljaj preprečuje knjižnicam uspešen preboj na področje bolje organiziranega neformalnega informacijskega usposabljanja uporabnikov, kar kaže tudi skromno število projektov informacijskega opismenjevanja.
Predlogi sprememb: Ukrepa ni potrebno spreminjati, ampak je treba spodbujati izobraževanje zaposlenih za vodenje bolj atraktivnih projektov informacijskega usposabljanja uporabnikov. Predlagamo zamenjavo drugega kazalca s kazalcem: število ur informacijskega usposabljanja uporabnikov.
Ukrep je delno realiziran.
3. Cilj: Do leta 2007 uveljaviti izvajanje posebnih nalog območnih knjižnic.
Ukrep 1: Uvedba posebnih nalog območnih knjižnic: Podpis pogodb o izvajanju dejavnosti območnih knjižnic z 10 knjižnicami in financiranje zakonsko določenih nalog, kar bo postopoma omogočilo razvoj koordinacijskih in svetovalnih dejavnosti v območnih knjižnicah.
Deset knjižnic v državi je s soglasjem ustanoviteljev podpisalo z Ministrstvom za kulturo pogodbe o izvajanju posebnih območnih nalog, za katere je predvideno, da se bodo razvijale postopoma, v skladu s finančnimi možnostmi. Doslej je financiranih letno približno polovica posebnih nalog območnih knjižnic.V okviru prve naloge (zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij) so knjižnice že prejemale del obveznega izvoda, dodatno pa so kupovale predvsem slovensko in tujejezično strokovno literaturo in elektronske vire ter skrbele za strokovno obdelavo in posredovanje. V okviru druge naloge (strokovna pomoč knjižnicam območja) so izvajale svetovalno delo, ugotavljale razvojne potrebe glede informacijske tehnologije na območju in svetovale pri razvoju lokalnih računalniških omrežij. Izvajale so tudi tretjo posebno nalogo (koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva), saj je začela delovati koordinacijska skupino za domoznanstvo, vzpostavljen je bil sistem koordinacije domoznanske dejavnosti za območje posamezne osrednje območne knjižnice. V okviru naloge so nekatere knjižnice že pričele digitalizirati domoznansko gradivo. Vključile ga bodo v ponudbo elektronskega gradiva knjižnice, ki bo dostopno tudi na daljavo prek virtualnega regijskega pomnilnika oz. knjižničnega portala Kamra. Ustanovile so tudi konzorcij za upravljanje tega portala. Programi posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic so bili izvedeni v skladu z načrti, vendar v okviru sedaj razpoložljivih sredstev država še ne more v celoti zagotavljati izvajanja območnih nalog.
Kazalca:
- stopnja realizacije zakonsko določenih nalog, obseg slovenske založniške produkcije v območnih knjižnicah
- stopnja uporabe območnih knjižnic zunaj njihove osnovne mreže.
Komentar: Vse težave, povezane s funkcijo depozitarnih organizacij se še niso pokazale. Kaže pa se že kadrovski problem v zvezi z bibliografsko obdelavo in s posredovanjem gradiva iz obveznega izvoda. NUK statističnih podatkov, ki bi zadevali samo izvajanje območnosti še ne zbira.
Predlogi sprememb: Potrebno je oblikovati nove kazalce, in sicer predlagamo: »obseg, vrste in vsebina nakupa gradiva za potrebe območnosti«, »število svetovalnih/izobraževalnih dogodkov«, »število skupnih projektov knjižnic v regiji«.
Ukrep je bil delno realiziran.
4. Cilj: Povečanje deleža prebivalcev, ki so člani knjižnic, s povprečno 24,4 % leta 2001 na povprečno 26,8 % leta 2007.
Ukrep 1: Bralna kultura; prednostna podpora tistim dejavnostim knjižnic, ki povečujejo njihovo uporabo, predvsem tistim, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni in promovirajo bralno kulturo.
Pričakovano je bilo povečanje števila članov knjižnic na 27 % populacije, izposoja gradiva pa z 20 milijonov enot na 32 milijonov letno. Rezultati, doseženi leta 2006 v slovenskih splošnih knjižnicah (za leto 2007 bodo dostopni šele jeseni 2008), kažejo, da imajo ukrepi za dvig bralne kulture ter prednostna podpora bibliopedagoškim dejavnostim knjižnic svoje omejitve, predvsem pri rasti izposojenega gradiva, pa tudi pri povečanju števila ljudi, ki so člani knjižnic. Odprtost knjižnic se je povečala za 4,9 % na 615 sekund/prebivalca (586 sek. leta 2005), ponovno je povečana tudi kvadratura knjižnic (42,5 m2 leta 2007 v primerjavi z 41m2 na 1000 prebivalcev leta 2006). Razvoj bralne kulture lahko spremljamo tudi po številu izposojenega leposlovja. Leta 2006 je bilo skoraj 56 % izposojenega gradiva leposlovnega, pri čemer si mladina izposoja dvakrat več leposlovja, odrasli pa tri odstotke manj kot strokovnega gradiva. Zanimivo pa je, da pri uporabi v prostorih knjižnice bistveno prednjači strokovno gradivo (88 % vse take izposoje). O projektih s področja bralne kulture poročamo pri poglavju o knjigi.
| Kazalci: | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | Indeks 06/05 |
| rast števila članstva – delež prebivalcev, ki so člani knjižnic | 25,38 % | 26,71 % | 25,72 | 26,80 | 1,04 |
| rast skupnega obsega odprtosti knjižnic – odprtost letno število ur na prebivalca | 0,16 | 0,17 | 0,16 | 0,17 | 1, 06 |
| rast števila izposojenega gradiva – izposoja enot na prebivalca | 10,89 | 11,98 | 11,96 | 12,38 | 1,03 |
Komentar: Leta 2006 je bilo doseženo10 % povečanje števila članov, in sicer na 26,80 % prebivalstva. Polovica predvidene rasti je bila dosežena že v prvem letu NPK. Povečala se je tudi obiskanost knjižnic na daljavo, kar bo treba v prihodnje še posebej slediti.
Predlogi sprememb: Spremembe ukrepa in kazalcev niso potrebne.
Ukrep je bil realiziran.
5. Cilj: Do leta 2007 omogočiti izgradnjo nove stavbe NUK.
Ukrep 1: Gradnja NUK; dejavnosti za dopolnitev Zakona o gradnji UKL in za zagotovitev sredstev za začetek gradnje leta 2005.
Priprave na gradnjo potekajo v MVZT, MK in MOL, pridobljena je bila večina zemljišč. Načrtovani začetek gradnje se tudi leta 2007 ni uresničil, predvideva se za leto 2008.
Komentar: Izgradnja UKL-NUKII je naloga MVZT, ki je investitor.
Predlogi sprememb: Kazalci pri tem cilju niso potrebni. Realizacija se ocenjuje glede na dosežene faze gradnje.
Ukrep ni bil realiziran.
6. KNJIGA
Splošni cilj
I. Zvišati število letno prodanih knjig per capita za 20 % do leta 2007.
Ukrep: V doseganje tega cilja so posredno usmerjeni vsi spodaj predlagani ukrepi, predvsem pa ukrep, ki se navezuje na »spodbujanje razvoja knjigarniške mreže«.
Ministrstvo je leta 2007 izvajalo sistem podpore področju knjige, ki zajema vse člene verige knjige, in sicer je podpiralo:
- izdajanje knjig s področja leposlovja in humanistike
- izdajanje leposlovnih knjig za otroke in mladino
- izdajanje revij s področja leposlovja, kulture in humanistike
- izdajanje otroških in mladinskih revij s kulturnimi vsebinami
- zahtevnejše večletne knjižne projekte
- mednarodno dejavnost na področju založništva (sejmi, izmenjave, konference …)
- nacionalne predstavitve slovenskega leposlovja in humanistike na knjižnih sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni
- prevajanje del slovenskih avtorjev v tuje jezike
- literarne festivale in prireditve
- razvijanje bralne kulture
- projekt Rastem s knjigo: izvirno slovensko mladinsko leposlovje
- razvoj knjigarniške mreže
- avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike (delovne štipendije)
- izvajanje knjižničnega nadomestila
- izobraževanje (usposabljanje) na področju knjige.
Kazalci:
| Leto | Število izdanih knjig in brošur |
| 2003 | 4534 |
| 2004 | 4460 |
| 2005 | 4563 |
| 2006 | 3960 |
| 2007* | 4511 |
*podatki Nuka za to leto še niso popolni
Podatki, ki jih je posredoval NUK, kažejo, da se trend števila naslovov izdanih knjig v Sloveniji (preko 4000 naslovov na leto) ohranja oz. celo povečuje.
Ministrstvo za kulturo je tudi leta 2007 podpiralo področja knjige celostno, in sicer tako z ukrepi podpore izdajanju knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, kot z neposrednimi podporami avtorjem, knjigarnam, mednarodnemu sodelovanju, bralni kulturi in promociji avtorjev. Da so cilji Ministrstva za kulturo glede podpore knjigi in način izvajanja te podpore v Sloveniji ustrezni, je potrdila tudi Evropska komisija, ki je leta 2006 podaljšala veljavnost sheme državne pomoči založništvu do leta 2012.
2. Splošni cilj
II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotraj celotne založniške produkcije (okoli 20 %) ter povečanje prodaje knjig in revij z navedenih področij za 25 % (do leta 2007 zvišati povprečno naklado knjig na 650, revij pa na 500).
Ukrep: Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja knjigarniške mreže sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranja bralne kulture, prednostni kriteriji pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd.
Kazalci:
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Število knjižnih naslovov, ki jih je podprlo MK s postavke založništvo | 313 | 335 | 321 | 347 | 325 |
| Število revij, ki jih je sofinanciralo MK z založniških postavk | 43 | 46 | 45 | 46 | 50 |
Sorazmerno visok delež zahtevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotne knjižne produkcije se še naprej ohranja in celo povečuje, kar kaže na usklajenost ukrepov na tem področju in ustrezno definiranje in izvajanje javnega interesa. Kazalci kažejo, da je zastavljeni cilj dosežen oz. pri nekaj kazalcih celo presežen: povprečna naklada sofinancirane knjige leta 2007 je 669 (leta 2004 je bila 621), povprečna naklada sofinancirane revije pa 630 (leta 2004 je bila 527). Leta 2006 je Ministrstvo zaradi izredne kvalitete naslovov podprlo kar 347 projektov, vendar je leta 2007 svojo politiko natančneje opredelilo in to število zmanjšalo, saj je želelo nameniti večjo podporo ustvarjalcem. S tem pristopom želi postopoma zvišati honorarje avtorjem, kar je poleg podpore vrhunski ustvarjalnosti ključni namen podpore knjižni produkciji. Odločitev, da se podpre manj knjižnih naslovov, a te izdatneje, ima svoj cilj tudi v povečanju dostopnosti teh knjig, saj subvencija znižuje končno ceno knjig.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Spodbuditi razvoj knjigarniške mreže
Ukrepi: Podpiranje programov in projektov knjigarn, ki delujejo v javnem interesu, z različnimi oblikami podpore za naslednje njihove dejavnosti:
- promocija knjig, avtorjev in branja
- razvijanje bralne kulture
- promocija knjigarn
- izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva
- zagotavljanje enakomerne, regionalno razpletene mreže knjigarn
- enotna informacijska podpora knjigarniški mreži
- odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, s poudarkom na sodobnih domačih avtorjih
- spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi za knjigarne kot kulturno infrastrukturo, ki je v javnem interesu
Leta 2007 je pogoje in kriterije za sofinanciranje knjigarn izpolnilo 26 knjigarn, kar je več glede na leto 2004, hkrati pa ena manj glede na leto 2006 (27). Pomembno je, da so sofinancirane knjigarne vse enakomerneje razporejene na celotnem območju Slovenije in celo v zamejstvu, kar omogoča boljšo dostopnost knjig s področja leposlovja in humanistike na večjem območju Slovenije ter za potrebe manjšine na Koroškem. Kljub temu podatki jasno kažejo, da je dostopnost še vedno zelo problematična in bo potrebno v prihodnje vložiti več napora v neposredno spodbujanje knjigarn z območij, ki še niso zajeta (Prekmurje ...), da bodo dosegle pogoje »dobre knjigarne«. Denimo, da velja splošno sprejeto vodilo, da je kritična masa za delovanje knjigarne kraj z najmanj 5000 prebivalci, in je v Sloveniji krajev, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, 100. Podatek, da knjigarne delujejo v 45-ih krajih, je zgovoren in priča o razvejanosti mreže, ki je poleg knjižnične mreže pomemben temelj za delovanje celotne založniške panoge.
Z vidika doseganja učinkov sofinanciranja knjigarn je ključni cilj zvišanje prodaje knjig v knjigarnah, saj gre za naravni, najbolj neposredni in v primerjavi z drugimi načini prodaje knjig tudi najcenejši način prodaje. Pogoji za sofinanciranje zahtevajo od knjigarn ustrezno zastopanost slovenskih založb ter raznovrstnost založniške in revijalne produkcije.
Že leto 2006 je pokazalo, da smo s podporo knjigarniški mreži in z usmerjenostjo na tako imenovane »dobre knjigarne« kot kulturna središča prišli do neke kritične meje, ko je očitno, da si večjega porasta knjigarn, ki bi izpolnjevala razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa so leta 2007 potrdili tudi rezultati razpisa, namenjenega knjigarnam. Kljub temu učinki dosedanje podpore Ministrstva za kulturo knjigarniški mreži postajajo vse bolj vidni, kažejo se v izredni dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki postajajo vse pomembnejša kulturna središča posameznih lokalnih okolij. Povečanje števila prireditev v knjigarnah je tudi leta 2007 izjemno (974 prireditev, 806 sodelujočih avtorjev), vsebinsko je struktura teh prireditev zelo raznolika, od literarnih branj in nastopov za različna ciljna občinstva, do organiziranih obiskov šol in vrtcev, glasbeno-literarnih nastopov do strokovnih pogovorov. Razveseljivo je, da se je povečalo število mestnih občin, v katerih knjigarne delujejo, a še vedno ostaja veliko območij, kjer takšnih knjigarn ni. Drugi pozitivni učinek državne podpore knjigarnam je izboljšanje dostopnosti zahtevnejše knjižne in revijalne produkcije na celotnem območju Slovenije glede na leto 2003, saj smo dobili dobre knjigarne, ki to ponudbo zagotavljajo, tudi v krajih, kjer tovrstne knjižne produkcije prej ni bilo mogoče dobiti (Kranj, Slovenj Gradec, Velenje, Piran). Kljub vsemu pa sofinancirane knjigarne delujejo le v 11-ih krajih.
Zelo je pomembno, da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlasti mestnih občin, kar poskuša ministrstvo spodbuditi tudi s tem, da prostor za knjigarne opredeljuje kot nujno sestavino prostorskih aktov, ki jih pripravljajo občine.
Na Ministrstvu za kulturo bomo v prihodnje še bolj precizirali prednostne kriterije razpisa ter izpostavili geografska področja, kjer želimo podpreti dejavnost novih knjigarn oz. omogočiti knjigarnam, ki tam delujejo, da dosežejo kriterije »dobre knjigarne«. Ministrstvo za kulturo z razpisnimi kriteriji torej postavlja tudi normative glede tega, kaj so dobre knjigarne in bo tem normativom sledilo tudi v prihodnje.
2. Cilj: Stabilizirati raven založniške produkcije v tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika); cilj je zvišati povprečno naklado knjig v tem segmentu s 500 (leta 2002) na povprečno 650 leta 2007, revij pa s 400 na povprečno 500.
Ukrepa:
- sofinanciranje večletnih in zahtevnejših knjižnih projektov z namenske proračunske postavke
- oblikovanje prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnem leposlovju in humanistiki ter prevodih klasičnih del
Podpora knjižni in revijalni produkciji s področij leposlovja in humanistike zavzema največji delež znotraj podpore na področju knjige. S podporo razvijanju bralne kulture, mednarodnega sodelovanja, literarnih festivalov in prireditev, promocije na knjižnih sejmih v tujini ter knjigarniške mreže se poskuša zviševati učinke podpore produkciji knjig in revij.
Kazalci:
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Povprečna naklada sofinancirane knjige | 605 | 621 | 619 | 663 | 669 |
| Povprečna naklada sofinancirane revije (brez mladinskih) | 506 | 527 | 572 | 580 | 630 |
| Povprečna naklada sofinanciranih mladinskih revij | 15.990 | 15.984 | 16.005 | 11.819 | 13.810 |
| Povprečna subvencija na knjigo – programski del v EUR | 4.640,29 | 4.986,65 | 5.002,57 | 5.932,59 | 6.305,19
· |
| Povprečna subvencija na knjigo – projektni del v EUR | 3.159,18 | 3.157,49 | 3.665,75 | 3.383,51 | 3.783,25 |
| Povprečna subvencija na revijo v EUR | 19.279,07 | 20.238,69 | 20.434,82 | 21.786,15 | 21.701,31 |
| Povprečna višina avtorskega honorarja na AP – leposlovje v EUR | 260,10 | 297,65 | 300,17 | 340,23 | 340,90 |
| Povprečna višina avtorskega honorarja na AP – humanistika v EUR | 270,22 | 315,16 | 324,89 | 326,92 | 327,40 |
Komentar
Leta 2007 se je na področju knjige nadaljevalo izvajanje celovitih ukrepov, ki segajo od podpore izvirni in prevodni produkciji knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, do podpore knjigarniški mreži, s poudarkom na zagotavljanju ponudbe in promocije zahtevnejše knjižne produkcije (leposlovje in humanistika), do oblikovanja prednostnih kriterijev pri nakupu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnih leposlovnih delih in delih, ki jih sofinancira ministrstvo. Ti ukrepi imajo cilj zvišati povprečno naklado knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, povečati branost, promovirati izvirne slovenske avtorje ter s tem tako avtorjem kot založnikom zagotoviti boljše izhodišče za nadaljnje ustvarjanje tistega dela založniške produkcije, ki se sklada z javnim interesom v kulturi. Ministrstvo poskuša z različnimi ukrepi spodbuditi tako produkcijo knjig in revij kot tudi skrb za njihovo promocijo in dostopnost bralcem.
Ukrepi Ministrstva za kulturo so primarno usmerjeni k zagotavljanju pogojev za kakovostno in vrhunsko produkcijo s področja leposlovja in humanistike, v izboljšanje položaja avtorjev s tega področja in v spodbujanje založnikov k izdajanju zahtevnejše in nekomercialne produkcije s tega področja, a tudi k izboljšanju učinkov sofinanciranja, tj. k večji domači in tuji promociji avtorjev, knjig in branja ter k boljši dostopnosti knjige. Določanje spodnje meje avtorskih honorarjev (v skladu z Nacionalnim programom za kulturo za obdobje 2008–2011 je načrtovan dvig te meje za 10 % letno) je potegnilo za sabo tudi povečanje subvencije na posamezno knjigo in posledično zmanjšanje števila podprtih knjig, zlasti v programskem delu, v okviru katerega je bilo podprtih le 246 knjižnih naslovov (tu beležimo okrog 6 % povišanje subvencije na posamezno knjigo), torej je postavljeni cilj dosežen. Zaradi določene spodnje meje avtorskih honorarjev (založniki ob honorarjih avtorjem izplačujejo honorarje še vrsti drugih soustvarjalcev knjig) se je za skoraj 12 % zvišala tudi subvencija na knjigo v okviru projektnega razpisa, kjer je bilo zato leta 2007 podprtih za okoli 18 % manj knjig kot leta 2006.
Cilj leta 2004 uvedene proračunske postavke je bilo ločeno obravnavanje in financiranje tistih večletnih zahtevnejših knjižnih projektov, ki zaradi obsega in/ali vsebinske zahtevnosti zahtevajo večletno financiranje, saj le tak način obravnave omogoča njihovo kakovostno realizacijo. Na razpisu v obdobju 2007–2009 je podprtih 13 takih projektov.
3. Cilj: Oblikovanje enotne vladne politike na področju knjige.
Ukrep: Vzpostavitev koordinacije in trdnega medresorskega sodelovanja.
Na osnovi rezultatov leta 2002 vzpostavljene koordinacije strokovnih služb resorjev znanosti, šolstva in kulture, ki »pokrivajo« področje knjige, ter analize stanja, v katerem se to sodelovanje nahaja, bo treba preučiti možnosti čvrste in trajne organizacijske oblike spodbujanja te dejavnosti, ki bo sposobna voditi dejavno politiko na področju knjige in bo vsakemu resorju omogočila, da opredeli svoje prioritete ter spremlja njihovo uresničevanje.
Kazalec:
- število resorjev, ki namenjajo podporo knjigi in obseg te podpore
Sredstva, ki jih podpori knjigi načrtno namenjajo drugi vladni resorji za leto 2007:
| Resor | 2007 v EUR | predmet sofinanciranja |
| Ministrstvo za kulturo | 6.761.152,68 | Knjige, revije, bralna kultura, knjigarne, mednarodna dejavnost, tiskani mediji … |
| Javna agencija za raziskovalno dejavnost | 1.014.255,80 | Znanstvene in poljudnoznanstvene revije |
| Javna agencija za raziskovalno dejavnost | 495.000,00 | Znanstvene monografije |
| MŠŠ* – Urad za razvoj šolstva | 214.983,00 | Strokovne in mladinske revije |
| Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu | 83.695,00 | Knjige in revije (dnevni časopisi niso upoštevani) |
| Skupaj | 8.569.086,48 | |
*sredstva, ki jih MŠŠ namenja učbenikom, niso upoštevana
Iz navedenega pregleda je razvidno, da za področje knjige poleg Ministrstva za kulturo in Javne agencije za raziskovalno dejavnost sredstva namenjajo tudi nekateri drugi vladni resorji, vendar gre pretežno za podporo izdajanju knjig in revij, ki se skladajo s področjem dela posameznega resorja.
Preboj medresorskega sodelovanja na področju bralne kulture je bil zagotovo projekt »Rastem s knjigo – izvirno mladinsko delo vsakemu sedmošolcu«, ki smo ga pričeli leta 2006 (izvajanje projekta v šolskem letu 2006/2007). Projekt poteka na nacionalni ravni, vključuje vse osnovne šole in osnovne šole s posebnim programom, vse sedmošolce v Sloveniji ter vse splošne knjižnice. Glede na pozitivne odzive šol (učencev in strokovnih delavcev) in splošnih knjižnic nadaljujemo s projektom tudi v šolskem letu 2007/08.
Sodelovanje med resorji, ki podpirajo knjigo na ravni celotne vlade, je še vedno precej šibko. Uspešnost projekta Rastem s knjigo kaže, da bi bilo v prihodnje nujno podpreti več tovrstnih medresorskih projektov na področju knjige.
Agencija za knjigo, ki bo sicer združila zgolj dva resorja, kulturnega in znanstvenega, bo zagotovo prinesla nove možnosti za sodelovanje in bo lahko prispevala k celovitejši vladni politiki na področju knjige.
4. Cilj: Dvig ravni bralne kulture; povečati število bralcev na vseh starostnih stopnjah.
Ukrepi:
- prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne kulture na vseh starostnih stopnjah
- prednostno podpiranje nakupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, za knjižnice vrtcev in osnovnih šol ter za oddelčne in razredne knjižnice (po načelu »knjiga vselej pri roki«)
- prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu za vsakega novorojenca prejela otročnica
- podpiranje bralne kulture slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah
Kazalci:
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Število podprtih programov in projektov s področja bralne kulture | 13 | 18 | 25 | 26 | 35 |
| Število podprtih literarnih festivalov in prireditev | 15 | 18 | 22 | 18 | 22 |
| Število podprtih izvirnih slovenskih slikanic za novorojence - projekt Rastem s knjigo | / | 6 | 2 | 1 | / |
| Število podprtih projektov izobraževanja na področju knjige | 7 | 9 | 8 | 7 | 9 |
| Število podprtih izvirnih leposlovnih mladinskih del – Rastem s knjigo | / | / | / | 1 | 1 |
Bralno kulturo, kot pomemben segment področja knjige, je Ministrstvo za kulturo tudi leta 2007 podpiralo na več ravneh. V okviru programskega poziva in projektnega razpisa je leta 2007 podprlo znatno več projektov kot leta 2006. Društva, knjižnice, založbe in druge ustanove s področja kulture so prepoznale pomen načrtnega in usmerjenega pristopa k bralcem različnih generacij. Zavedajo se, da je potrebno nameniti večjo skrb razvoju bralne kulture in še posebej skrbno spodbujati mlade bralce. Podprti so zelo raznoliki projekti, nekateri zgolj nekajdnevni, drugi celoletni, namenjeni bralcem različnih starosti. Posebej je pomembno, da so z višanjem števila podprtih projektov leta 2007 znatno bolje »pokrita« dogajanja v različnih regijah, pri čemer so pomembno vlogo odigrale splošne knjižnice. Čeprav bo Ministrstvo za kulturo tudi v prihodnje namenjalo prednost projektom, ki so zasnovani na nacionalni ravni, bo treba regionalnemu vidiku nameniti več pozornosti, še posebej v regijah, kjer je ponudba kulturnih ustanov šibkejša.
Leta 2007 se je nadaljeval projekt »Rastem s knjigo« za sedmošolce, ki ga je Ministrstvo za kulturo izvedlo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zvezo splošnih knjižnic Slovenije. Cilj projekta, ki izvedbeno poteka v šolskem letu 2007/2008, je spodbuditi motivacijo za branje pri šolarjih, pogostejše obiskovanje splošnih knjižnic ter izboljšati poznavanje izvirne mladinske leposlovne literature. Poudarek je na promociji slovenskih ustvarjalcev mladinskega leposlovja, zato na organiziranem obisku splošne knjižnice vsi sedmošolci prejmejo knjigo – leta 2007 je bila izbrana knjiga Slavka Pregla: Spričevalo. V šolskem letu 2006/2007 je v projektu sodelovalo 60 splošnih knjižnic, ki so v svojih prostorih gostile okrog 20.000 sedmošolcev s 455 osnovnih in podružničnih šol, šol s prilagojenim programom ter del šol v zamejstvu. Poročila šol in knjižnic o izvajanju projekta v šolskem letu 2006/2007 so pokazala, da nam je uspelo vzpostaviti strokovno sodelovanje osnovnih šol, šolskih knjižnic in splošnih knjižnic po vsej Sloveniji, hkrati pa smo spodbudili tudi boljše sodelovanje Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo in šport na področju bralne kulture in kulturne vzgoje nasploh, kar je že utečena praksa v številnih evropskih državah, ki imajo dobro razvito področje bralne kulture oz. kulturne vzgoje.
Del sredstev je Ministrstvo za kulturo namenilo tudi podpori projektom poklicnega usposabljanja na področju knjige, kjer so bili podprti različni projekti: od strokovnega usposabljanja strokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture v šolah, knjižnicah ter v širši populaciji, do projektov za usposabljanje strokovnih delavcev v knjigarnah.
5. Cilj: Spodbujati mednarodno prepoznavnost slovenske literature in humanistike.
Ukrep: Koordiniranje vseh dejavnikov na področju promocije slovenske literature in humanistike.
Kazalci:
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Število podprtih programov in projektov s področja mednarodne dejavnosti (vključno s predstavitvami na knjižnih sejmih) | 22 | 26 | 22 | 25 |
| Število podprtih prevodov v tuji jezik | 28 | 31 | 38 | 33 |
| Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike | 23 | 25 | 26 | 26+4 |
| Število jezikov, v katere se prevaja slovenske avtorje | 12 | 12 | 13 | 18 |
| Število prevodov v angleščino | 2 | 3 | 3 | 3 |
| Število prevodov v nemščino | 4 | 6 | 6 | 5 |
| Število prevodov v italijanščino | / | 1 | 0 | 2 |
| Število prevodov v francoščino | / | 1 | 1 | 1 |
| Število prevodov v jezike bivše Jugoslavije | 11 | 9 | 11 | 6 |
Komentar
Na vsebinski ravni se je leta 2007 na področju mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistke odločneje zastavil in poglobil sistematični pristop k podpori temu segmentu, podprli pa smo tudi več mednarodnih projektov oz. predstavitev kot leta 2006, tako v okviru programskega poziva kot projektnega razpisa. Večje število podprtih projektov na področju mednarodne promocije ne odraža le večje pozornosti, ki jo Ministrstvo posveča temu segmentu, temveč tudi povečan interes društev, založb in drugih ustanov, ki skrbijo za promocijo slovenske knjige in slovenskih avtorjev v tujini, kot tistih, ki organizirajo različne mednarodne dogodke pri nas.
Leta 2007 je bil objavljen triletni ciljni javni razpis za izvedbo nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na knjižnih sejmih v Leipzigu (leta 2007 je Slovenija nastopila kot glavna gostja), Frankfurtu in Bologni, kar pomeni, da je kulturna politika jasneje opredelila prioritete na tem področju in izvajalcem omogočila kvalitetnejše in dolgoročnejše načrtovanje nacionalnih predstavitev. Z osredotočenjem na tri knjižne sejme v Evropi si obetamo odmevnejšo uveljavitev slovenskih avtorjev v svetu, skladno s posebnostmi, ki so značilne za vsakega izmed navedenih knjižnih sejmov.
Podporo prevodom slovenskih avtorjev v tuje jezike je leta 2007 dobilo 33 takšnih projektov, prevedenih je bilo 26 posamičnih avtorjev, k čemur lahko dodamo še štiri antologije. Znatno se je povečalo število jezikov, v katere se prevaja, potrebno pa bo s prednostnimi kriteriji v prihodnje še naprej spodbujati prevajanje v glavne svetovne jezike, saj je teh prevodov še vedno malo.
6. Cilj: Zagotoviti dostopnost ažurnih podatkov o slovenski založniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument »obveznega izvoda«.
Ukrepa:
- sprejetje novega zakona o pošiljanju obveznih tiskov
- spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema na področju knjige (»knjige na trgu«)
Kazalci:
- sprejem in uveljavitev novega zakona
- delež publikacij, zajetih v sistem obveznega izvoda
- dostopnost celovite informacije o knjigah na trgu
Leta 2006 je bil sprejet in je začel veljati povsem nov Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon je vpeljal sodoben, učinkovit in racionalnejši instrument obveznega izvoda (gl. podrobneje pri poročilu za področje knjižničarstva). Celovit informacijski sistem na področju knjige, »Knjige na trgu«, je še vedno projekt, ki ni zaživel, čeprav je že leta 2006 nastala zasnova projekta, ki sta jo pripravila NUK in Društvo založnikov Slovenije, s sprejetjem novega zakona o obveznem izvodu pa je dana trdnejša podlaga za njegovo oblikovanje. Leta 2007 smo pričakovali pripravo demo verzije, vendar ni bila realizirana.
7. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in zagotovitev ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo na stanje celotnega področja.
Ukrepi:
V ta namen se ustanovi poseben proračunski sklad za:
- sofinanciranje knjižnih in revijalnih programov
- izvajanje knjižničnega nadomestila za avtorje knjižničnega gradiva
- uvedbo delovnih štipendij ministrstva za avtorje in prevajalce
- prednostno obravnavo programov in projektov, ki so usmerjeni v izobraževanje, raziskovanje, informatizacijo v založništvu in knjigotrštvu ter delovanje stanovskih društev na področju knjige
- podporo projektom za mednarodno uveljavljanje slovenske literature
Podpora knjigi na Ministrstvu za kulturo je v delu, ki zadeva podporo leposlovju in humanistiki, vezana na proračunske postavke znotraj področij založništva. Višina sredstev na teh postavkah je primerjalno znašala:
Založniške postavke – v EUR
| Leto 2003 | Leto 2004 | Leto 2005 | Leto 2006 | Leto 2007 |
| Postavka 7105 – založništvo | 2.641.725,09 | 3.203.087,97 | 3.298.614,59 | 3.772.850,79 | 3.720.039,40
· |
| Postavka 6155 – knjižnično nadomestilo | 492.405,27 | 621.390,23 | 667.668,17 | 774.956,02 | 857.088,00
· |
| Postavka 4098 in 6416 – knjigarniška mreža | 0 | 396.336,17 | 315.935,35 | 317.905,01 | 301.916,94
· |
| Postavka 4095 – večletni založniški projekti | 0 | 346.352,86
· | 350.525,79 | 93.890,84 | 210.733,66
· |
| Skupaj | 3.134.130,36 | 4.567.167,23 | 4.632.743,90 | 4.959.602,66 | 5.089.778,00 |
Knjiga oz. publicistika je del vseh področij kulture, zato sredstva za izdajanje knjig, revij in drugih strokovnih publikacij namenjajo tudi nekateri drugi sektorji. Pomemben je zagotovo tudi delež sredstev, namenjenih izdajanju revij, biltenov in časopisov, ki so od leta 2006 sofinancirani iz Sklada za pluralizacijo medijev.
Ostale postavke MK
| 2007 v EUR |
| Postavka poklicno usposabljanje | 36.470,00 |
| Postavka glasba | 3.338,00 |
| Postavke senzorno ovirani, manjšine, romska skupnost | 235.408,32 |
| Postavka mediji | 1.007.833,69 |
| Postavka mednarodna promocija | 130.136,27 |
| Postavka nepredvidene akcije | 256.181,40 |
| Skupaj | 1.669.367,68 |
Vsa sredstva MK za knjigo – v EUR
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Založniške postavke | 3.134.130,36 | 4.567.167,23 | 4.632.743,90 | 4.959.602,66 | 5.089.778,00 |
| Ostale postavke | 814.339,36 | 938.573,36 | 1.141.095,49 | 1.217.217,49 | 1.669.367,68 |
| Vsa sredstva Ministrstva za kulturo za knjigo | 3.948.469,72 | 5.505.740,58 | 5.773.839,39 | 6.176.828,52 | 6.761.152,68 |
· Leta 2007 je bilo v okviru financiranja izdaje knjig ministrstvo še posebej pozorno do položaja ustvarjalcev. V pozivu in razpisih za leto 2007 smo nadgradili dosedanje ukrepe s tem, da smo nominalno opredelili najnižje avtorske honorarje na področju izdaje knjig tako za izvirna dela kot za prevode in to vgradili tudi med pogodbene obveznosti. Ukrep je bil pri avtorjih pozitivno sprejet (rezultati bodo po tem prvem koraku razločnejši z izvajanjem Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011, ko se bo ta spodnja meja avtorskih honorarjev predvidoma zviševala za 10 % letno), tudi večina založnikov s tem ni imela težav, seveda pa to pomeni, da je skladno s svojimi cilji ministrstvo podprlo manjše število knjig, a te izdatneje.
Izvajanje knjižničnega nadomestila
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
| Število upravičencev do KN | 995 | 999 | 992 | 996 |
| Število prejemnikov KN | 711 | 803 | 846 | 874 |
| Najvišje izplačilo | 4.206,28 | 4.527,16 | 5.518,31 | 6.635,78 |
| Najnižje izplačilo | 53,94 | 53,89 | 63,95 | 66,42 |
| Izplačil nad 2.087 EUR | 14 | 14 | 19 | 22 |
| Izplačil nad 1.252 EUR | 33 | 32 | 55 | 63 |
| Izplačil nad 417 EUR | 193 | 196 | 248 | 276 |
| Izplačil manj kot 417 EUR | 755 | 757 | 598 | 598 |
| Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije | 5 | 5 | 5 | 5 |
| Število podeljenih delovnih štipendij | 82 | 86 | 120 | 103 |
| Število podeljenih štipendij – pisatelji | 26 | 33 | 45 | 42 |
| Število podeljenih štipendij – prevodi | 29 | 22 | 44 | 31 |
| Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija | 15 | 16 | 17 | 16 |
| Število podeljenih štipendij – film | 6 | 6 | 7 | 8 |
| Število podeljenih štipendij – glasba | 6 | 9 | 7 | 6 |
| Izplačanih štipendij nad 6.259,39 EUR | 16 | 9 | 10 | 8 |
| Izplačanih štipendij od 1.669,17 do 6.259,38 EUR | 47 | 65 | 71 | 86 |
| Izplačanih štipendij pod 1.669,17 EUR | 19 | 12 | 39 | 9 |
| Število podeljenih delovnih štipendij za literarne ustvarjalce in prevajalce, ki jih podeljuje Ministrstvo za kulturo | 5 | 15 | 8 | 5 |
| Višina posamezne delovne štipendije, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo v EUR | 8.345,85 | 8.345,85 | 10.432,32 | 10.433,00 |
Leta 2004 uvedeno knjižnično nadomestilo se je v polni meri izvajalo tudi leta 2007. Knjižnično nadomestilo se tako skladno s sprejetim pravilnikom izvaja v dveh oblikah: 1. izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah; 2. v obliki delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja, glasbe, filma in ilustracije. Tako je sistem knjižničnega nadomestila izoblikovan kot konkreten kulturnopolitičen inštrument podpore avtorjem s tistih področij ustvarjanja, na katerih nastaja knjižnično gradivo.
Iz podatkov v tabeli izhaja, da se delež realiziranih izplačil iz naslova knjižničnega nadomestila povečuje, kar pomeni, da so avtorji vse bolj seznanjeni s to svojo pravico. Ker so se leta 2007 povečala sredstva za nabavo knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, so se povečala tudi sredstva za izvajanje knjižničnega nadomestila leta 2007 (za skoraj 12 %), kot to določa Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Pri neposrednih izplačilih avtorjem se je leta 2007 povečalo število izplačil nad 2087 EUR ter nad 1252 EUR, devet avtorjev pa je prejelo izplačila, ki presegajo 4173 EUR, medtem ko je število izplačil pod 417 EUR ostalo na ravni iz leta 2006. Zmanjšalo se je število delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva, saj so podelili znatno manj najnižjih štipendij in znatno več srednje visokih štipendij.
V obdobju 2004 –2007 so se na področju knjige izvajali vsi ukrepi, ki jih predvideva Nacionalni program za kulturo in ki naj bi se napajali iz vira proračunskega sklada za knjigo. Ministrstvo za kulturo je v normativni program vlade za leto 2007 umestilo tudi osnutek Zakona o skladu za knjigo, ki bi prinesel novo institucionalno ureditev področja državne podpore knjigi. Skladno s programom je bil realiziran Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS št. 112/07 z dne 7. 12. 2007).
7. MEDIJI IN AVDIOVIZUALNA KULTURA
Splošni cilji:
I. Kakovostno in količinsko povečati slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, okrepiti njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma in v tujini ter zagotoviti njeno zaščito.
Za avdiovizualno produkcijo in distribucijo skrbi Ministrstvo za kulturo, in sicer z izvajanjem javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije ter javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Sofinancirani avdiovizualni projekti so premierno predvajani na javnih, komercialnih, regionalnih in lokalnih televizijskih postajah. Ministrstvo je leta 2007 sofinanciralo na podlagi omenjenega javnega razpisa 17 projektov avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter izdajatelja medijev.
Filmski sklad je leta 2007 z odobrenimi finančnimi sredstvi ministrstva sofinanciral filmsko produkcijo celovečernih, kratkih in srednjemetražnih filmov, promocijo slovenskih filmov doma in na mednarodnih festivalih, kinematografsko distribucijo in produkcijo filmov AGRFT. Prav tako je Filmski sklad sofinanciral 10. festival slovenskega filma, strokovno izpopolnjevanje, priprave na nominacijo za nagrado Oskar, filmski sejem v Berlinu in Cannesu, članstvo Slovenije v Eurimages in delovanje Media Deska v Sloveniji. Dokončani celovečerni in kratki filmi iz nacionalnega programa Filmskega sklada RS leta 2007 so: Estrelita, Tea, Petelinji zajtrk, Inštalacija ljubezni, Jaz sem iz Titovega Velesa, Mokuš, L… kot ljubezen, Traktor, ljubezen in rock'n'roll, Ljubezen in drugi zločini, Edi Šelhaus, Na sončni strani Alp ter Made in Slovenia. Filmski sklad je leta 2007 podprl produkcijo filmov Osebna prtljaga, Slovenka, Prehod, Svet je velik in rešitev se skriva za vsakim vogalom in Vdih, prav tako pa je podprl povečavo filma Videvanje van Gogha. V fazi postprodukcije je bil film Pokrajina št. 2, v distribuciji pa filmi Petelinji zajtrk, Estrelita, Inštalacija ljubezni, Mokuš, Made in Slovenija, Edi Šelhaus in Na sončni strani Alp. Največjo gledanost je leta 2007/2008 dosegel film Petelinji zajtrk, ki si ga je že do 14. 3. 2008 ogledalo 178.300 gledalcev. Slovenske filme si je leta 2007 ogledalo 131.423 gledalcev. Filmski sklad je sofinanciral tudi 18 študijskih filmov AGRFT in v primerjavi z letom 2006, ko so bili realizirani 3 celovečerni filmi (Karaula, Realnost in Kratki stiki), leta 2007 povečal realizacijo na 8 celovečernih filmov, kar je za 167 % več kot leta 2006.
Leta 2007 so slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 304.000 EUR sredstev. Pri pridobivanju sredstev od Eurimagesa pa Slovenija leta 2007 ni bila uspešna.
RTV Slovenija je v tem letu na razpisu, namenjenemu projektom neodvisnih producentov, podprla 37 projektov, od tega 2 dokumentarna projekta in 1 nadaljevanko s 35 epizodami, kar je skupaj 1110 minut programa. Objavljen je bil tudi razpis za sofinanciranje TV-novele.
Sredstva, ki jih Ministrstvo za kulturo preko Filmskega sklada namenja za podporo slovenski filmski produkciji, iz leta v leto naraščajo. Od leta 2004 (3,1 mio EUR) do leta 2007 (4,6 mio EUR) so se povečala za 50 %. Še bolj so se povečala sredstva na postavki Ministrstva za kulturo, namenjena sofinanciranju avdiovizualne produkcije, ki se filmskim producentom na podlagi javnega razpisa in ocenitve vlog razdelijo neposredno na ministrstvu. Od leta 2004 (334.000 EUR) do leta 2007 (764.000 EUR) je teh sredstev več kar za 129 %.
Pri pridobivanju sredstev od Eurimagesa Slovenija v času, odkar je članica tega sklada, tj. od leta 2001 do 2007, ni bila preveč uspešna. V sedmih letih je prejela sredstva za en sam slovenski film v znesku 190.000 EUR, za večinsko koprodukcijo z Bosno 280.000 EUR in šest manjšinskih koprodukcij v skupni vrednosti 218.000 EUR, ki pa jih prejme večinski, torej ne slovenski koproducent. Vsota plačanih članarin v teh letih skupaj s mesečnimi honorarji in stroški potovanj predstavnika Slovenije za udeležbe na sejah je 682.000 EUR, seštevek prav vseh subvencij Eurimages-a v slovensko kinematografijo, tudi manjšinskih, pa je le 647.000 EUR.
Do leta 2007 se bo delež slovenskih avdiovizualnih del v medijih povečal za 20 %.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije leta 2007 podprlo 17 projektov neodvisnih producentov in izdajatelja medijev. Film Otroci s Petrička, ki ga je ministrstvo sofinanciralo leta 2006, je leta 2007 zmagal na 10. festivalu slovenskega filma, s podporo ministrstva pa je bil dokončan še celovečerni film To ti je lajf. Ministrstvo za kulturo podpira tudi avdiovizualno produkcijo izdajateljev medijev in produkcijo neodvisnih producentov, ki svoja AV dela razširjajo preko medijev, tudi na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Delež slovenskih avdiovizualnih del v medijih se procentualno zvišuje, za koliko pa je težko oceniti, saj so dela glede zahtevnosti in kakovosti različna.
Produkcija slovenskih kinematografskih del (kratki, animirani, dokumentarni in celovečerni filmi), posnetih po produkcijskih in finančnih standardih nacionalnega programa se bo do leta 2007 povečala za 30 %.
Filmski sklad je leta 2007 sofinanciral produkcijo 5 celovečernih filmov, 1 kratkega filma ter 1 povečavo, realiziral pa 8 celovečernih filmov, 1 srednjemetražni film in 2 kratka filma. Filmski sklad je v primerjavi z letom 2006, ko so bili realizirani 3 celovečerni filmi (Karaula, Realnost in Kratki stiki), leta 2007 povečal realizacijo na 8 celovečernih filmov, kar je za 167 % več kot leta 2006. Skupna letna realizacija se je povečala za 5 filmov.
Ukrepi:
- na podlagi uvedbe zakona o pospeševanju avdiovizualne kulture preoblikovati sedanji Filmski sklad Republike Slovenije v Sklad za avdiovizualno kulturo in pridobiti dodatna izvenproračunska sredstva za spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del
- dvig ravni slovenske avdiovizualne kulture s stimuliranjem distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitev mreže art kinematografov (na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi)
- evalvacija učinkov sprejete zakonodaje na pluralnost medijev in raznolikost na področju avdiovizualne kulture
- prednostna podpora projektom na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«.
- Leta 2006 je bil ob sodelovanju strokovne ter zainteresirane javnosti pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije. Predlog zakona vključuje tudi pridobitev dodatnih izvenproračunskih sredstev iz gospodarskih dejavnosti. Dodatna izvenproračunska sredstva se bodo v skladu z zakonom vračala predvsem za izvajanje dejavnosti Filmskega inštituta Republike Slovenije, ki bodo med drugim spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del. Zakon je v medresorskem usklajevanju. Posamezne olajšave vsebuje davčna zakonodaja, sprejeta leta 2006.
- V letih 2005 do 2006 je 10 kinematografov del svojega filmskega programa označilo kot »program umetniškega filma«. Ministrstvo za kulturo za stimulacijo distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitve mreže art kinematografov na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi letno izvaja javni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov. Z omenjenim razpisom se sofinancira delovanje kinematografov (najem filmskih kopij, propagandni material, materialni stroški kinematografa, ne pa tudi plače zaposlenih). Na razpisu leta 2007 je bilo izbranih za sofinanciranje 17 distribucijskih projektov in 12 projektov umetniških kinematografov.
- Leta 2007 je bila izvedena prva evalvacija učinkov izvedbe ter smotrnosti porabe javnih sredstev na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev leta 2006. Evalvacija se bo izvajala letno.
- Že temeljni namen in cilj razpisa za sofinanciranje avdiovizualnih projektov je povečanje produkcije in s tem tudi prednostna bogatitev projektov na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«. Ministrstvo za kulturo podpira posamezne izobraževalne projekte tudi v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev.
Kazalci:
- večja produkcija slovenskih avdiovizualnih del in njihov povečan delež v medijih
- število mednarodnih produkcij in koprodukcij
- za 20 % povečan delež umetniških filmov v kinematografih do leta 2007
- povečano število kinematografov in raven njihove tehnične opremljenosti
- število in obseg projektov na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«
- Leta 2007 je bilo na razpisu za sofinanciranje sprejetih 17 projektov. 16 sofinanciranih projektov je bilo dokumentarnih, oziroma igrano-dokumentarnih, 1 projekt pa je bil animirani. Neodvisni producenti so s svojimi projekti lahko sodelovali tudi na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev leta 2007, in sicer za radijske ter televizijske programe. Ministrstvo za kulturo s sofinanciranjem omenjenih projektov spodbuja razširjanje domačih avdiovizualnih del v medijih, za katere morajo producenti pridobiti »programsko voljo« izdajateljev televizijskih programov, ki z njo zagotavljajo uvrščanje sofinanciranih projektov v svoje programske sheme. Lastno produkcijo avdiovizualnih del zagotavlja na podlagi Zakona o Radioteleviziji Slovenija tudi RTV Slovenija, ki je na razpisu leta 2007, namenjenemu projektom neodvisnih producentov, podprla 37 projektov, od tega 2 dokumentarna projekta in 1 nadaljevanko s 35 epizodami, kar je skupaj 1110 minut programa. Objavljen je bil tudi razpis za sofinanciranje TV-novele v dolžini 60 minut.
- Za mednarodne produkcije in koprodukcije v nacionalnem interesu skrbi Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad. Leta 2007 sta nastali 2 mednarodni koprodukciji, in sicer Jaz sem iz Titovega Velesa in Ljubezen in drugi zločini, v fazi postprodukcije pa je bila še tretja koprodukcija Svet je velik in ljubezen se skriva za vsakim vogalom. V majhnem, nekaj odstotnem deležu sodelujejo tuji koproducenti s svojimi finančnimi vložki tudi pri drugih projektih, ki jih podpre Filmski sklad.
Možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del so se povečale od vstopa Republike Slovenije v Eurimages leta 2001 in v Media Plus leta 2003. Leta 2007 so slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 304.000 EUR, medtem ko so bili pri črpanju sredstev Eurimages manj uspešni.
- Program kinematografov v Sloveniji se navadno prepleta: prikazujejo tako umetniške kot komercialne filme. Število kinematografov, ki so prijavili t. i. program umetniškega filma, in so za delovanje dobili subvencijo Ministrstva za kulturo, je bilo leta 2006 12, leta 2007 pa 17.
- Ministrstvo za kulturo spodbuja boljšo tehnično opremljenost kinematografov na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Leta 2007 je sofinanciralo 3 nakupe tehnične opreme, in sicer Kinu Sora (nakup dolbyja), Linhartovi dvorani – javnemu zavodu Radovljica (nakup računalniškega sistema) in Mestnemu kinu Ptuj (nakup čitalca). Poleg teh je na osnovi vloge na javni razpis Ministrstva za kulturo finančno podporo za delovanje kinematografa dobilo še 9 art-kinematografov. Leta 2007 je v Sloveniji delovalo 61 kinematografov s 108 dvoranami.
Ministrstvo za kulturo od leta 2004 sofinancira programe poklicnega usposabljanja na področju medijev. Leta 2007 so bili sofinancirani trije tovrstni programi. Dva programa sta bila izvedena, en prijavitelj pa je subvencijo zavrnil.
II. Predvidi naj se:
- visokošolski program teorije in zgodovine filma in avdiovizualnih medijev ter poveča skrb za filmsko publicistiko
- vgraditev vsebine v srednješolske programe, ki bodo poglabljale vedenje o kinematografiji oziroma filmu in avdiovizualnih medijih
Ukrepi:
Ministrstvo za kulturo si bo z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ostalimi odgovornimi institucijami prizadevalo za uveljavitev visokošolskega študija, saj je tovrstni segment izobrazbe pomanjkljiv, še posebej v luči razvoja in pomena filma ter avdiovizualnih medijev v sodobnem miselnem prostoru.
O tej tematiki poteka redno sodelovanje pristojnih ministrstev v okviru kulturne vzgoje, kamor so vključeni tudi programi s področja filma ter avdiovizualnih medijev. K njihovemu oblikovanju je pritegnjena tudi strokovna javnost. Ta del Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in je v fazi realizacije. Izobraževanje na filmskem področju pa aktivno letno podpira Filmski sklad, ki sofinancira izvajanje filmskih ter scenarističnih delavnic in udeležbo posameznikov v mednarodnih izobraževalnih študijskih programih s področja filma.
Kazalci:
- število ur, namenjenih teoriji in zgodovini filma v visokih šolah; število šol, ki izvajajo pouk o teoriji in zgodovini filma ter o avdiovizualnih medijih
- število knjig in revij s področja filma, objavljenih v enem letu.
- AGRFTV ima v svojem predmetniku za posamezni letnik določenih študijskih smeri 240 ur teorije in zgodovine filma.
- Ministrstvo za kulturo je leta 2007 sofinanciralo izid štirih strokovnih knjig s področja filma. Leta 2006 sta bili sofinancirani le ena knjiga in ena revija.
III. Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma.
Vprašanje medijskega pluralizma je predvsem vprašanje, kako navkljub nezadržnemu procesu koncentracije lastništva v medijih zagotoviti čim bolj raznoliko ponudbo medijskih vsebin in čim večjo odprtost medijev za izražanje različnih mnenj in stališč, pri čemer je še posebej pomembna vloga javne radiotelevizije. Ustrezno podporo je treba zagotoviti tudi drugim programom posebnega pomena (lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom). Dokončno bo potrebno vzpostaviti celovit pregled nad slovensko medijsko krajino (razvid medijev, razvid novinarjev, seznam kabelskih operaterjev) in učinkovit nadzor. Posebno težavo na tem področju predstavljata prešibka usklajenost ter premajhna kadrovska in tehnična usposobljenost štirih poglavitnih dejavnikov, ki si delijo pristojnosti s tega področja: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Agencija za telekomunikacije, pošto in radiodifuzijo ter Svet za radiodifuzijo.
Ukrepi:
- priprava celostne strategije razvoja na področju medijev
- celosten pregled nad medijsko krajino in učinkovito medresorsko sodelovanje
- podpora razširjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture
- podpora programom posebnega pomena
- podpora produkciji slovenskih avdiovizualnih del iz avdiovizualnega sklada
- Zaradi obsežnih sprememb in dopolnitev Zakona o medijih, ki so bile sprejete leta 2006, hitre dinamike razvoja medijskega trga in spreminjajoče se evropske zakonodaje, je celostna strategija razvoja na področju medijev v zadnji fazi sprejemanja. Sprejem je načrtovan za leto 2008.
- Celosten pregled nad medijsko krajino je že vzpostavljen, saj Ministrstvo za kulturo vodi javne razvide medijev, samostojnih novinarjev ter tujih dopisnikov in dopisništev. Vzpostavljen ni edinole razvid kabelskih operaterjev, ker zanj še ni pravne podlage – zakon, ki jo bo določil, je v pripravi.
- Spremembe in dopolnitve Zakona o medijih iz leta 2006 so uzakonile celovito podlago za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev ter razvoja tehnične infrastrukture. Leta 2007 je ministrstvo sofinanciralo 206 projektov za programske vsebine medijev. Področje sofinanciranja razvoja tehnične infrastrukture je bilo v skladu z evropsko direktivo predvideno le do leta 2006, zato leta 2007 to področje ni bilo sofinancirano.
- Zakon o medijih od leta 2006 določa ustrezno finančno podporo programskim vsebinam, ki jih razširjajo programi posebnega pomena – ta je 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu. S tako zbranimi sredstvi je bilo leta 2006 na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev podprtih 39 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa.
Ministrstvo za kulturo je lani objavilo redni letni javni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev leta 2007, za sofinanciranje je bilo skupaj izbranih 206 projektov, od tega 135 s področja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij (1.872375,98 EUR) ter 71 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oz. nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (2.331954,00 EUR).
Finančna realizacija razpisa je bila 100 %.
- Podpora tovrstni produkciji se na Ministrstvu za kulturo izvaja že nekaj let, in sicer na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 17 projektov, leta 2007 pa prav tako 17 projektov, in sicer je bilo 16 sofinanciranih projektov dokumentarnih oziroma igrano-dokumentarnih, in eden animirani. Neodvisni producenti so s svojimi projekti lahko sodelovali tudi na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev leta 2007,
in sicer s projekti za radijske ter televizijske programe. Ministrstvo zakulturo s sofinanciranjem omenjenih projektov spodbuja razširjanje domačih avdiovizualnih del v medijih, za katere morajo producenti pridobiti »programsko voljo« izdajateljev televizijskih programov, ki z njo zagotavljajo uvrščanje sofinanciranih projektov v svoje programske sheme.
Ministrstvo temu področju namenja veliko pozornost, ki se v obdobju 2004 – 2007 kaže v velikem povečanju sredstev na postavki, s katere se sofinancirajo avdiovizualni projekti, ki jih filmski producenti prijavijo na javni razpis in jih strokovna komisija uvrsti v izbor. Od leta 2004 (334.000 EUR) do leta 2007 (764.000 EUR) je sredstev več kar za 129 %.
Kazalci:
- preverjanje uresničevanja programskih vsebin in kvot ter s tem ohranjanja pestrosti slovenske medijske krajine in njene raznolikosti
- povečan obseg občinstva slovenskih in evropskih avdiovizualnih del v radiodifuznih programih
- transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih
- Ministrstvo za kulturo letno preverja uresničevanje 91. člena Zakona o medijih. »Izdajatelji« televizijskega programa morajo do konca februarja tekočega leta Ministrstvu za kulturo in Agenciji za pošto in elektronske komunikacije posredovati razčlenjene podatke o doseženem delu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o deležih lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del ter avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter podatki o novih avdiovizualnih delih.
- Tega podatka ni, saj ga nihče ne spremlja, tudi konstantnih meritev ni.
- Leta 2007 je bila izvedena evalvacija transparentnosti, racionalnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev v medijih. Ta evalvacija se bo izvajala letno. Ministrstvo za kulturo je leta 2007 preko medijskega razpisa programe posebnega pomena financiralo z 2.331.954 evri, vse druge medije, izbrane na razpisu, pa z 1.872.375 EUR.
1. Cilj: Usposobiti tehnično in organizacijsko bazo za snemanje slovenskih avdiovizualnih del in zagotoviti gospodarnost poslovanja.
Ukrep: Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Filmski studio Viba film.
Filmski studio Viba film že deluje kot tehnična baza za snemanje slovenskih filmov: zagotavlja scensko tehniko in gradbenoscenski servis, filmsko snemalno tehniko ter svetlobni park in zagotavlja prostorske kapacitete za snemanje v studiu. Investicija, s katero je bila filmskem studiu zagotovljena vsa potrebna nepremična infrastruktura, je bila končana že leta 2005. Leta 2006 je bil pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije, ki med drugim ureja tudi status Filmskega studia Viba film. Po predlogu tega zakona bo Filmski studio Viba film postal družba z omejeno odgovornostjo v 100 % javni lasti. Ukrep bo prispeval k dvigu ravni zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih. Zakon je v medresorskem usklajevanju.
Kazalci:
- povečanje slovenske produkcije avdiovizualnih del
- povečanje števila mednarodnih koprodukcij s slovensko udeležbo
- redno arhiviranje novo nastale slovenske avdiovizualne produkcije
- Ministrstvo za kulturo je leta 2007 sofinanciralo 17 avdiovizualnih del, Filmski sklad 6 avdiovizualnih del, 1 povečavo in projekte študentov AGRFT, RTV Slovenija pa 37 del neodvisnih producentov. V primerjavi z letom 2006 se je glede pristojnih sofinancerjev število sofinanciranih projektov povečalo za 4. Število sofinanciranih del v obdobju 2004 – 2007 se sicer giblje od 15 do 20 projektov, leta 2007 pa je to številko preseglo: avdiovizualnih del, ki sta jih sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Filmski sklad, je skupaj bilo 23.
- Subvencionirane mednarodne koprodukcije s slovensko udeležbo so bile leta 2007 tri, pri čemer sta 2 bili v istem letu dokončani (Ja sam iz Titovog Velesa in Ljubezen in drugi zločini), medtem ko je leta 2006 s pomočjo Filmskega sklada nastala 1 mednarodna koprodukcija (Karaula).
- Novonastalo in tudi starejšo slovensko avdiovizualno produkcijo arhivira Filmski arhiv pri Arhivu Slovenije. Leta 2007 je bilo na novo arhiviranih 346 kolutov filmskih del in 68 naslovov na video nosilcih.
2. Cilj: Ureditev odprtih vprašanj glede prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske kinoteke na Miklošičevi ulici 38 ter sploh prostorske problematike Slovenske kinoteke v Ljubljani in za sedanji Filmski sklad Republike Slovenije oziroma za bodoči sklad za avdiovizualno kulturo na Kvedrovi 9 v Ljubljani in za Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Slovenska kinoteka je svoje prostore odprla že v začetku leta 2006, problematika prostorov na Kvedrovi v Ljubljani pa se je leta 2007 skoraj v celoti uspešno rešila. Slovenska kinoteka je v začetku leta 2008 dobila nove prostore na Metelkovi ulici. Problem Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači ni rešen, zato pa v Divači deluje spominski muzej Ite Rine.
Ukrep: MK in Mestna občina Ljubljana bosta z ureditvijo pravno premoženjskih vprašanj, povezanih s Slovensko kinoteko, ki najema prostore na Miklošičevi 38, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, z njimi pa upravlja Izobraževalno središče Miklošič, zagotovila možnost, da Slovenska kinoteka lahko ostane na tej lokaciji in omogoči sanacijo zelo ogrožene stavbe.
Leta 2007 se Ministrstvo za kulturo, Slovenska kinoteka in MOL niso mogli uskladiti glede statusa Kinodvora.
Občina Divača in Republika Slovenija sta se »obvezali«, da bosta s skupnimi močmi uredili in dogradili Muzej slovenskih filmskih igralcev na lokaciji Škrateljnove domačije, ki je že deloma adaptirana v spominsko hišo Ite Rine.
Ta zadeva še ni realizirana in je v fazi dogovarjanja.
Kazalci:
- stopnja realiziranja investicij
- obseg arhiviranega filmskega gradiva
- število obiskovalcev muzeja slovenskih filmskih igralcev
- Zadeva je v fazi dogovarjanja in preučevanja možnosti za učinkovito investiranje.
- Novonastalo in tudi starejšo slovensko avdiovizualno produkcijo arhivira Filmski arhiv pri Arhivu Slovenije. Leta 2007 je bilo, kot je bilo že navedeno, na novo arhiviranih 346 kolutov filmskih del in 68 naslovov na video nosilcih.
- Spominski muzej Ite Rine v Divači ima letno nespremenjeno povprečno število obiskovalcev, ki je med 400 in 500.
3. Cilj: Leta 2005, ko slovenski film obhaja stoletnico filma, se pripravi celostno obeležje slovenskega filmskega delovanja.
Ukrep: Vse pristojne institucije na področju filmske umetnosti in avdiovizualne kulture, vključno z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi, uskladijo in pripravijo program zgodovinskega obeležja slovenskega filma.
Program ob obeležju stote obletnice slovenskega filma je bil predviden za leto 2005 in je bil v omenjenem letu izveden v vseh načrtovanih vsebinah. Pri njegovi izvedbi so sodelovale številne ustanove, kot so: Slovenska kinoteka, Filmski sklad RS, RTV Slovenija, Filmski studio Viba film, Arhiv Republike Slovenije, AGRFT.
4. Cilj: Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma, izboljšanje dostopnosti in pogojev za izobraževanje in kulturno vzgojo na avdiovizualnem področju in na področju medijev.
Ukrepi:
- izvajanje določila 4. in 76. člena Zakona o medijih
- spodbujanje razvoja art mreže in filmskih programov (Kulturni tolar)
- preko mreže intermedijskih centrov spodbujati dostopnost avdiovizualnih del
- uvedba delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev
- z medresorskim dogovorom in ob podpori mednarodnih skladov (Media Plus) doseči boljši gmotni in strokovni položaj na področju izobraževanja kadrov, avdiovizualne in medijske vzgoje, zlasti v šolah.
Leta 2006 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o medijih, ki so uredile nekatera izjemno pomembna vprašanja, ki zadevajo lastništvo ter koncentracije v medijih, programe posebnega pomena, zaščito pred pornografijo ter pretiranim nasiljem itd. 4. člen Zakona o medijih je z dopolnitvami leta 2006 vsebinsko dopolnil 4. a člen, ki je natančno opredelil pogoje ter merila za sofinanciranje programskih vsebin medijev in temelje za članstvo v strokovni komisiji za ocenjevanje projektov. Spremembe so uvedle tudi podlago za ustrezno finančno podporo programskih vsebin, ki jih razširjajo programi posebnega pomena. Le-ta je 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu.
Ministrstvo za kulturo je leta 2007 izbralo za sofinanciranje skupaj 206 projektov, od tega 135 projektov s področja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij ter 71 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oz. nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa. Število podprtih projektov leta 2007 je v primerjavi z letom 2006 ostalo na primerljivi ravni (249 projektov). Podprtih je bilo številčno sicer nekoliko manj projektov, vendar so bili ti vsebinsko pestrejši (npr. tudi z izobraževalnega in kulturnega področja), financiranje tehnične infrastrukture pa zaradi programov Ministrstva za gospodarstvo leta 2007 ni bilo izvedeno. Višina sofinanciranih sredstev se je v primerjavi z letom 2006 povečala za približno 7,5 %, tako posameznim projektom kot skupno.
- Število kinematografov, ki so prijavili t. i. program umetniškega filma, in so za delovanje dobili subvencijo Ministrstva za kulturo, je bilo leta 2006 12, leta 2007 pa 17 kinematografov. Ministrstvo za kulturo spodbuja boljšo tehnično opremljenost kinematografov na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Podrobni zadevni podatki za leto 2007 so bili v tem poročilu že navedeni.
- Zdaj v Sloveniji deluje14 mulitmedijskih centrov, preko katerih so dostopna tudi avdiovizualna dela.
- V delu, ki zadeva uvedbo delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev, nacionalni program za kulturo ni realiziran, saj ustaljeno štipendiranje predvideva redno vpisanega študenta z veljavnim statusom, svobodni novinar pa nima takšnega statusa.
- Ministrstvo za kulturo v višini 50 % sofinancira delovanje Media Deska, preostalo polovico sredstev pa zagotavlja Program Media iz Bruslja. Delovanje Media Deska zajema informacijsko pomoč slovenskim udeležencem številnih tematskih razpisov Medie, organizacijo seminarjev, pomoč pri iskanju partnerjev za različne projekte, materialne stroške delovanja, plačo. Ciljni razpis za opravljanje storitev Media Deska v Sloveniji za leto 2007 je v celoti realiziran, izvajanje dejavnosti pisarne Media Desk v Sloveniji pa je pridobil Filmski sklad. Izveden je že tudi razpis za izbiro nosilca delovanja Media Deska za leto 2007.
Trenutno v okviru posameznih javnih razpisov posamezne izobraževalne aktivnosti (izvedba delavnic, seminarjev, predavanja in izobraževalne štipendije) podpira Filmski sklad.
Kazalci:
- število medijev, vpisanih v razvid
- ocena raznolikosti medijske krajine
- število obiskovalcev art mreže
- enakomerna regionalna razpredenost art mreže
- število izšolanih strokovnih kadrov
- povečan obseg porabljenih sredstev na študenta na AGRFT
- povečanje števila izobraževalnih programov s področja avdiovizualne kulture in medijev na vseh stopnjah izobraževanja
- Dne 31. 12. 2007 je bilo v razvid medijev vpisanih 1233 medijev.
- Zadnjega decembra 2007 je bilo v razvid medijev vpisanih 75 televizijskih (leta 2005 62 in leta 2006 69), 113 radijskih (leta 2005 93, leta 2006 98) in 892 (leta 2005 77, leta 2006 852) tiskanih medijev ter 111 (leta 2005 47, leta 2006 77) elektronskih publikacij.
Analiza gibanj števila vpisov kaže, da se dinamika vpisovanja ne manjša, ampak se celo povečuje, kar je posebnost medijsko majhnega trga Slovenije. V obdobju 2004–2007 se je zmanjšalo vpisovanje tiskanih medijev in se naglo povečalo glede elektronskih ter radijskih medijev. Vse več elektronskih medijev je vpisovalo sodobnejše načine razširjanja: televizijski npr. satelitski, tiskani, radijski in televizijski poleg poštne distribucije tudi elektronsko preko spleta (s širokopasovnim dostopom do interneta se je število odjemalcev televizije prek internetnega protokola IPTV priključkov samo leta 2006 povečalo za 270 %). Sama rast števila medijev in omogočanje dodatnih poti razširjanja le-teh pa je le šibko vplivala na pluralizacijo programskih vsebin, ki jih ponujajo javnosti. Številni radijski in TV mediji imajo namreč zelo majhno območje pokrivanja. Te spremembe že odpirajo vrata pluralizaciji, toda predvsem za mlajšo generacijo, ki dnevno uporablja internet tudi za pridobivanje informacij.
- Slovenska kinoteka je v okviru svojega art programa leta 2007 imela 20.359 obiskovalcev na skupaj 591 projekcijah. Število obiskovalcev preostalih art kinematografov je zajeto v splošnem podatku o obiskovalcih kinematografov na letni ravni.
- Kinematografi, ki zajemajo tudi umetniške filme in se prijavljajo na razpis Ministrstva za kulturo, so: Radovljica, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana (CD, Kino Dvor), Pivka, Sežana, Izola (s Koprom), Zagorje, Trbovlje, Novo mesto, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Maribor, Rogaška Slatina. Od naštetih jih je leta 2007 12 dobilo tudi subvencijo MK.
- Leta 2007 je na AGRFT diplomiralo 31 študentov.
1. Povprečni strošek izvajanja študijske dejavnosti na dodiplomskem študiju leta 2007 je bil 30.214€.
2. Na podiplomskem študiju je bil leta 20007 povprečni strošek izvajanja študijske dejavnosti 2366€.
3. Celotni prihodek za izvajanje javne službe na AGRFT za leto 2007 je bil 2.512.170 EUR. Od tega za izobraževalno dejavnost 2.455.990€ in za raziskovalno dejavnost 56.180 EUR.
4. Celotni prihodki leta 2007 so se povečali za 5,51 %.
- Ministrstvo za kulturo že od leta 2004 sofinancira programe poklicnega usposabljanja na področju medijev. Za sofinanciranje sta bila izbrana dva izvajalca z dvema projektoma – eden za usposabljanje deficitarnih profilov s filmskega področja, drugi pa s področja novinarstva. Podatke na področju avdiovizualne kulture bo možno preveriti, ko bodo programi načrtno uvedeni na vse stopnje izobraževanja.
5. Cilj: Prilagoditev javne radiotelevizije novim razmeram.
Ukrep:
Nove zakonske rešitve, ki bodo opredelile položaj in vlogo javne radiotelevizije na podlagi 4. člena Zakona o medijih, v katerem je opredeljen javni interes na področju medijev.
Status javne televizije je bil urejen že 2005 s sprejemom Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je položaj javnega radia oziroma televizije približal ureditvam v Evropi ter ji »naložil« ukrepe, ki naj bi jo približali zastavljenim ciljem: digitalizacija radiodifuznega oddajanja, dejavnost javne službe, stabilen vir financiranja, dosledno uresničevanje pravic Slovencev po svetu in oddajanje programov, namenjenih različni ciljni publiki, dosledno spoštovanje pravic manjšin itd. Leta 2006 je Radiotelevizija Slovenija sprejela statut, s katerim je podrobneje opredelila svoj položaj in organe, obenem pa uvedla nove institute, kot je npr. varuh pravic poslušalk in poslušalcev oziroma gledalk in gledalcev. Nadaljnji ukrepi za uresničevanje zakona, zlasti ukrepi v smeri digitalizacije ter ustanovitve tretjega parlamentarnega programa, so bili leta 2007 v fazi priprav.
Kazalci:
- letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov
- letno število ur predvajanja lastnega programa,
- letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del,
- letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov.
- število ur leta 2007 predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov: 5549 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja lastnega programa: 6143 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja slovenskih in evropskih AV del: 9456 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2007 predvajanja del neodvisnih producentov: 1420 ur na RTV Slovenija.
8. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
Splošni cilj:
I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z varstvom kulturne dediščine ter povečanje njene dostopnosti
Splošni cilj »varstva« kulturne dediščine je njeno trajno ohranjanje in vključevanje v sodobno življenje s kontinuirano in večplastno skupno skrbjo zanjo ter njena dostopnost in raba, ki mora biti uravnoteženo zagotovljena za vse ljudi. Celostno ohranjanje poleg ožjih nalog vključuje smotrno rabo dediščine (uporabljamo kot sinonim za kulturno dediščino), zavest o njeni vrednosti in njeno načrtovanje trajnostnega razvoja. Cilj je enakovredno vključevanje vseh zvrsti dediščine, materialne in nesnovne (žive) v trajnostni razvoj Slovenije tako, da bo dediščina eden od temeljev celostnega, skladnega razvoja in načina življenja. Za to je nujno spodbujanje zavesti o pomenu njenega ohranjanja, njenih razvojnih možnostih, ekološki sprejemljivosti, pomenu za lokalno gospodarstvo, o njenih posebnostih, prednosti življenja ob kulturnih spomenikih, obiskovanju muzejev in galerij ter celostnem doživljanju dediščine. Na ožjem področju varstva novi zakon izhaja iz ohranjanja in razvoja kulturne raznolikosti; bolj jasno sta opredeljeni kategoriji dediščine in spomenikov, načrtovano je dejavnejše vključevanje dediščine v razvojne in prostorske programe. Nujno bo zakonske predpise in želje pripravljavcev uskladiti s prakso, kadrovskimi in finančnimi možnostmi. Dodatna ozaveščenost bo potrebna pri vzpostavitvi dejavne medresorske politike ohranjanja dediščine in pri usklajevanju ukrepov za njeno izvajanje, ker skrb za dediščino ni zgolj odgovornost in breme lastnikov in Ministrstva za kulturo; v podobni meri tudi drugih državnih organov in občin, kakor narekuje Ustava RS.
V nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 je bilo določenih sedem raznolikih prioritetnih ciljev z zelo široko zajetimi ukrepi. Analize kažejo, da so cilji za ohranjanje in za širše vidike ohranjanja relativno ustrezni, da pa so bili ukrepi preozki in nesodobni. Zato jih je treba znova analizirati, prilagajati, število ukrepov zmanjšati in več kvantitativnih kazalnikov nadomestiti z bolj kvalitativnimi ter pri tem upoštevati tudi v vmesnem obdobju opravljeno delo s kazalci kulture za področje urejanja prostora. Dosedanje uresničevanje nacionalnega programa za kulturo v preteklih štirih letih kaže, da nekaterih ciljev (gradnja vse muzejske infrastrukture, prenova izbranih spomenikov, ureditev depojev) ni bilo mogoče uresničiti do konca leta 2007 zaradi organizacijskih in finančnih zamud. Uspešno in kontinuirano se razvija informatiziranje podatkov o dediščini, kar pa ne more nadomestiti drugih ukrepov. Med problemi ostaja premalo izoblikovano vprašanje kriterijev prepoznavanja dediščine in relacij do splošnejših kategorij, ki so v domeni ali v delni pristojnosti drugih ministrstev (npr. stavbna dediščina – arhitekturna tipologija, urbanistično načrtovanje, varstvo krajinskih elementov, varstvo zgodovinske dediščine). Manj uspešna je strokovno utemeljena selekcija kulturnih spomenikov državnega pomena.
1. Cilj: Zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediščini.
Kazalci:
A - število uporabnikov registra in posredovanih informacij
B - celovitost in kakovost informacij, ki jih zagotavlja enotni register kulturne dediščine
C - povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine
Č - delež vlaganj v varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov
D - število izdanih licenc in koncesij
E - povečan obseg obnove kulturne dediščine
A-B – Število izpiskov iz registra nepremične kulturne dediščine in zahtevkov za izdelavo obsežnejših poizvedb za zunanje naročnike se zadnja leta zaradi večje dostopnosti in uporabe podatkov registra na spletu počasi zmanjšuje. Na zahteve internih in zunanjih uporabnikov smo leta 2007 izdali 23 izpiskov iz registra in izdelali 78 poizvedb.
Obseg posredovanja digitalnih podatkov registra zahtevnejšim uporabnikom (v obliki, primerni za uporabo v geografskih informacijskih sistemih) je v zadnjih letih kontinuirano naraščal, leta 2007 se je nekoliko ustalil. Pripravili smo 130 posredovanj digitalnih podatkov registra (139 leta 2006). Za tovrstne podatke najpogosteje zaprosijo občine ali njihovi zunanji izvajalci za izdelave prostorskih dokumentov in načrtovalci za presojo vplivov na okolje. Umiritev rasti je posledica večje količine že pripravljenih dokumentov in napoved nove zakonodaje.
Leta 2007 je spletni portal registra nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org) registriral 25.665 obiskovalcev, ki so naredili 155.619 poizvedb in si ogledali opise 205.092 enot dediščine. V primerjavi z letom prej se je obisk portala močno povečal; število poizvedb se je podvojilo, število ogledov opisov enot je kar štiriinpolkrat večje.
Leta 2007 smo v register vpisali 2543 novih enot, spremenjenih je bilo 607 opisov enot (293 odločb in 314 sklepov o neposredni spremembi), 57 enot je bilo izbrisanih iz registra. Skupaj je bilo ob koncu leta 2007 v registru vpisanih 25.844 enot nepremične kulturne dediščine, v postopku vpisa v register pa je bilo še 3473 enot dediščine.
Od skupno 59.437 tm spisovnega arhivskega gradiva oziroma 10.861 fondov in zbirk, ki so bile ob koncu leta 2007 v arhivih, je bilo leta 2007 pridobljenih 220 fondov in zbirk oziroma 1666 tm spisovnega arhivskega gradiva. Število obiskov javnopravnih oseb je bilo približno enako kot leta 2006. Za 38 % se je povečala udeležba na seminarjih, ki jih organizirajo arhivi za uslužbence, ki delajo z dokumentarnim gradivom, povečalo se je tudi število kandidatov, ki so opravili preizkus strokovne usposobljenosti, in sicer za 80 %.
C – Povečan interes javnosti za kulturno dediščino in njeno ohranjanje se izrazito kaže v številnejšem obisku spletnih strani in v večjem obisku kulturnih spomenikov ter v večjem številu obiskovalcev različnih programov predstavljanja premične dediščine v muzejih in galerijah ter drugih predstavitvenih prostorih. Večja je občutljivosti javnosti za ohranjanje dediščine in kontinuirano zanimanje javnih glasil za to problematiko.
Področje ohranjanja dediščine je vključeno v spletne predstavitve RS.
Ministrstvo je spodbudilo ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij (informacijska dostopnost in fizična dostopnost):
- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) se nadaljuje in je v izvedbeni fazi
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (večje ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov)
- nadgrajujejo se dejavnosti muzejskega portala – Slovenski muzejski portal, kot središčne informacijske točke na spletu (www.museums.si), kamor je vključeno že 63 muzejev, galerij in sorodnih zavodov
- za muzeje in galerije je bilo v predlog novega Zakona o varstvu kulturne dediščine v 2. členu dodatno vključeno »omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšimi in invalidom«
- v muzejih in galerijah ob posredovanju informacij javnosti nadaljujejo z izdajanjem tiskanih materialov in publikacij, s katerimi strokovno nadgrajujejo vsebine s svojega področja s poudarkom na razstavah. Publikacije so dostopne v zavodih, na muzejskih spletnih straneh in v knjigarnah
- na področju premične kulturne dediščine se je nadaljevalo reševanje težav v zvezi z dostopnostjo te dediščine gibalno in senzorno oviranim osebam, med drugim z organizacijo okrogle mize in z objavami v strokovnem tisku. Skupaj s statističnim uradom RS smo prenovili in posodobili vsebine vprašalnika v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/95, 9/2001) ter ga uskladili z vprašalniki Evropske unije
- za bolj kakovostno in učinkovito poslovanje ministrstva z javnimi zavodi in za vzdrževanje javnopravnih evidenc je bil pripravljen projekt »spletne aplikacije za evidenco javnih zavodov na področju kulture«. Namen je nadgradnja obstoječe zbirke interno dostopnih podatkov in omogočanje dostopa vsem javnim zavodom na področju kulture. Omogočeno je elektronsko izpolnjevanje obrazcev ali vlog in podpora izmenjavi podatkov med ministrstvom in javnimi zavodi, v nadaljevanju tudi postopno dograjevanje portala s povezanimi funkcijami.
Č – Ministrstvo pri javnih razpisih in izboru spomeniško-varstvenih projektov za sofinanciranje iz državnega proračuna upošteva dodaten kriterij, ki spodbuja večjo finančno udeležbo lastnikov pri obnovi kulturnih spomenikov. Leta 2007 se je pri sofinanciranju teh projektov povečal delež izvenproračunskih virov v primerjavi s prejšnjim obdobjem.
Za konservatorske posege, vključno s statično sanacijo spomenikov, lastniki praviloma prispevajo vsaj 50 % lastnega deleža, v mnogih primerih je njihov delež znatno večji zaradi vloženega prostovoljnega dela, podarjenega gradbenega materiala in drugih del, ki niso vezana le na ohranjanje dediščine znotraj objektov. V posameznih primerih je delež lastnika oziroma lokalne skupnosti ali župnijskega urada do 90 %, kar pospeši obnovo kulturnih spomenikov.
D – Licenc ministrstvo še ni podeljevalo. Leta 2007 pripravljeni zakon o varstvu kulturne dediščine bodo leta 2008 dopolnili ustrezni podzakonski akti za ureditev načina licenciranja, koncesij ter drugih spremljanj strokovnih delavcev in izvajalcev.
E – Leta 2007 se je stanje ohranjanja nepremične kulturne dediščine dodatno izboljšalo, saj je bilo za obnovo in revitalizacijo kulturnih spomenikov ter izvajanje spomeniškovarstvenih projektov namenjenih kar 15 mio EUR proračunskih sredstev, kar je za približno 50 % več kot leta 2006. Velik porast sredstev gre na račun izvajanja Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Leta 2007 je bilo izvedenih 209 projektov. Na podlagi sprejetega letnega programa (so)financiranja na področju varstva nepremične kulturne dediščine za leto 2007 in na podlagi ministrovega sklepa o odobritvi je bilo izvedenih skupaj 169 projektov, od tega se je 54 projektov sofinanciralo s sredstvi »kulturnega tolarja«, torej kar 34 objektov več od zastavljenega cilja. Obnovljenih je bilo 11 kulturnih spomenikov (Bogojina – Plečnikova cerkev, Marijina (minoritska) cerkev ob Starem piskru v Celju, Kapucinski samostan na Bregu, obnavljale so se posebne strehe (skrle, skodle in podobno) na vrsti cerkva.
Na podlagi zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lasti je ministrstvo nadaljevalo z vzdrževanjem in načrtnim obnavljanjem spomenikov v lasti RS. Večina objektov v lasti države je primerno zaščitena (grad Gradac, dvorec Dornava, samostan Kostanjevica na Krki, muzej na prostem v Rogatcu, Leskovec pri Krškem, Socka, in grad Ptuj). Izvedba 12 projektov prenove je organiziral Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS (Dvor pri Žužemberku, Polhov Gradec, Vrba, Doslovče, Begunje, Viltuš, Turjak, Snežnik, Negova, Pišece, grad Grad). Investicijsko-vzdrževalna, zaščitna in druga dela so bila izvedena na 34 kulturnih spomenikih v lasti RS, zastavljeni cilji so bili doseženi. Posebej učinkovito je bilo ministrstvo pri porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – uspešno je nadaljevalo z izvajanjem treh projektov prenov, in sicer: grad Pišece, Snežnik in Negova. Načrtovani cilj treh projektov je bil dosežen.
2. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dediščine, razvijanje strokovno, organizacijsko in informacijsko učinkovite javne službe ter skrb za raziskovalno infrastrukturo.
Ukrepi:
a - dokončanje investicije na Metelkovi 25, gradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, celovita obnova Moderne galerije in nadaljevanje prenove Narodnega muzeja Slovenije
b - izpopolnjevanje vodstvenih in strokovnih kadrov v javnih zavodih
c - spodbude ustanovitvi raziskovalne skupine za področje varstva kulturne dediščine č - vzpostavitev povezave restavratorske dejavnosti z obstoječo študijsko smerjo restavratorstva
d - prednostna podpora tistim izobraževalnim programom, ki se ne izvajajo v okviru šolskega sistema
a - Urejanje muzejskega kareja na Metelkovi se intenzivno nadaljuje. Slovenski etnografski muzej uspešno razvija razstavno dejavnost. Dokončana je bila gradbena prenova objekta Narodnega muzeja na Metelkovi 25. Stavba ima nove depoje in ob tem razstavne prostore NM, oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Tik pred tehničnim prevzemom je notranja ploščad muzejskega kareja na Metelkovi. Narodni muzej je uredil predstavitev arheološke zbirke v paviljonu na dvorišču matične stavbe na Prešernovi 20. Projekt prenove matične stavbe, kjer so prostori tega muzeja in za nov Prirodoslovni muzej Slovenije v Biološkem centru pod Rožnikom, je leta 2007 miroval.
Prenova Moderne galerije je leta 2007 potekla s preselitvijo zbirke, dokumentacije v začasne depoje in prostore za kustose v Tobačni tovarni. Pričela se je prenova in obnova Moderne galerije na Tomšičevi 14 in vzporedno pripravljala projektna dokumentacija za prenovo stavbe na Metelkovi 22 za potrebe muzeja sodobne umetnosti.
b - V javnih zavodih je bila ob kadrovskih menjavah in redkih okrepitvah posebna skrb posvečena večji vlogi strokovnega dela in uveljavljanju strokovno usposobljenih kadrov. Po pregledu poročil za leto 2007, ki so jih pripravili v javnih zavodih (muzejih), je razvidno, da je bilo v programu »Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje« izvedenih 358 aktivnosti neformalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih.
c – Nov zakon predvideva drugačno organizacijo raziskovalne dejavnosti znotraj dejavnosti in večji nadzor nad raziskavami. MK je podprlo več raziskav, ki so vezane na varstvo dediščine (konservatorski načrt, vrednotenje žive dediščine, vzorčne topografije, informatizacija). V ZVKDS poteka več aplikativnih raziskovalnih projektov, ki se ukvarjajo s posameznimi ožjimi vprašanji varstva nepremične kulturne.
č – Restavratorski center (RC) dejavno in kontinuirano sodeluje pri izobraževanju restavratorjev, posebej z oddelkom na ALU, enako strokovnjaki NG. Tekoče poteka tudi izmenjava kadrov in specialistična praksa za študente ter diplomante med muzeji in kompatibilnimi univerzitetnimi institucijami.
d – MK aktivno podpira in pomaga usmerjati izobraževalne programe za deficitarne poklice, kar je izraženo v novih vsebinskih sklopih ljubljanske in mariborske univerze ter Primorske univerze in Politehnike. V prihodnje bo treba programe zaradi kadrovskih in drugih omejitev bolj celostno povezovati.
Kazalci:
A – število pridobljenih m² prostorov za varovanje dediščine z uporabnim dovoljenjem
B – število strokovno in poslovodstveno usposobljenih kadrov na področju dediščine
C – število zaposlenih mladih kadrov
Č – število medinstitucionalnih in interdisciplinarnih projektnih skupin
D – število diplomantov s področja muzeologije in konservatorstva
E – povečanje števila znanstveno-raziskovalnih nalog in projektov s področja muzeologije, konservatorstva in restavratorstva
A – Zaradi povečanja števila predmetov in gradiv in za ustreznejše razmere za varovanje in shranjevanje premične dediščine in dokumentarnega gradiva je nujno načrtno zagotavljanje dodatnih/novih ustreznih prostorov. Površina depojskih prostorov za muzeje, katerih ustanoviteljica je država, se je leta 2007 povečala za 900 m² že opremljenih depojev na Metelkovi. V opremljene depoje so bili preseljeni predmeti zgodovinskih zbirk in zbirk uporabne umetnosti, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Projekt opremljanja oglednih depojev v isti stavbi se bo nadaljeval in zaključil v letu 2008.
- uspešne so aktivnosti za pridobitev novih depojev v kompleksu nekdanje vojašnice v Pivki, za potrebe Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije v sodelovanju z ZVKD – enota RC. Muzej novejše zgodovine je preliminarno dobil že 956 m² površin.
- skupna površina novo dobljenih depojskih prostorov se je leta 2007 povečala v muzejih, katerih ustanoviteljice so občine. Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje sta pridobila večje nove depoje, in sicer Pokrajinski muzej Celje 1053 m² in Muzej novejše zgodovine Celje, 116 m². V prizidku je dobil 30 m² novih površin Zasavski muzej Trbovlje.
- v obdobju 2004–2007 je bil s sredstvu strukturnih skladov v celoti obnovljen grad Snežnik vključno z pohištvom. Zbirka pohištva je v upravljanju Narodnega muzeja.
B – V muzejih in galerijah, v katerih MK sofinancira izvajanje javne službe za področje kulturne dediščine, je bilo ob koncu leta 2007 zaposlenih 343 + 79 delavcev, (kustosi, konservatorji/restavratorji, druge strokovne službe), kar je za okoli odstotek manj kot leto prej.
V ZVKDS so bili na dan 31. 12. 2007 zaposleni 203 delavci, financirani iz državnega proračuna iz naslova opravljanja javne službe, in 36 sodelavcev s projektno zaposlitvijo za določen čas. Od 203 zaposlenih v javni službi je 168 strokovnih delavcev (konservatorji, konservatorji-restavratorji ipd.) in 35 ostalih.
V AVP je bilo na dan 31. 12. 2007 zaposlenih skupno 64 delavcev; od tega jih je 30 opravljalo javno službo, sofinancirano s strani proračuna, 34 pa opravljalo dela, financirana iz projektnih in drugih virov.
V arhivih je bilo 193 zaposlenih (stanje 31. 12. 2007), od teh 76 v Arhivu RS in 117 v regionalnih arhivih.
C – Zaradi omejevanja novih zaposlitev, ki se financirajo iz sredstev državnega proračuna, se že več let zmanjšuje število zaposlenih strokovnih delavcev, posebej mlajših od 29 let. Zmanjševanje števila strokovnjakov bi morali zaustaviti, posebej, ker mu ne sledi, kljub informatizaciji, zmanjševanje števila tehničnega osebja. Od skupnega števila zaposlenih strokovnih delavcev v muzejih leta 2007 (343 + 79), ki so financirani iz proračunskih sredstev MK, je le 9 mlajših od 29 let, to je samo 2 %. Starostna sestava zaposlenih že kritično kaže trend premajhnega zaposlovanja mladih; novih kadrov v muzejih, v galerijah ter tudi zavodih za VKD je premalo. Delno je struktura posledica dolgega izobraževalnega procesa, predvsem pa omejenih možnosti zaposlovanja.
Č – V okviru sodelovanja z zainteresiranimi muzeji in galerijami, organizacijami in skupnostmi, so strokovnjaki v skladu z evropskimi smernicami realizirali projekte z izkazovanjem mobilnosti dediščine. Realizacija je obsegala predvsem: medinstitucionalne projekte, ki so nastali v sodelovanju projektnih skupin. Sodelovanje je bilo aktivno z izmenjavami z drugimi institucijami in muzeji. Izvedeno je bilo kot: gostovanja razstav, pripravljenih v muzeju/galeriji v drugih institucijah in z razstavami drugih ustanov, ki so bile posredovane v muzej / galerijo. Leta 2007 je bilo v 41 muzejih in galerijah izvedeno 260 medinstitucionalnih razstav in projektov. Muzeji in galerije so tudi samostojno, izven raziskovalnih organizacij izpeljali vrsto ključnih raziskav.
Aktivno je bilo sodelovanje z MOP in občinami pri zaključevanju popotresne obnove spomenikov in kulturne dediščine na prizadetem območju ter posebej ob poplavah v Železnikih in Cerknem. Na terenu pa se je pokazala tudi vrsta pomanjkljivosti, ki jih je potrebno analizirati in odpraviti in pripraviti celostne preventivne ukrepe za varovanje kulturne dediščine pred nesrečami in naravnimi ujmami. Direktorat MK je aktivno vključen v strokovne komisije vseh šestih obstoječih slovenskih škofij pri obravnavanju prispelih vlog za obnovo sakralnih spomenikov in v komisije posameznih občin z večjim obsegom dediščine (npr. MOL, Piran, Škofja Loka).
Delovanje muzejev in galerij z vsemi oddelki ima izreden pomen za kulturno raven mest in regij ter za njihov gospodarski razvoj. Njihovo vlogo prepoznavamo na več nivojih:
- neposredno pedagoško delo z mladino
- izobraževalno in tržno poslanstvo razstav ter prireditev v muzejih/galerijah
- rezultati raziskovalnega dela v publikacijah, ki so namenjene najširši in strokovni javnosti
- navzočnost v medijih, ki dviga zavest o dediščini
- sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi in drugimi sorodnimi ustanovami
- sodelovanje z vrtci, osnovnimi in s srednjimi šolami
- sodelovanje s tretjo univerzo
D – Po študiju na Filozofski fakulteti, Fakulteti za arhitekturo in na ALUO je leta 2007 šestnajst kandidatov opravilo strokovni izpit za konservatorja, šest jih ima še vpisan podiplomski študij na fakultetah in 10 na ALUO (restavratorstvo). Dva sta dodatne nazive pridobila na podlagi končanega magisterija ali doktorata iz ustreznih strok, ki sodijo na področje kulturne dediščine (eden tudi z ustreznim študijem v tujini).
E - Znanstveno-raziskovalno delo je v javnih zavodih na področju dediščine vključeno v redno izvajanje nalog javne službe. Delo obsega proučevanje in sodelovanje z znanstveno izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini pri raziskovanju predmetov in muzejskih zbirk ter pridobljenega muzejskega gradiva za potrebe muzejske stroke na različnih strokovnih področjih (arheologija, arhitektura, krajinska arhitektura, zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, konservatorstvo, restavratorstvo…) Leta 2007 je bilo v 41 muzejih izvedenih preko 500 registriranih projektov oz. raziskovalnih nalog. Poudarjamo, da je število izvedenih projektov statistični podatek, ki zanemarja dejstvo, da je pri izvedbi takšnih projektov pomembnejši dejavnik obseg projekta in kvaliteta. Podprto je bilo 20 raziskav s področja dediščine znotraj ZVKDS. Študij s področja konservatorstva-restavratorstva je zaradi pomanjkanja in obremenjenosti kadrov še premalo in ne »pokrivajo« vseh potrebnih vsebin.
3. Cilj: Zagotavljanje pogojev za učinkovito izvajanje javne arhivske službe in ustrezno varstvo arhivskega gradiva
Ukrepi:
a - za Arhiv Republike Slovenije zagotoviti ustrezne pogoje za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo nekdanje kasarne na Roški
b - za Zgodovinski arhiv Ljubljana zagotoviti prostore za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo 5. etaže levega trakta kasarne na Roški za depoje in za delovne prostore v 3. nadstropju osrednjega dela
c - prevzeti arhivsko gradivo nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalo do leta 1991
č - spodbuditi intenzivnejše sodelovanje med ustvarjalci arhivskega gradiva in njihovo vključevanje v izobraževalne programe
a – Leta 2007 je Arhiv RS prevzel novo skladišče v vzhodnem traktu (1. do 4. etaža) v nekdanji vojašnici ob Roški in na Poljanski cesti 40. Izpeljane so bile večje selitve arhivskega gradiva iz skladišča na Leskoškovi ulici, skladišča v poslovni stavbi Petrola in določenih fondov iz Zvezdarske na novo lokacijo na Roški. S tem se je racionaliziralo delo in zmanjšalo stroške najema depojev. Nujne adaptacije osrednjega trakta bivše vojašnice ob Poljanski cesti še niso začeli.
b – Leta 2007 je Zgodovinski arhiv Ljubljana, podobno kot Arhiv RS, prevzel novo skladišče v vzhodnem taktu (5. etaža) nekdanje vojašnice ob Roški in na Poljanski cesti 40. Izpeljali so najbolj nujne selitve arhivskega gradiva.
c – Arhivi so leta 2007 pridobili 162 fondov javnega arhivskega gradiva (1614 tm spisovnega gradiva, 34 filmov, 2034 fotografij) in 58 fondov zasebnega arhivskega gradiva (52 tm spisovnega gradiva, 262 filmov, 998 fotografij). Poudarek pri prevzemanju je bil na zaostankih oziroma na prevzemanju arhivskega gradiva nastalega pred letom 1991.
č – Arhivi so aktivno sodelovali z ustvarjalci arhivskega gradiva predvsem pri stikih z javnopravnimi osebami pri določanju arhivskega gradiva, dajanju dodatnih pisnih in ustnih navodil tem osebam za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, nadzoru in svetovanju pri materialnih pogojih varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva, prevzemanju arhivskega gradiva s poudarkom na arhivskem gradivu nastalem pred letom 1991, svetovanju pri izdelavi notranjih pravil ter začetkih vzpostavitve elektronskih arhivov, izobraževanju uslužbencev javnopravnih oseb in delavcev ponudnikov storitev hrambe arhivskega in dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, preizkusih znanja s tega področja, sodelovanju v medresorskih projektih na področju poslovanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom, sodelovanju pri izobraževanju v drugih ustanovah. Opravljenih je bilo 1096 obiskov javnopravnih oseb in izdanih 340 navodil za odbiranje. Seminarjev, ki so jih organizirali arhivi za uslužbence, ki delajo z dokumentarnim gradivom, se je udeležilo 724 ljudi, od teh jih je 408 opravilo preizkus strokovne usposobljenosti.
Kazalci:
A - število prevzetih fondov in količina prevzetega arhivskega gradiva z ustreznimi evidencami o prevzemih
B - količina pridobljenih m² prostorov po standardih in z uporabnim dovoljenjem
C - redno preverjanje mikroklimatskih razmer v depojih v skladu s standardi
A – Od skupno 59.437 tm spisovnega arhivskega gradiva oziroma 10.861 fondov in zbirk, ki so bile ob koncu leta 2007 v javnih arhivih, je bilo leta 2007 pridobljenih 220 fondov in zbirk oziroma 1666 tm spisovnega arhivskega gradiva. Arhivi so pridobili tudi 296 filmov, 3032 fotografij ter 132 nosilcev zvoka.
B – Pomanjkanje ustreznih skladišč za hranjenje arhivskega gradiva je še vedno osrednji problem arhivov. Leta 2007 sta Arhiv RS in Zgodovinski arhiv Ljubljana prevzela depoje na lokaciji na Poljanski cesti 40 v Ljubljani.
C – Pri materialnem varstvu arhivskega gradiva so v arhivih predvsem zamenjali neustrezno tehnično opremo gradiv in s tem nekoliko izboljšali pogoje hrambe. Povečal se je obseg mikrofilmanja in digitaliziranja gradiv, saj je bilo narejenih 45.116 mikrofilmskih posnetkov in 167.808 digitaliziranih posnetkov gradiv. Konservatorske in restavratorske posege s poudarkom na pergamentu in papirju je večinoma opravljal Sektor za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva pri Arhivu RS.
4. Cilj: Vključevanje kulturne dediščine v sodobno življenje in razvoj, izboljšanje dostopnosti dediščine in povečanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala
Ukrepi:
a - informatizacija podatkovnih zbirk o kulturni dediščini
b - prednostno podpiranje programov in projektov, namenjenih telesno oviranim in drugim ciljnim skupinam obiskovalcev
c - postavitev stalnih razstav v Slovenskem etnografskem muzeju, Narodnem muzeju Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije
č - prednostno podpiranje programov in projektov, ki so usmerjeni v povezovanje s turizmom, v uvajanje novih oblik programov za obiskovalce oziroma razvijanje interpretacijskih centrov
d - izvajanje projektne naloge urejanja arhiva arheoloških najdišč, izkopanih med leti 1945–2000
e - spodbujanje dejavnosti specialnih knjižnic, še posebej na področju domoznanstva
a – Informatizacija je organizirana v muzejih in galerijah ter zavodu in INDOK centru in se tekoče razvija, glej podatke v poglavju I.
b – Zagotavljanje fizične dostopnosti muzejev gibalno in senzorno oviranim osebam, je kompleksne narave. Natančneje so ukrepi opredeljeni pri kazalcu D.
V muzejih in galerijah imajo obiskovalci na voljo tudi številne kvalitetne pedagoške in andragoške programe (delavnice, vodstva po muzejskih zbirkah, predavanja ...), ki so vezani na poslanstvo zavodov in zbirk, s poudarkom na aktualnem razstavnem programu. Glej tudi poglavje 4 točko D.
c – Celostna stalna postavitev v Slovenskem etnografskem muzeju je odprta in uveljavljena v javnosti ter pozitivno ovrednotena med strokovnjaki. Dokončan je projekt stalne postavitve zbirk uporabne umetnosti v novi stavbi NM na Metelkovi. Prirodoslovni muzej Slovenije pripravlja stalno postavitev za bodočo novogradnjo, opremo in dele projekta te stalne postavitve testira kot dopolnitev obstoječe stalne razstave in občasnih razstav.
č – Sodelovanje s programi in projekti turistične dejavnosti je vpeljano in kontinuirano, kar velja posebej za spomenike državnega pomena v lasti RS, ki so večinoma programsko urejani in njihovo upravljanje prilagojeno tudi turističnim namenom, posebej pa javni dostopnosti (npr. Blejski grad, Blejski otok, Kompleks Snežnik). Širše za potrebe protokola RS in posredno za večji obisk v Sloveniji je bil postavljen Center Brdo. Nova kongresna dvorana ni posegla v zaščiten ambient gradu in v centralni del parkovnih površin. MK je nudilo strokovno podporo pri pripravi izhodiščne vsebine portalov STO za področje dediščine. Pri enotnem označevanju kulturnih znamenitosti z informacijskimi tablami so pristojna ministrstva MK znova vključila v obravnave in selekcijo oznak ter spomenikov. MK zaradi posebnega pomena povezanosti kulturnega in turističnega sektorja na področju turizma uspešno sodeluje z Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za turizem, in sicer tako v okviru omogočanja pogojev za pripravo strokovnih podlag za izvajanje ukrepov, kot tudi na področju vnosa kulturnih vsebin v strateške dokumente na področju turizma ter združevanja moči in resursov pri načrtovanju dejavnosti, povezanih z razmerjem Slovenije do Evropske unije. V obdobju 2007–2013 se je MK se je vključilo v Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (OP RR) kot nosilec prednostne usmeritve »Mreženje kulturnih potencialov« v okviru razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov« in ima zato možnost črpanja sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 67,2 mio EUR. Leta 2007 je ministrstvo izdelalo investicijsko in projektno dokumentacijo za revitalizacijo kulturnih spomenikov, ki jih bo sofinanciralo.
d – Dejavnosti se tekoče izvajajo.
e – MK posebej skrbi za zbiranje podatkov o premični in nepremični dediščini v svoji knjižnici in dokumentaciji v okviru INDOK. Ob redni nabavi se je izrazito povečal dotok daril, kar je omogočilo širši izbor nabave knjig in periodike.
Kazalci:
A - povečanje števila obiskovalcev
B - število centrov za obiskovalce
C - število sklenjenih partnerstev
Č - število urejenih in obdelanih arhivov arheoloških najdišč
D - število izvedenih izboljšav za boljšo fizično dostopnost
A-B – Z enotnim sistemom evidentiranja se ugotavlja število obiskovalcev na podlagi izdanih vstopnic (brezplačnih in plačanih) v matični hiši posameznega muzeja, dislociranih enotah in spomenikih in situ. Ker so v muzejih dobro obiskane otvoritve in prireditve, na katerih ni vstopnin, je upoštevano tudi ocenjeno število vseh obiskovalcev.
Glede na to, da so v muzejih dobro obiskane otvoritve in prireditve, za katere ni vstopnine, je potrebno upoštevati tudi ocenjeno število obiskovalcev. Po podatkih, zbranih na MK, ugotavljamo, da se je število evidentiranih obiskovalcev muzejev in galerij leta 2007, v primerjavi z letom 2006 povečalo. V muzejih se je v primerjavi z letom 2005, leta 2006 povečalo število evidentiranega obiska za 28,5 %. Leta 2005 je bilo evidentiranih 523.688, »ocenjenih« pa 234.384 obiskovalcev, leta 2006 pa evidentiranih 672.949 in »ocenjenih« 184.284 obiskovalcev. Leta 2007 je bilo evidentiranih 667.898 in »ocenjenih« 280.680 obiskovalcev. Primerjava evidentiranih obiskovalcev, kaže, da se je število obiskovalcev povečalo od leta 2005 do 2007, za 21,5 %, število »ocenjenih« obiskovalcev pa za 17 %.
Ob uspešnih projektih, kot so dnevi odprtih vrat: ob Prešernovem dnevu, Poletni noči in 3. decembru se je število obiskovalcev v galerijah leta 2006 povečalo na 497.315 izdanih vstopnic (leta 2005 pa 453.532), leta 2007 je bilo obiskovalcev več, in sicer je bilo v galerijah več kot 450.000 izdanih vstopnic, medtem, ko je bilo v galerijah, ki ne zaračunavajo vstopnic ob dnevih brezplačnih obiskov, več kot 200.000 obiskovalcev.
Slovenski arhivi so leta 2007 pripravili 29 razstav. Redno so bila organizirana vodenja šolskih in drugih skupin po arhivih s predstavitvijo arhivov, arhivske dejavnosti in arhivskega gradiva za kar 5643 obiskovalcev. Organiziranih je bilo tudi 145 javnih predavanj.
C – Intenzivno je povezovanje med vladnim in nevladnim sektorjem v obliki strokovne pomoči, ki se zagotavlja nevladnemu sektorju in posameznikom pri pripravi projektov v okviru nalog izvajanja javne službe v muzejih, galerijah in zavodih. Leta 2007 je bilo iz proračunske postavke Ministrstva za kulturo v okviru javnega razpisa za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, sofinanciranih in izvedenih 18 javnih kulturnih projektov izvajalcev, ki delujejo na področju kulturne dediščine.
V okviru javnega poziva za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti, ki jih je v letih 2004–2006 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo 2004–2006, je bilo sofinanciranih 10 kulturnih programov nevladnih organizacij – predvsem strokovnih društev, ki delajo na področju kulturne dediščine. Za leto 2007 je bil ponovno izveden programski poziv za izbor javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti, ki jih bo v letih 2007–2009 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JP25-KAM 2007–2009). Za obdobje treh let je bilo izbrano za sofinanciranje 10 izvajalcev javnih kulturnih programov.
Č – MK je vodilo postopke izdaje in nadzora izvajanja 122 arheoloških raziskovanj leta 2007 (več kot polovica obveznih poročil za to leto, skupno 75) – je že bila oddana, pregledana in poslana v INDOK, kjer je shranjen arhiv poročil komisije za arheološka raziskovanja; za leto 2006 je bilo naknadno oddanih 61 poročil o izvedenih arheoloških raziskovanjih; še vedno pa ni bilo pripravljenih in oddanih 45 poročil za izdana dovoljenja za arheološka raziskovanja; skupno je torej MK leta 2007 pridobilo 136 poročil oziroma elaboratov, to je arhivov najdišč, ki so bila v letih 2006 in 2007 raziskovana.
Po posredovanju komisije za arheološka raziskovanja bo urejeno še 49 poročil oziroma elaboratov, arhivov arheoloških najdišč, ki so bila v primeru zaščitnih posegov v celoti raziskana. Izdana dovoljenja se skoraj v celoti nanašajo na zaščitne posege ob različnih vrstah gradbenih del.
D – Ukrepanje je kontinuirano, vendar ni mogoče nadoknaditi vseh preteklih zaostankov, posebej, ker so javni zavodi v obstoječih objektih, ki so pogosto kulturni spomeniki, ne pa novogradnje. Na Prešernovi 20, v Ljubljani, sta dva državna muzeja, Prirodoslovni muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije. Zadnji čaka na novogradnjo Prirodoslovnega muzeja. Razstavni prostori stavbe na Prešernovi so dostopni invalidom z dvigalom, arheološka prezentacija lapidarija ob stavbi omogoča samostojen vstop invalidom.
Slovenski gledališki muzej je v prostorih, ki so last mestne občine Ljubljana in dostop ni ustrezno urejen, Tehniški muzej Slovenije z razstavnimi prostori v Bistri je delno dostopen, ostali prostori čakajo na zaključeno denacionalizacijo, zato investicije v izboljšave, razen v najnujnejše (npr. klančine), niso intenzivne. Težave glede fizične dostopnosti se postopno rešujejo v okviru finančnih možnosti (namestitev zaščitnih ograj, gradnja dvigal).
Muzej, ki ustreza vsem sodobnim kriterijem fizične dostopnosti, je Slovenski etnografski muzej, ki je v novo adaptirani stavbi na Metelkovi. Iste standarde zagotavljajo za nove prostore Narodnega muzeja Slovenije v kareju Metelkova. Ustrezen dostop imata znotraj Metelkove INDOK Center in Zavod za varstvo dediščine. Primeren dostop ima Narodna galerija v Ljubljani, Koroška galerija likovnih umetnosti, Moderno galerijo so pravkar začeli prenavljati, po prenovi bo imela primeren dostop. Dostopnost je omogočena na gradu Turjak, ustrezno dvigalo je bilo postavljeno med prenovo gradu Otočec.
Ministrstvo za kulturo vsako leto namensko dodeli sredstva za povečanje dostopnosti v okviru investicijskih prioritet, ki jih predlagajo posamezni muzeji za izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk državnim muzejem. Občinskim muzejem zaradi omejitev zakonodaje pri vlaganju sredstev v infrastrukturo v občinski lasti ni mogoče dodeljevati sredstev iz državnega proračuna.
Del razstavnega programa je že prilagojen posebnim skupinam obiskovalcev, v največji meri gibalno oviranim. Za slepe in slabovidne muzeji za boljšo prepoznavnost pripravijo kopije razstavljenih predmetov, ki jih obiskovalci lahko otipajo, skrbijo za dobro osvetlitev razstavnih prostorov; večinoma imajo posnetke in filme z govorjenim besedilom, redko gradiva v Braillovi pisavi, gradiva s povečanim in odebeljenim tiskom, posebne označbe in prilagojena vodstva po razstavi. Leta 2007 sta bili dve razstavi (Mala galerija Moderne galerije in Galerija Božidarja Jakca) slikarja Jožeta Slaka posebej pripravljeni za slepe in slabovidne.
5. Cilj: Zagotoviti dediščini vlogo dejavnika v gospodarskem razvoju ter vlogo spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti življenja.
Ukrepi:
a - prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom
b - vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe
c - zaključek pilotnega projekta Kras in prenos rezultatov v zakonodajo in prakso
č - pilotni projekt Škofja Loka v sklopu obnove mestnih jeder
d - projekt Savinjske regije, vključno s Kozjanskim parkom
e - oživitev in obnova Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika državnega pomena,
f - projekt Arboretum Volčji Potok
g - obnova in oživljanje izbranih tipov kulturne dediščine: gradovi in dvorci, tehniška dediščina, etnološka dediščina, dediščina 20. stoletja
h - prednostna podpora izvajalcem, ki za obnovo kulturnih spomenikov pridobijo sredstva evropskih skladov
a, b - Leta 2007 je bilo več tovrstnih programov, bistveno večji je njihov učinek. V letu 2007 je bilo v muzejih izvedenih 449 različnih pedagoških programov s ponovitvami, obiskalo jih je 218.069 obiskovalcev, ter 441 različnih andragoških programov, ki jih je obiskalo 76.678 obiskovalcev. Kljub zmanjšanju števila programov v primerjavi z letom 2006 se je število udeležencev povečalo za 16 %. Primerjava izdanih vstopnic v obravnavanih ustanovah in števila udeležencev pedagoških in andragoških programov je leta 2006 pokazala, da se 36,6 % obiskovalcev muzejev udeležilo različnih delavnic, predavanj, vodstev, okroglih miz in drugih aktivnosti, ki potekajo v muzejih in galerijah kontinuirano. Leta 2007 je ta delež porasel na 44 %.
MK je aktivno sodelovalo v komisiji MŠŠ za trajnostni razvoj vzgoje, pri projektu Šolsko leto kulture 2006/07 in na posvetu o kulturni vzgoji v Cankarjevem domu v Ljubljani.
c – Na podlagi izkušenj pilotskega projekta Kras (končan 2003), kot primera dobre prakse, je oživljeno povezovanje in delovanje na vsem območju Krasa. Zaradi interesa kraških občin in drugih subjektov z obeh strani meje, ki so stike vzpostavili že v okviru PPK, je bil v okviru INERREG-a oblikovan in financiran projekt »Kraški okraj«. Glavni cilj novega projekta je bil usklajeno upravljanje s kraškim prostorom na obeh straneh meje, na več ravneh, povezanih z razvojem območja, tudi na področju kulture oziroma kulturne dediščine. Projekt je bil končan julija 2007. Pomemben rezultat projekta je doseženo pogodbeno čezmejno partnerstvo lokalnih in regionalnih oblasti na območju Krasa, ki tudi po izteku omenjenega projekta omogoča stalno in neposredno sodelovanje vseh vključenih pri reševanju konkretnih zadev, ki se tičejo skupnega razvoja Krasa. Rezultati so vidni posebej v oživljenem Štanjelu, kjer je zaustavljeno odseljevanje, odprte so nove prodajalne, kontinuirano se vrste folklorne prireditve, kamnoseške delavnice, sejmi starin idr.
Kras je bil zaradi prepoznanih vrednosti in razvojnega potenciala vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 s projektom Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa, podprojekti Evropski park Krasa, Škocjanske jame, Štanjel, Lipica, Regijski kraški park. Leta 2007 so bile z Ministrstvom za gospodarstvo opredeljene oblike in vsebine posameznih podprojektov, končuje se revidiranje posameznih projektov, skladno z razvojem dogodkov na terenu. MK si je prizadevalo in tudi doseglo ohranitev projekta v neokrnjeni obliki, s predvidenim začetkom izvajanja leta 2008.
č - Za oživljanja mestnih jeder (projekt Sejem bil je živ) so se gorenjska mesta Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič povezala ter na podlagi razpisa dobila sredstva iz projekta »norveškega mehanizma«, v predvideni višini 1.2 milijona EUR. Zaradi sinergije bi jim lahko pomagali na področju ljubiteljskih dejavnosti.
d - Uprava Kozjanskega parka uspešno razvija svoje dejavnosti; posamezne akcije so se uveljavile in so nujne za oživljanje gospodarstva širšega območja. Veliko število objektov dediščine, s katerimi park upravlja, bi zahtevalo dolgoročnejši načrt in regijsko navezavo med Brežicami in Rogaško Slatino ter Rogatcem. MK na tem območji s sredstvi evropskih strukturnih skladov obnavlja grad Pišece..
e - Ministrstvo za kulturo je po sklepu Vlade koordiniralo aktivnosti v zvezi s Kobilarno Lipica tudi leta 2007. Na podlagi Sprememb in dopolnitev zakona o Kobilarni Lipica je 1. 7. 2006 do tedaj enovit javni zavod začel delovati v dveh organizacijskih enotah, in sicer kobilarna kot javni zavod Kobilarna Lipica, turistični del pa kot Lipica Turizem d.o.o. S tem je postalo poslovanje povsem pregledno in bistveno bolj učinkovito. MK je vseskozi sodelovalo s KL pri reševanju težav in tekočih zadev. Konkretne aktivnosti so bile koncentrirane zlasti na pokrivanje izgub iz preteklih let, pripravo nujno potrebnega načrta prostorskih ureditev oziroma načrta upravljanja kobilarne kot krovnih dokumentov in podlage za izdajo gradbenih dovoljenj za realizacijo potrebnih investicij. Načrt je bil do konca leta pripravljen za javno razgrnitev, predviden je njegov zaključek in sprejetje v prvi polovici 2008. Ministrstvo za kulturo je kot partner sodelovalo pri prijavi projekta Muzej lipicanca, ki ga je Kobilarna Lipica prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma. Leta 2007 so potekala dodatna usklajevanja in bile pripravljene dopolnitve projekta. Dokončna odločitev za financiranja projekta leta 2007 še ni bila sprejeta. Prenova drevoredov, silosov, ledenic in obodnega zidu na posestvu Lipica teče kontinuirano. MK je v ta namen kobilarni dodelilo 394.336 EUR. Prvi del projekta je bil realiziran leta 2006, del predviden za 2007 je bil zaradi relativno majhne razpoložljive vsote in nekaterih spremenjenih izhodišč prestavljen za eno leto (2008), ko je predviden tudi zaključek projekta. Finančni rezultati KL, ob izjemni pomoči države, leta 2007 prvič po dolgih letih kažejo pozitivno finančno stanje.
f - Arboretum Volčji Potok sorazmerno uspešno povezuje varovanje kulturne dediščine z razvojem in s prevladujočo gospodarsko dejavnostjo. Potrebna bi bila večja skrb za posamezne objekte kulturne dediščine znotraj območja AVP (Prenovljeni paviljon s kiparski zbirko ni primerno vzdrževan). Arboretumski nasadi in dejavnosti, ki jih za svoje obiskovalce izvaja javni zavod, kažejo enega izmed načinov, kako trajnostno gospodariti z dediščino. V skladu z navodili MK je AVP leta 2007 v okviru javne službe močno povečal svojo dejavnost pri vzdrževanju hortikulturnih delov spomenikov državnega pomena v lasti RS (Štanjel – Ferrarijev vrt, Kobilarna Lipica, park zdravilišča Rimske Toplice itd.)
g - Projekti, ki jih MK izvaja s pomočjo evropskih sredstev, so usmerjeni v oživljanje dediščine, da se ustvarja nove možnosti za trajnostni razvoj podeželskih območij (regij) in mestnih središč. Leta 2007 je bila končana gradbena obnova gradu Pišece. Za kulturne spomenike 20. stoletja primanjkuje denarja, kljub temu je bila leta 2007 uspešno izpeljana prenova fasad Nebotičnika v Ljubljani z aktivnim sodelovanjem ZVKDS. Predstavniki MK skupaj z izbranimi strokovnjaki ZVKDS, Univerze v Ljubljani in DAL v posebni komisiji svetujejo lastnikom dediščine 20. stoletja pri prenovi.
h – Ministrstvo je aktivno sodelovalo pri vključevanju dediščine v regionalne razvojne programe 3. razvojne prioritete OPRR 2007–2013, v čezmejne programe v okviru cilja 3 kohezijske politike v novi finančni perspektivi (operativni programi čezmejnega sodelovanja SLO/HR, SLO/HR/HU, SLO/IT; operativni programi transregionalnega sodelovanja: alpski prostor, ESPON (raziskave, izmenjave razvojnih praks prostorskega načrtovanja) ter v programe razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 (os 3). Podrobno je predstavljeno zadevno gradivo v podpoglavju za področje kulturne dediščine (zlasti v okviru 6. Cilja: Povečati vključenost Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine).
Kazalci:
A - število medresorsko usklajenih izobraževalnih programov
B - število dokončanih programov in tehničnih projektov
C - število revitaliziranih objektov
Č - število m² obnovljenih stanovanj in poslovnih prostorov v objektih dediščine
D - število realiziranih medresorskih programov in projektov
E - število območij dediščine s sprejetim načrtom upravljanja
F - povečanje osnovne črede lipicancev
G - povečanje števila obiskovalcev
A – Medresorsko usklajeni izobraževalni programi so potekali na več področjih. Zagotovljena je bila prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom ter vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe; pedagoški programi v muzejih uspešno dopolnjujejo in nadgrajujejo obvezne izbirne vsebine šolskih programov. Uveljavljeno je medresorsko povezovanje pri pripravi in izvedbi pedagoških programov v muzejih, arhivih, galerijah, knjižnicah, zavodih in nekaterih medijih. Uspešno je bil izveden projekt MEGA KVIZ, v katerem so s šolami sodelovali knjižnice, muzeji in nacionalna televizija. Pri dostopnosti kulture za otroke je bil leta 2007 oblikovan nov celovitejši način varovanja otrokovih pravic na področju kulture.
B-C – Ministrstvo je v okviru odobrenih proračunskih sredstev (le 24 % od zakonsko določenih sredstev) nadaljevalo sanacijo nekaterih najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov dediščine. Pri objektih so bile glede na odobrena proračunska sredstva izpeljane faze prenove, ki preprečujejo ogrožanje spomeniških prvin. Na podlagi sprejetega letnega programa (so)financiranja na področju varstva nepremične dediščine za leto 2007 in ministrovega sklepa o odobritvi je bilo izvedenih skupaj 169 projektov, od tega se je 54 projektov sofinanciralo s sredstvi »kulturnega tolarja«, torej kar 34 objektov več od predhodno zadanega cilja. Obnovljenih je bilo 11 kulturnih spomenikov. Zastavljeni cilj je bil presežen. Ministrstvo je bilo posebej učinkovito pri porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj Investicijsko-vzdrževalna in zaščitna dela in druga dela so bila izvedena na 34 kulturnih spomenikih v lasti RS, zastavljeni cilji so bili doseženi. Izdelana je bila investicijsko-tehnična dokumentacija za šest gradov oz. dvorcev. Urejen je bil status muzeja v Stični. Leta 2007 je bil pripravljen idejni projekt za sanacijo zdraviliškega parka Rimske Toplice.
Č – Večino stanovanjskih objektov, ki so kulturna dediščina, prenavljajo lastniki sami. Ker je ministrstvo udeleženo samo pri prenovi izbranih kulturnih spomenikov v lasti RS in pri prenovi spomeniških prvin objektov v skladu z razpisi, kjer velikost stanovanj ali namembnost ni pogoj za razpis, natančnih podatkov o obsegu prenovljenih kvadratur nima in jih niti nima možnosti pridobiti.
D - Sodelovanje z MOP, posebej pri varovanju kulturne dediščine in kulturne krajine, poteka kontinuirano, enako pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov, čeprav MK nima vedno položaja enakopravnega partnerja. Običajno pri urejanju prostora ob pripravi zakonov in podzakonskih aktov ne upoštevajo dodatnih nalog, ki jih nalagajo institucijam za varovanje kulturne dediščine, niti finančnih ali kadrovskih ukrepov, ki bi morali biti posledica nove zakonodaje ali njim podrejenih aktov.
Utečeno je sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve in drugimi institucijami na področju varovanja dediščine, prenosa čez meje in za področje kriminalitete. Podobno kot pri nekaterih drugih nalogah je tudi na tem področju Ministrstvo za kulturo prevzelo od drugih, večjih ministrstev nove naloge, ki jih skuša izpeljati brez kadrovskih okrepitev in dodatnih finančnih bremen.
V Sloveniji smo v tem obdobju pripravili nekaj strateških dokumentov, ki so izjemnega pomena za celostno ohranjanje dediščine: Strategija razvoja Slovenije (SRS), Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) ter Državni razvojni program (DRP – še v pripravi), ki je v fazi priprave. Na podlagi omenjenih strateških prostorskih aktov so občine začele pripravljati občinske strateške in izvedbene akte, za katere sta MK in ZVKDS, skladno s postopki, pripravila smernice in ostala strokovna gradiva, s katerimi je vstopala v postopke kot nosilec urejanja prostora. V letih 2006 in 2007 smo poskušali varstvo dediščine v čim večji meri vključiti v pripravo Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov.
Pri vključevanju dediščinskih prvin v sistem urejanja in načrtovanja posegov v prostor je treba opozoriti na sklop težav, povezanih s presojami vplivov na dediščino. Evropska zakonodaja (direktive) predpisuje presojo vplivov na kulturno dediščino kot dolžnost v postopkih priprave planskih in izvedbenih projektov. Postopkovno se v vedno več primerih opredeli, da je potrebno v sklopu presoje vplivov na okolje presojati tudi vpliv na dediščino, vendar pripravljavci okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje večinoma še ne poznajo področja varstva dediščine v prostoru in obravnavajo ciljno vsebino pomanjkljivo. Teh nedoslednosti in pomanjkljivosti praviloma ne opazijo niti okoljski izvedenci (recenzenti).
Slovenija kot država še vedno ni začela izpolnjevati nekaterih starejših »obveznosti«, predvsem s področja celostnega ohranjanja stavbne in naselbinske dediščine kot delov kakovostnega življenjskega bivalnega okolja, ki so evropska norma od leta 1975 (Evropska listina o stavbni dediščini, 1975, Granadska konvencija o evropski stavbni dediščini8, 1985, ki obsega tudi naselbinsko dediščino ter varstvo kompleksov in območij, ki so skupno delo narave in človeka). Nadaljevati mora uveljavljanje Malteške konvencije o zaščiti evropske arheološke dediščine9 in Evropske konvencije o krajini10 ter uveljavljati nove (npr. Unescovo konvencijo o podvodni arheološki dediščini). Izvajati mora tudi Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine11 tako pri ohranjanju kulturne vsebine že zavarovanega območja Škocjanskih jam kot pri izbiranju in predlaganju novih območij in objektov za liste UNESCO.
E - Načrti upravljanja za grad Jamo v Predjami in grad Snežnik zamujajo, enako oddaja v najem gospodarskim subjektom, ki želijo do skrajnosti izrabiti vse kulturne vire in zmanjšati svoj prispevek na minimum ali na kratkoročne akcije; tako ni bilo uspešno iskanje najemnikov za grad Borl. Na drugi strani je interes najemnikov za kratkoročne, v zakonu predvidene roke najema minimalen.
Razmeroma intenzivno in ustrezno z Blejskim gradom upravlja Zavod za kulturo Bled, in sicer na podlagi večpartitne pogodbe o oddaji Blejskega gradu v upravljanje iz leta 2006. Leta 2007 je bila pridobljena vsa potrebna dokumentacija za prenovo muzejskega trakta na Blejskem gradu in postavitve nove razstave Narodnega muzeja Slovenije; konec leta so gradbeno-obrtniško-instalacijska dela že stekla.
F - Število zaščitenih konj lipicancev se je v zadnjih letih povečevalo, zato so lani izpeljali natančen mednarodni komisijski pregled in valorizacijo živali. Že ob koncu leta 2006 je lipiška čreda štela okoli 380 konj, kar presega v rejskem programu definirano optimalno število, določeno glede na dejanske kadrovske in prostorske kapacitete kobilarne. Zato so bili leta 2007 primarni cilji urejanje boljših pogojev za čredo, dodatno urejanje pašnikov, jahalnice, odprte jahalnice ter vseh prostorskih dokumentov za celostno urejanje Lipice, zlasti ob odprtju schengenske meje in spremenjenih načinih dostopa obiskovalcev.
G - Med kulturnimi spomeniki v lasti RS si je leta 2007 največ obiskovalcev ogledalo Blejski grad (okoli 205.000 registriranih obiskovalcev, popolne podatke objavljata Statistični urad RS in Slovenska turistična organizacija). Sledi obisk v Predjamskem gradu s 110.000 obiskovalci, tudi s pozitivnim indeksom obiska. V Kobilarni Lipica so leta 2007 našteli skupno 98.114 obiskovalcev, od tega 88.114 pri ogledu kobilarne in programa jahalne šole, ostale pa pri raznih dogodkih in dnevih odprtih vrat.
Nekateri kulturni spomeniki državnega pomena so teoretično prosto dostopni (Aljažev stolp, Blejski otok). Obisk teh objektov je zgolj groba ocena, ker zaradi težkega dostopa (Triglav) ali stroškov prevoza s čolni (Blejski otok) ne odraža vseh trendov obiskovalcev. Praviloma obisk prenovljenih kulturnih spomenikov v lasti RS (npr. Grad Kostanjevica, Muzej Rogatec, Predjama) bistveno presega obisk primerljivih znamenitosti v lasti občin ali zasebnih lastnikov in »generira« obisk posameznih krajev in njihove okolice. Nekateri najemniki s pobiranjem vstopnine del zainteresiranih gostov odvrnejo od obiska (Polhov Gradec, Socerb, Bled). Obisk gradov, ki jih obnavljamo s pomočjo evropskih sredstev, je leta 2007 glede na prejšnje leto narasel za 11.756 obiskovalcev.
V muzejih največ obiskovalcev beleži državni muzej – Tehniški muzej Slovenije, ki ima prostore v kompleksu gradu v Bistri (46.115 evidentiranih obiskovalcev in 9.500 ocenjenih obiskovalcev). Kar za 300 % pa se je povečal obisk v Slovenski kinoteki (leta 2006 – 10.733 evidentiranih obiskovalcev, leta 2007 pa 41.318). Od muzejev, katerih ustanoviteljice so občine, imajo veliko obiskovalcev muzeji: Loški muzej Škofja Loka (50.850 evidentiranih obiskovalcev), Gorenjski muzej Kranj, ki upravlja tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi (44.022 evidentiranih obiskovalcev), Pokrajinski muzej Ptuj (66.068 evidentiranih obiskovalcev) Mestni muzej Idrija (53.030 evidentiranih obiskovalcev). Obisk v zadnjih letih dodatno povečajo akcije brezplačnega vstopa.
____________________________
8 Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope, Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91
9 Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99 (Uradni list RS št. 24/99)
10 Evropska konvencija o krajini, Firence, 2000, v postopku ratifikacije
11 Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Uradni list SFRJ, št. 56/74
6. Cilj: Povečati vključenost Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine.
Ukrepi:
a - ratifikacija mednarodnih konvencij
b - krepitev vloge Slovenije v mednarodnih organizacijah,
c - mednarodna promocija slovenske kulturne dediščine,
č - priprava projektov oziroma nominacij za vpis spomenikov, ki so na poskusni listi svetovne dediščine pri UNESCO in oblikovanje novih predlogov
a – Leta 2006 je Slovenija ratificirala Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki v programu ni bila omenjena, saj jo je Generalna konferenca UNESCO sprejela šele 20. oktobra 2005. V minulem letu je bil pripravljen in februarja 2008 sprejet Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je usklajen z mednarodnimi konvencijami.
b – Slovenija je ohranila svojo vlogo v mednarodnih ustanovah s področja dela Direktorata za kulturno dediščino (MK) in svojo prisotnost in delo vsebinsko nadgradila. Pripravila je medcelinsko nominacijo UNESCO, med prvimi je pripravila nominacije za evropske spomenike, aktivna je pri številnih pobudah za celostno promocijo dediščina (Transromanica /romanske poti po Evropi , Gothicmed / gotika v mediteranskih deželah, Dnevi dediščine).
Arhiv RS je član Mednarodnega arhivskega sveta (ICA), Sekcije za Evropo pri MAS (EURBICA), Mednarodnega združenja filmskih arhivov (FIAF), Evropske zveze filmskih arhivov in kinotek-ACE, Biroja direktorjev nacionalnih arhivov držav Evropske unije (EBNA), preko arhivskih in kulturnih sporazumov ter različnih posamičnih projektov neposredno sodeluje z arhivi iz več kot petindvajset držav sveta. Tudi regionalni arhivi in Arhivsko društvo Slovenije so vključeni v mednarodne povezave.
c – Promocija poteka celostno, s pomočjo informacij na medmrežju, z izmenjavo razstav (navedene so posebej), s knjigami in drugimi gradivi v tujih jezikih, z objavo raziskav v strokovnih glasilih in s predstavitvijo spomenikov tujim obiskovalcem v Sloveniji
Direktorat za kulturno dediščino je bil leta 2007 posebej dejaven pri promociji ustvarjalnosti arhitekta Plečnika v tujini.
č – Slovenija je bila med vodilnimi pripravljavci vloge za medcelinsko nominacijo za poti živega srebra za UNESCO leta 2007. Kandidaturo Idrije je podprla Vlada RS. Aktivno se uveljavlja UNESCO-va Konvencija in drugi mednarodni pravni akti, ki zagotavljajo bolj načrten in sistemski pristop do nominacij. V sodelovanju z ZVKDS je izoblikovan osnovni predlog Nacionalnega poskusnega seznama, ki je podlaga za izbor vpisov na Poskusni seznam liste UNESCO.
Kazalci:
A - število podpisov oziroma ratifikacij
B - število članstva v mednarodnih organizacijah
C - število dejavnih sodelovanj
Č - število mednarodnih programov in projektov
A - Leta 2007 je bila ratificirana mednarodna konvencija s področja dediščine. Izhodišča vseh ratificiranih konvencij so bila povzeta v nov Zakon o varstvu kulturne dediščine.
B - Slovenija je ohranila svojo vlogo v mednarodnih ustanovah s področja dela direktorata. Ministrstvo dejavno podpira članstvo v mednarodnih organizacijah ICCROM, ICOM, ICOMOS; UNESCO, projekt AMY, s pomočjo civilnih združenj tudi DOCOMOMO, Europa Nostra. Najbolj aktivno je delo muzealcev v organizaciji ICOM, kjer so med vodilnimi državami. Podprti so projekti Interreg 3 A, B IN C (sodelovanje z vsemi sosedami z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško). Potekajo različni programi Interreg III, predvsem v mediteranskem prostoru. Posredno kot člani sodelujemo pri Alpski konvenciji za protokol o prebivalstvu in kulturi. Največja interdisciplinarnost in sodelovanje institucij je izraženo v projektu 13 evropskih držav: Art Nouveau in Progress. ( V zvezi s tem kazalcem glej tudi ukrep b – 6. Cilja.)
Redni so stiki pri izmenjavi publikacij, za kar skrbi INDOK. Uspešno je tudi bilateralno sodelovanje na področju konservatorstva in restavratorstva, ker sodelujejo pri delu in v strokovnih komisijah za posamezne spomenike kot člani ekspertnih komisij vrhunski strokovnjaki iz: Avstrije, Hrvaške, Italije in Nemčije.
Arhiv RS je član Mednarodnega arhivskega sveta (ICA), Sekcije za Evropo pri MAS (EURBICA), Mednarodnega združenja filmskih arhivov (FIAF), Evropske zveze filmskih arhivov in kinotek-ACE, Biroja direktorjev nacionalnih arhivov držav Evropske unije (EBNA), preko arhivskih in kulturnih sporazumov ter različnih posamičnih projektov neposredno sodeluje z arhivi iz več kot petindvajset držav sveta. Tudi regionalni arhivi in Arhivsko društvo Slovenije so vključeni v mednarodne povezave.
C - Predstavniki ministrstva so se udeležili pomembnejših srečanj v zvezi z UNESCO-vo Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Skupaj s Španijo in Mehiko je Slovenija pripravila dokumentacijo za skupno serijsko medcelinsko nominacijo dediščine živega srebra in srebra na UNESCO-v Seznam svetovne dediščine. Slovenija je izdelala tudi dokumente nominacije v okviru iniciative EU Znak evropske dediščine in leta 2007 med prvimi državami EU uspela na evropski seznam vpisati tri območja (Spominsko kapelo Sv. Duha na Javorci, Partizansko bolnišnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem in Plečnikove Žale v Ljubljani). Vlada RS je sprejela Strategijo za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot v RS v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti in aktivnostmi, ki bo po uveljavitvi novega Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) zagotovila načrten in sistemski pristop nominiranja. V sodelovanju z ZVKDS je pripravljen predlog Nacionalnega poskusnega seznama, ki bi bil temelj za izbor vpisov na katerikoli mednarodni seznam. Aktivna je bila pri številnih, zgoraj omenjenih pobudah za celostno promocijo dediščine. Povečanje vključenosti Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine dodatno odmeva v mednarodnem sodelovanju.
Prednostna je bila podpora izvajalcem, ki so za obnovo kulturnih spomenikov pridobili evropska sredstva. Primerjava števila izvedenih mednarodnih programov in projektov kaže kvantitativno povečanje mednarodnega sodelovanja. V primerjavi s preteklim obdobjem se je število projektov in programov povečalo. Leta 2007 je bilo izvedenih 21 projektov in programov. Na obravnavanem področju so bili najbolj aktivni Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, Narodna in Moderna galerija.
Znotraj finančnih omejitev MK je pomembno vključevanje muzejev v projekte, ki se financirajo iz sredstev iz evropskih skladov. Odmevna je bila tudi promocija slovenske umetnosti na bienalu v Benetkah in druge razstave, ki so obravnavane posebej.
Arhiv RS je kontinuirano vpet v aktivnosti sorodnih strokovnih organizacij v okviru Evropske unije. Sodeloval je v delovnih skupinah EU za pripravo analize stanja in smernic delovanja državnih arhivov v EU (Black Book) – projekt je dokončan – ter sodeluje v DLM forumu, ki pripravlja standarde za elektronsko poslovanje in arhiviranje. Sodeluje še pri projektu EAG – delovne skupine za pripravo skupnega evropskega portala za arhive (»European Gateway to Archives«) in v okviru EBNE v skupini za zakonodajo, sprotno pošiljanje podatkov za portal Evropske arhivske zakonodaje (trenutno šele prototip).
Sodelovanje Arhiva RS: pri rusko-slovenskem projektu objave »Zbornika dokumentov o rusko-slovenskih odnosih« z Rosarhiv-om; s Škofijskim arhivom St. Pölten (Diözesenarchiv St. Pölten) v Avstriji pri projektu Samostanske listine Srednje Evrope; sodelovanje pri Projektu povezav institucij, ki hranijo gradivo franciscejskega katastra za ozemlja svojih držav. Pokrajinski arhiv Koper sodeluje v projektu Informatizirana katalogizacija naravne in kulturne dediščine Sredozemske Slovenije.
Č - MK je uspelo področje kulturne dediščine vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev za izvedbo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Leta 2005 je tako nadaljevalo tri, leta 2004 odobrene projekte, leta 2005 pa je MK za sofinanciranje obnove gradu in pristave gradu Snežnik uspelo pridobiti še dodatnih 2.44 mio EUR evropskih sredstev.
7. Cilj: Izboljšanje dostopnosti do podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi, za različne kategorije uporabnikov
Ukrepi:
a - razvijati arhivski računalniški informacijski sistem slovenskih arhivov
b - zasnova projekta za vključitev AERISS v enotni register kulturne dediščine
c - na spletni strani Arhiva Republike Slovenije zagotoviti internetno dostopnost enotnega registra fondov in zbirk, ki jih hranijo slovenski arhiv
č - strokovna obdelava že prevzetega arhivskega gradiva in izdelava osnovnih instrumentov za uporabo
d - evidentiranje arhivskega gradiva pri slovenskih skupnostih po svetu
a - Z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), je predvsem Arhiv RS dobil vrsto novih nalog na področju varstva elektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva. Arhiv RS z novim Sektorjem za elektronske arhive in računalniško podporo zagotavlja izvajanje dela, Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, Enotnih tehnoloških zahtev idr. Arhiv potrjuje notranja pravila za pravne osebe s tem, da presoja, ali so skladni z zakonom, s podzakonskimi predpisi in z Enotnimi tehnološkimi zahtevami ter s pravili arhivske stroke in vodi register potrjenih notranjih pravil. Arhiv vodi register ponudnikov opreme in storitev za hrambo arhivskega gradiva v elektronski obliki za celotno državo. Ponudniki opreme in storitev morajo svojo dejavnost prijaviti Arhivu. Arhiv opravlja še vrsto drugih del, vključno s sprejemanjem Enotnih tehnoloških zahtev, ki podrobneje opredeljujejo poslovne organizacijske in tehnološke pogoje zakona.
b - V Arhivu RS je bila izvedena interna revizija projekta Infor-Arh, ki jo je izvedel izbrani zunanji revizor informacijskih sistemov. Ta je pokazala, da je smiselno narediti prevzem zaključenega sklopa funkcionalnosti in zaključiti izvajanje projekta. Na podlagi slabih rezultatov večletnega projekta je bila sprejeta odločitev za nakup preverjeno delujoče programske opreme v drugih evropskih arhivih, zato je bil izveden postopek izbire in nakupa nove programske opreme za podporo strokovnemu arhivskemu delu (Scope).
c - Arhiv RS se s spletno domačo stranjo, z registrom arhivskih fondov in zbirk, z računalniško zbirko (bazo) podatkov o arhivskem gradivu ter s skeniranimi arhivskimi dokumenti vključuje v javne informacijske sisteme, omogoča javno uporabo arhivskega gradiva v arhivskih čitalnicah, opravlja kulturno-prosvetno dejavnost in objavlja klasične in elektronske publikacije. Na spletni strani Arhiva RS je bila vzpostavljena nova rubrika E-hramba dokumentarnega gradiva s področji: registracija, notranja pravila, akreditacija, strokovna usposabljanja. Tudi regionalni arhivi omogočajo na spletnih straneh dostop do vodnikov, torej do podatkov o fondih in zbirkah, ki jih ti arhivi hranijo.
č - Leta 2007 je bilo izdelanih oziroma dopolnjenih veliko popisov oziroma drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
d - Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in zadeva Slovenijo in Slovence, se je izvajalo predvsem v arhivih v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Češkem, Madžarskem in Rusiji.
Kazalci:
A - število uporabnikov in posredovanih informacij
B - število vpisanih fondov oziroma njihovih sprememb v registru
C - število fondov v arhivih, ki so bili strokovno obdelani oziroma so zanje vzpostavljene osnovne evidence za uporabo
A – Izdanih je bilo 12.124 potrdil, predvsem za naslednje namene: žrtve vojnega nasilja, poprava političnih krivic, vojna škoda, denacionalizacija, delovna doba, šolanje, premoženjske in gradbene zadeve, državljanstvo in drugo. Arhivsko gradivo za znanstveno-raziskovalne namene je potrebovalo 6835 uporabnikov, zaradi pravnega interesa pa 6551 uporabnikov. Za uporabnike je bilo izdelanih 90.269 fotokopij, 3821 mikrofilmskih posnetkov, 13.902 digitaliziranih posnetkov, 1757 fotografij in drugih reprodukcij. Pripravljenih je bilo 29 razstav in izdanih 19 različnih publikacij oziroma objav virov.
B – Arhivi hranijo 10.861 fondov in zbirk oziroma 59.437 tekočih metrov arhivskega spisovnega gradiva ter arhivsko gradivo na posebnih formatih in drugih nosilcih, kot so na primer film, fotografije, mikrofilmski zapisi, zemljevidi, razni nosilci zvoka in drugo.
C – Po podatkih za leto 2007 imajo arhivi za 68 % fondov in zbirk popise po arhivskih enotah, uporabne pisarniške evidence ali arhivske inventarje; za 25 % fondov prevzemne sezname oziroma popise po tehničnih enotah; 7 % fondov je neurejenih, slabo urejenih ali brez pripomočkov. Leta 2007 je bilo izdelanih oziroma dopolnjenih veliko popisov oziroma drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
9. NARODNI SKUPNOSTI, ROMSKA SKUPNOST, DRUGE MANJŠINSKE ETNIČNE SKUPNOSTI IN PRISELJENCI
Splošna cilja:
I. Spodbujanje kulturne raznolikosti v programih javnih zavodov: do leta 2007 bo najmanj polovica javnih zavodov na področju kulture v svoje programe vključila tudi vsebine z raznoliko etnično tematiko.
Kazalci:
- število programov in projektov z etnično tematiko v programih javnih zavodov
- število udeležencev v teh programih in projektih
- vključevanje omenjenih programov in vsebin v programe javnih zavodov
Praksa je pokazala, da je cilj zastavljen preveč togo, zato ga ni bilo mogoče povsem realizirati; tudi ni pričakovati, da ga bo moč realizirati kdaj v prihodnosti. Razlogov za to je več, od tega, da so javni zavodi avtonomni pri kreiranju programov, do kadrovskih zadreg tako v zavodih kot v samem v Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti pri MK, pa tudi na strani pripadnikov manjšinskih etničnih skupnosti.
Kljub temu pa je mogoče podati splošno ugotovitev, da so se v zvezi s prostorskimi pogoji za izvajanje programov zadeve ponekod izboljšale. V nasprotju s preteklimi leti smo prejeli nekaj več pozitivnih povratnih informacij zavodov. Velja posebej poudariti, da so bili leta 2007 oblikovani tudi normativni pogoji npr. za redno delo Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, ki bo v sodelovanju z osrednjo organizacijo madžarske narodne skupnosti oblikoval multikulturni program tega zavoda. Menimo, da gre za pomemben in že dolgo pričakovan dosežek na narodnostno mešanem območju. Po drugi strani se nekatere zahteve ZUJIK-a glede dostopnosti javne kulturne infrastrukture manjšinskim programom in projektom ne izvajajo dosledno, kar pa je povezano v veliki meri tudi z odnosom lokalne skupnosti do kulturnih društev romske skupnosti, manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev. Primernejše so prostorske razmere pri ustavno opredeljenih narodnih skupnostih. Z vidika celovite skrbi bi bila potrebna konkretnejša opredelitev obveznosti pri izvajanju omenjenih določil ZUJIK-a. Ker delovanju manjšinskih kulturnih društev niso namenjeni ustrezni prostori oziroma je njihova najemnina neprimerna ali pa jim je dodeljen neprimeren čas za vaje, bo treba oblikovati po posameznih področjih ustrezne ukrepe, ki bi omogočali učinkovito reševanje prostorskih težav.
Kljub omejitvam pa se je navedeni cilj do določene stopnje vendarle uresničeval. Italijanska narodna skupnost je svoj program večidel izvajala v gledališčih Koper in Piran, v Avditoriju Portorož, v likovnih galerijah na obali ter v Kulturnem domu v Izoli, madžarska narodna skupnost pa večinoma v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, Knjižnici Lendava, Galeriji muzej Lendava, Kulturnem domu Dobrovnik ter v Banffy centru Lendava. Dva romska projekta sta bila izvedena v knjižnici v Murski Soboti, en romski projekt pa na gradu v Murski Soboti, trije projekti drugih manjšinskih etničnih skupnosti pa so bili izvedeni v knjižnicah (Otona Župančiča Ljubljana in drugih) in Mestnem muzeju Ljubljana. V lokalnih zavodih so bili pogosteje izvedeni projekti manjšinskih etničnih skupnosti. Na področju romske skupnosti je bilo tako izvedenih osem projektov (kar je 15 % vseh projektov romske skupnosti, izvedenih leta 2007) v kulturnih domovih (Novo mesto, Murska Sobota, Pušča, Dobrovnik, Tišina). Na področju različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti je bilo 17 projektov (kar je 25,8 % vseh realiziranih projektov različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti leta 2007) prav tako izvedenih v lokalnih kulturnih institucijah, in sicer v naslednjih: Avditorij Portorož, Kulturni dom Kamnik, KUD France Prešeren, Mladinski center Velenje, Rotovž Maribor, Kulturni dom Predoslje, Kulturni dom Metlika, Kulturni center Janeza Trdine, Kulturni dom Slovenski Javornik, Kulturni dom Novo Mesto, Kulturni dom Črnuče, Kulturni dom Ljubljana – Vič, Dvorana Nova Gorica, Galerija Celje, Dom kulture Postojna, Gledališče Koper ter Kulturno rekreacijski center Hrastnik. Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod deluje od leta 2005 v svojem Makedonskem kulturnem centru v Kranju, ki je prvi tak center v RS in ga sofinancirata občina in Makedonija, delovanje njihovega informacijskega sistema in nekatere kulturne projekte, ki se izvajajo v domu, pa je leta 2007 sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.
II. Povečati delež vsebin z raznoliko etnično tematiko pri izvajalcih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov
Ta cilj zadeva manjšinski program, ki je komplementaren integracijskemu. Šele oba skupaj odražata celovitost manjšinske kulturne politike s programom, znotraj katerega naj bi bila dosežena čim večja ali vsaj optimalna etnična raznolikost vsebin, izhajajočih iz konkretnih artikuliranih potreb in prijav. Novi NPK vsebuje cilj: izboljšanje pogojev za kulturno raznolikost, ki ima nadrobno opredeljene ukrepe in tudi kazalce za ugotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki zadevajo tako povečevanje števila različnih predlagateljev, kot tudi povečevanje raznolikosti vsebin v programih MK, pa tudi povečevanje števila ustvarjalcev in profesionalcev, kar naj bi prispevalo k razvojni naravnanosti manjšinskih kultur. Strokovna komisija Ministrstva za kulturo, ki obravnava predlog letnega programa, pri izboru projektov ne upošteva le njihove kakovosti, ampak program vsakokrat celostno presodi še z vidika optimalnega zajetja etnične raznolikosti (z zornega kota kriterija kulturne raznolikosti). Tak pristop omogoča, da se udejanji kar najboljše razmerje med izraženimi potrebami in etnično raznolikostjo programa. V nadaljevanju bo pojasnjeno, kakšna etnična raznolikost v integracijskem in posebnem programu je bila dosežena leta 2007.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z raznolikimi etničnimi vsebinami ter prednostna podpora avtentičnim prispevkom h kulturni raznolikosti.
Kazalec:
- raznolikost programov in projektov različnih manjšinskih skupnosti
Leta 2006 je bilo v posebni program Ministrstva za kulturo vključenih sicer enako število manjšinskih etničnih skupnosti kot v preteklih dveh letih, vendar se je s svojimi kulturnimi projekti leta 2007 prijavilo več izvajalcev kot minula leta (12 izvajalcev več kot leta 2006), povečanje etnične raznolikosti pa se kaže tudi v tem, da se je leta 2007 vključilo 9 novih društev, ki se do sedaj niso prijavljala (1 bošnjaško, 3 makedonska, 2 srbski, 2 hrvaška in 1 nemško govoreče etnične skupine). Tako se povečevanje števila društev, vključenih v posebni program, nadaljuje, leta 2006 so bila 3 nova, leta 2007 pa 9 novih. Ta porast odraža povečevanje raznolikosti tudi znotraj samih manjšinskih etničnih skupnosti.
Pri romski skupnosti so se društva tako kot že prej prijavljala s svojimi kulturnimi projekti na javni poziv samostojno in ne več samo preko Zveze romskih društev, kar jim je v razpisnih pogojih tudi omogočeno. Tako se je leta 2007 prijavilo samostojno že 7 romskih društev, kar je 2 več kot leto prej, vendar so bile vloge 3 društev zaradi formalnih razlogov zavržene. S tem je bila dana in udejanjena možnost za širšo raznolikost predlagateljev.
Nadaljuje se tudi praksa, po kateri so v posebni program vključene tudi druge nevladne organizacije, ki lahko prijavljajo svoje kulturne projekte, namenjene manjšinskim etničnim skupnostim.
Povečevanje etnične raznolikosti vsebin v posebnem manjšinskem programu se je pokazalo tudi tako, da so vsebine projektov vedno bolj raznolike, podprte so bile različne nove kulturne dejavnosti narodnih skupnosti in nove vsebine kulturnih projektov romske skupnosti ter različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev. Opaža se torej vse večja pestrost kulturnega delovanja in ustvarjalnosti.
Madžarska narodna skupnost je leta 2007 na novo v svoj program vključila sodelovanje v znanstveno-kulturnih projektih. Pri romski skupnosti so bili na novo pojavljeni projekti, v katerih je ta skupnost predstavila svojo kulturo (npr. razstave in dokumentarni film). Vedno več je projektov, ki vključujejo usposabljanje (kot so: predavanja, delavnice, literarni natečaj) ter projektov s področja založništva, predvsem izdaj knjig romskih pesmi in pravljic. Leta 2007 so bili vključeni tudi projekti raziskovanja in objave romskega besedišča.
Društva in zveze različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev so prijavljala vloge za podporo več internim glasilom kot doslej in več vlog za financiranje spletnih strani (skoraj vsaka manjšinska etnična skupnost že izdaja svoj časopis ali glasilo in ima spletno stran). Predlagatelji vedno bolj prijavljajo tudi projekte, ki vključujejo ustvarjalno kulturno delovanje (s področja knjige, koncertov, razstav, književnih in literarnih večerov, različnih prireditev ipd.). Tudi projektov, ki vključujejo različna usposabljanja, je bilo leta 2007 več (predavanja, t. i. kolonije, tečaji in delavnice).
Kulturna raznolikost posebnega programa se je torej precej povečala predvsem iz zornega kota zvrsti dejavnosti, kot tudi z vidika predlagateljev. Cilj se je torej dobro uresničeval.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Spodbujanje razvitega kulturnega pluralizma.
Stroka ločuje nerazviti in razviti kulturni pluralizem. Slednji pomeni poudarek na tistih dimenzijah manjšinskih kultur, ki vsebujejo njihovo razvojno naravnanost.
Ukrep: Zagotavljanje spodbudnih razmer za uresničevanje kulturnih pravic kot razsežnosti človekovih pravic, spodbujanje razvoja kulturnega pluralizma ter zagotovitev pogojev za posebno obravnavo kulturnih pravic manjšinskih skupnosti, s poudarkom na pogojih za njihovo kulturno ustvarjalnost, profesionalizacijo kulturnega dela in širšo dostopnost kulturnih dobrin, ki jih ustvarjajo.
Kazalci:
- povečevanje participacije umetnikov in profesionalcev iz vrst pripadnikov manjšinskih skupnosti pri kulturnih projektih posebnega programa, ki jih financira Ministrstvo za kulturo
- povečevanje števila projektov, ki predstavljajo manjšinske kulture po Sloveniji in tujini
- novosti na področju profesionalizacije kulturnega dela (ustanovitev zavodov ipd.)
Leta 2007 je bilo v posebnem programu relativno več projektov, v katerih sodelujejo umetniki in profesionalci iz vrst manjšinskih etničnih skupnosti, ki živijo v RS. Dotlej so se ustvarjalci manj prijavljali samostojno, čeprav so za to v javnih pozivih imeli možnost, vendar preko različnih organizacij.
Glavni nosilec kulturnih projektov Romskega društva Amala je na primer Imer Traja Brizani, ki ima status samostojnega kulturnega delavca. Zanimivo je, da se kljub temu priznanemu statusu in večkrat posredovani informaciji o integracijskem programu, vztrajno prijavlja v posebni program. Zveza Romov Slovenije je izdala 3 knjige romskih ustvarjalcev: Jožka Horvata Muca, Mladenke Šarkezi in Romea Horvata Popoja, Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc pa knjigo Jožeta Livijena. Posnet je bil dokumentarni film o Romih, ki sta ga pripravila režiser in publicist Bogdan Miklič ter publicist in literarni kritik Ferkolj. Izdan je bil žepni romsko-slovenski in slovensko-romski slovar ter izvedena delavnica romskega jezika. Sodelovali so romski avtorji: Bogdan Miklič, Fatmir Bečiri in Slobodan Nezirović. Na romskih prireditvah so sodelovali različni umetniki (Dušan Horvat-Vajta, Bogdan Miklič) ter glasbene skupine (Popo in Simpsonovi, Halgato band, Langa, Benđo band, Torpedo band, Roma Sam, EXtra POPO, Duo Santana, Mlada Langa, Ane Romale idr.). Svoja dela so na literarnih večerih predstavili poleg omenjenih tudi drugi romski ustvarjalci: Rajko Šajnovič, Traja Brizani, Sašo Nezirović, Srečko Brezar, Ludvik Levačič, Tadeja Šarkezi idr. Poleg tega so izšli trije romski časopisi, kjer so imeli romski pisci možnost za svoje predstavitve. Prek Zveze Romov Slovenije ustvarja in deluje kulturni animator in uveljavljeni avtor Jožek Horvat-Muc, v romskem društvu Romano vozo pa avtor in kulturni animator Slobodan Nezirović.
Kulturno makedonsko društvo Pella, ki ga vodi poklicni glasbenik Ljuben Dimkaroski, je izvedlo 3 projekte. Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod Kranj v svojih novih prostorih omogoča predstavitve makedonskih slikarjev, tudi še neuveljavljenih, projekt pa vodi akademski slikar Boge Dimovski. Makedonsko kulturno društvo Ilinden Jesenice v svoje projekte vključuje glasbenika Ljubena Dimkaroskega in koreografa Branka Georieva, Makedonsko kulturno društvo Ohridski biseri pa slikarko Venero Novak, učitelja makedonskega jezika Zekirija Šainoskega, mentorico plesa Ksenijo Mitovsko ter ustvarjalca Suzano Stojkovo in Bora Mitovskega. Društvo Srbska skupnost Ljubljana je izdalo knjigo Alena Novalija in Saše Kneževića ter izvedlo predstavo avtorja Marka Jovanovića. Srbsko kulturno društvo iz Maribora je za študente izvedlo malo šolo slikanja, v kateri je sodeloval umetnik Mihailo Lišanin, pri časopisu pa sta sodelovala novinarja Saša Pauković in Ivan Rajović. Vesna Anđelković je vodila in organizirala 5 delavnic, v katerih je po različnih društvih (KD Nikola Tesla, KD Mihajlo Pupin in KD Brdo in KUD Mladost) predvsem otrokom približala dramsko igro, literaturo in lepo izražanje. Predstavila je literate. Kulturno umetniško društvo Mladost je v monodrami predstavilo igralko Majo Žarković, pri njihovi folklorni sekciji pa sodelujejo koreografi Boja Antonić, Mile Djordjević in Irena Kenjalo.
Kulturno društvo Albancev je izdalo časopis Alternativa, ki ga ureja dr. Martin Berishaj, ki je tudi izvedel predavanje v KUD Sevdah. Kulturno društvo Bošnjakov Biser Jesenice je izdalo knjigo Ahmeda Pašića. Na seminarju sevdalink je sodeloval učitelj v glasbeni šoli Jesenice Zilhad Džananović, v literarno lutkovnih delavnicah pa je sodeloval tudi prof. bosanskega jezika Sead Karišik. Izdana je bila zgoščenka skupine Sedef, v kateri sodelujejo umetniki Maša Pašović, Tilen Stepišnik, Šemsudin Džopa, sodelovali pa so tudi profesionalni manjšinski glasbeniki: Miloš Simić, Imer Brizani in Barbara Žorž. Skupina je izvajala tudi delavnice in koncerte po vsej Sloveniji. Na koncertih Bošnjaške kulturne zveze so nastopali: skupina Sevdah blues, skupina Vali in multiinštrumentalistka in vokalistka Hazemina Minka Đonlić.
V projektih Društva rojakov Plava i Gusinja so sodelovali: prof. Skender Bajrović, dr. Fajko Bajrović, pisatelj in slikar Zuvdija Hodžić ter književnik Meho Baraković.
Na literarnih večerih so se predstavili: pesniki Josip Bačić in Zlatko Kraljić (Hrvatsko KD Međimurje), prof. srbskega jezika Zlatko Jurić ter književnik in pesnik Mihajlo Orlović (KD Brdo), Milan Džonović, Zlatko Jurić, Duško Pevulja, Mihajlo Orlović in Saša Gajić (Zveza srbskih kulturnih društev Slovenije) ter literata Goran Samardžič in Damir Uzunović (KD B-51).
Zgoraj zapisana zahteva v kazalcu se je torej uresničevala, kajti v posebni program Ministrstva za kulturo je bilo leta 2007 zajetih veliko različnih kulturnih projektov, ki so bili izvedeni. Takih projektov je bilo pri romski skupnosti 22, torej za 6 projektov oz. 37,5 % več glede na preteklo leto, pri različnih drugih manjšinskih etničnih skupnostih in priseljencih pa jih je bilo skupaj 34, kar je za 6 projektov oz. 21,4 % več glede na preteklo leto. Nastopi izvajalcev posameznih projektov oziroma njihovih vsebin prispevajo ne le k boljšemu razumevanju manjšinskih kultur, ampak tudi k miroljubnemu sobivanju med različnimi kulturami. Prav tako omogočajo njihovo pozitivno promocijo.
Novost pri profesionalizaciji kulturnega dela je junija 2005 ustanovljeni zavod italijanske narodne skupnosti, ki pa je začel delovati v drugi polovici leta 2007 (otvoritev pa je bila konec leta 2007). Italijanska narodna skupnost si je za njegovo delovanje leta 2007 zastavila in uresničila naslednje cilje: prispevati h kakovostnemu razvoju kulturne dejavnosti italijanske narodne skupnosti in h krepitvi dejavnosti italijanske narode skupnosti; vzpostaviti možnost za celovito in strateško programiranje kulturne dejavnosti; koordinirati projektno delovanje na območju v smislu razvoja medetničnega sožitja, multikulturnosti in večjezičnosti; spodbujati in razvijati vključevanje italijanske narodne skupnosti v procese mednarodnega, čezmejnega in regijskega sodelovanja v sodelovanju z ostalimi manjšinskimi narodnimi skupnostmi, ki živijo na širšem slovenskem čezmejnem območju ter spodbujati prepoznavnost in vlogo italijanske narodne skupnosti za razvoj območja, na katerem je navzoča. Vse to ne pomeni le udejanjanja ustavnih pravic narodne skupnosti, ampak predstavlja tudi pomemben prispevek h kakovosti kulturnih storitev italijanske narodne skupnosti.
2. Cilj: Zagotavljanje pogojev za avtentično izražanje kulturnih potreb različnih manjšinskih skupnosti, spodbujanje razvoja manjšinskih kultur v smeri njihovega avtentičnega izraza ter zagotavljanje temeljnih pogojev za ohranjanje in razvoj njihovih kulturnih identitet.
Ukrep: Obravnava etnične tematike v okviru posebnega programa, ki upošteva posebne okoliščine, v katerih delujejo manjšinske skupnosti, in ustvarja pogoje za participacijo oz. izražanje kulturnih potreb pripadnikov manjšinskih skupnosti samih.
Kazalci:
- povečanje obsega programov in števila projektov manjšinskih skupnosti znotraj posebnega programa
- večje število udeleženih manjšinskih etničnih skupnosti v posebnem programu
- povečanje raznolikosti programov in projektov znotraj posebnega programa
- primeri, ko je bila predlagateljem dana možnost, da se izjasnijo o svojih kulturnih potrebah in prioritetah
Cilj je bil dosežen, saj so bila sredstva in s tem finančni pogoji za zadovoljevanje izraženih kulturnih potreb na področju kulturne dejavnosti manjšinskih skupnosti v Proračunu RS 2007 glede na leto 2006 povečana za 21.308 EUR, kar je za 2,18 %.
Obseg italijanskega kulturnega programa se leta 2007 glede na leto 2006 ni povečal - znesek je ostal enak zaradi neporabljenih sredstev leta 2006 in zaradi začetka delovanja javnega zavoda šele v drugi polovici leta 2007, lani so bila tako porabljena vsa sredstva, obseg madžarskega pa je bil večji za 14.718 EUR oziroma za 3,5 %.
Za romsko skupnost je bilo leta 2007 na voljo 1.953 EUR več sredstev kot leta 2006, kar je 2,4 % več, odobrenih je bilo 23 projektov več, realiziranih pa samo 21 projektov več, saj je bila leta 2007 finančna realizacija romskega programa 97,6 %, realizirana nista bila 2 projekta v skupni višini 2.000 EUR, ker ga dve romski društvi, prijavljeni preko Zveze Romov Slovenije, zaradi slabe organiziranosti nista uspeli realizirati, kljub pozivom Zveze.
Za različne druge manjšinske etnične skupnosti in priseljence je bilo na voljo 4.637 EUR oz. 2,4 %več kot leta 2006, odobrenih je bilo 8 projektov več, uresničenih pa samo 6 projektov več, saj je bila leta 2007 finančna realizacija 97,8 %, 1 projekt je bil izveden, a izplačan samo v 36 % pogodbene vrednosti, ker eden od izvajalcev ni posredoval zahtevka za izplačilo v pogodbi določenem roku, 3 projekti so bili izvedeni, vendar izplačani v manjšem obsegu sredstev zaradi ugotovitve neskladnosti finančne dokumentacije z obračunom. Dva projekta pa v celoti nista bila realizirana, eden zaradi zamenjave vodstva v društvu in nepravočasne predaje vse dokumentacije v zvezi s projektom, drugi pa zaradi nestrinjanja izvajalca z odobrenim zneskom Ministrstva za kulturo, kar pa ni pravočasno sporočil.
S svojimi kulturnimi projekti se je prijavilo za financiranje še mnogo več društev različnih manjšinskih etničnih skupnosti (12 izvajalcev več kot leta 2006), ki pa niso bili podprti, ker so njihovi projekti dosegali relativno manjšo skladnost s cilji kulturne politike in kriteriji glede prednostne obravnave. Upoštevan je bil seveda tudi relativno omejen obseg finančnih možnosti. Kljub temu se je v posebni program Ministrstva za kulturo leta 2007 vključilo 9 novih društev, ki pa se do tedaj niso prijavljala. Tako lahko govorimo o doseženi višji stopnji kulturne raznolikosti.
Na podlagi 7. člena Pravilnika o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 117/02) sta bila izvedena usklajevalna pogovora glede programa dela madžarskega in italijanskega zavoda, takoj po izdaji neposrednih pozivov pa tudi usklajevalni sestanek predstavnikov obeh skupnosti glede višine zneskov za oba kulturna programa. Sicer pa so se predlagatelji projektov lahko opredelili do predlogov strokovne komisije glede (ne)financiranja kulturnih programov/projektov, ki so prišli v ožji izbor.
O perečih vprašanjih, ki so zadevala kulturne potrebe obeh narodnih skupnosti, je bilo govora najprej na sestanku z madžarsko narodno skupnostjo, nato pa še z obema (torej tudi z italijansko), ko je šlo za financiranje kulturnih programov. Podoben sestanek o financiranju je bil tudi z Zvezo makedonskih društev Slovenije in Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod iz Kranja na njihovo pobudo. V Sektorju za kulturne pravice in razvoj kulturne raznolikosti MK se v okviru strokovnega svetovanja vse leto izvajajo različni sestanki zaradi pomoči pri realizaciji posebnega programa. Sektor je še posebej odprt tudi za izražanje potreb manjšinskih ustvarjalcev. Leta 2007 so se nadaljevali leta 2006 začeti dnevi odprtih vrat pri vodji sektorja in posebno kulturni ustvarjalci, ki delujejo v manjšinskih kulturnih skupnostih, so tu lahko ob drugem pojasnjevali svoja stališča glede ukrepov manjšinske kulturne politike.
V zvezi z zagotavljanjem pogojev za avtentično izražanje kulturnih potreb in za razvoj manjšinskih kultur je treba omeniti še priprave na razpis za t. i. evropski program, ki bo omogočil uresničevanje doslej izraženih potreb manjšinskih skupnosti po usposobljenih kadrih iz vrst manjšinskih etničnih skupnosti; osredotočen bo na usposabljanje in zaposlovanje kadrov.
3. Cilj: Povečati delež manjšinskih programov, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom in projektom manjšinskih skupnosti, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.
Kazalci:
- število programov in projektov, ki jih skupaj sofinancirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti
- delež teh programov znotraj vseh manjšinskih programov in projektov
Leta 2007 lokalne skupnosti kulturnih programov obeh narodnih skupnosti niso sofinancirale. V okviru kulturne dejavnosti romske skupnosti pa sta bila na občinski ravni sofinancirana 2 projekta (Mestna občina Novo mesto), kar pomeni 3,8 % vseh financiranih projektov Ministrstva za kulturo znotraj romskega podprograma oz. 1 projekt več kot leta 2006, v okviru kulturne dejavnosti drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev pa so občine sofinancirale 5 projektov (občine: Občina Hrastnik ter Mestna občina Novo Mesto in občina Jesenice, ki sta podprli vsaka po 2 projekta), kar je 7,6 % vseh financiranih projektov Ministrstva za kulturo znotraj tega podprograma in 1 projekt več glede na leto 2006, tudi število občin, ki so te projekte sofinancirale se je povečalo z dveh na tri.
Občine so torej leta 2007 sofinancirale več projektov kot leta 2006, tudi sofinanciranih projektov iz drugih virov je bilo več, saj se je pri romski skupnosti povečalo število takih projektov glede na minulo leto, in sicer za 35, tudi delež takih projektov znotraj proračunske postavke kulturne dejavnosti romske skupnosti v RS je bil višji za 56,1 % glede na leto prej. Pri različnih drugih manjšinskih etničnih skupnostih in priseljencih pa je bilo sofinanciranih 6 projektov več kot leta 2006 in prav toliko so jih tudi več sofinancirali različni financerji (vsi projekti so bili v obeh letih sofinancirani ob sredstvih Ministrstva za kulturo tudi še iz različnih virov). To pomeni, da predlagatelji zaradi pomanjkanja sredstev pri MK za pokritje vseh stroškov vključujejo lastna sredstva ali iščejo še druge sofinancerje: sponzorje in donatorje, ki so leta 2007 bili: Zavod RS za zaposlovanje, nizozemska, ameriška in britanska ambasada, Urad RS za mladino, Urad RS za komuniciranje, donacije iz Makedonije, gledališče Koper, Kibla Maribor, Kulturni dom Kamnik, KUD France Prešeren, Republika Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Ministrstvo za zunanje zadeve R Avstrije ter drugi sponzorji in donatorji, ki jih izvajalci niso navajali po nazivih.
Še vedno pa velja, da so izvajalci primorani vložiti tudi lastna sredstva (iz lastne dejavnosti in članarin). Leta 2007 so vložili lastna sredstva pri romski skupnosti, in sicer v 81,1 % projektov, na področju različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev pa kar v 92,4 % projektov.
4. Cilj: Zagotavljanje dostopnosti informacij o kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo izoblikovanje ustrezne informacijske podpore na področju kulturnega delovanja manjšinskih skupnosti.
Kazalci:
- kvaliteta in kvantiteta dostopnih informacij na manjšinskem področju
- število uporabnikov teh informacij
Informacije so bile dosegljive na spletni strani Ministrstva za kulturo (splošna predstavitev področja in storitev, ki se izvajajo, nadalje informacije o pozivih in postopkih za financiranje ter preglednice s financiranimi projekti in programi). Obveščanje pa je potekalo tudi prek krajših sestankov in pojasnjevanj v okviru strokovnega svetovanja, mediacij ipd. Dokazila izvajalcev o realizaciji projektov posebnega programa Ministrstva za kulturo so različna: od knjig, publikacij, časopisov in biltenov do zgoščenk, videokaset ter DVD-jev. Na voljo so v knjižnici INDOK centra na Metelkovi 4. Število dokazil se povečuje s sprotnim posredovanjem izvajalcev. Dokazila se sproti obdelujejo in zapisujejo v sistem COBISS. Tako so od začetka zbiranja gradiv (2005) do konca leta 2007 v knjižnici INDOK centra zabeležili 2 avdiovizualni gradivi ter 58 periodičnih publikacij manjšinskih etničnih skupnosti.
Vladnih in nevladnih uporabnikov informacij, ki so se neposredno »obračali« na sektor Ministrstva za kulturo, je bilo 8 (kar je 4 več kot leta 2005 in 1 manj kot leta 2006). To so bili: Ministrstvo RS za finance, Ministrstvo RS za zunanje zadeve (dvakrat), British Council, Urad RS za narodnosti (večkrat), Romski zaposlitveni center, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Združenje srbskih književnikov v Sloveniji ter ustvarjalka Vesna Črnivec. Naše informacije so bile dobrodošle oziroma uporabne tudi za seminarska in diplomska dela nekaterih študentov, in delo drugih. Mnogo uporabnikov informacij je bilo tudi znotraj Ministrstva za kulturo. Neposrednih uporabnikov, torej izvajalcev posebnega programa, ki so se v vseh letih, vključno do konca leta 2007, kakorkoli javili v sektor Ministrstva za kulturo za informacije in jih Ministrstvo za kulturo vodi v evidenci, je bilo že 128.
Informacije o delovanju manjšinskih skupnosti so dosegljive tudi na internetnih portalih posameznih manjšinskih društev. Število internetnih portalov, ki jih (so)financira Ministrstvo za kulturo, se vsako leto povečuje (poleg bošnjaškega internetnega portala, 2 makedonskih in 2 srbskih portalov so se leta 2007 oblikovali še: portal madžarskega društva izven narodnostno mešanega območja, makedonski ter portal Združenja Sandžak). Tudi število prijavljenih in sofinanciranih internih časopisov in biltenov posameznih društev se je leta 2007 povečalo. Bilo jih je že 13, kar je 1 časopis več kot leta 2006, tako sedaj že vsaka manjšinska skupnost izdaja svoj interni bilten ali časopis. V Murski Soboti že od leta 2003 deluje romski informativni center ROMIC, ki od konca leta 2004 pripravlja 25 minutne oddaje z naslovom Prisluhnite Romom/Šunen le Romen, ki jo enkrat tedensko predvaja osem različnih medijskih postaj po Sloveniji (Radio Študent – Ljubljana, Radio Marš – Maribor, Radio Odeon – Črnomelj, Radio Maxi – Ljutomer, Radio Kaos – Ljubljana, lokalna TV Idea – Murska Sobota, lokalna TV Lendava). Oddaje potekajo v romskem in slovenskem jeziku, v katerih so predstavljene aktualne informacije o dogajanjih znotraj romske skupnosti, ki zadevajo družabno življenje, kulturne aktivnosti, odnos z okoljem, v katerem Romi prebivajo, ter informacije o težavah, s katerimi se srečujejo. ROMIC oddaje tudi dokumentira, kar je financirano na podlagi posebnega programa Ministrstva za kulturo in arhivirano v Knjižnici INDOK. Bošnjaška kulturna zveza Slovenije je leta 2007 nadaljevala z ustvarjanjem radijske oddaje na valovih Radia Študent, ki jo je začela leta 2005.
10. LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI
Splošna cilja:
I. Spodbujanje dostopnosti kulturnega ustvarjanja in kulturnih dobrin.
Cilj je ohranitev dosežene dinamike razvoja ljubiteljske kulture in povečevanje povprečnega števila obiskovalcev na prireditev za 10 % do leta 2007. Za uresničevanje tega cilja je potrebno zagotavljati pogoje za celovito dostopnost kulturnih vsebin in za razvijanje dodatnih izobraževalnih oblik na vseh področjih kulturnega ustvarjanja na lokalni, regionalni in državni ravni. Obenem je potrebno spodbujati ustvarjalnost v kulturnih društvih na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Ukrepi:
- spodbujanje lokalnih skupnosti, da zagotovijo pogoje za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
- strokovna pomoč lokalnim skupnostim pri pripravi lokalnih kulturnih programov
- podpiranje projektov kulturnih društev in skupin
- podpiranje vlaganj v prostore in opremo, ki jih uporabljajo ljubiteljska kulturna društva in skupine
Kazalci:
- število kulturnih društev in skupin
- število izvedenih projektov, ki so podprti prek projektnega poziva
- število izvedenih investicijskih posegov, ki so podprti iz naslova Kulturnega tolarja
- število izvajalcev programov in projektov
- število investicijskih posegov
- število obiskovalcev
Po zadnjih podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) deluje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4123 društev in skupin (produkcijskih enot). Največ jih je na področju glasbe – vokalne in instrumentalne (1672), sledijo skupine s področja gledališča in lutk (500), folklore in kulturne dediščine(544), likovne ustvarjalnosti (236), plesa (166), literature (151) in filma (40). Ostala društva in skupine se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (768). V teh skupinah je leta 2007 delovalo 96.940 članov.
V okviru prvega splošnega ter prvega prioritetnega cilja javni sklad z javnimi pozivi dodeljuje sredstva za izvedbo samostojnih kulturnih projektov kulturnih društev in skupin. Za leto 2007 je bilo navedenim projektom namenjenih 422.890 EUR. Na poziv za sofinanciranje programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je sklad dobil 1235 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 706 projektov, povprečni znesek sofinanciranja je bil približno 599 EUR.
Število vlog na poziv za sofinanciranje programskih projektov se je v primerjavi z letom 2006 povečalo (indeks 114); število odobrenih oz. sofinanciranih projektov pa je nekoliko nižje (indeks 90); ob povečani skupni vsoti sofinanciranja (102,5) in predvsem zaradi manjšega števila izbranih projektov se je povprečna vsota sofinanciranja zvišala (120).
V okviru Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (Ur. list RS, št. 24/98, 14/03) sklad dodeljuje namenska sredstva za ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov po lokalnih skupnostih. Sredstva so namenjena nujnim investicijskim posegom ter nakupu opreme za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Enako kot pri javnem projektnem pozivu se tudi tu namenska sredstva razdeljujejo na podlagi javnih pozivov. Za sofinanciranje investicijskih programov ljubiteljskih kulturnih društev je bilo leta 2007 namenjenih 202.016 EUR. Na javni poziv je sklad prejel 555 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 195 projektov, povprečni znesek sofinanciranja je bil približno 1035 EUR.
Število vlog, prispelih na javni poziv za sofinanciranje investicijskih projektov ljubiteljskih kulturnih društev se je v primerjavi z letom 2006 nekoliko povečalo (indeks 106). Obseg sredstev ostaja na približno enaki ravni (103,6), prav tako število odobrenih oz. sofinanciranih investicijskih projektov (97), nekoliko pa se je povečala povprečna stopnja sofinanciranja (107).
Komentar:
Uresničevanje 1. cilja je bilo glede na kazalce uspešno, saj lahko ugotovimo, da se je ohranila dosežena dinamika razvoja ljubiteljske kulture in tudi povprečno število obiskovalcev prireditev ter izobraževalnih oblik se stalno povečuje. Dosežen in presežen je bil tudi cilj 10 % povečanja povprečnega števila obiskovalcev na prireditev, saj se je obisk v štirih letih v primerjavi z izhodiščnim letom 2003 povečal za 15 %.
Pogoji za delovanje društev se počasi, pa vendarle izboljšujejo tudi zaradi skladovega sofinanciranja preko javnih pozivov za investicijske posege in nakup opreme. S tem so spodbudili tudi lokalne skupnosti, saj večinoma prispevajo precejšnje deleže pri teh projektih. S tem se povečuje dostopnost kulturnih dobrin, tako različnih prireditev kot izobraževalnih oblik na lokalni, regionalni in državni ravni
II. Dvigniti notranjo učinkovitost mreže ustvarjalcev in organizatorjev na področju ljubiteljske kulture.
Cilj je uresničljiv s spodbujanjem povezovanja med različnimi akterji, tj. ustvarjalci, društvi, njihovimi strokovnimi in organizacijskimi oblikami, organizatorji in občinstvom na regionalni ter državni ravni ter s povečevanjem števila projektov, organiziranih na regionalni ravni. Poseben poudarek je namenjen krepitvi regionalnih prireditev in izobraževanj ter povezovanju med kulturnimi društvi v Republiki Sloveniji in zunaj nje. Z izboljšanjem povezav med ustvarjalci se izboljšuje kakovost izvedbe kulturne produkcije ter omogočajo inovativni in kreativni pristopi k ustvarjanju na področju društvene kulture.
Ukrepi:
- strokovna pomoč pri organizaciji območnih oziroma lokalnih projektov in prireditev
- organizacija ali soorganizacija medobmočnih oziroma regijskih srečanj ustvarjalcev, ki omogočajo promocijo lokalnih ustvarjalcev ter uveljavljanje tudi na širšem območju
- organizacija izobraževalnih oblik za ustvarjalce na regionalni ravni
Kazalci:
- število prireditev na lokalni ravni
- število udeleženih društev in skupin
- število prireditev na regionalni ravni
- število izobraževalnih oblik na regionalni ravni
- število obiskovalcev
Na lokalni ravni so območne izpostave JSKD v koprodukciji z lokalnimi ZKO/ZKD, občinami ter drugimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi organizatorji kulturnih dogodkov pripravile in izvedle 1005 prireditev, na katerih je bilo 276.529 obiskovalcev.
Na območni in medobmočni ravni je bilo realiziranih skupaj 892 prireditev, ki se jih je udeležilo (skupno število) 205.108 obiskovalcev; povprečno 230 na prireditev. – Na državni ravni so bile izvedene pregledne ali tekmovalne prireditve, ki so jih spremljale strokovne žirije za dodelitev ustreznih nagrad in priznanj: izvedeno je bilo 44 prireditev, ki se jih je udeležilo skupaj 20.758 obiskovalcev, povprečno 623 na prireditev.
Število območnih in medobmočnih prireditev je v primerjavi z letom 2006 – v prid regionalni ravni in ob zmanjševanju števila območnih prireditev – nekoliko naraslo (indeks 103), število obiskovalcev pa je ostalo na približno isti ravni. Tudi število osrednjih prireditev se je v primerjavi z letom 2006 povečalo (indeks 105).
Na območni in medobmočni ravni je bilo realiziranih skupaj 233 izobraževalnih programov, na katerih je bilo skupaj 4793 udeležencev, na državni ravni pa je bilo izvedenih 63 seminarjev za 2347 udeležencev. Skupno število izobraževalnih programov: 296, skupaj udeležencev: 7110.
Število seminarjev se je v primerjavi z letom 2006 malenkostno povečalo (indeks 101), enako tudi število udeležencev (101).
Komentar:
Osnovni cilj, torej boljša povezanost različnih dejavnikov na področju kulture na lokalni in medobmočni ( regionalni) ravni, je bil glede na kazalce dosežen. Sodelovanje z občinami se kaže tako v sofinanciranju strokovnih kadrov kot tudi pri pogodbenem izvajanju lokalnih programov. Vedno več je tudi sodelovanja z drugimi ustanovami na področju kulture, predvsem s kulturnimi domovi, šolami in z zvezami društev (tudi z drugih področij - turistična zveza). Rezultat sodelovanja teh ustanov sta tudi večje število in večja kakovost kulturnih programov.
Sistem piramidalne selekcije, ko skupine glede na kakovost programov napredujejo od območnega ( lokalnega) do medobmočnega (regijskega) in državnega nivoja, spodbuja in motivira ustvarjalce in pomembno prispeva k višji ravni ustvarjanja.
Enako velja tudi za izobraževalne oblike. Te so v mnogih okoljih pogosto edina možnost za izobraževanje za določene kulturne dejavnosti; zato želimo s kvalitetnimi mentorji ter sodobnimi izobraževalnimi tehnikami dopolniti obstoječo izobraževalno ponudbo ali spodbuditi razvoj določene dejavnosti.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Povečati organizacijsko učinkovitost na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Ukrep: Postopno notranje organizacijsko preoblikovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot podporne organizacije ljubiteljske kulture v mrežno obliko, ki bo učinkovitejša z vidika organizacije in produkcije kulturnih prireditev ter bo delovala kot strokovna podpora pri uresničevanju razvojnih kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, pri tem pa se ohrani statusna oblika javnega sklada.
Sklad že od ustanovitve nastopa tako v izvajalski vlogi (funkcija zavoda) kot v funkciji fundacije (kapitalska funkcija), zato je potrebno na novo urediti pravni status te paradržavne ustanove. Prednostni cilj vzpostavitev regionalne ravni območnih izpostav sklada, je realiziran.
Pričakovani učinki:
Preoblikovanje sklada je zagotovilo pogoje za dvig ravni kvalitete na tem področju, za kontinuirano izvajanje programov, vplivalo na socialno in kulturno povezovanje ter povečalo dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti.
Kazalci:
- število kulturnih društev in skupin
- število prireditev na regionalni ravni
- število izobraževalnih oblik na regionalni ravni
- število udeležencev
- število sofinanciranih programov in projektov po dejavnostih (vključno s Slovenci zunaj Republike Slovenije in mednarodnim sodelovanjem)
Vsi številčni kazalci so bili predstavljeni v prejšnjih dveh poglavjih, zato lahko le dodamo, da je bila leta 2007 realizirana celotna mreža območnih in medobmočnih prireditev, slednje so se v tem letu dokončno utrdile, za področje glasbene, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, plesne, likovne in literarne dejavnosti.
V vse nivoje prireditev so vključene tudi slovenske skupine iz zamejstva, posamezniki pa se udeležujejo tudi izobraževalnih oblik.
Program, v katerem sodelujejo pooblaščeni selektorji, omogoča celovito predstavitev, primerjavo in vrednotenje vseh društev in skupin, ki želijo svoje ustvarjalne dosežke predstaviti javnosti in se uveljaviti tudi na regionalni ali državni ravni.
Leta 2007 je bil izveden program območnih in medobmočnih seminarjev za področje glasbene, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, plesne, literarne in likovne dejavnosti., prav tako je bil v celoti izveden tudi program državnih seminarjev.
Komentar:
Kazalci kažejo, da se učinkovitost sklada, ki se kaže v razmahu ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (rast števila društev in skupin, števila prireditev, izobraževalnih oblik in obiskovalcev)dviguje. Povezovanje območnih izpostav v 10 medobmočnih (regijskih) koordinacij se je izkazalo kot koristno, saj se je utrdila mrežna povezanost vseh dejavnikov na kulturnem področju v določeni »pokrajini«, ne glede na to, ali pripadajo ljubiteljski ali poklicni sferi.
2. Cilj: Dvig kakovosti izvajanja in organiziranja programov in projektov na področju ljubiteljskih dejavnosti.
Ukrep: Vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje s kadrovskimi viri.
Za izvajanje programov sklada so odločilni kadri kot organizatorji in strokovni svetovalci pri izvedbi lastnega programa in kot podporna služba kulturnim društvom in njihovim zvezam. Postopoma sklad v dogovoru z občinami izenačuje raven storitev sklada, predvsem s skrbjo za dodatno izobraževanje zaposlenih. Posamezne lokalne skupnosti prevzemajo del finančnih obveznosti za stroške, povezane z uresničevanjem nalog lokalnega pomena.
Pričakovani učinki:
Učinkovitejša izraba kadrovskih virov, večja strokovnost, dvig izobrazbene strukture zaposlenih.
Kazalci:
- število zaposlenih
- izobrazbena struktura zaposlenih
- število izvedenih projektov
- dodatno izobraževanje zaposlenih
Zaposlovanje v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti poteka po sistemizaciji, ki je bila sprejeta leta 2001 ter dopolnjena leta 2006. Območnih izpostav z enim delovnim mestom je 44, z dvema delovnima mestoma 10 ter izpostav s tremi ali več delovnimi mesti 4. Tako je trenutno na skladu zaposlenih 106,5 delavcev (22 v strokovni službi sklada, drugi na območnih izpostavah) za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom. Skupaj 96,5 delovnih mest je financiranih iz proračuna Ministrstva za kulturo, sredstva za ostala delovna mesta pa zagotavljajo lokalne skupnosti.
Izobrazbena struktura delavcev ustreza zahtevam delovnih mest, 22 delavcev pa se še dodatno izobražuje za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe. Dodatno izobraževanje pomembno prispeva h kvaliteti opravljenega dela, zato dvakrat na leto za vse zaposlene organiziramo enodnevne seminarje z različnimi temami (spremembe zakonodaje, stiki z javnostmi, pridobivanje sredstev…), delavcem pa omogočamo tudi udeležbe na strokovnih izpopolnjevanjih drugih izvajalcev.
Kot smo že navedli, so območne izpostave v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi lokalnimi kulturnimi ustanovami in društvi leta 2007 izvedle 1005 prireditev z 276.259 obiskovalci.
Komentar
Sodelovanje med skladom in lokalnimi skupnostmi se krepi tudi na kadrovskem področju. Lokalne skupnosti so zainteresirane za sofinanciranje strokovnih kadrov na skladu predvsem v okoljih, kjer je območna izpostava najpomembnejši izvajalec programov oz. nosilec kulturnih dejavnosti. V teh okoljih sklepa sklad na podlagi zakona in akta o ustanovitvi posebne pogodbe z občinami za izvajanje lokalnih programov, ki jih občine tudi večinsko financirajo in participirajo pri stroških kadrov.
3. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje in vzdrževanje 50 kulturnih domov in 100 kulturnih društev.
Ukrep: Na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 24/98 in 108/02) s podporo investicijam zagotoviti minimalne prostorske in tehnične pogoje delovanja kulturnih društev in skupin ob spoštovanju načela policentričnega razvoja in izenačevanja standardov delovanja kulturnih skupin ter sprejemanja gostovanjske ponudbe.
Vzporedno z investicijami v prostor je treba še naprej vzpostavljati in dograjevati informacijsko- komunikacijski sistem društev in izpostav sklada. Mladinskim kulturnim centrom je treba zagotoviti sodobno informacijsko tehnologijo kot izrazno sredstvo na intermedijskem področju in omogočiti njihovo mrežno povezavo.
Pričakovani učinki:
Operativno bo možno do leta 2007 ob predpostavki izvajanja Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi doseči, da bo ustrezna avdio in video oprema na voljo na vseh izpostavah sklada in da bo vzpostavljena mreža mladinskih kulturnih centrov kot intermedijskih centrov. Vlaganje v prostorske kapacitete ter nakup opreme zagotavlja pogoje za celovito dostopnost kulturnih vsebin na vseh področjih kulturnega ustvarjanja na lokalni, regionalni in državni ravni.
Kazalci:
- število izvedenih projektov investicij v prostore, ki se uporabljajo za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti
- število izvedenih projektov nakupa opreme za ljubiteljska kulturna društva in mladinske centre
- deleži izvenproračunskih sredstev
Delovanje sklada v zvezi z zagotavljanjem ustreznih pogojev za delovanje in vzdrževanje kulturnih domov in kulturnih društev temelji na uresničevanju Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi. Sredstva za postavko ljubiteljska kultura so zagotovljena na podlagi zakona ter vsakoletnega proračuna.
Kot smo navedli že pri I. splošnemu cilju, je bilo za sofinanciranje investicijskih programov ljubiteljskih kulturnih društev leta 2007 namenjenih 202.016 EUR. Na javni poziv je sklad prejel 555 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 195 projektov, povprečni znesek sofinanciranja je bil približno 1035 EUR.
Na poziv za sofinanciranje Mladinskih kulturnih centrov (MKC) je sklad dobil 100 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 56 projektov, skupna vrednost sofinanciranja je 71.624,00 EUR, poprečni znesek sofinanciranja pa približno 1275 EUR
Na javni poziv za sofinanciranje investicijskih projektov MKC se je v primerjavi z letom 2006 prijavilo precej več upravičencev (116), minimalno pa se je povečal delež sredstev (103,5). Zato pa se je zmanjšalo število odobrenih oz. sofinanciranih projektov (83), kar ima za posledico višjo povprečno vsoto sofinanciranja (123).
Komentar:
Število prijaviteljev na pozive za sofinanciranje investicijskih posegov v prostore in nakup opreme je visoko in kaže na velike potrebe društev po opremi. Projekte obnove prostorov izvajajo predvsem lokalne skupnosti. Delež sredstev, ki jih na podlagi omenjenega zakona zagotavlja država, se vsako leto »oplemeniti« z lastnimi sredstvi društev ter sredstvi lokalnih skupnosti. Predvsem pri slednjih beležimo visoko rast sredstev, tako da delež JSKD v povprečju dosega približno 20 % vrednosti vseh investicij.
Za določene vrste opreme (folklorni kostumi ter instrumenti) se v okviru postavke Prostori in oprema izvaja ločen javni poziv. Odziv kulturnih društev in skupin je izjemen, saj je ravno ta vrsta opreme nepogrešljiva pri izvajanju dejavnosti, hkrati pa cenovno težko dosegljiva.
11. MEDNARODNO SODELOVANJE
Splošni cilj:
I. Sistematično zagotavljanje intenzivne navzočnosti slovenske kulture v svetu in bogatitev slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur
Sektor za promocijo in mednarodno sodelovanje, ki »pokriva« področje promocije slovenske kulture in mednarodno sodelovanje na bilateralni, multilateralni in regionalni ravni, razvoj in evalvacijo z namenom, da bi bila najkakovostnejša slovenska kultura in slovenska država v svetu čimbolj prepoznavna, je leta 2007 pripravil javni razpis za promocijo slovenske kulture, katerega cilj je bil podpreti projekte, ki so bili izvedeni v prioritetnih državah (državah EU).
Ukrepi:
- oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter sprejemala program promocije
- oblikovanje posebne namenske postavke za kulturne programe in projekte, ki bodo pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture
- izpeljava dveh večjih promocijskih projektov na leto in kvalitetna predstavitev v predsedujočih državah Evropske unije
Kazalci:
- povečanje števila predstavitev slovenske kulture v svetu
- odmevnost predstavitev slovenske kulture v prioritetnih državah
- število mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnikov
Na podlagi razpisa je bilo podprtih 52 projektov. Med njimi velja posebej omeniti predstavitev sodobne slovenske arhitekture na Portugalskem, predstavitev slovenske scenografije na Praškem kvadrienalu 2007, gostovanje SNG Drama Ljubljana v Solunu in gostovanje SNG Nova Gorica v St.Petersburgu, prenos razstave Panjskih končnic v Pariz in več obširnih predstavitev sodobne slovenske književnosti (v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, Franciji in na Madžarskem).
Oblikovanje navedene medresorske strokovne komisije je bilo le delno izvedeno: leta 2003 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju pri izvajanju mednarodne kulturne politike za obdobje 2003-2007 med MK in MZZ, ki predvideva tudi oblikovanje tovrstne komisije. Leta 2005 je bil ta sporazum na predlog MZZ prekinjen.
Tudi ukrep, ki zadeva oblikovanje omenjene posebne namenske postavke, je bil delno uresničen: postavka 7114 (mednarodno sodelovanje) je vsebinsko delno namenjena programom in projektom, ki naj bi pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture, vendar je sredstev premalo, poleg tega pa ni dovolj jasna razmejitev med rednim mednarodnim sodelovanjem kulturnih izvajalcev in promocijskimi projekti.
Tretji ukrep je bil lažje uresničljiv, saj je bila prioriteta v razpisu predstavitev v državah članicah EU, tako da je bila večina projektov izvedena v državah EU, posebna pozornost pa je bila posvečena projektom v okviru trilaterale predsedujočih Portugalska - Slovenija - Nemčija. Hkrati so vse leto 2007 potekale intenzivne priprave na kulturno promocijo Slovenije v času predsedovanja Slovenije EU.
Prioritete in ukrepi:
1. Cilj: Navzočnost slovenske kulture v evropskem kulturnem prostoru in svetovnih kulturnih prestolnicah in spodbujanje kulturne izmenjave z njimi
Cilj je bil dosežen: na podlagi javnega razpisa za promocijo slovenske kulture v državah EU leta 2007, katerega cilj je bil podpreti projekte, ki bodo izvedeni v prioritetnih državah (državah EU) je bilo izvedenih 52 projektov.
Ukrepi:
- oblikovanje namenske postavke
- vzpostavitev dveh ateljejev za slovenske umetnike v dveh evropskih prestolnicah
- oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter predlagala dolgoročnejši program promocije
Oblikovanje namenske postavke je bilo delno uresničeno: postavka 7114 (mednarodno sodelovanje) je vsebinsko delno namenjena programom in projektom, ki naj bi pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture, vendar je sredstev premalo, poleg tega pa ni jasna razmejitev med rednim mednarodnim sodelovanjem kulturnih izvajalcev in promocijo.
Drugi ukrep je bil delno uresničen že leta 2004, ko je bil vzpostavljen atelje v Berlinu. Vzpostavitev ateljeja v Londonu pa je bila odvisna od primerne podpore DKP-ja in MZZ, ki je VP v Londonu ni moglo zagotoviti.
Kot smo že zapisali, je bilo oblikovanje navedene medresorske strokovne komisije le delno izvedeno. Leta 2003 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju pri izvajanju mednarodne kulturne politike za obdobje 2003-2007 med MK in MZZ, ki predvideva tudi oblikovanje tovrstne komisije. Leta 2005 je bil ta sporazum na predlog MZZ prekinjen.
Kazalci:
- povečanje števila predstavitev slovenske kulture v tujini
- odmevnost predstavitev slovenske kulture v tujini
- število umetnikov, ki bivajo v ateljejih v tujini
- boljša navzočnost in prepoznavnost slovenske kulture in slovenske države
Na podlagi javnega ciljnega poziva za promocijo slovenske kulture v državah EU leta 2007 je bilo izvedenih 52 projektov Med njimi velja posebej omeniti predstavitev sodobne slovenske arhitekture na Portugalskem, predstavitev slovenske scenografije na Praškem kvadrienalu 2007, gostovanje SNG Drama Ljubljana v Solunu in gostovanje SNG Nova Gorica v St. Petersburgu, prenos razstave Panjskih končnic v Pariz in več obširnih predstavitev sodobne slovenske književnosti (v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, Franciji in na Madžarskem). Odzivi na predstavitve so bili zelo ugodni, vendar jih je težko evidentirati, saj diplomatsko-konzularna predstavništva RS, ki so edini vir teh informacij, predstavitev slovenske kulture v tujini ne spremljajo dovolj sistematično. Število umetnikov, ki bivajo v ateljejih v tujini, se ni povečalo, saj ni MK najelo nobenega novega ateljeja. Boljša navzočnost in prepoznavnost slovenske kulture in slovenske države je težko merljiva; delno jo je možno oceniti na podlagi odmevov v tisku, ki pa tudi niso sistematično evidentirati. Praktično edini odziv so depeše diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini, ki večinoma ugodno ocenjujejo vse projekte v letu 2007.
2. Cilj: Ohranjanje kulturnih vrednot, tradicij in vsebin, ki družijo države, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike, ter spodbujanje kulturnih izmenjav in skupnih projektov teh držav.
Ukrep: Ustanovitev Foruma slovanskih kultur v Sloveniji.
Kazalci:
- povečan obseg in kakovost kulturnega sodelovanje med vsemi državam, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike
- boljša izmenjava informacij in znanja ter njihovo neposredno razširjanje v javnosti
- povečano vzajemno poznavanje kultur sodelujočih držav
Kazalci niso merljivi.
Forum slovanskih kultur je bil ustanovljen leta 2004. S sklepom vlade RS št. 61000-2/2005/2 z dne 22. 9. 2005 o prenosu pristojnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem ustanove Forum slovanskih kultur, vključno z vsemi pristojnostmi po Zakonu o ustanovah, so se vse pristojnosti prenesle na Ministrstvo za zunanje zadeve.
3. Cilj: Spodbujanje programov in projektov, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov, predvsem evropskih skladov.
Ukrepi:
- prednostna podpora programom in projektom, ki pridobivajo sredstva iz mednarodnih virov
- oblikovanje posebne postavke za programe in projekte, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov
- administrativna podpora izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva iz mednarodnih virov
Prednostna podpora, navedena kot prvi ukrep, se uresničuje z vključenostjo v prednostne kriterije pozivov in razpisov Direktorata za umetnost.
Posebna postavka iz drugega ukrepa je realizirana v okviru proračuna 2007.
Administrativna pomoč izvajalcem je zagotovljena z delovanjem Kulturne stične točke – CCP.
Kazalci:
- večji pritok mednarodnih finančnih virov
- povečanje števila mednarodnih projektov, v katerih so slovenski kulturni izvajalci nosilci mednarodnega povezovanja
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga CCP (Kulturna stična točka), se je kot posledica zgornjih ukrepov povečalo število mednarodnih projektov, v katerih so slovenski kulturni izvajalci nosilci mednarodnega povezovanja; kazalec o povečanem pritoku mednarodnih finančnih sredstev pa ni merljiv, saj so podatki o mednarodnih finančnih virih vpeti v redni program kulturnih izvajalcev in niso posebej izpostavljeni.
Proračun Ministrstva za kulturo 2007 po programskih sklopih v EUR
| | | Proračun | Realizacija | Indeks |
| | | MK 2007 | proračuna | |
| | | | MK 2007 | |
| 1. | Umetniški programi | 50.689.723 | 49.174.303 | 97,01 |
| 1.1. | Uprizoritvene umetnosti | 22.854.732 | 22.015.965 | 96,33 |
| 1.2. | Glasbene umetnosti | 25.289.612 | 24.612.688 | 97,32 |
| 1.3. | Vizualne umetnosti | 1.943.271 | 1.943.863 | 100,03 |
| 1.4. | Intermedijske umetnosti | 532.883 | 532.532 | 99,93 |
| 1.5. | Kulturni tolar - centri za digitalne medije | 69.225 | 69.255 | 100,04 |
| 2. | Knjižnična dejavnost in knjiga | 15.336.008 | 15.580.024 | 101,59 |
| 2.1. | Knjižnična dejavnost | 9.410.629 | 9.562.957 | 101,62 |
| 2.2. | Kulturni tolar - knjižnice | 830.842 | 930.688 | 112,02 |
| 2.3. | Knjiga | 5.001.214 | 4.976.429 | 99,50 |
| 2.4. | Kulturni tolar - knjigarniška mreža | 93.323 | 109.950 | 117,82 |
| 3. | Mediji in aviovizualna kultura | 10.702.995 | 11.047.118 | 103,22 |
| 3.1. | Mediji in avdiovizualna kultura | 10.499.381 | 10.872.270 | 103,55 |
| 3.2. | Kulturni tolar - art kino in nakup filmov | 203.614 | 174.848 | 85,87 |
| 4. | Slovenci zunaj RS 2 | 0 | 0 | |
| 5. | Kulturni programi posebnih skupin v RS | 1.526.266 | 1.166.828 | 76,45 |
| 6. | Ljubiteljske dejavnosti | 3.905.220 | 3.924.469 | 100,49 |
| 6.1. | Ljubiteljska dejavnost | 3.563.211 | 3.563.210 | 100,00 |
| 6.2. | Kulturni tolar - ljubiteljska kultura | 342.009 | 361.259 | 105,63 |
| 7. | Varstvo kulturne dediščine | 52.806.983 | 56.325.867 | 106,66 |
| 7.1. | Varstvo kulturne dediščine 3 | 50.724.597 | 53.878.699 | 106,22 |
| 7.2. | Kulturni tolar - spomeniki | 2.082.386 | 2.447.168 | 117,52 |
| 8. | Mednarodno sodelovanje | 1.059.506 | 1.031.635 | 97,37 |
| 9. | Investicije | 18.208.814 | 12.545.590 | 68,90 |
| 9.1. | Investicije v kulturi | 9.929.879 | 5.042.802 | 50,78 |
| 9.2. | Kulturni tolar - javni zavodi | 8.278.935 | 7.502.788 | 90,63 |
| 10. | Ostalo, delovanje državnih organov 1 | 13.569.617 | 13.864.766 | 102,18 |
| | SKUPAJ | 167.805.132 | 164.660.600 | 98,13 |
| | | | |
| 1 Ostalo vključuje štipendije in izobraževalne programe, samozaposlene na področju kulture,
republiške priznavalnine, interventna sredstva |
| 2 Postavka je bila s 1.1.2006 prenesena na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu |
| 3 Vključena so sredstva, ki so bila namenjena delovanju galerij |
Delež sredstev Ministrstva za kulturo v Državnem proračunu
| | Odhodki | Verižni | Odhodki | Verižni | Delež MK |
| | drž. proračuna | indeks | MK | indeks | v % |
| v tisoč EUR | | v tisoč EUR | | |
1997 | 3.079.210 | | 69.041 | | 2,24 |
1998 | 3.542.213 | 115 | 74.825 | 108 | 2,11 |
1999 | 4.017.276 | 113 | 82.636 | 110 | 2,06 |
2000 | 4.293.711 | 107 | 91.784 | 111 | 2,14 |
2001 | 4.983.104 | 116 | 106.247 | 116 | 2,13 |
2002 | 5.473.827 | 110 | 115.344 | 109 | 2,11 |
2003 | 6.097.304 | 111 | 124.307 | 108 | 2,04 |
2004 | 6.658.692 | 109 | 136.037 | 109 | 2,04 |
2005 | 7.181.393 | 108 | 146.678 | 108 | 2,04 |
2006 | 7.628.518 | 106 | 154.231 | 105 | 2,02 |
2007* | 7.762.890 | 102 | 164.661 | 107 | 2,12 |
| | | | | |
| * predhodni podatek | | | |
Delež sredstev Ministrstva za kulturo v bruto domačem proizvodu
| BDP | Sredstva MK | Delež MK |
| v mio EUR | v mio EUR | v % |
1997 | 12.978 | 69 | 0,53 |
1998 | 14.583 | 75 | 0,51 |
1999 | 16.354 | 83 | 0,51 |
2000 | 18.214 | 92 | 0,50 |
2001 | 20.396 | 106 | 0,52 |
2002 | 22.758 | 115 | 0,51 |
2003 | 24.716 | 124 | 0,50 |
2004 | 26.677 | 136 | 0,51 |
2005 | 28.243 | 147 | 0,52 |
2006 | 30.448 | 154 | 0,51 |
2007* | 33.542 | 165 | 0,49 |
| | | |
| * ocena Statističnega urada RS |
| Zadnja sprememba: 06/04/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov |