Povzetek nekaterih statističnih podatkov 2
Slabosti NPK 8
Trajnostni razvoj 9

1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj 11
2. Spodbujanje kulturne raznolikosti 14
3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost 17
4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost 25
5. Izobraževanje za poklice v kulturi 27
6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja,
človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti 30
7. Neposredna podpora ustvarjalcem 36
8. Informatizacija v kulturi 39
9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi 42
10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami 45

Senzorno ovirani invalidi 129

Proračun Ministrstva za kulturo 2006 po programskih sklopih 140
Deleži sredstev Ministrstva za kulturo v Državnem proračunu 141
Delež sredstev Ministrstva za kulturo v bruto domačem proizvodu 141

	2003	2004	2005	2006
Število knjižnih naslovov, ki jih je podprlo MK s postavke založništvo	313	335	321	347
Število revij, ki jih je sofinanciralo MK z založniških postavk	43	46	45	46
Delež sofinanciranih knjig med vsemi izdanimi knjigami	6,9 %	7,5 %	8,2 %	10,9 %*
Delež sofinanciranih knjig med vsemi prvič izdanimi knjigami	8,3 %	9,1 %	10,4 %	15,2 %*

	2003	2004	2005	2006
Založniške postavke	751.063.000	1.094.475.954	1.110.190.747	1.188.519.182
Ostale postavke	195.148.284	224.919.719	273.452.124	291.693.999
Vsa sredstva Ministrstva za kulturo za knjigo v SIT	946.211.284	1.319.395.673	1.383.642.871	1.480.215.187

Splošna knjižnica ima ustrezen izbor gradiva, kadar letni prirast gradiva sestavlja 60 % del strokovnega in 40 % del leposlovnega gradiva na tiskanih in drugih medijih. Pri izboru gradiva upošteva potrebe odraslega prebivalstva ter otrok in mladine. Slednjim nameni 30 % enot gradiva v okviru letnega prirasta, če je gradivo dostopno na trgu. Odstopanja od navedenih določb lahko dosežejo do dva odstotka naslovov. Referenčno gradivo, ki je namenjeno prezenčni izposoji, obsega največ 10 % celotne knjižnične zbirke.

- upoštevanje posebnosti rabe slovenskega jezika kot drugega jezika v ustavno dvojezičnih okoljih; pospeševanje vedenja o slovenščini kot drugem/tujem jeziku z vsemi potrebnimi podlagami.

Tudi ta postavka je dobila nekaj močnih poudarkov za operativizacijo med predvidenimi ukrepi in nalogami iz Predloga resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko.

Kazalci:
- povezovanje in preglednost nad viri za izvajanje dejavne jezikovne politike; stopnja usklajenosti ukrepov na področju jezikovne politike; raven usklajene zakonodaje na področju rabe slovenskega jezika; stopnja implementacije zakonodaje na področju jezika; produkcija in dostopnost slovenskih in prevedenih del na različnih področjih kulture; stopnja razširjenosti slovenščine kot drugega/tujega jezika

Natančnejši kazalci, ki bi omogočali področno spremljanje ukrepov in njihovih učinkov, v NPK niso navedeni, zato je na vprašanje o uresničevanju postavljenega cilja mogoče odgovoriti samo parcialno. Odprava te pomanjkljivosti je predvidena z ukrepi in nalogami, navedenimi v pripravljenem Predlogu resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko.


2. Spodbujanje kulturne raznolikosti

Cilj: spodbujanje kulturne raznolikosti, pluralizma ustvarjanja in kulturnih dobrin.

Med pomembne cilje kulturne politike sodi tudi spodbujanje kulturne raznolikosti z raznovrstnimi oblikami umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, odprtost za druge kulture, kulturo manjšinskih in ranljivih skupin.
Javni interes se zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture s področja manjšinskih skupnosti. Med kriteriji je upoštevan tudi cilj kulturne raznolikosti, da je dejavnost organizacije usmerjena k širši kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti, k spodbujanju kulturnega sožitja med narodi oz. medsebojnemu sobivanju različnih kultur.
Ukrepi:
- pripoznanje, da spada v javni interes na področju kulture široka paleta ustvarjanja, ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor

Obstoječi NPK razločno odraža stališče kulturne politike, da v javni interes na področju kulture sodi široka paleta ustvarjanja, ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor, bo pa treba v prihodnje, zlasti ob oblikovanju pokrajin, jasno opredeliti ravni in pristojnosti glede financiranja, glede na javna sredstva, ki bodo vedno omejena, pa bo trajno potrebna selekcija, izhajajoča iz kakovosti nastalih in nastajajočih stvaritev.

- prednostna podpora deficitarnim umetniškim zvrstem, vsebinam z raznoliko etnično tematiko, manjšinskim kulturam ter programom in projektom ranljivih skupin

Izvaja se posebni program Ministrstva za kulturo, ki je namenjen podpori kulturnim projektom z raznoliko etnično tematiko in programskim vsebinam ter razvoju tehnične infrastrukture za senzorno ovirane invalide. V okviru omenjenega programa ne gre le za financiranje kulturnih projektov, ampak tudi za izvajanje storitev, skladno z načeli manjšinske kulturne politike. Med slednjimi so zaradi pomanjkanja kadra na MK sistematično ne izvajajo aktivnosti za kakovostno integracijo etničnih manjšin. Za celovito vodenje manjšinske kulturne politike bo nastavitev takega kadra v prihodnje nujna. Prav tako se ne financira projektov, ki bi bili namenjeni ljudem z drugimi oblikami invalidnosti, razen senzorno oviranih, ker za to ni namenskega proračunskega denarja. (Glej še poročilo za področje kulturne dediščine)

- zagotavljanje dostopnosti kulture in ustvarjanja

Leta 2005 je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti začel sistematično, po posameznih področjih kulture, analizirati dostopnost kulture za invalide kot ovirano skupino in otroke kot ranljivo skupino. To analitično delo je nadaljeval tudi leta 2006. Izvedeni in na spletnih straneh MK sta že objavljeni 2 analizi na področju knjižnične dejavnosti, pripravlja se tudi nova analiza na področju varstva kulturne dediščine. Ugotovitve analiz bodo podlaga za smiselno in racionalno oblikovanje ukrepov za zagotavljanje boljše dostopnosti kulture ranljivim in oviranim skupinam ter tudi boljših možnosti za njihovo kulturno ustvarjanje.

- zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva mednarodnih virov

V okviru Nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007–2013 je posebej opredeljeno poglavje Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin (vključeni so tudi otroci in starejši kot posebej ranljiva družbena skupina), na podlagi katerega je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti začel zbirati ponudbe za projekte, ki bodo financirani iz evropskega socialnega sklada. Le-te smiselno povezuje v komplementarno celoto s tistimi projekti, ki jih je možno financirati z razpoložljivimi finančnimi viri MK.
Sodelovanju slovenskih prijaviteljev v razpisnem programu Kultura (prej Kultura 2000), ki je namenjen podpori akcijam sodelovanja na področjih kulture, je zagotovljena servisna podpora v obliki stične točke (Kulturna stična točka). Kulturna stična točka deluje kot telo, namenjeno širjenju informacij o Programu na nacionalni ravni, prijaviteljem pa pomaga tudi pri konkretnih pripravah aplikacij (več na http://www.scca-ljubljana.si/ccp/).

- prednostna podpora programom, ki črpajo sredstva iz mednarodnih virov

MK si je, v skladu z ukrepi v NPK, prizadevalo za čim večje vključevanje slovenskih projektov na področju kulture v mednarodne programe. Ministrstvu je uspelo področje kulture vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Leta 2006 so bili tako programi in projekti s področja kulture uvrščeni v okvir finančnih instrumentov Evropske unije, in sicer strukturnih skladov ter programov Kultura 2000 in Media plus. (Glej še poročilo za področje kulturne dediščine)

Kazalci:
- delež manjšinskih kultur, programov in projektov ranljivih skupin ter deficitarnih zvrsti znotraj programov in projektov, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo

Zaradi odhoda svetovalca za integracijski program iz Sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti (zaposlitev tudi leta 2006 še ni bila nadomeščena), v Sektorju ni celostno in sistematično zbranih in urejenih podatkov, iz katerih bi bilo možno ugotavljati zgoraj navedeni delež po posameznih področjih kulturnih dejavnosti. Predvidevamo pa, da ti podatki obstajajo razpršeno po posameznih NOE MK in bodo prikazani po posameznih področjih. V manjšinskem sektorju pa že vrsto let spremljamo delež realiziranega manjšinskega posebnega programa znotraj programa MK – leta 2006 je znašal 0,64, delež programa posebnih skupin – senzorno oviranih pa 0,75. Če pogledamo podatke za daljše obdobje, se je omenjeni strukturni delež leta 2006 povečal, tudi glede na povprečje, ki je približno 0, 5 %. (Glej še poročila po posamičnih področjih, zlasti za področje knjižničarstva in kulturne dediščine)

- širina opredelitve javnega interesa za kulturo

Že v skladu z dikcijo v krovnem zakonu za področje kulture (ZUJIK, Ur. L. RS, št. 96/2002, člena 2 in 8) je javni interes na področju kulture interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija in lokalne skupnosti. Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor.
(Javni interes se med drugim zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture. Do konca leta 2006 je bil status podeljen 53 društvom na področju kulture. Leta 2006 je bil status v javnem interesu na področju kulture podeljen 11 društvom na področju kulture, v postopku so tudi pridobitve statusa za druge pravne osebe zasebnega prava.)

- število programov in projektov, ki prejemajo sredstva iz mednarodnih virov

MK je uspelo področje kulturne dediščine vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo. MK je bilo na tem področju leta 2006 zelo uspešno, kar je jasno razvidno iz zadevnega podrobnega poročila v okviru poročanja za področje kulturne dediščine).
Iz strukturnih skladov je bilo leta 2006 sofinancirano še eno področje kulture, in sicer intermedijske dejavnosti. Tu je bila skupna vrednost financiranja za mrežo multimedijskih centrov v Sloveniji za leto 2006 129.068.976,45 SIT, od tega iz integralnih sredstev RS 63.042.029,76 SIT, slovenska udeležba je 16.506.736,63 SIT, povračilo iz EU pa 49.520.209,94 SIT za 14 centrov. Projekt prispeva k razvoju informacijske družbe oziroma inovativnosti, prav tako prispeva k nastanku novih delovnih mest ter k skladnemu regionalnemu razvoju. Prispeval bo tudi k večji dostopnosti kulture, dostopnosti celovitih informacij o kulturi, hkrati pa bo spodbudil kulturo kot dejavnik razvoja in sicer gospodarskega, človeških virov, kvalitete življenja ter socialne kohezivnosti.
Možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del so se povečale od vstopa Republike Slovenije v Media Plus leta 2003. Leta 2006 so slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 290.000 EUR sredstev. Celovečerni film Tea je dobil subvencijo Eurimagesa.


3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost

Cilj: spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti
Ukrepi:
- zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja
Za bolj optimalno delovanje javne kulturne infrastrukture in njen razvoj je možnih še veliko izboljšav. Leta 2006 so bile velik prispevek obnove in novogradnje, ki bodo sledile tudi leta 2007 in v naslednjih letih, delovanje pa bodo lahko izboljšale še siceršnje spremembe, denimo povezane s krovnim zakonom na področju kulture.
Leta 2006 so bili na področju investicij realizirani zastavljeni cilji, in sicer: »državne« investicije:
- začela se je obnova objekta 25 na Metelkovi, namenjenega Narodnemu muzeju,
- pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za obnovo SNG Opera in balet Ljubljana in izveden razpis za izbiro izvajalca I. faze gradnje,
- izdelani so bili načrti za obnovo Moderne galerije,
Poleg tega je bila izvedena obnova II. preddverja Cankarjevega doma in sanacija akustike velike dvorane SNG Maribor ter izdelana dokumentacija za obnovo objekta v bivši vojašnici Ptuj za potrebe ZVKD Maribor Izpostava Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj.

Sofinanciranje investicij na podlagi zakona o kulturnem tolarju:
- končana je bila II. faza obnove Pokrajinskega muzeja Maribor
- končana je bila gradnja knjižnice v Brežicah,
- začela se je obnova starega dela knjižnice v Novem mestu,
- odkupljeni so bili prostori za knjižnico v Kranju,
- obnovljeni so bili prostori za potrebe Notranjskega muzeja v Postojni

S sredstvi ministrstva, ki v skladu z vsakoletnim javnim razpisom sofinancira občinske investicije na področju kulture, so bile leta 2006 izvedene naslednje investicije:
- Kulturni dom Cerknica – adaptacija prostorov
- Knjižnica Grosuplje – adaptacija in širitev
- Šubičeva hiša v Poljanah nad Škofjo Loko – obnova
- Zgodovinski objekt Špital – prenova
- Kulturni dom Jože Petrun Lovrenc na Pohorju – obnova in rekonstrukcija strehe
- Gledališče in kino Murska Sobota – prenova
- Mestno gledališče Ptuj – obnova objekta
- Zasavski muzej Trbovlje – izgradnja prizidka
- Kulturni dom Velenje – prenova
- Knjižnica Veržej – ureditev prostorov dislociranega oddelka
- Muzej Železniki – Plavčeva hiša, IV. faza prenove
- Stara šola v Radljah – adaptacija za knjižnico
- Kulturna dvorana v Beltincih – oprema
- Dom krajanov Gomilsko – sanacija
- Kulturna dvorana v Črenšovcih – adaptacija
- Kulturno kongresni center v Dolenjskih Toplicah – nabava opreme
- Kulturni dom Stanjevci – zadnja faza investicije
- Knjižnica Kozina – nakup opreme
- Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Ig – novogradnja
- Kulturna dvorana v Kozjem – obnova objekta
- Knjižnica Kozje – preureditev prostorov
- Grad Khislstein – ureditev zunanjosti
- Knjižnica Laško – sklepna faza investicije (preureditev prostorov)
- Kulturni dom Mala nedelja – adaptacija
- Pionirska knjižnica Maribor Rotovž – prenova
- Kulturni dom Slavina – preureditev prostorov
- Knjižnica B. Zupančiča Postojna – razširitev, preureditev in rekonstrukcija
- Dvorana Prebold – nakup dvorane in opreme
- Knjižnica na Prevaljah – prenova in razširitev
- Mestno gledališče Ptuj – prenova
- Knjižnica Sevnica – nakup prostorov ter opreme ter ureditev prostorov
- Knjižnica J. Vošnjaka v Sl. Bistrici – oprema
- Knjižnica v Štorah – ureditev prostorov
- Kulturni dom v Štorah – obnova
- Knjižnica na Mirni – nakup prostorov
- Knjižnica v Žalcu – ureditev oddelka
- Knjižnica v Žužemberku – ureditev prostora v šoli
- Kulturna dvorana Destrnik – zaključna dela in oprema

- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu

Investicije, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu, imajo prednostno podporo. Ob že navedenih podatkih, ob prejšnjem ukrepu, so take investicije, na primer, investicije v mrežo multimedijskih centrov, ki ustvarjajo pogoje za delo ustvarjalcem z vseh področij, za sodelovanje s subjekti na področju kulture, izobraževanja, znanosti in gospodarstva na celotnem ozemlju Slovenije.

- dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve

Dogovor glede oblikovanja regij na vladni ravni še ni bil sprejet. Z vzpostavitvijo mreže multimedijskih centrov, ki so umeščeni po regijah, je ministrstvo posodobilo in izboljšalo regionalno kulturno infrastrukturo.

- do konca leta 2004 izoblikovati ustrezni sistem financiranja občin, ki bo zagotovil dodatna sredstva sedežnim občinam, da bodo lahko v skladu s 128. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prevzele financiranje občinskih javnih zavodov širšega pomena (36), ki jih sedaj financira država

Navedeni sistem še ni bil vzpostavljen (gl. poročilo o uresničevanju 9. splošne prioritete kulturne politike). Dodatna priložnost in potreba za reševanje teh vprašanj bo tudi ob vzpostavljanju pokrajin, saj bo takrat najverjetneje treba na novo opredeliti financiranje na različnih ravneh.

- zagotavljanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture

Med ugodnostmi, ki jih imajo društva v javnem interesu, sodi na osnovi 2. odstavka 74. člena ZUJIK-a tudi oddajanje javne infrastrukture v upravljanje oz. v uporabo organizaciji (po 80. členu ZUJIK-a: društvo), ki deluje v javnem interesu, brez javnega razpisa in sicer brezplačno, pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.
Pogoj za kandidaturo na razpisu za multimedijske centre je, med drugim, bil: omogočiti prost javni dostop vsem uporabnikom. Žal pa se na področju zagotavljanja dostopnosti javne kulturne infrastrukture ponekod ugotavlja slabša dostopnost za izvajalce programov etničnih manjšin ter invalidov. V prihodnje bi zato kazalo na posameznih področjih kulture razviti specifične načine vrednotenja njihovih del in sicer tudi z zornega kota njihovega prispevka h kulturni raznolikosti. Doslej je bil že večkrat predlagan dodaten kriterij kulturne raznolikosti. Četudi stanje torej še ni idealno, pa je bilo ravno za bolj optimalno dostopnost tudi za invalide izpeljanih precej izboljšav, seveda v novogradnjah in tudi sicer. Podrobni podatki so navedeni v poročilih za posamična področja, tu navajamo samo nekaj primerov:
Prenovljena dvorana Slovenske kinoteke omogoča dostop tudi gibalno oviranim. V okviru investicijske prenove Mariborskega gradu urejajo dostop za gibalno ovirane, nameščene so bile zaščitne ograje in piktogrami; v Koroškem pokrajinskem muzeju je bilo nameščeno osebno dvigalo. Po ugotavljanju možnosti dostopnosti v javni zavod senzorno in gibalno oviranim osebam, je iz poročil javnih zavodov razvidno, da ima 12 muzejev in 4 galerije urejen takšen dostop.

- s prednostnimi kriteriji in spodbudami delovanju kulturnega trga zviševati dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

Projekti mreže multimedijskih centrov in gradov, sofinanciranih iz EU, zagotavljajo infrastrukturne pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture. Leta 2006 je bilo za področje kulture doseženih nekaj davčnih olajšav. (Glede obojega glej v istem poglavju šesto splošno prioriteto kulturne politike za obdobje od 2004 do 2007, zlasti za podrobnosti glede davčnih novosti za področje kulture v posameznih zakonih.)
Zadnja leta je Ministrstvo za kulturo načrtno začelo podpirati tudi udeležbo slovenskih galeristov in umetnikov na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti, kar se že kaže kot dodatna spodbuda pri delovanju kulturnega trga tudi v slovenskem prostoru.

- spodbujanje razvoja knjižnične mreže, knjigarniške mreže, mreže intermedijskih centrov in mreže umetniških kinematografov na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

Vsi cilji za področje knjižnične dejavnosti, zastavljeni v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (tretje poglavje: Splošne prioritete kulturne politike v obdobju 2004–2007), so usmerjeni k splošnemu cilju, povečanju dostopnosti knjižničnih storitev za deset odstotkov do konca leta 2007. Indikatorji, ki jih bo država pri tem dolgoročno spremljala, so: povečanje števila uporabnikov knjižnic, povečanje obsega izposoje gradiva, povečanje letnega nakupa gradiva, povečanje števila uporabniških računalniških mest z dostopom do interneta ter posledično tudi povečanje števila strokovnih delavcev in knjižničnega prostora. Leta 2006 se je splošna dostopnost knjižnic povečala v skladu s pričakovanji. Posebej je potrebno omeniti rast fizične dostopnosti do splošnih knjižnic, zlasti z gradnjami krajevnih knjižnic v lokalnih skupnostih ter z razvojem bibliobusne mreže, ki se je povečevala tudi leta 2006. Investicije so izvajale večinoma občine, Ministrstvo za kulturo je sofinanciralo večino projektov (kar je bilo v tem poglavju podrobneje že navedeno tudi za druge investicije),: npr. knjižnice v Brežicah (adaptacija in novogradnja), Laškem (adaptacija), Horjulu (novogradnja), Mirni (novi prostori, adaptacija), ne pa vseh, npr. Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani (adaptacija). Sofinanciralo pa je nakup bibliobusa za osrednjo območno knjižnico v Ljubljani. Doseženi rezultati v slovenskih splošnih knjižnicah kažejo zmerno rast števila izposojenega gradiva, števila članov knjižnic in obiska¹. Za avdiovizualno produkcijo in distribucijo skrbi tudi Ministrstvo za kulturo, in sicer z izvajanjem javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije ter javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 30 projektov, tj. 5 projektov več kot leta 2005 (Glej še področno podrobnejše poročilo)
Rezultati ukrepov ministrstva, usmerjeni v spodbujanje razvoja knjigarniške mreže, se tudi za leto 2006 kažejo v pozitivnih rezultatih predvsem glede boljše razporejenosti knjigarn, ki delujejo v javnem interesu na celotnem območju Slovenije ter v precej številčnejših prireditvah v knjigarnah, četudi bi se raven njihove kakovosti v nekaterih primerih lahko zvišala. Podrobneje je ta razvoj opisan v 1. cilju na področju knjige.
Ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj leta 2006 podprlo 14 multimedijskih centrov, združenih v mrežo.

- spodbujanje decentraliziranosti glasbenih in uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

Na področju uprizoritvenih umetnosti lahko ugotovimo, da so z ukrepom prednostne podpore izvedbi tudi zunaj kraja nastanka produkcije (1. splošni cilj na področju uprizoritvenih umetnosti) zastavljene dobre osnove za doseganje tega cilja. S spodbujanjem izvajalcev k postprodukciji po Sloveniji se je zagotovilo predčasno doseganje zastavljenega cilja (10 % izvedbe zunaj kraja nastanka). Ponudba gostovanj po Sloveniji (deleži – v okviru javnih kulturnih programov – 634 gostovanj po Sloveniji od vseh 1550 prireditev) se leta 2006 razporedi po naslednjih deležih: Dolenjska 11 %, Gorenjska 17 %, Koroška 22 %, Notranjska 14 %, Primorska 24 %, Štajerska 31 %. Prireditev, izvedenih v okviru javnih kulturnih programov, se je udeležilo 162.113 obiskovalcev, na gostovanjih po Sloveniji 50.388.
Ostaja torej problem neenakomerne razporejenosti ponudbe, ki je povezan tudi z razporejenostjo infrastrukturnih potencialov in stanja lokalne organiziranosti. V naslednjem programu, bi bilo tako nujno preusmeriti skrb od ponudnikov na odjemalce (gostitelje), s kazalci spremljanja vlaganj lokalnih skupnosti in ukrepi podpore obnove in vzpostavitve ustrezne lokalne kulturne infrastrukture. To bi skupaj z že zagotovljeno stranjo ponudbe omogočilo trajno distribucijsko mrežo.
_____________________________
¹ MK je pri ugotavljanju razvoja knjižnične dejavnosti oziroma dostopu do nekaterih kazalcev o delovanju splošnih knjižnic odvisno od uradnih podatkov, ki so na voljo šele v zadnji četrtini tekočega leta, zato uradnih podatkov za leto 2006 še nima, le za nekatere vsebine ima predhodne podatke, ki so bili zbrani v okviru poročanja o projektih nakupa knjižničnega gradiva leta 2006.




Na področju uprizoritvenih umetnosti se je leta 2006 prav tako še bolj razvilo čezmejno sodelovanje, zlasti gledališč, ki so z gostovanji in drugimi povezavami že uspešneje sodelovala po vsej Sloveniji.
Ministrstvo za kulturo je, kot je bilo opozorjeno že med uvodnimi statističnimi podatki, za področje glasbe med drugim na podlagi javnega poziva sklenilo triletne programske pogodbe za obdobje 2004–2006 z 19 nevladnimi organizacijami. Od teh jih ima 12 sedež v Ljubljani, 7 pa jih deluje zunaj Ljubljane. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da ministrstvo programsko sofinancira 42 % nevladnih organizacij, ki delujejo zunaj Ljubljane, torej 2 % več kot je bilo načrtovano. Dve izmed organizacij, ki imajo sedež v Ljubljani, sta pri izvajanju programa omejeni le na območje Ljubljane, ostalih deset pa s koncertno ponudbo bogati področje celotne Slovenije. Poleg navedenega tri nevladne organizacije s sedežem na območju Ljubljane zastopajo interese baletnih plesalcev, glasbenih ustvarjalcev in glasbene vzgoje za celotno Slovenijo. Leta 2006 je ministrstvo sofinanciralo 145 glasbenih projektov, od tega 75 zunaj Ljubljane, torej 52 % vseh. (Glede zadevnih podrobnosti glej cilje in ukrepe na posamičnih področjih kulture)

- na podlagi 130. člena ZUJIK v pogodbah o medsebojnih obveznostih sofinanciranja javnih zavodov prek države in lokalnih skupnosti prednostno poudariti nalogo zagotavljanja dostopnosti kulture in pogojev za ustvarjalnost

V vseh pogodbah z izvajalci javnih kulturnih programov in projektov je zapisana tudi njihova naloga, da morajo zagotavljati dostopnost kulture, v specifičnih programih in projektih pa so izvajalci dolžni, v skladu s pogodbami, »nuditi« tudi pogoje za ustvarjalnost. To nalogo morajo izpolnjevati vsi nosilci kulturnih programov in projektov, ki imajo za to zagotovljene prostorske pogoje in ustrezno opremo. (O številnih izboljšavah, oblikovanju posamičnih portalov, ki bistveno izboljšujejo informiranost, itn. glej še poročila za posamična področja, knjižničarstvo, kulturna dediščina …)

- prednostna podpora programom in projektom, ki zvišujejo različne ravni dostopnosti kulture, informiranost o kulturi (ob upoštevanju posebne vloge javne radiotelevizije) in izboljšujejo razmere za ustvarjanje na vseh področjih kulture

MK za povečanje produkcije slovenskih avdiovizualnih del in povečanje njihovega deleža v medijih izvaja javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 30 projektov, tj. 5 projektov več kot leta 2005. (Za podrobnejše informacije glej področno poročilo)
Tudi povečanje števila obiskovalcev različnih prireditev (glej poročila s posamičnih področij) zaradi uvedbe več novih izboljšav (e-novice, digitalizacija …) potrjuje, da je ministrstvo z nekaterimi ukrepi in z načrtnim financiranjem prispevalo k povečanju dostopnosti kulture in tudi k širši informiranosti o kulturnih dejavnostih. Kot je razvidno iz posamičnih poročil, so novosti v tej smeri na številnih področjih, kot enega od primerov lahko navedemo področje kulturne dediščine:
Področje varovanja dediščine je vključeno v spletne predstavitve RS, podobno so na teh spletnih straneh osnovne informacije o izbranih kulturnih spomenikih, ki so bile pripravljene na MK. Ministrstvo je spodbudilo kontinuirane ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij: (informacijska dostopnost in fizična dostopnost), in sicer:
- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) se dejavno nadaljuje in je v izvedbeni fazi
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov)
- nadaljujejo se dejavnosti v zvezi z muzejskim portalom – Slovenski muzejski portal, kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si), kamor je vključeno že 63 muzejev, galerij in sorodnih zavodov.
- kontinuirano tečejo projekti za izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk.

- ozaveščanje o pomembnosti prilagajanja kulturnih ustanov in njihove ponudbe tako, da bo oboje dostopno tudi invalidom s senzornimi ali gibalnimi motnjami

To naj bi dosegli tudi s storitvami na področju integracijskega programa in z analizami dostopnosti, ki jih pripravlja Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti v sodelovanju s pristojnimi NOE MK. Ukrep je sedaj zapisan tako, da vključuje vse invalide (ne implicira enakosti možnosti za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti), zato bi bilo treba v prihodnje črtati del besedila, ki sledi: … »s senzornimi ali gibalnimi motnjami«.

- dejavno spodbujanje tovrstnih prilagoditev

Leta 2006 je bilo v okviru MK dejavno spodbujanje in uresničevanje tovrstnih prilagoditev zelo živahno. Podrobnosti so navedene v poročilih za posamična področja, kot ilustracijo navajamo še dodaten izsek iz poročila za področje kulturne dediščine:
- Za področje muzejev je bil leta 2006 s sodelovanjem Sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, pripravljen in izveden projekt »Analiza dostopnosti kulturnih institucij invalidom in otrokom«. Mestni muzej Ljubljana pa je organiziral skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije posvet na temo »Dostopnost kulturnih dobrin slepim in slabovidnim«.
- Skupaj s statističnim uradom RS smo na MK tudi glede tega prenovili in posodobili vsebine vprašalnika v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/95, 9/2001) ter ga uskladili z vprašalniki Evropske unije.

Kazalci:
- povečevanje deleža kulturnih vsebin v programih javne radiotelevizije in drugih elektronskih medijih

Število minut oz. ur leta 2006 predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov: 41235 minut ali 687,25 ur na RTV Slovenija (dodatne podatke glej v področnem poročilu, za leto 2005 pa podatka ni).

- razmerje med kulturno ponudbo v osrednji Sloveniji in drugih regijah

To razmerje je delno razvidno iz poročil za posamična področja, kar precej podatkov pa je že navedenih na prejšnjih straneh tega poročila, denimo obširno za področje glasbe, uprizoritvenih umetnosti itn. Spremljanje celotne kulturne ponudbe pa v Sloveniji še ni vzpostavljeno. Torej tudi ne po posameznih statističnih regijah, se pa stanje izboljšuje z vzpostavitvijo informacijskih sistemov, ki za posamična področja že delujejo za vso Slovenijo (Sigic ga izpopolnjuje za področje glasbe, v knjižnicah se pridružuje Kamra, v posamičnih regijah se razmere tozadevno izboljšujejo z delovanjem multimedijskih centrov /podrobnosti še v drugih poglavjih Poročila/).

- razmerje med obiskovalci kulturnih prireditev v osrednji Sloveniji in v drugih regijah

Velja podobno kot pri prejšnjem kazalcu.

- število obiskovalcev kinematografov

Število vseh gledalcev v slovenskih kinematografih leta 2006 je bilo 2.685.234, od tega je bilo 23.617 gledalcev, ki so si ogledali slovenske filme;

- število obiskovalcev muzejev in galerij

V muzejih se je v primerjavi z letom 2005, leta 2006 povečalo število evidentiranega obiska za 28,5 %. Leta 2005 je bilo evidentiranih 523.688, »ocenjenih« pa 234.384 obiskovalcev, leta 2006 pa evidentiranih 672.949 in »ocenjenih« 184.284 obiskovalcev. Ob uspešnih projektih, kot so dnevi odprtih vrat: ob Prešernovem dnevu, Poletni noči in 3. decembru se je število obiskovalcev v galerijah leta 2006 povečalo na 497.315 izdanih vstopnic (leta 2005 pa 453.532).

- število letno izposojenih knjig in elektronski dostop v splošnih knjižnicah na prebivalca in člana

Podatki so na voljo do leta 2005, za leto 2006 bodo znani šele jeseni 2007

Cilj/leto	2003	2004	2005
Obseg izposoje na prebivalca	10,86	11,95	11.96
Obseg izposoje na člana	42,89	44,80	46,48
Število obiskov na prebivalca	4,25	4,43	4,46
Število obiskov na člana	16,82	16,70	17,31
Obseg oddaljenega dostopa na prebivalca	/	/	0,04
Obseg oddaljenega dostopa na člana	/	/	0,16

Glede na predhodne podatke ocenjujemo, da je bila realizacija knjižnične izposoje tudi leta 2006 na ravni preteklih dveh let. Potrjuje se pričakovanje, da se rast izposoje upočasnjuje, saj se vse bolj uporablja gradivo na spletu.
Ker se knjižnice oblikujejo v informacijska središča, je njihovo dostopnost potrebno meriti tudi z obiskom, ne le z obsegom izposoje gradiva. Za boljšo oceno dostopnosti knjižnic je v prihodnje potrebno spremljati tudi kazalec skupnega števila obiskov vseh splošnih knjižnic na prebivalca, tudi na daljavo.

- število večobčinskih javnih zavodov, katerih sofinanciranje je bilo preneseno na sedežne občine

Na Ministrstvu za kulturo tega podatka nimamo.

- delež, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi

Na naše zaprosilo za novejše zadevne podatke, so nam iz Informacijskega središča Statističnega urada RS sporočili, da so zadnji dosegljivi podatki na področju kulture za leto 2003. »Podatki za leto 2004 in 2005 bodo objavljeni predvidoma do konca junija 2007, podatki za leto 2006 pa predvidoma do konca oktobra 2007.«
Že iz prejšnjih poročil o izvajanju NPK pa je razvidno, da se je delež sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za rekreacijo in kulturo v omenjenem letu povečal (leta 2000 je bil to 8,5-odstotni delež vseh sredstev, ki so jih porabila gospodinjstva, leta 2003 pa je bil ta delež že 10,6-odstotni). Približno tretjino skupnih sredstev za rekreacijo in kulturo obsegajo sredstva za kulturne dobrine in storitve. Delež sredstev za kulturo se v nasprotju s celotnim področjem rekreacije in kulture v obravnavanem obdobju ni povečeval ves čas, v letih 2001 in 2002 se je celo rahlo zmanjšal, medtem ko se je leta 2003 tudi kultura pridružila težnji celotnega področja rekreacije in kulture, ko se je delež skupnih sredstev, ki so ga gospodinjstva porabila za kulturo, povečal za več kot polovico odstotne točke. V strukturi kulturnih dobrin in storitev, za katere so sredstva prispevala gospodinjstva, vidimo, da le-ta približno 60 % vseh sredstev za kulturo namenijo medijem, tako tiskanim kot televiziji in radiu. Glede na porabljena sredstva je očitno, da so v začetku obravnavanega obdobja ljudje še dajali prednost tiskanim medijem, v zadnjih letih pa namenjajo več sredstev televiziji in radiu. Medtem ko se je, glede na leto 2002, zelo povečal delež, ki so ga gospodinjstva namenila za radijsko in televizijsko naročnino (od 28 % leta 2002 na 35 % leta 2003), se je delež sredstev, namenjen kulturi, pri nakupu strokovnih in leposlovnih knjig zmanjšal (s 13 % še leta 2002 na 11 % leta 2003). Povečal pa se je delež, namenjen nakupu kinematografskih, gledaliških vstopnic in vstopnic za koncerte (z 2 na 4 %). Razlog za povečanje tovrstnih izdatkov je najverjetneje izgradnja multikinov v središčih nekaterih slovenskih mest ter čedalje bolj obiskane gledališke dvorane. Delež sredstev za nakup vstopnic za muzeje, galerije in živalski vrt pa se je v obravnavanem obdobju celo zmanjševal (pri muzejih in galerijah je treba upoštevati, da to ne pomeni, da se je obisk zmanjševal, saj za mnoge razstave in prireditve ni vstopnine).

- povečanje števila kulturnih društev

Tako, kot je v tem poročilu že navedeno, se javni interes zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture. Do konca leta 2006 je bilo na področju kulture 53 društev, ki jim je bil podeljen tak status. Prav leta 2006 pa je bil navedeni status podeljen 11 društvom na področju kulture, v postopku so tudi pridobitve statusa za druge pravne osebe zasebnega prava.
Po podatkih za leto 2006 samo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti deluje 3959 društev in skupin (produkcijskih enot) v 2708 registriranih kulturnih društvih. Največ jih je na področju glasbe – vokalne in instrumentalne (1618), sledijo skupine s področja gledališča in lutk (492), folklore (382), likovne ustvarjalnosti (234), plesa (169), literature (142), filma (42) ter kulturne dediščine (112). Ostala društva in skupine se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (768). Delovanje JSKD leta 2006 je sicer podrobneje predstavljeno še v področnem poročilu o Ljubiteljskih dejavnostih, si je pa v sklopu t. i. tretje prioritete, ki zadeva dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, smotrno pogledati še nekaj značilnosti s tega področja.
V skladu z osrednjimi programskimi vodili Strateškega načrta JSKD je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti leta 2006 zagotavljal strokovno, organizacijsko ter finančno podporo kulturnim društvom in skupinam za kvalitativni dvig njihovega delovanja ter za skladen regionalni razvoj v prid zagotavljanja enakih možnosti za ustvarjanje in poustvarjanje.
Osrednja pozornost je bila namenjena razvoju kvalitetnih kulturnih programov, s katerimi se ohranja dinamika razvoja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbuja lastno ustvarjalnost kulturnih društev, razvija inovativnost, omogoča kulturno posredništvo, spodbuja kulturno raznolikost ter uveljavlja kulturno vzgojo in izobraževanje.

V smislu krepitve skupnega slovenskega kulturnega prostora in dosegljivosti kulturnih dobrin na čim širšem območju, je tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti leta 2006 skrbel za že tradicionalno tesno sodelovanje s kulturnimi društvi in njihovimi zvezami v zamejstvu, pri čemer se le-ta dejavno in enakopravno vključujejo v vse programe sklada. Sklad spodbuja vključevanje v mednarodne organizacije in mednarodno sodelovanje (IFCM, Evropa Cantat) ter projekte za promocijo najvidnejših dosežkov s področja. Konkretizirano je bilo tudi mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami v tujini.
Organiziranost sklada (centralna strokovna služba ter 59 območnih izpostav) omogoča mrežno povezanost ustvarjalcev in organizatorjev na področju kulture, s čimer se učinkovito zagotavlja medsebojno povezovanje, enakopravno dostopnost kulturnih dobrin ter vzpostavlja pogoje za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete. Sklad je v slovenskem prostoru že uveljavljen nosilec neinstitucionalne kulturne ustvarjalnosti in posrednik raznovrstne kulturne ponudbe in izobraževanja na vseh umetnostnih področjih.
Temeljna področja dela Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti leta 2006 so bila: dodeljevanje sredstev organizatorjem ljubiteljskih kulturnih programov in projektov preko javnega poziva; dodeljevanje sredstev (kulturni tolar) za opremo in prenovo prostorov za kulturne dejavnosti preko javnega poziva; organiziranje in soorganiziranje kulturnih prireditev in izobraževanj; izdajanje publikacij; podeljevanje priznanj za najvidnejše dosežke; strokovna in organizacijska pomoč društvom na lokalni, medobmočni in državni ravni; spodbujanje mednarodnega sodelovanja; pospeševanje povezovanja neinstitucionalnih kulturnih ustvarjalcev ter zbiranje in analiziranje podatkov s področja ljubiteljske kulture.
Za izvajanje navedenih nalog je sklad vzpostavil mrežo preglednih in promocijskih prireditev za vsa umetnostna področja. Te prireditve so namenjene medsebojni primerjavi in vrednotenju dosežkov ter spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti.
Za boljše delovanje se izpostave povezujejo v 10 medobmočij. Mrežna organiziranost sklada omogoča večsmerno interakcijo, ki poteka preko društev in lokalnih skupnosti do območnih izpostav in centralne strokovne službe vse do državnih organov, hkrati pa takšna organizacija omogoča tudi enostaven dostop do povratnih informacij v zvezi z ukrepi sprejetimi na državni ravni. Oblika organiziranosti sklada omogoča povezovanje akterjev v ljubiteljski kulturni sferi tudi zunaj lokalnega okolja, s tem se krepijo regionalne povezave in omogoča skladen regionalni razvoj.
Dostopnost ter pogoji za ljubiteljske kulturne dejavnosti se izboljšujejo, za 4 % se je povečalo tudi število obiskovalcev na osrednjih prireditvah. Izboljšujejo se prostorske razmere za delovanje kulturnih društev in skupin, ki so temelj za uresničevanje načela dostopnosti, večja je tudi angažiranost lokalnih skupnosti pri skrbi za kulturno infrastrukturo.


4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost

Cilj: spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju.
Ukrepi:

- prednostna podpora programom in projektom s področja kulturne vzgoje na vseh področjih kulture

Poročila za posamezna področja razločno pokažejo, da se je leta 2006 bistveno povečalo število tovrstnih programov, zelo povečal pa se je tudi njihov učinek. Veliko je bilo med drugim storjenega za razvoj bralne kulture (glej področno poročilo), bistven korak pa je bilo vzpostavljeno sodelovanje z MK in MŠŠ s številnimi akcijami, tudi z razglasitvijo šolskega leta za to obdobje za Leto kulture.
Na področju vizualnih umetnosti, denimo, je bilo za ciljno skupino mlajših od 19 let predvidenih vsaj 10 izobraževalnih programov v okviru Poklicnega usposabljanja in projektnega razpisa. Analize odražajo kljub nizkemu deležu najmlajših obiskovalcev, vključenih v razstavne projekte, vzpodbudne rezultate, ki se kažejo v majhni, a kontinuirani rasti števila udeležencev na razstavah in v izobraževalnih programih. Organizatorji se vse bolj zavedajo pomena aktivnega obiska prireditev, zato se vedno bolj načrtno posvečajo popularizaciji svojih projektov. Leta 2006 smo te trditve lahko dokazali z izjemno uspešnim sodelovanjem Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo in šport, v okviru katerega so bili na jesenskem posvetu ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu pripravljeni posebni programi in delavnice naših izvajalcev, ki so šolam ponudili (in zagotovili kontinuiteto) izvirne in privlačne popularizacijske programe, namenjene vsem stopnjam šolajoče se mladine. (Glej še poročila za posamezna področja)
Zagotovljena je prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom ter vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe; pedagoški programi v muzejih uspešno dopolnjujejo in nadgrajujejo obvezne izbirne vsebine šolskih programov
Namen analiz glede dostopnosti kulture za otroke je tudi ugotoviti, kako se je izvajal ta ukrep po posameznih področjih kulture. Novost leta 2006 je bolj kompleksen pristop k varovanju otrokovih pravic na področju kulture, kar naj bi se v prihodnje pokazalo tudi v bolj obsežnem poročanju pri tem ukrepu. Manjšinski sektor se je začel povezovati z drugimi NOE MK v skupnih prizadevanjih za bolj kakovostno kulturno vzgojo v šolah in za tako posodabljanja učnih načrtov, da bi vanje bolje vpeli kulturo kot možnost in priložnost za bolj vsestranski razvoj otrok. Med ključnimi kompetencami za vseživljenjsko učenje, ki so zapisane v Uradnem listu Evropske unije je namreč tudi kulturna zavest in izražanje, zato bo potrebno še naprej sistematično prizadevanje na področju kulturne vzgoje in udejanjanja otrokovih pravic na področju kulture.

- spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje

Eden izmed kriterijev za pridobitev statusa v javnem interesu je tudi redno izvajanje kulturne dejavnosti na področju kulturne vzgoje, ki pomeni prispevek k dvigu kulturne zavesti ljudi in vključevanje v kulturno življenje.

- spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov v izobraževalne procese

Zagotovljena je prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom ter vključevanje kulturnih vsebin v izobraževalne programe, pedagoški programi v javnih zavodih uspešno dopolnjujejo obvezne izbirne vsebine šolskih programov in uveljavljeno je medresorsko povezovanje pri pripravi in izvedbi pedagoških programov v muzejih (bibliopedagogika v okviru arhivov, galerij, knjižnic, muzejev, šole in televizije).
Prednostna podpora pedagoško andragoškega programa v muzejih in galerijah na primer z vsemi njihovimi oddelki ima izreden pomen in jo je čutiti na več nivojih: direktno pedagoško delo z mladino, izobraževalno poslanstvo razstav in prireditev v muzejih/galerijah preko vodenih ogledov, rezultati raziskovalnega dela v publikacijah, ki so namenjene tako najširši kot strokovni javnosti, prisotnost v medijih, sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, sodelovanje s tretjo univerzo in sodelovanje z univerzami, ki so povezana z različnimi cilji in drugimi ustanovami.
Leta 2006 so sofinancirani izvajalci na področju uprizoritvenih umetnosti uprizorili 32 predstav, namenjenih mlajši publiki, 9 predstav, namenjenih mladinski in 23 predstav, namenjenih otroški publiki, skupno torej 145 različnih predstav (za otroke in mladino).
Starostni deleži obiskovalcev se razlikujejo glede na specifične programe, ki jih zavodi izvajajo, od 25 % do 75 % obiskovalcev mlajših od 20 let (slednji seveda v lutkovnih gledališčih). Tudi na tem področju je zelo pomembno, da so otroci in mladina tudi prek šole na vseh ravneh deležni teh umetniških stvaritev, bodisi z dejavnim (dobra vnaprejšnja priprava na ogled) ogledom predstav, bodisi z nastopom umetnikov na šolah ali pa s spodbujanjem otrok, da sami ustvarjajo tovrstne prireditve, pri čemer je zelo pomembno, da šole v ta namen k sodelovanju pritegnejo profesionalce, saj lahko predvsem ti zagotovijo kakovosten otrokov razvoj na tem področju.

- dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju izobraževalne politike

Takšna usmerjenost kulturne politike je poudarjena že v obstoječem NPK.
MK je kulturno vzgojo podpiralo na vseh področjih, ki jih pokriva. Na vseh področjih se vključuje naravnanost tega cilja v postopke financiranja kot enega od prednostnih kriterijev za ocenjevanje prispelih programskih predlogov in tako na kulturnih področjih beležimo konstanten porast ponudbe za mlade in posledično tudi porast obiskanosti. Povečuje se število pedagoških in popularizacijskih programov, zlasti v obliki različnih delavnic, vezanih na posamezne projekte. Leta 2006 je bilo, kot smo že omenili, uspešno povezovanje MK z MŠŠ, ki naj bi se v prihodnje razširilo še na povezavo z drugimi resorji. Lahko pa bilo uresničevanje tega cilja kulturne politike tudi povezano s pritegnitvijo še več, zlasti mladih umetnikov v te dejavnosti in programe.

Kazalci:

- število programov in projektov s področja kulturne vzgoje

Podatkov o skupnem številu vseh programov in projektov s področja kulturne vzgoje v Sloveniji in v vseh organizacijskih oblikah in na vseh področjih zaenkrat še ni na voljo.

- število sodelujočih in število udeleženih pri teh programih in projektih

Tudi s podatkom o sodelujočih in udeleženih pri teh programih in projektih ne razpolagamo.

- delež pedagoških programov znotraj programov javnih zavodov in programov izvajalcev javnih kulturnih programov
Za posamezna področja je del podatkov v posamičnih poročilih, za celoto pa podatki niso na voljo.


5. Izobraževanje za poklice v kulturi

Cilj: dejavnejša vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov, ki izobražujejo za poklice v kulturi ter prednostna skrb za izobraževanje za tiste poklice v kulturi, ki niso del šolskega sistema.
Ukrepi:

- medresorsko koordinirana štipendijska politika

MK je leta 2006 prek razpisa podelilo 43 štipendij (od tega 27 štipendirancem tudi šolnino) in šolnine za izpopolnjevanje in študij v tujini na področju kulture.

- prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na deficitarne poklice v kulturi

Predmet javnega razpisa za štipendije in šolnine leta 2006 so bile:
- štipendije s sofinanciranjem šolnin za izpopolnjevanje in študij v tujini na področjih umetnosti in AV kulture,
- štipendije s sofinanciranjem šolnine za podiplomski študij v Republiki Sloveniji (z javno veljavnostjo) na področjih umetnosti in AV kulture,
- štipendije s sofinanciranjem šolnine za deficitarne poklice v kulturi.
Za tiste, ki opravljajo deficitarne poklice v kulturi, je to med drugim prednost pri vpisu v razvid samostojnih ustvarjalcev v kulturi in pri pridobitvi pravice do plačila prispevkov.
Med deficitarne poklice uvrščamo tudi poklice, katerih poslanstvo bi bilo povezovanje in posredovanje za medsebojno spoznavanje manjšinskih kultur in večinske zaradi boljšega razumevanja in bolj kakovostnega sobivanja. Oblikovanje profilov dveh poklicev: romski pomočnik in romski koordinator je potekalo leta 2006 in bilo konec leta tudi dokončano. V oblikovanje omenjenih profilov je bilo vloženega veliko strokovnega dela in razmišljanj. V prihodnosti bi kazalo razmišljati še o drugih tovrstnih poklicih, še zlasti tistih, ki bi usposabljali ljudi za pojmovanje kulturne raznolikosti kot razsežnosti kvalitete življenja, ki naj bi bila ena od pomembnejših kompetenc za državljane držav EU.

- spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v kulturi

Med kriterije za pridobitev statusa v javnem interesu sodi tudi redno delovanje pri poglabljanju strokovnih znanj na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot, ki pomeni prispevek k izobraževanju za poklice v kulturi. Ministrstvo za kulturo izvaja te splošne prioritete kulturne politike s podelitvijo statusa v javnem interesu ob upoštevanju kriterijev, da predlagatelj izpolnjuje tudi enega izmed pravkar navedenih pogojev.

- zagotavljanje štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice v kulturi

Tudi leta 2006 je bil objavljen in izpeljan postopek javnega razpisa za financiranje štipendij in šolnin, s poudarkom na deficitarnih poklicih. MK vsako leto na novo pregleda nabor deficitarnih poklicev v kulturi. Pri štipendiranju v tujini pa upošteva tudi/predvsem tiste, ki v Republiki Sloveniji še nimajo ustreznih uradnih izobraževalnih programov.

- spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese

Ministrstvo za kulturo si uspešno prizadeva za vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese. Tudi v tem okviru je imenovalo svojega člana v Komisijo Ministrstva za šolstvo in šport za trajnostni razvoj vzgoje (gl. tudi poročilo o izvajanju 4. prioritete »Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost«).

- spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških akademij

V ustanovitvenih aktih javnih zavodov je zapisana kot ena izmed nalog sodelovanje z umetniškimi akademijami na posameznih področjih. Prav tako poteka na področju glasbe kontinuirano sodelovanje z Akademijo za glasbo, pridružujejo pa se mu še posamezni projekti sodelovanja. Gledališča dajejo prostore posameznim študijskim produkcijam Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Akademija za likovno umetnost pa organizira predstavitve del študentov.

Kazalci:
- število programov in projektov, ki zapolnjujejo vrzeli na področju izobraževanja za poklice v kulturi

Razpisni postopek za podporo programom poklicnega usposabljanja je usmerjen prvenstveno v profile in področja, ki se opredelijo kot deficitarni – za katera ni poskrbljeno v okvirih rednega šolskega in visokošolskega sistema.
Leta 2006 se ponovno potrjuje gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, saj je bilo z nekaj manjšim obsegom sredstev učinkovito podprtih več programov, in sicer 39; leta 2004 25, leta 2005 pa 34 programov usposabljanja, vendar pa bi se trend upadanja sredstev v ta namen moral obrniti v prid izobraževalnim programom, ki so eden pomembnih razvojnih potencialov in ena najustreznejših panog za pridobivanje evropskih sredstev.
Kot je bilo že poudarjeno, na področju kulturne dediščine MK aktivno podpira in pomaga usmerjati izobraževalne programe za deficitarne poklice, kar je izraženo v novih vsebinskih sklopih Primorske univerze in Politehnike. Aktivnejše je tudi delo civilnih združenj in Restavratorskega centra, ki obstoječe kadre v obliki krajših seminarjev in delavnic seznanjajo z novimi načini nedestruktivnih raziskav, idr.
Na območni in medobmočni ravni je bilo prek JSKD (ljubiteljske dejavnosti) realiziranih skupaj 231 izobraževalnih programov, na katerih je bilo skupaj 4762 udeležencev, na državni ravni pa je bilo izvedenih 63 seminarjev za 2280 udeležencev. Skupno število izobraževalnih programov: 294, skupaj udeležencev: 7042. Število seminarjev se je v primerjavi z letom 2005 povečalo (indeks 114), povečalo se je tudi število udeležencev (104).
V okviru postavke, ki je namenjena sofinanciranju programov poklicnega usposabljanja posameznikov, je bilo leta 2006 na področju glasbenih umetnosti dodeljeno sofinanciranje petim izvajalcem. Na področju uprizoritvenih umetnosti je bilo podprtih devet projektov poklicnega usposabljanja, ki pokrivajo ključna deficitarna področja – refleksijo scenskih umetnosti, usposabljanje plesalcev sodobnega plesa in cirkuške umetnosti. S področja knjige je bilo podprtih sedem projektov izobraževanja, ki segajo od usposabljanja založnikov in knjigotržcev do spodbujanja kreativnega pisanja in izobraževanja za razvijanje bralne kulture.
Na področju intermedijskih umetnosti je bilo izbranih šest programov petih izvajalcev, večina jih je pripravila usposabljanja v sodelovanju z domačimi partnerji in tujimi predavatelji. Na področju vizualnih umetnosti pa je bilo leta 2006 financiranih kar deset programov (leta 2005 »samo« sedem), in sicer so zajemali likovno-kritiško področje ter usposabljanje na področju grafičnega oblikovanja, stripa, kiparstva, fotografije in animacije.
S področja medijev sta bila izbrana dva izvajalca z dvema projektoma – eden za usposabljanje deficitarnih profilov filmskega področja, drugi pa s področja novinarstva.
Leta 2006 je bil pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije, ki med drugim ureja tudi status Filmskega studia Viba film. Po predlogu tega zakona bo Filmski studio Viba film postal družba z omejeno odgovornostjo v 100 % javni lasti. Zakon bo sprejet predvidoma leta 2007, ukrep pa bo prispeval k večji zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih.

- število deficitarnih poklicev v kulturi

Leta 2006 je bilo 160 samozaposlenih v kulturi vpisanih v razvid med deficitarnimi poklici, vseh deficitarnih poklicev v kulturi pa je zdaj 11.

- število prejemnikov štipendij za poklice v kulturi

Leta 2006 je štipendije za poklice v kulturi prejelo 43 posameznikov (27 med njimi jih je dobivalo tudi šolnino).
V okviru raziskav in elaboratov, ki jih Ministrstvo za kulturo vsako leto pridobi s postopkom javnih naročil malih vrednosti, je bila decembra 2005 končana tudi kratka raziskava o Učinkih štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj na področju glasbene umetnosti v mednarodnem prostoru: zaposlitve in pomembnejši umetniški dosežki nekdanjih štipendistov MK, ki jo je pripravila Sara Lorenz. Četudi je skromna in omejena samo na področje glasbe, na podiplomski študij v tujini in obdobje med letoma 1995 in 2004 (v vzorec je bilo vključenih 26 anketirancev), ponudi kar nekaj zgovornih podatkov. Mladi glasbeniki študij v tujini ocenjujejo kot izjemno pozitivno izkušnjo, pri čemer med drugimi poudarijo naslednje prednosti podiplomskega študija v tujini:
- širša razgledanost na strokovnem področju
- možnost izobraževanja pri vrhunskih umetnikih za posamezna področja
- večja izbira programov
- večja razgledanost in višja strokovnost
- za posamezna področja pri nas študij še ni možen
- možna je realnejša primerjava znanja in sposobnosti kandidatov
- srečaš se z drugačnim pristopom, z novo literaturo, z drugimi metodami dela.

Študij je izpolnil pričakovanja velike večine (88,5 %) in kar 92,3 % anketirancev je zatrdilo, da so imeli dobro izkušnjo z Ministrstvom za kulturo kot štipenditorjem. Pogrešajo pa predvsem več sodelovanja z našimi veleposlaništvi (z MZZ bi se bilo smiselno dogovoriti, kakšne bi bile možnosti, da bi bilo teh stikov več), želijo si tudi več možnosti za koncertiranje in nastopanje po vrnitvi v domovino.
Raziskava je tudi skušala ugotoviti, kako bi štipenditor Ministrstvo za kulturo lahko vsojim štipendistom še pomagal v času njihovega študija v tujini. Nekaj predlogov:
- »Lahko bi jim posredoval naslove slovenskih veleposlaništev, pomembnejše podatke glede zdravstvenega zavarovanja, iskanja bivališča (podatki o morebitnih družinah, ki tam živijo in bi bile pripravljene oddajati sobo ali kakorkoli pomagati.)«
- »sodelovanja med veleposlaništvi, organizacija pomembnih državnih prireditev in povabilo za sodelovanje (na proslavah, sprejemih, ob pomembnih dogodkih), večji posluh medijev – televizija – za klasično glasbo in odziv kritikov tudi zunaj Ljubljane«
- »z možnostjo nastopanja v Sloveniji in državi študija«
- »Pomagal bi jim s stiki z drugimi ministrstvi v državi, v kateri študirajo, z medijsko pomočjo in promocijo.«
- »možnost kulturno-umetniškega sodelovanja in interakcije med ostalimi štipendisti«
- »V tujini se čas začetka študijskih programov včasih razlikuje od slovenskega sistema. Zato bi bila fleksibilnost datuma izplačila štipendije (še posebej, če gre za večji znesek enkrat ali dvakrat letno) dobrodošla, ker večina univerz, ki imajo šolnino, zahteva plačilo ob začetku študijskega obdobja.«

	2004	2005	2006
Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije	5	5	5
Število podeljenih delovnih štipendij	82	86	120
Število podeljenih štipendij – pisatelji	26	33	45
Število podeljenih štipendij – prevodi	29	22	44
Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija	15	16	17
Število podeljenih štipendij – film	6	6	7
Število podeljenih štipendij – glasba	6	9	7
Izplačanih štipendij nad 1.500.000	16	9	10
Izplačanih štipendij od 400.000 –1.499.999 SIT	47	65	71
Izplačanih štipendij pod 400.000 SIT	19	12	39
Število podeljenih delovnih štipendij za literarne ustvarjalce in prevajalce, ki jih podeljuje Ministrstvo za kulturo	14	8	6
Višina posamezne delovne štipendije, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo v SIT	2.000.000	2.000.000	2.500.000

	premiere	število javnih prireditev	obisk
Realizacija 04	74	3919	724.969
Realizacija 05	74	4266	770.697
Realizacija 06	68	4302	738.487

Komentar za širši del področja

Iz državnega proračuna so redno sofinancirani javni zavodi s področja glasbenih umetnosti: Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor – OE Opera in balet. S svojo dejavnostjo so tudi leta 2006 skrbeli za bogato slovensko koncertno življenje, z gostovanji v tujini promovirali slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, spodbujali nastajanje novih glasbenih del in v sodelovanju z nacionalno radiotelevizijsko hišo skrbeli za dokumentiranje in arhiviranje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter negovanje glasbene tradicije.

Program orkestra Slovenske filharmonije je bil uresničen v okviru plana z manjšimi odstopanji, ki pa niso vplivala na izvedbo zastavljenih ciljev.
Leta 2006, v primerjavi z letom 2005, so se nekoliko povečali: skupno število obiskovalcev abonmajskih koncertov (40.272), prodaja števila abonmajskih vstopnic (40.272), števila vstopnic v prosti prodaji (3999), povprečno število prodanih kart v prosti prodaji na en abonmajski koncert, odstotek v prosti prodaji prodanih kart glede na skupno število obiskovalcev, nekoliko pa se je zmanjšalo povprečno število obiskovalcev enega abonmajskega koncerta.

Opera in balet SNG Maribor je izvedla 5 od načrtovanih 6 premier premiernih produkcij s 40 ponovitvami. Premiera Knez Igor bo izvedena leta 2007. Namesto premiere je gostovala Ljubljanska opera z dvema predstavama in s šestimi ponovitvami le teh. Izvedli so ponovitev 10 različnih produkcij iz prejšnjih let s 74 ponovitvami, Simfonični orkester je izvedel 12 predstav z 22 ponovitvami. Mednarodna gostovanja so bila realizirana v predvidenem obsegu. Povprečna zasedenost dvoran zavoda je bila 92 % (načrtovano 80 %).

V SNG Ljubljana so, v soglasju z Ministrstvom za kulturo, glede na spremenjene pogoje dela, ki so posledica gradnje, od prvotnega plana 2006, izvedli namesto štirih premier le tri in namesto 107 predstav 124 predstav. Sredstva, planirana za premiero opere Cosi fan tutte, je zavod porabil za kritje drugih programskih stroškov. Povprečna zasedenost dvoran zavoda je bila 76 %.
Cankarjev dom: Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma, največjega kulturnega centra v Sloveniji, v katerega štejemo glasbene, gledališke, plesne, likovne, filmske in izobraževalne programe, je obsegal okoli 2082 programskih enot (prireditev), kar je znatno več od načrtovanih 1829 prireditev. Povečalo se je tudi število obiskovalcev, in sicer jih je bilo 463.971 načrtovanih pa 424.210. Po podatkih zavoda so bili dvorane in razstavni prostori optimalno zasedeni (zasedenost se giblje od 43 % v Klubu CD do 96 % v Galeriji in 94 %v Gallusovi dvorani). Delež neproračunskih dohodkov zavoda je bil leta 2006 49,5 %, torej 0.5 manj kot je bilo načrtovano. Kulturno-umetniški program za leto 2006 je bil načrtovan in uresničen v skladu z veljavno strategijo CD, ključnimi programskimi cilji ter strateškimi prednostnimi nalogami Ministrstva za kulturo.
CD v svojih dvoranah in razstavnih prostorih številnim kulturnim zavodom omogoča uresničevanje dogovorjenega dela njihovega rednega programa.
Največji programski in poslovni partner v tem smislu je Slovenska filharmonija, ki je poleg vaj leta
2006 izvedla v Gallusovi dvorani 50 simfoničnih koncertov. Sledijo ji SNG Opera in balet Ljubljana
(Zaljubljen v tri oranže, otvoritveni koncert sezone, štiri predstave baleta Hrestač, operno-baletno
poletje, Arhitektura tišine), Simfonični orkester RTVS, Big Band RTVS, nevladne organizacije in
društva in številni drugi. Vsebina tega sodelovanja je različna.
Medtem ko sodelovanja obeh simfoničnih koncertov ni mogoče obravnavati kot koprodukcijsko,
ampak partnersko, je sodelovanje CD in SNG Opera in balet Ljubljana izrazito koprodukcijsko. Oba
zavoda sta v produkcijo opere Zaljubljen v tri oranže vložila enaka finančna sredstva za sofinanciranje
neposrednih stroškov, ves projekt sta načelno vodila skupaj, pri čemer sta skupaj prevzela tudi
finančno tveganje za zagotavljanje sredstev ob morebitnem »izpadu« načrtovanih finančnih virov ali ob prekoračitvi načrtovanih stroškov. Oba zavoda sta uspešno sodelovala tudi pri izvedbi otvoritvenega opernega koncerta sezone 2006/07 in štirih izvedbah baleta Hrestač ob koncu leta 2006.

Zastavljeni program je bil torej v celoti dosežen in celo presežen, tako v smislu kvalitete kot kvantitete. Odmevi strokovne javnosti so, po kazalcih kakovosti in uspešnosti programskih vsebin zavodov, dobri, pri posameznih projektih celo odlični.

Načrtovano povečano dostopnost in posledično povečanje števila obiskovalcev so omenjeni zavodi leta 2006 presegli, pri čemer je zasluge pripisati zlasti uspešni marketinški politiki SNG Maribor, tako v domačem kot v mednarodnem kulturnem prostoru.

4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju glasbenih umetnosti.

Ukrep: Ministrstvo za kulturo je v programskih pozivih in projektnih razpisih s posebno pozornostjo obravnavalo področje delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce.

Uspešnost uresničevanja cilja:
Leta 2006 smo podelili 3 delovne štipendije.

Komentar k uresničevanju cilja:
Čeprav je število podeljenih delovnih štipendij na prvi pogled majhno, smo na področju glasbenih umetnosti zadostili skoraj vsem izraženim potrebam. Namenjene so namreč umetnikom s statusom samostojnega ustvarjalca na področju kulture, večina vrhunskih slovenskih glasbenikov pa je zaposlenih.


3. VIZUALNE UMETNOSTI

Splošni cilj:
I. Povečati število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih za 30 % do leta 2007 ter popularizirati vizualno umetnost.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki pospešujejo koordiniranje delovanja galerij ter razstavišč in razvijanju pedagoških ter popularizacijskih programov za ciljna občinstva.

Ministrstvo za kulturo je leta 2006 prednostno podpiralo kakovostne projekte, ki so nastajali v sodelovanju med predlagatelji (društvi, zavodi, fundacijami) v Sloveniji, še posebej, če so se ti odločali za skupne kataloge, ki so ponavadi največji strošek pri organizaciji razstav. Prednost so imeli tudi avtorji, ki so svoj projekt pripravljali v sodelovanju z galerijo oziroma muzejem, ki jim je poleg prostora zagotovil tudi ustrezen delež sredstev. Občutno večje število točk pri javnem pozivu in projektnem razpisu so si zagotovili tisti predlagatelji, ki so prijavljali konceptualno domišljene in strokovno pripravljene pedagoške in andragoške programe, s katerimi so, v okviru redne razstavne dejavnosti, popularizirali sodobne vizualne umetnosti.

Kazalci:
- število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih
- število pedagoških in popularizacijskih programov in projektov za posamezna ciljna občinstva
- število sodelujočih in število udeležencev v teh programih

Leta 2006 si je razstavne in festivalske projekte na področju vizualnih umetnosti ogledalo okrog 220.000 obiskovalcev (podatki iz mednarodnega prostora so le ocena), od tega je program že (v nasprotju s preteklimi leti) v prijavi predvideval večjo pozornost tudi ciljni skupini osnovnošolcev in dijakov. Tako pri obisku razstav, kot pri številu popularizacijskih in izobraževalnih programov je mogoče opaziti rast in predvsem večjo kakovost, po vsebini ter pristopih bolj profiliranih programov, ki vsaj v večjih zavodih in društvih že dosledno upoštevajo potrebe in zmožnosti različnih ciljnih skupin. Organizatorji so pripravili skupaj 76 popularizacijskih in izobraževalnih programov, s katerimi so pritegnili preko 7000 sodelujočih.

Prioritete in ukrepi
- prizadevanje za povečanje obiska, priprava kakovostnejših in privlačnih programov, v katerih se upoštevajo sodobni pristopi pri obravnavanju muzejskega gradiva in sodobne produkcije, ko se muzej (in galerije) iz hermetične ustanove spremeni v prostor za kakovostno preživljanje prostega časa in tako postaja samoumevni del sodobne urbane mreže.
- načrtovanje posebnih izobraževalnih in popularizacijskih programov, ki bodo namenjeni ciljnim skupinam, še posebej osnovnošolski in dijaški populaciji, da jim na sodoben način približajo svet umetnosti. Ne le zato, da bodo kot odrasli obiskovali muzeje in galerije, temveč predvsem zato, da bodo v umetnosti in ustvarjalnosti našli vzvode za višjo kakovost lastnega bivanja ter v umetninah znali prepoznavati duhovne vrednote, pa tudi materialno vrednost. Poleg umetnikov, strokovnjakov in ljubiteljev, naj bi vzgajali tudi bodoče kupce, zbiratelje in mecene.


1. Cilj: Zvišati raven produkcije na področju sodobne vizualne umetnosti in vzpostaviti ustrezno dokumentiranje in evidentiranje.

Ukrep: Ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22.

Ustanovitev muzeja za sodobno umetnost, ki bi deloval v sinergiji z ostalimi muzeji in galerijami, ki so del javne mreže, njegova prednostna naloga pa bo vezana na predstavljanje, hranjenje in dokumentiranje polpretekle in žive produkcije na različnih področjih sodobne umetnosti. Za želen učinek bi moral biti odprtega tipa z gostujočimi kustosi, kar bi omogočilo spodbujanje pluralizma v predstavljanju vizualnih umetnosti, kakršne so kot naše stvarne sopotnice.

Kazalci:
- postavitev zbirke 2000+ v prostore na Metelkovi

Kazalca glede Muzeja sodobne umetnosti seveda še ni moč upoštevati (glej besedilo pri ukrepu).
- število urejenih zbirk in registriranih umetnin; delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu; število mednarodnih projektov in koprodukcij;

Za zadevne podatke je relevantno tudi poročilo za področje kulturne dediščine. Delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu ni natančno določljiv, se pa povečuje z vrsto novih galerij in z načrtno popularizacijo sodobne umetnosti (glej podatke o popularizacijskih programih …).

- število rezidenčnih programov

Z javnimi razpisi na področju vizualnih umetnosti je bilo leta 2006 sofinanciranih 385 razstavnih projektov in večina je bila primerno evidentirana; 94 jih je gostovalo v mednarodnem prostoru, od tega jih je 69 nastalo v sodelovanju s tujim organizatorjem. V okviru mednarodnega sodelovanja, v katerega niso vštete vse posamezne udeležbe slovenskih avtorjev v tujini, je bilo realiziranih skupno 10 rezidenčnih programov. S podporo slovenske udeležbe na uglednih mednarodnih sejmih umetnin in s popularizacijskimi programi posameznih javnih in zasebnih galerij so se pričele vidno izboljševati tudi razmere na trgu umetnin v Sloveniji. Na pozitiven premik v veliki meri vpliva večja neodvisnost in mobilnost ustvarjalcev, ustrezno podprta z delovnimi štipendijami in rezidenčnimi udeležbami. Še boljše rezultate bi dobili z zbirateljem in mecenom naklonjeno davčno zakonodajo ter z večjim spoštovanjem plačevanja razstavnin. Leta 2006 smo sodelovali v medresorski komisiji z Ministrstvom za finance za pripravo Zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo, kjer smo predvideli vrsto ukrepov za vzpostavitev trga, vendar žal nismo bili uspešni. Kot pozitiven izkopiček skoraj polletnega analitičnega dela v zvezi z zakonodajo primerljivih evropskih držav in zbiranjem podatkov v Sloveniji lahko upoštevamo izčrpno analizo in izdelane študije, ki so lahko osnova za reševanje te problematike v prihodnje, obenem pa koristni pri evalvaciji načina in obsega sofinanciranja iz proračuna ter prihodnjega načrtovanja.
Glede na leto 2005 je bilo leta 2006 financiranih razstavnih projektov sicer nekoliko več (leta 2005 jih je bilo podprtih 350), a je bilo leta 2006 glede na 2005 tudi število vlog za 50 % več, sta se pa tako strokovna služba ministrstva kot strokovna komisija odločili za ostrejšo selekcijo in predvsem za podporo ustvarjalcem. Večja selekcija pomeni več denarja za posamezen projekt, četudi je število financiranih nekoliko večje, saj je ministrstvo prav za področje vizualnih umetnosti sredstva bistveno povečalo (medtem ko je bil leta 2004 najnižji znesek za posamičen projekt 70.000 SIT, leta 2006 z manj kot 200.000 SIT ni bil odobren noben projekt, izjema je le vsota za razstavnine), večjo kakovost kulturnih programov in projektov ter sistematično reševanje porušenih razmerij med organizatorji kulturnih projektov ter ustvarjalci. V primerjavi z leti 2004 in 2005 je ministrstvo opazno več sredstev namenilo neposredni podpori umetnikov v obliki delovnih štipendij, rezidenčnih udeležb in razstavnin. Primerjava leta 2006 z letom 2005 pokaže, da so se tudi sami organizatorji raje odločali za zmanjševanje števila projektov, saj so tako te lažje in bolj kakovostno izpeljali. Večjo selekcijo pri prispelih vlogah pa je strokovna komisija opravila že pri prvi presoji.


2. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolsko in dijaško populacijo ter druge kulturno-vzgojne vsebine.

Kazalci:
- povečevanje števila in obsega popularizacijskih in pedagoških programov za osnovnošolce in dijake
- povečevanje števila udeleženih v popularizacijskih in pedagoških programih
- povečevanje števila obiskovalcev

Med vsemi obiskovalci (preko 220.000 brez obiska v javnih zavodih oz. muzejih s tega področja) je bilo leta 2006 več kot 40 % mlajših od 35 let. Za ciljno skupino mlajših od 19 let je bilo predvidenih vsaj 10 izobraževalnih programov v okviru Poklicnega usposabljanja in projektnega razpisa. Analize odražajo kljub nizkemu deležu najmlajših obiskovalcev, vključenih v razstavne projekte, vzpodbudne rezultate, ki se kažejo v majhni, a kontinuirani rasti števila udeležencev na razstavah in v izobraževalnih programih. Organizatorji se vse bolj zavedajo pomena aktivnega obiska prireditev, zato se vedno bolj načrtno posvečajo popularizaciji svojih projektov. Leta 2006 smo te trditve lahko dokazali z izjemno uspešnim sodelovanjem Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo in šport, v okviru katerega so bili na jesenskem posvetu ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu pripravljeni posebni programi in delavnice naših izvajalcev, ki so šolam ponudili (in zagotovili kontinuiteto) izvirne in privlačne popularizacijske programe, namenjene vsem stopnjam šolajoče se mladine.


3. Cilj: Zagotovitev prostorskih pogojev za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za ateljeje, laboratorije in razstavno dejavnost.

Ukrepa:
- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju sodobnih vizualnih umetnosti
- prednostna podpora investicijam v mrežno organiziranega Centra sodobnih umetnosti

Kazalci:
- število soorganizacij in delež mednarodnih soorganizacij
- število razstav in število obiskovalcev
- število umetnikov v gosteh in število umetnikov v ateljejih

Leta 2006 je bilo skupaj z mednarodnimi organizatorji načrtovanih okrog 145 razstavnih projektov pri katerih so vsaj v 50 % sodelovali tuji producenti. V gosteh je bilo čez 70 umetnikov, vsaj toliko slovenskih pa je gostovalo v tujini na rezidencah in v različnih oblikah umetniških delavnic.


4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti

Ukrepi:
- uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju vizualnih umetnosti
- letna prezentacija in popularizacija izvedb arhitekturnih in urbanističnih natečajev za investicije, ki jih financira država oziroma lokalne skupnosti in vzpodbujanje sodelovanja arhitekturne stroke pri ostalih prostorskih in gradbenih rešitvah
- prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo predstavitve vizualnih umetnikov in predvidevajo plačilo razstavnin posameznim razstavljalcem
- prednostno podpiranje odkupa del slovenskih avtorjev /Na tem področju odkupi niso predvideni

Kazalci:
- število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
- število programov in projektov, ki zagotavljajo plačilo razstavnin
- število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
- število izvedenih arhitekturnih natečajev

Leta 2006 je delovno štipendijo prejelo 10 ustvarjalcev, izplačanih je bilo kar okrog 70 razstavnin (leta 2005 približno 60), saj je upoštevanje razstavnin, predlagateljem prineslo dodatne točke. Dvignila se je tudi najmanjša razstavnina, in sicer s 15.000 SIT na vsaj 50.000 SIT (razpon glede višine je bil od 50.000 SIT do 500.000 SIT, povprečna razstavnina pa okrog 70.000 SIT). Skoraj 70 % posameznikov, prijavljenih na projektni razpis, je uporabljalo javno infrastrukturo. Iz podatkov je razvidno uresničevanje zastavljenih ciljev.

Komentar
Vzpodbudno je povečanje števila mednarodnih gostovanj in kooprodukcij s tujimi organizatorji, skupnih projektov več nevladnih javnih in zasebnih zavodov v Sloveniji ter njihovo povezovanje z nacionalnimi ustanovami na področju kulture, dodeljevanje rezidenčnih udeležb in delovnih štipendij ter opazno povečanje skrbi za popularizacijo vizualnih umetnosti in iskanje načinov za večji obisk v galerijah in drugih razstavnih prostorih. Vzpodbudno je tudi večje vključevanje mlajših generacij in sodobnih pristopov v sofinanciranih kulturnih projektih, kar dosegamo s prednostnim obravnavanjem in večjim številom točk pri tistih organizatorjih, ki ne vključujejo le mlajših umetnikov, temveč tudi mlajše gostujoče kustose. Razveseljivi so tudi podatki, ki odražajo izboljševanje razmer v regijah, saj imamo posamezne zavode (društva in centre), ki so po kakovosti in izvirnosti ponudbe enakovredni Ljubljani. Počasi se, zaradi povečevanja sredstev in spodbude pluralizma v sodobni umetnosti v pozitivnem smislu spreminja podoba vizualnih umetnosti v Sloveniji. Na področju arhitekture in oblikovanja, kjer se je leta 2005 prijavilo manj kot 10 % vseh prijaviteljev na področju vizualnih umetnosti, smo imeli leta 2006 že konkretne, nacionalno in celo mednarodno prepoznavne in pomembne projekte, še posebej omembe vredna je predstavitev Slovenije na Arhitekturnem bienalu v Benetkah, ki je avtorjem zagotovila vsaj dve mednarodno pomembni gostovanji v tujini (Praga, Berlin).
Še vedno je velik problem nekoordinirano nastopanje številnih majhnih javnih in zasebnih nevladnih zavodov in društev predvsem v (pre)majhnem slovenskem prostoru, kar povzroča pretirano drobljenje javnih sredstev, večjo kvantiteto na račun kvalitete, ponavljanje enakih vsebin, velikokrat preveč ozko vezanih na manjše ciljne skupine. Ni še dovolj jasnih, preglednih in korektnih razmerij med lastniki razstavnih prostorov, organizatorji, producenti in umetniki, kar tudi povzroča zmedo in zapleta postopke pri rednih razpisih; premalo artikulirano je tudi razmerje med programi in projekti, ki glede na cilje, vsebine in kakovost sodijo na Direktorat za umetnost in tiste, za katere je ustreznejši Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V Ljubljani manjka odprt, večji in različnim postavitvam sodobnih vizualnih umetnosti namenjen prostor, saj lastniki obstoječih, pa naj gre za nekatere javne (iz državnega proračuna financirane) zavode ali zasebne galerije, producente in umetnike velikokrat prisilijo v zelo težke pogoje, če ti želijo tam izvesti kulturne projekte. Nespodbudna davčna politika in nerazvit trg umetnin sta poleg splošnega odnosa do umetnosti (v veliki meri ga odsevajo nenaklonjeni, neprofesionalni in populistični prispevki o kulturi v slovenskih medijih) za razvoj vizualne umetnosti (in prepoznavanje vrhunskih umetnikov) še posebej neugodna.

Predlog možnih sprememb
- Zmanjšanje števila razstav in organizatorjev na račun njihove organiziranosti v statusno, številčno in strokovno bolj učinkovite zavode in društva, ki bi imela za izvedbo programov več sredstev. Šele po letu 2005, ko so se sredstva na postavki za vizualne umetnosti pričela povečevati, je bilo sploh mogoče razmišljati o stvarnih stroških razstave in ustreznih subvencijah MK, saj so bili obstoječi normativi povsem nesprejemljivi (za 100.000 SIT ni mogoče pripraviti razstave);
- ureditev bolj profesionalnih in etičnih (tudi poslovnih) razmerij med javnimi zavodi in umetniki, ki se na razpis prijavljajo kot fizične osebe, javni zavodi (financirani iz proračuna) pa jim (sedaj) zagotovijo le prostor. V prihodnje bi morali zagotoviti tudi svoj delež sofinanciranja.
- načrtno uvajanje sodobnih, atraktivnih metod za popularizacijo likovnih umetnosti in pri medijih, ki delujejo v javnem interesu, (kolikor je mogoče) spodbujanje bolj kakovostnega in profesionalnega predstavljanje vsebin s področja kulture.
- okrepitev nacionalnih strokovnih društev, ki bi morala pridobiti status sodobnih producentov in predstavljati vezni člen med posameznim ustvarjalcem in državo;
- povečanje števila delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb;
- bolj obvezujoča uvedba razstavnin oziroma drugih oblik neposredne podpore ustvarjalcem (leta 2007 je ta že pogoj za konkuriranje na razpisih);
-vzpodbujanje skladnega delovanja zasebnih galerij in vlaganja v kulturo na sploh za vzpostavitev trga umetnin;
-večja skrb za pluralizem v ustvarjanju in promociji sodobnih likovnih praks ter usklajen razvoj (poleg Ljubljane kot prestolnice) tudi v regijskih središčih;
- pridobitev večjega, za različne pristope sodobnih vizualnih umetnosti odprtega razstavnega prostora v Ljubljani;
- Večja vloga arhitektov pri lokalno, zlasti pa nacionalno pomembnejših gradbenih in urbanističnih načrtih.


4. INTERMEDIJSKE UMETNOSTI

Splošni cilj:
I. Spodbujanje kreativnosti pri delu z novimi tehnologijami in povečanje obsega ter števila programov in projektov z intermedijskega področja do leta 2007 za 20 %.

Ukrepa:
- s prednostno podporo do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 intermedijskih centrov
- z uvedbo štipendij za ustvarjalnost izboljšati položaj ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti ter dvigniti raven produkcije.

Spodbujanje kreativnega dela z novimi tehnologijami pomeni tudi širjenje umetniškega izraznega področja, ki nove tehnologije uporablja kot orodje. Kaže se v kakovostni ravni projektov in programov, v njihovem obsegu, zlasti pa preko projekta mreže multimedijskih centrov. Tu je ob prejšnji naključni posejanosti multimedijskih centrov sedaj že nastala organizirana mreža. Vanjo so vključeni centri na različni razvojni stopnji in različnih profilov, vsi pa zadoščajo standardom, ki smo jih postavili z razpisom, nekateri pa s sodelovanjem v mreži presegajo tako lokalne kot regionalne okvire delovanja in nudenja storitev.
V okviru intermedijskih umetnosti so bili financirani programi in projekti vseh umetniških praks, ki se v svojem ustvarjalnem aktu poslužujejo informacijske tehnologije, robotike, spleta, kibernetike, teleprezence, virtualne resničnosti, multimedijskosti in tako imenovane »razširjene telesnosti«. Obseg števila sofinanciranih programov in projektov se je od leta 2005 povečal za 17 %, kar se sicer približuje zastavljenemu povečanju za 7% več kot prejšnje leto, vendar je bilo razmerje med prijavljenimi popolnimi vlogami in sofinanciranimi na projektnem razpisu na primer 60 : 40. Kar 60 jih je bilo zavrnjenih, ker se razpoložljiva sredstva ne povečujejo sorazmerno z izredno naglim razvojem tega področja. Zaradi tehničnih standardov izvedbe intermedijskih projektov in programov, ki zahtevajo drago tehnologijo, smo raje omejili število podprtih projektov in tako dobili manj, vendar kakovostnih projektov, kar je bil tudi naš prvotni cilj.

Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
- obseg programov in projektov z intermedijskega področja
- število sodelujočih v teh programih in projektih

Podprtih je bilo 14 multimedijskih centrov, regijsko umeščenih v vseh 12 statističnih regij Republike Slovenije.
Financirani so bili programi desetih nevladnih organizacij, ki so izvedle 114 programskih enot. Podprte so bile tudi enote tistih izvajalcev z intermedijskega področja, ki so matično pripadali drugim področjem umetnosti in knjige. Teh enot je bilo 13, torej je bilo skupaj na intermedijskem področju s programskega poziva za leto 2006 podprtih 127 enot. Med vsemi enotami s programskega poziva je bilo izvedenih 49 enot produkcije in postprodukcije (med njimi tudi 40 % koprodukcij, od teh pa 30 % s tujimi in 10 % z domačimi partnerji). Kar 65 enot so izvajalci uresničili v sklopu mednarodnega sodelovanja. V sklopu programskega poziva sta bila financirana še dva mednarodna festivala, in sicer že tradicionalni, tokrat 12. Mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru v organizaciji ArtNetLaba iz Ljubljane in manjši, nov Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture v organizaciji KUD France Prešeren oziroma njegove programske enote Ljudmila. Oba, zlasti slednji, sta imela pretežno mednarodne goste (za status mednarodnega mora biti na festivalu predstavljenih najmanj 10 mednarodnih produkcij/dogodkov z mednarodnimi gosti). Vsak od njiju ima svoj profil: MFRU zlasti ustvarjanje z računalniško tehnologijo, ki zajema pretežno mlado, študentsko populacijo; Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture pa je nova pobuda v slovenskem prostoru; prvič je bil izveden leta 2005. Fokus festivala je ob pridobitvi licence za Creative Commons predvsem povečati možnosti avtorskega ustvarjanja in spremljati pravne vidike avtorstva, intelektualne lastnine in distribucije digitalnih stvaritev.
Na projektnem razpisu pa je bilo financiranih 25 izvajalcev z 29 projekti. Poseben cilj je bil transnacionalna in globalna kreativna povezava, ki je je bilo v primerjavi z letom 2005 več: leta 2005 sta bila izvedena le dva projekta mednarodnega sodelovanja, leta 2006 pa kar 8, v glavnem v sosednjih državah in eno v Španiji. Kljub razpisanima dvema rezidenčnima udeležbama na tujem je bila sofinancirana le ena, in sicer na Švedskem. Vse drugo so bile produkcije in postprodukcije, s 7 koprodukcijami s tujimi partnerji. Ministrstvo je podprlo tudi mednarodni festival Pixxelpoint, ki ga organizira Kulturni dom Nova Gorica in je gotovo najhitreje vzpenjajoč se tako kvalitativno kot kvantitativno na področju intermedijskih umetnosti.
Kot je bilo ugotovljeno že za leti 2004 in 2005, je težko oziroma praktično nemogoče slediti kazalcu število sodelujočih v teh programih in projektih. Avtorji in drugi izvajalci sodelujejo namreč tudi v več avtorskih skupinah, v različnih kontekstih in z različnimi domačimi in tujimi producenti. Zato se je ta kazalec izkazal kot irelevanten.

Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 mrežno povezanih intermedijskih centrov in postopno oblikovati nacionalni kulturni portal.

Vsi kazalci kažejo na rast in kvalitativni dvig digitalne kulture v Sloveniji. Med producenti, ki so programsko sofinancirani, je nekaj zares močnih, predvsem pa je pomembno to, da že uveljavljeni umetniki in producenti pomagajo tudi mladim in še neuveljavljenim pri predstavitvah v tujini, čeprav je narava intermedijskih projektov v veliki večini takšna, da so dostopni že na spletu in tako tudi vsepovsod po svetu. Največji korak je storjen na področju mreže intermedijskih centrov, saj se uveljavlja in razvija kreativno delo na področju digitalne kulture v vseh regijah, vzpostavljena je infrastruktura in skupna mreža že kaže prve rezultate sodelovanja v skupnih akcijah, pri deljenju in širjenju storitev in programov. Nacionalni kulturni portal nastaja, leta 2006 je večina multimedijskih centrov že postavila regijske kulturne portale, ki zajemajo in osvežujejo aktualne podatke o delovanju kulturnih subjektov v posameznih regijah.
Na področju intermedijskega ustvarjanja bi bilo treba spodbuditi posamezne projektne ustvarjalce in producente, da bi se mednarodno bolj angažirali in se tudi med sabo bolje povezovali, na področju multimedijskih centrov pa razvoj celo presega pričakovanja. Drugi novi kazalci bodo izmerjeni na področju multimedijskih centrov (povezanost s kulturnimi, z izobraževalnimi in raziskovalnimi subjekti posameznih centrov iz regij in nove zaposlitve), novi cilji niso potrebni.

Ukrepi:
- izvedba ciljnih razpisov za vzpostavitev mreže intermedijskih centrov skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
- zagotavljanje administrativne podpore za kandidaturo v Državnem razvojnem programu in kandidature za sredstva evropskih skladov
- spodbujanje lokalnih skupnosti k zagotavljanju pogojev za delovanje intermedijskih centrov
- koordiniranje vladne politike na tem področju
- vzpostavitev nacionalnega kulturnega portala
V ta namen je bil izveden javni razpis za izbor kulturnih projektov za vzpostavitev mreže multimedijskih centrov, ki bodo v letih 2005 in 2006 sofinancirani iz integralnih sredstev proračuna in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve). Del sredstev in strokovno sodelovanje je prispevalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – Direktorat za informacijsko družbo – kot naslednik Ministrstva za informacijsko družbo v skladu z leta 2003 sklenjenim Dogovorom o sodelovanju v letih 2003–2006.
Kandidatura v DRP je uspela, leta 2006 pa je le 14 centrov pridobilo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, čeprav je bil dveletni razpis vezan na vzpostavitev vseh 15 centrov v letih 2005–2006. Administrativna podpora, ki je bila leta 2005 še prešibka, se je vzpostavila in leta 2006 smo preko tega sklada pridobili sredstva za vse centre, razen za enega, kjer so se lokalna nesoglasja stopnjevala do te mere, da je center zaprt in je njegov obstoj v rokah sodišča.
Glede na naravo razpisa in izvajanje cilja so bile dane pobude lokalnim skupnostim na več ravneh, vendar bolj v naključnih pogovorih in ne organizirano. Vsak izmed centrov pa je moral ob prijavi izkazovati delež podpore lokalne skupnosti.

Koordiniranje vlade se je izkazalo že v uspešnem sodelovanju med obema ministrstvoma in skupnemu sodelovanju pri pripravi in izvedbi zapletenega postopka pridobivanja evropskih sredstev, kjer sodelujejo vsa vpletena ministrstva (8 tistih, ki so tako ali drugače kandidirala za sredstva in ki delegirajo kandidate za skupni Programski svet in Strokovne ocenjevalne skupine ter Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Agencija za regionalni razvoj in Služba vlade za regionalno politiko, ki koordinirajo postopek). Interes za sodelovanje je pokazalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport pri skupni pripravi Dnevov ravnateljev, kjer je pri izvedbi tudi sodeloval MMC Pina iz Kopra.
Nacionalni kulturni portal postopoma nastaja, vzpostavljajo se pogoji zanj tako po regijah kot po posameznih področjih kulture, leta 2006 je nastalo več regionalnih kulturnih portalov kot osnova za nacionalnega. Povečujeta se tudi tudi osveščenost in interes kulturnih organizacij za sodelovanje z MMC.

Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
- število novih intermedijskih umetnikov
- obseg programov in število projektov z intermedijskega področja
- število uporabnikov in obiskovalcev intermedijskih centrov

V okviru razpisa je bilo izbranih 15 multimedijskih centrov, pokritih je vseh 12 statističnih regij, razpis pa je bil zastavljen kot dveletni. Konec leta 2005 je bila s pomočjo teh sredstev vzpostavljena osnovna infrastruktura, izkazani so bili tudi osnovni programi izvajanja. Eden od centrov je leta 2006 zaradi lokalnih oziroma ustanoviteljskih nesoglasij prenehal delovati. Centri so povezani v mrežo M3C, ki jim omogoča tesno sodelovanje na programskih področjih in pri postopni vzpostavitvi enotnega standarda storitev, ki naj bi jih centri nudili. Cilj je bil tudi povečati število predstavljenih kulturnih institucij in njihovega delovanja na posameznih regijskih spletnih portalih in informiranje o kulturnih subjektih, dogodkih in dejavnostih v regijah, povečanje števila uporabnikov in nove zaposlitve (do konca leta 2006 ustvarjenih 45 novih delovnih mest v mreži).
Številu novih intermedijskih umetnikov ni mogoče slediti, zato se je kazalec izkazal kot irelevanten.
Merili smo število dnevnih uporabnikov centrov. Konec leta 2006 sta bila skupaj v vseh centrih 1602 dnevno.

2. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju intermedijskih umetnosti
Področje intermedijskih umetnosti se hitro razvija, hkrati pa ustvarjalci še zmeraj prihajajo z različnih področij. Formalne izobrazbe za to področje ni (trenutno je najbolj ustrezna višja strokovna šola na VI. stopnji – IAM, Inštitut in akademija za multimedije, ker združuje kombinacijo različnih znanj s področij kreativnosti, vodenja in tehnologije) in zahteva kombinacijo različnih znanj in sposobnosti. Rezidence v tujini zaenkrat prinesejo največ učinka za konkretno delo na tem področju.

Kazalci:
- število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
- število produkcij
- število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo

Glede na mlado področje intermedijskih umetnosti smo najprej uveljavili podporo rezidenčnim udeležbam naših umetnikov v tujini. Leta 2006 smo podprli enega.
Produkcij je bilo 70 (brez mednarodnega sodelovanja)
V multimedijskih centrih se je število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo od leta 2005 povečalo z 960 dnevno (vsi centri niso odprti vse dni v tednu) na 1602 dnevno, obiskovalcev intermedijskih dogodkov pa je bilo približno 1000 (izključeni spletni projekti, uporabniki so v mnogih primerih tudi gledalci ali pa so ti dogodki lahko tudi na drugih lokacijah, vendar v produkciji centrov).


5. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST

Splošni cilj:
I. Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10 % do leta 2007.

1. Splošne knjižnice

Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim splošnih knjižnic, ki vplivajo na:
- kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva
- kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk
- kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic
- neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti v obliki krajevne knjižnice v lokalni skupnosti ter skladen razvoj mreže splošnih knjižnic z zagotavljanjem dodatnih krajevnih knjižnic, tudi v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in z oblikovanjem bibliobusne mreže
- razvoj računalniške opremljenosti
- razvoj telekomunikacijskih povezav
- vlaganje v infrastrukturo (prednostno v Celju, Črnomlju, Cerknem, Kranju, Novem mestu, Šentjurju, Velenju, Domžalah, Ribnici, Brežicah in v Ljubljani).

Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva
- povprečna cena na enoto gradiva
- razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom.

Realizacija splošnega cilja povečanja dostopnosti je razvidna pri posameznih ukrepih.

Posebej je potrebno omeniti rast fizične dostopnosti do splošnih knjižnic, zlasti z gradnjami krajevnih knjižnic v lokalnih skupnostih ter z razvojem bibliobusne mreže, ki se je povečevala tudi leta 2006. Investicije so izvajale večinoma občine, Ministrstvo za kulturo je sofinanciralo večino projektov, npr. knjižnice v Brežicah (adaptacija in novogradnja), Laškem (adaptacija), Horjulu (novogradnja), Mirni (novi prostori, adaptacija), ne pa vseh, npr. Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani (adaptacija). Sofinanciralo pa je nakup bibliobusa za osrednjo območno knjižnico v Ljubljani.


2. Nacionalna knjižnica

Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim nacionalne knjižnice, ki vplivajo na:
- dopolnjevanje nacionalne zbirke in izdajanje nacionalne bibliografije
- hranjenje, varovanje in predstavljanje knjižne dediščine
- dostopnost vsem državljanom preko ustreznih storitev in povezovanja z drugimi knjižnicami
- možnost predstavitve nacionalno pomembnih delov zbirke javnosti
- skrb za strokovni razvoj vseh vrst knjižnic in spremljanje njihove dejavnosti
- skrb za usposabljanje in permanentno izobraževanje v stroki
- mednarodno sodelovanje ter
- uvajanje novih teorij, postopkov in tehnologij v prakso.

Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva,
- kvaliteta vzajemnega kataloga,
- analize izposojenega gradiva,
- stopnje realizacije obveznega izvoda,
- vsebina temeljne tuje strokovne literature.

NUK uspešno deluje predvsem na področjih informacijskih storitev, tj. dela z uporabniki, strokovnega razvoja knjižničnega sistema, predstavljanja in promocije knjižne dediščine, strokovnega usposabljanja knjižničnih delavcev in uporabnikov, publiciranja Slovenske bibliografije in druge strokovne literature ter mednarodnega sodelovanja. Zaostajanje za predvidenim dolgoročnim razvojem je opazno predvsem pri nakupu gradiva, zaščiti in restavriranju gradiva (npr. razkislitev papirja). Nakup se zmanjšuje predvsem zaradi premalo sredstev, omejitveni dejavnik pa je tudi davčna zakonodaja.

Leta 2006 je bil dotok gradiv v celoti za 5 % manjši kot leta 2005, kar je posledica davčnih obveznosti in vedno dražjih serijskih in elektronskih publikacij. V strukturi dotoka je bil povečan dotok gradiv, pridobljenih kot obvezni izvod. Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem se je povečal za 11 %. Povečanje je rezultat racionalizacije postopkov obdelave ter intenzivne bibliografske obdelave digitaliziranega gradiva (plakati, glasbeni rokopisi). Pri prispevku NUK v vzajemni sistem je treba upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR (5946) ter redakcijo baze (6352 zapisov). Bibliografska obdelava za Slovensko bibliografijo je bila približno na ravni leta 2005 (93 %).
Na področju ohranjanja knjižničnega gradiva so bili izvedeni različni ukrepi, od fizične selitve na začasno lokacijo, kjer so bile urejene primerne klimatske razmere za hranjenje gradiva, do prenašanja najbolj ogroženega gradiva na mikrofilm in njegova digitalizacija, poostren nadzor pogojev hranjenja, povečanja obsega zaščite in restavriranja gradiva. Analize ogroženosti gradiva so pokazale nezadržno propadanje gradiva na kislem papirju, katerega zaščita bi zahtevala neprimerno več sredstev, kot jih je letno na voljo. Uspešno je bilo sodelovanje v mednarodnih projektih s področja ohranjanja gradiva
Knjižnica je ponudila več storitev v elektronski obliki, z vključitvijo dodatnih visokošolskih knjižnic v sistem oddaljenega dostopa pa je zagotovila praktično vsem uporabnikom z Univerze v Ljubljani, da lahko uporabljajo njene vire na daljavo, ne da bi se morali včlaniti v NUK. Kljub razširjanju elektronskih storitev se t. i. klasična uporaba knjižnice leta 2006 še ni začela zmanjševati, saj je bil še vedno zabeleženo tako več obiskovalcev, kot izposoje gradiva. Za 8 % je upadel vpis in zmanjšalo se je število t. i. fizičnih članov, vendar pa je naraslo število t. i. virtualnih članov.

Podatki o delovanju NUK:

Knjižnično gradivo	vrednost 2005	vrednost 2006
Obseg knjižnične zbirke NUK (enote)	2.458.556	2.495.140
Število monografskih publikacij (enote)	1.190.200	1.211.886
Dotok vseh gradiv v NUK (kosi)	361.389	343.332
Gradivo iz OI za druge knjižnice (kosi)	230.221	209.416
Prirast fonda NUK skupaj (enote)	38.766	36.584
Prirast fonda NUK skupaj (kosi)	126.625	133.906
Prenos gradiva na mikrofilm (posnetkov)	151.370	164.858
Storitve in uporaba knjižnice
Odprtost Velike čitalnice (ur letno)	3.010	3.049
Odprtost časopisne čitalnice (ur letno)	2.380	2.392
Obisk knjižnice (fizični)	219.486	226.098
Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov na aktivnega uporabnika - fizičnega)	16,1	16,3
Obisk Velike čitalnice	76.029	74.678
Obisk spletnih strani (virtualni)	1.206.850	1.493.548
Število članov (fizični)	13.646	13.865
Delež članov študentov	76%	75%
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število prijav)	12.894	43.174
Skupaj število članov (virtualni)	1.480	5.087
Virtualni člani – člani drugih knjižnic	-	3.637
Skupaj izposoja gradiva (enot)	530.080	568.634
Pogostnost uporabe knjižnice (št. izposojenih enot na aktivnega uporabnika - fizičnega)	38,8	41,0
Izposoja na dom (enot)	377.462	410.782
Izposoja v čitalnice (enot)	152.618	157.854
Razpoložljivost iskanega gradiva	97,6%	98,2%
Medknjižnična izposoja (enot)	13.020	13.035
Skupaj število informacijskih zahtevkov	61.413	58.545
Število poizvedb po informacijskih virih	58.861	65.733
Bibliografska dejavnost
Prispevani zapisi v COBIB	23.235	25.858
Delež zapisov NUK v COBIB	11,6%	13,0%
Skupaj bibliografska obdelava gradiva	29.057	41.640
Število CIP zapisov	5.629	6.413
Število ISBN zapisov	5.773	6.045
Število ISSN zapisov	266	292
Izobraževalna dejavnost in bibliotekarski nazivi
Število izvedenih različnih izobraževalnih oblik	33	38
Obseg izobraževalnega programa (ure)	927	828
Število udeležencev izobraževalnega programa	1.360	1.425
Število udeležencev izobraževanja - uporabnikov knjižnic	324	368
Spremljanje delovanja slovenskih knjižnic
Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov	255	259
Izdanih mnenj o razvitosti knjižnic	919	412
Razvojno-raziskovalna in publicistična dejavnost
Vodenje ali sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih	14	10
Število objav zaposlenih (strok. in znanst. prispevki, bibl. enote)	102	116
Založniška dejavnost
Skupaj izdanih publikacij (naslovi)	47	39
Slovenska bibliografija	6	6
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Skupaj število razstav	14	21
Skupaj obseg razstav NUK (dnevi)	240	445
Vodeni ogledi NUK za skupine (število skupin)	102	118
Število udeležencev vodenih ogledov za skupine	2.264	2.863

Letni prirast knjižničnega gradiva	2003	2004	2005	2006	Indeks 05/04
Obseg prirasta	420.741	464.262	503.158	ni pod.	1,08
Obseg nakupa gradiva		379.364	426.249	431.000	1,12
Prirast na 1000 prebivalcev	212	233	252	ni pod.	1,08
Delež države v sredstvih za nakup gradiva (v odstotkih)	41	39	374	ni pod.	0,95
Vsebina skupnega prirasta gradiva				ni pod.
- UDK 1,2, 8,9 (humanistika)			/	ni pod.
- UDK 3 (družboslovje)			/	ni pod.
- UDK 5,6,7 (naravoslovje in tehnika)			/	ni pod.
- UDK 92 (književnosti)			/
Povprečna cena na enoto gradiva	4.324	4.318	4.215	17,89 (4.287)	0.98
Delež strokovnega gradiva v prirastu (v % naslovov)	58	60	/	ni pod.	/

	2003	2004	2005
Prirast elektronskega gradiva (št. dostopnih naslovov)	3.282	3.976	1.6915
Delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva (v odstotkih)	0,780	0,856	0,3366
delež sredstev za nakup elektronskega gradiva	/	2,07	1,73
število storitev na daljavo	/	/	/

vrsta publikacij	načrtovano		doseženo
	naslovi	skenogrami	naslovi	skenogrami
monografske publikacije	163	19.100	32	3.742
serijske publikacije	7	270.296	5	124.675
članki	120.000	30.000	358.784	89.696
rokopisno gradivo	-	-	3.118	3.118
kartografsko gradivo	-	-	300	300
slikovno gradivo	-	-	1.861	1.861
glasbeno gradivo	-	-	70	70
drugo	-	-	-	-
SKUPAJ	120.170	319.396	364.170	223.462

V okviru prve naloge (zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij) se je leta 2006 spremenila zakonodaja o obveznem izvodu, kar pomeni, da so knjižnice prejemale del obveznega izvoda, dodatno pa so kupovale predvsem slovensko in tujejezično strokovno literaturo in elektronske vire ter skrbele za strokovno obdelavo in posredovanje. V okviru druge naloge (strokovna pomoč knjižnicam območja) so izvajale svetovalno delo, ugotavljale razvojne potrebe glede informacijske tehnologije na območju in svetovale pri razvoju lokalnih računalniških omrežij. V vseh osrednjih območnih knjižnicah so leta 2006 izvajali tudi tretjo posebno nalogo (koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva). Oblikovali so posebno koordinacijsko skupino za domoznanstvo, vzpostavljen je bil sistem koordinacije domoznanske dejavnosti za območje posamezne osrednje območne knjižnice. V okviru naloge so nekatere knjižnice že pričele digitalizirati domoznansko gradivo. Vključile ga bodo v ponudbo elektronskega gradiva knjižnice, ki bo dostopno tudi na daljavo prek virtualnega regijskega pomnilnika oz. knjižničnega portala Kamra.

Programi posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic so bili izvedeni v skladu z načrti, vendar v okviru sedaj razpoložljivih sredstev država še ne more v celoti zagotavljati izvajanja območnih nalog, saj je predvideno, da bi se lahko uspešno izvajale le, če bi bili za vsako nalogo na voljo ustrezni kadrovski viri.

Kazalca:
- stopnja realizacije zakonsko določenih nalog, obseg slovenske založniške produkcije v območnih knjižnicah
- stopnja uporabe območnih knjižnic zunaj njihove osnovne mreže.

Komentar: Glede na to, da se je zakonodaja o obveznem izvodu spremenila šele proti koncu leta 2006, se vse težave, povezane s funkcijo depozitarnih organizacij še niso pokazali. Kaže pa se že kadrovski problem v zvezi z bibliografsko obdelavo in s posredovanjem gradiva iz obveznega izvoda.
Statistični podatki o delovanju območnih knjižnic se še ne zbirajo.

Predlogi sprememb: Potrebno je oblikovati nove kazalce, in sicer predlagamo: »obseg, vrste in vsebina nakupa gradiva za potrebe območnosti«, »število svetovalnih/izobraževalnih dogodkov«, »število skupnih projektov knjižnic v regiji«.

4. Cilj: Povečanje deleža prebivalcev, ki so člani knjižnic, s povprečno 24,4 % leta 2001 na povprečno 26,8 % leta 2007.

Ukrep 1: Bralna kultura; prednostna podpora tistim dejavnostim knjižnic, ki povečujejo njihovo uporabo, predvsem tistim, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni in promovirajo bralno kulturo.

Pričakovano je povečanje števila članov knjižnic na 27 % populacije, izposoja gradiva pa z 20 milijonov enot na 32 milijonov letno. Rezultati, doseženi leta 2006 v slovenskih splošnih knjižnicah, kažejo, da imajo ukrepi za dvig bralne kulture ter prednostna podpora bibliopedagoškim dejavnostim knjižnic svoje omejitve, predvsem pri rasti izposojenega gradiva, pa tudi pri povečanju števila ljudi, ki so člani knjižnic. Tudi odprtost knjižnic se zaradi prej omenjenih kadrovskih omejitev, ki so posledica nezaposlovanja, kljub ponovno povečani kvadraturi knjižnic (41m2 na 1000 prebivalcev), ni povečala.

Kazalci:	2003	2004	2005	Indeks
rast števila članstva – delež prebivalcev, ki so člani knjižnic	25,38 %	26,71 %	25,72	0,96
rast skupnega obsega odprtosti knjižnic- odprtost letno število ur na prebivalca	0,16	0,17	0,16	0,94
rast števila izposojenega gradiva – izposoja enot na prebivalca	10,89	11,98	11,96	0,99
rast števila posredovanih informacij – posredovane informacije na prebivalca	0,24	0,34	/	/

Komentar: Od predvidenega 10-odstotnega povečanja števila članov je bila polovica dosežena že v prvem letu NPZK. Leta 2005 se je delež članov spet nekoliko zmanjšal, ob tem ko se je povečala uporaba knjižnic na daljavo.

Predlogi sprememb: Spremembe ukrepa in kazalcev niso potrebne.

5. Cilj: Do leta 2007 omogočiti izgradnjo nove stavbe NUK. Ukrep 1: Gradnja NUK; dejavnosti za dopolnitev Zakona o gradnji UKL in za zagotovitev sredstev za začetek gradnje leta 2005.

Priprave na gradnjo potekajo v MVZT, MK in MOL, pridobljena je bila večina zemljišč. Načrtovani začetek gradnje se leta 2006 ni uresničil, predvideva se za leto 2007.

Komentar: Izgradnja UKL-NUKII je naloga MVZT, ki je investitor.

Predlogi sprememb: Kazalci pri tem cilju niso potrebni. Realizacija se ocenjuje glede na dosežene faze gradnje.


6. KNJIGA

Splošni cilj
I. Zvišati število letno prodanih knjig per capita za 20 % do leta 2007.

Ukrep: V doseganje tega cilja so posredno usmerjeni vsi spodaj predlagani ukrepi, predvsem pa ukrep, ki se navezuje na »spodbujanje razvoja knjigarniške mreže«.

Ministrstvo je leta 2006 izvajalo sistem podpore področju knjige, ki zajema vse člene verige knjige, in sicer je podpiralo:
- izdajanje knjig s področja leposlovja in humanistike
- izdajanje leposlovnih knjig za otroke in mladino
- izdajanje revij s področja leposlovja, kulture in humanistike
- izdajanje otroških in mladinskih revij s kulturnimi vsebinami
- zahtevnejše večletne knjižne projekte
- mednarodno dejavnost na področju založništva (sejmi, izmenjave, konference …)
- ciljno podporo nacionalnim predstavitvam slovenskega leposlovja in humanistike na knjižnih sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni
- prevajanje del slovenskih avtorjev v tuje jezike
- literarne festivale
- razvijanje bralne kulture
- izvirno slovensko slikanico (»Rastem s knjigo«)
- izvirno mladinsko delo (»Rastem s knjigo«)
- razvoj knjigarniške mreže
- avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike (delovne štipendije)
- knjižnično nadomestilo
- izobraževanje na področju knjige.

Kazalci:

Leto	Število izdanih knjig in brošur	Število prvih knjižnih izdaj (ponatisi)
2003	4534	3791 (743)
2004	4460	3677 (783)
2005	4563	3878 (685)
2006*	3169	2269 (900)

Visoka raven produkcije knjig v Sloveniji (še vedno preko 4000 naslovov na leto) se nadaljuje, tudi začasni podatki o knjižni produkciji v Sloveniji leta 2006 (razlog je še star zakon o obveznem izvodu, ki je veljal skoraj vse leto 2006), ki jih je posredoval NUK, potrjujejo, da se ta raven produkcije ne le ohranja, temveč se število izdanih naslovov celo povečuje. Čeprav še nimamo jasnih mehanizmov, s katerimi bi spremljali število prodanih izvodov na prebivalca (za leto 2007 bo drugače, saj bomo imeli na podlagi Zakona o obveznem izvodu publikacij podatek o številu natisnjenih izvodov), ostaja splošno sprejeta ocena, da se v Sloveniji na prebivalca proda 2-3 izvode knjig letno. Tudi leta 2006 je Ministrstvo za kulturo celostno podpiralo področja knjige, in sicer tako z ukrepi podpore izdajanju knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, kot z neposrednimi podporami avtorjem, podporami knjigarnam, mednarodnemu sodelovanju, bralni kulturi in promociji avtorjev. Sprejem novega Zakona o obveznem izvodu publikacij leta 2006 pa je zagotovil bolj ažurno izvajanje tega inštrumenta, kar pomeni tudi sprotnejše in popolnejše informacije o slovenski knjižni produkciji ter boljšo dostopnost te produkcije v splošnih knjižnicah, saj osrednje knjižnice prejemajo po en obvezni izvod vsake knjige, ki je izšla z javnimi sredstvi. S tem so knjige v več pogledih bolj dostopne bralcem, vsekakor pa to velja za zahtevnejšo produkcijo s področja leposlovja in humanistike, ki je v ospredju javnega interesa na področju kulture. Da so cilji Ministrstva za kulturo glede podpore knjigi in način izvajanja te podpore v Sloveniji ustrezni, je potrdila tudi Evropska komisija, ki je leta 2006 podaljšala veljavnost te sheme državne pomoči založništvu do leta 2012.

2. Splošni cilj
II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotraj celotne založniške produkcije (okoli 20 %) ter povečanje prodaje knjig in revij z navedenih področij za 25 % (do leta 2007 zvišati povprečno naklado knjig na 650, revij pa na 500).

Ukrep: Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja knjigarniške mreže, sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranja bralne kulture, prednostni kriteriji pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd.

Kazalci:

	2003	2004	2005	2006
Število knjižnih naslovov, ki jih je podprlo MK s postavke založništvo	313	335	321	347
Število revij, ki jih je sofinanciralo MK z založniških postavk	43	46	45	46
Delež sofinanciranih knjig med vsemi izdanimi knjigami	6,9 %	7,5 %	8,2 %	10,9 %*
Delež sofinanciranih knjig med vsemi prvič izdanimi knjigami	8,3 %	9,1 %	10,4 %	15,2 %*

Sorazmerno visok delež zahtevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotne knjižne produkcije se še naprej ohranja in celo povečuje, kar kaže na usklajenost ukrepov na tem področju in ustrezno definiranje in izvajanje javnega interesa. Kazalci kažejo, da bo zastavljeni cilj presežen (glej spodaj cilj št. 2). Čeprav je bilo glede na kvaliteto naslovov, predlaganih za financiranje leta 2006, to leto izjemno, je Ministrstvo leta 2007 svojo politiko natančneje opredelilo in bo to število zmanjšalo, saj želi, da se več sredstev nameni ustvarjalcem in torej postopoma zvišuje honorarje avtorjem, kar je poleg podpore vrhunski ustvarjalnosti ključni namen podpore knjižni produkciji. Odločitev, da se podpre manj knjižnih naslovov, a te izdatneje, ima svoj cilj tudi v povečanju dostopnosti teh knjig, saj subvencija znižuje končno ceno knjig.

Prioritete in ukrepi

1. Cilj: Spodbuditi razvoj knjigarniške mreže

Ukrepi: Podpiranje programov in projektov knjigarn, ki delujejo v javnem interesu, z različnimi oblikami podpore za naslednje njihove dejavnosti:
- promocija knjig, avtorjev in branja
- razvijanje bralne kulture
- promocija knjigarn
- izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva
- zagotavljanje enakomerne, regionalno razpletene mreže knjigarn
- enotna informacijska podpora knjigarniški mreži
- odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, s poudarkom na sodobnih domačih avtorjih
- spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi za knjigarne kot kulturno infrastrukturo, ki je v javnem interesu

Leta 2006 je pogoje in kriterije za sofinanciranje knjigarn izpolnilo 27 knjigarn. Še posebej je pomembno, da so sofinancirane knjigarne vse bolje razporejene na celotnem območju Slovenije, kar omogoča enakomernejšo dostopnost knjig s področja leposlovja in humanistike na večjem območju Slovenije. Seveda pa podatki jasno kažejo, da je ta dostopnost še vedno zelo problematična in da bo za njeno izboljšanje potrebno še precej napora.

Če denimo, velja splošno sprejeto vodilo, da je kritična masa za delovanje knjigarne kraj z najmanj 5000 prebivalci, potem lahko ugotovimo:
- da je v Sloveniji krajev, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, 100, knjigarne pa delujejo v 44-ih;
- da je v Sloveniji krajev, ki imajo nad 1500 prebivalcev in ki nimajo knjižnice, »le« 73.
Oba podatka sta zgovorna sama po sebi in pričata o razvejanosti obeh mrež kot bistveni podstati delovanja celotne založniške panoge, prav v to smer pa bo potrebno v prihodnje zastaviti nekatere ukrepe, ki bi sistemsko zagotovili večjo kvaliteto in boljšo razvejanost knjigarniške mreže.

Z vidika doseganja učinkov sofinanciranja knjigarn je ključni cilj povečanje prodaje knjig v knjigarnah, saj gre za naravni, najbolj neposredni in z vidika drugih vidikov prodaje tudi najcenejši način prodaje knjig. Pogoji za sofinanciranje zahtevajo od knjigarn ustrezno zastopanost slovenskih založb ter raznovrstnost založniške in revijalne produkcije. Iz poročil o rezultatih sofinanciranja založb pa se leta 2006 glede na delovanje knjigarn nakazujejo naslednji trendi:

	2003	2004	2005	2006
Regionalna pokritost: število mestnih občin, v katerih delujejo sofinancirane knjigarne	5	6	6	4
Regionalna pokritost: število krajev nad 5000 prebivalcev, v katerih delujejo knjigarne	/	44	45	45
Število sofinanciranih knjigarn	12	23	26	27
Število krajev, v katerih delujejo sofinancirane knjigarne	6	9	10	12
Število prireditev	256	429	693	764
Število sodelujočih avtorjev	187	314	594	607
Delež vseh knjig, prodanih v knjigarnah v %	24,4	30,1	31,4	37
Delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah v %	22,1	22,8	21,1	33,5
Delež lastne prodaje knjig v %	47,5	45,2	42,2	29,5

Leto 2006 je pokazalo, da smo s podporo knjigarniški mreži in z usmerjenostjo na tako imenovane »dobre knjigarne« kot kulturna središča prišli do neke kritične meje, ko je očitno, da si večjega porasta knjigarn, ki bi izpolnjevala razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa so potrdili tudi rezultati razpisa, namenjenega knjigarnam leta 2007. Kljub temu učinki dosedanje podpore Ministrstva za kulturo knjigarniški mreži postajajo vse bolj vidni, kažejo se v izredni dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki postajajo vse pomembnejša kulturna središča posameznih lokalnih okolij. Povečanje števila prireditev v knjigarnah je izjemen, vsebinsko je struktura teh prireditev zelo raznolika, saj sega od literarnih branj in nastopov za različna ciljna občinstva, do organiziranih obiskov šol in vrtcev, glasbeno-literarnih nastopov do strokovnih pogovorov. Razveseljivo je, da se je povečalo število krajev, v katerih knjigarne delujejo, a še vedno ostajajo ogromna področja, kjer takšnih knjigarn ni in kjer potemtakem zahtevnejša literatura ni dostopna bralcem. Drugi pozitivni učinek državne podpore knjigarnam pa je izboljšanje dostopnosti zahtevnejše knjižne in revijalne produkcije na celotnem območju Slovenije glede na leto 2003, saj smo dobili dobre knjigarne, ki to ponudbo zagotavljajo, tudi v krajih, kjer tovrstne knjižne produkcije prej ni bilo mogoče dobiti (Kranj, Slovenj Gradec, Izola, Piran). To se odraža v povečanju povprečnih naklad sofinanciranih knjig. Spodnja skica, ki ponazarja razporeditev sofinanciranih knjigarn v Sloveniji, razkriva bele lise, kjer ni knjigarn, ki bi ponujale zahtevnejšo knjižno produkcijo:



Stanje v knjigarniški mreži ostaja še vedno izredno kritično. Pomembno je, da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlasti mestnih občin, kar poskuša ministrstvo spodbuditi tudi s tem, da prostor za knjigarne opredeljuje kot nujno sestavino prostorskih aktov, ki jih pripravljajo občine.

V prihodnje bomo na Ministrstvu natančneje opredelili prednostne kriterije razpisa namenjenega podpori dejavnosti knjigarn, tako da bomo izrecno navedli področja, kjer želimo prednostno spodbujati delovanje kvalitetnih knjigarn. Ministrstvo za kulturo z razpisnimi kriteriji nesporno postavlja tudi normative glede tega, kaj so dobre knjigarne, in bo tem normativom sledilo tudi v prihodnje.

Pozitivni učinki sofinanciranja knjigarn so se leta 2006 izrazito pokazali tudi v povečanju števila prireditev, ki jih izvajajo knjigarne, zlasti pa v povečanju deleža knjig, ki jih založniki prodajo preko knjigarn. Leta 2006 je presenetljivo tudi povečanje deleža knjig, prodanih knjižnicam, kar je zasluga prednostnih kriterijev pri odkupu knjig (zahtevnejša literatura in humanistika), pa tudi povečanja proračunskega deleža za odkup knjig splošnim knjižnicam.


2. Cilj: Stabilizirati raven založniške produkcije v tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika); cilj je zvišati povprečno naklado knjig v tem segmentu s 500 (leta 2002) na povprečno 650 leta 2007, revij pa s 400 na povprečno 500.

Ukrepa:
- sofinanciranje večletnih in zahtevnejših knjižnih projektov z namenske proračunske postavke
- oblikovanje prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnem leposlovju in humanistiki ter prevodih klasičnih del

Podpora knjižni in revijalni produkciji s področij leposlovja in humanistike zavzema največji delež znotraj podpore na področju knjige. S podporo razvijanju bralne kulture, mednarodnega sodelovanja, promociji na knjižnih sejmih v tujini ter knjigarniški mreži pa se poskuša zviševati učinke podpore produkciji knjig in revij.

Kazalci:

	2003	2004	2005	2006
Povprečna naklada sofinancirane knjige	605	621	619	663
Povprečna naklada sofinancirane revije (brez mladinskih)	506	527	572	580
Povprečna naklada sofinanciranih mladinskih revij	15.990	15.984	16.005	11.819
Povprečna višina sofinanciranja izdaje knjige – programski del v SIT	1.112.000 SIT	1.195.000	1.198.815	1.421.687
Povprečna višina sofinanciranja izdaje knjige – projektni del v SIT	757.066	756.660	878.461	810.824
Povprečna subvencija na revijo v SIT	4.619.797	4.850.000	4.897.000	5.220.833
Povprečna višina avtorskega honorarja na AP – leposlovje v SIT	62.333	71.328	71.933	81.533
Povprečna višina avtorskega honorarja na AP – humanistika v SIT	64.756	75.526	77.857	78.343
Delež avtorskih honorarjev znotraj vseh stroškov izdaje knjige	44,1 %	47,3 %	51,5 %	69,3
Povprečna cena sofinancirane knjige v SIT	4056	4257	4259	4.228
Povprečna cena enote knjižničnega gradiva, kupljenega v splošnih knjižnicah v SIT (podatki NUK)	4323	4240	4278	4.287
Prirast knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v enotah (podatki NUK)	359.006	378.256	415.823	431.074*

Komentar
Tudi leta 2006 se je na področju knjige izvajalo celovite ukrepe, ki segajo tako od podpore izvirni in prevodni produkciji knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, do podpore knjigarniški mreži, s poudarkom na zagotavljanju ponudbe in promocije zahtevnejše knjižne produkcije (leposlovje in humanistika), do oblikovanja prednostnih kriterijev pri nakupu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnih leposlovnih delih in delih, ki jih sofinancira ministrstvo. Cilj teh ukrepov je zvišati povprečno naklado knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, povečati branost, promovirati izvirne slovenske avtorje ter s tem tako avtorjem kot založnikom zagotoviti boljše izhodišče za nadaljnje ustvarjanje tistega dela založniške produkcije, ki se sklada z javnim interesom v kulturi. Ministrstvo poskuša z različnimi ukrepi spodbuditi tako produkcijo knjig in revij, kot tudi skrb za njihovo promocijo in dostopnost bralcem.
Doseganje zastavljenih ciljev se odraža predvsem pri zvišanju povprečnih naklad sofinanciranih knjig. Večja pozornost do avtorjev se odraža v precejšnjem skoku deleža subvencij, ki je namenjen avtorskim honorarjem. Čeprav pri povprečni višini avtorskih honorarjev na prvi pogled ne gre za povišanje le-teh, pa je očitno, da so se zmanjšale razlike oziroma razponi med višinami avtorskih honorarjev, ki jih izplačujejo založbe.
Ukrepi Ministrstva za kulturo so primarno usmerjeni k zagotavljanju pogojev za vrhunsko produkcijo s področja leposlovja in humanistike, v izboljšanje položaja avtorjev s tega področja in v spodbujanje založnikov k izdajanju zahtevnejše in nekomercialne produkcije s tega področja, a tudi k izboljšanju učinkov sofinanciranja, tj. k večji domači in tuji promociji avtorjev, knjig in branja ter k večji dostopnosti knjige. Povečanje sredstev, namenjenih izdajanju knjig in revij, se izrazito kaže zlasti v programskem delu, v okviru katerega je bilo podprtih 347 knjižnih naslovov, občutno pa se je zvišala subvencija na posamezno knjigo, enako velja za honorarje avtorjem, kar potrjujejo rezultati sofinanciranja. Pri projektnem razpisu je bilo leta 2006 podprtih za okoli 30 % več knjižnih naslovov kot prejšnja leta, zaradi česar se je znižala povprečna subvencija na knjigo, vendar velja upoštevati, da je velik del projektno izdanih knjig finančno manj zahtevnih, zato so temu primerno nižji tudi zaprošeni zneski.


3. Cilj: Oblikovanje enotne vladne politike na področju knjige.

Ukrep: Vzpostavitev koordinacije in trdnega medresorskega sodelovanja.
Na osnovi rezultatov leta 2002 vzpostavljene koordinacije strokovnih služb resorjev znanosti, šolstva in kulture, ki pokrivajo področje knjige, ter analize stanja, v katerem se to sodelovanje nahaja, se bo preučilo možnosti čvrste in trajne organizacijske oblike spodbujanja te dejavnosti, ki bo sposobna voditi dejavno politiko na področju knjige in bo vsakemu resorju omogočila, da opredeli svoje prioritete ter spremlja njihovo uresničevanje.

Kazalec:
- število resorjev, ki namenjajo podporo knjigi in obseg te podpore

Sredstva, ki jih podpori knjigi namenjajo drugi vladni resorji za leto 2005:

Resor	2005 v SIT	predmet sofinanciranja
Ministrstvo za kulturo	1.383.642.871	Knjige, revije, bralna kultura, knjigarne, mednarodna dejavnost …
Javna agencija za raziskovalno dejavnost	218.000.000	Znanstvene in strokovne revije
Javna agencija za raziskovalno dejavnost	114.600.000	Znanstvene monografije
Ministrstvo za šolstvo in šport	50.000.000	Učbeniki, namenjeni narodnostim
Ministrstvo za šolstvo in šport	25.000.000	Učbeniki za prenovljene programe strokovnih in poklicnih šol
MŠŠ – Urad za razvoj šolstva	50.000.000	Strokovne in mladinske revije
MŠŠ – Direktorat za šport	36.703.000	Revije in knjige
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu	270.000.000	Revije in knjige, dnevni časopisi in tedniki
Ministrstvo za okolje in prostor	7.000.000	Strokovna periodika in knjige
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve	1.100.000	Strokovne publikacije
Urad za narodnosti	600.000	Knjige
Urad za enake možnosti	749.480	Knjige
Skupaj	2.157.397.356

Iz navedenega pregleda je razvidno, da številni resorji podpirajo področje knjige, pretežno izdajanje knjig in revij, ki se skladajo s področjem dela posameznega resorja.

Leta 2006 je bila ključni preboj pri sodelovanju resorjev akcija »Rastem s knjigo-izvirno mladinsko delo vsakemu sedmošolcu«, ki je potekala na nacionalni ravni, vključevala vse osnovne šole in vse sedmošolce v Sloveniji, vse splošne knjižnice in zlasti poudarila slovensko avtorico s področja izvirnega mladinskega leposlovja, Neli Kodrič, ki je bila z delom »Na drugi strani« izbrana na javnem razpisu. Odzivi akcije so dobri, resorja šolstva in kulture pa sta prvič vzpostavila konkretno sodelovanje. Sicer pa je sodelovanje med resorji, ki podpirajo knjigo, na ravni celotne vlade še vedno precej šibko. Projekt Rastem s knjigo-izvirno slovensko slikanico vsakemu novorojencu, je tako kot v prejšnjih dveh letih poleg resorja kulture izvajalo še Ministrstvo za zdravje, ki skrbi za komunikacijo s porodnišnicami.

Leta 2006 so bile pripravljene strokovne podlage za oblikovanje Sklada za knjigo-javne agencije, Zakon o skladu za knjigo pa je umeščen v normativni program dela vlade za leto 2007. Sklad za knjigo bi lahko bil odločilen korak k celovitejši vladni politiki na področju knjige.


4. Cilj: Dvig ravni bralne kulture; povečati število bralcev na vseh starostnih stopnjah.

Ukrepi:
- prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne kulture na vseh starostnih stopnjah
- prednostno podpiranje nakupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, za knjižnice vrtcev in osnovnih šol ter za oddelčne in razredne knjižnice (po načelu »knjiga vselej pri roki«)
- prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu za vsakega novorojenca prejela otročnica
- podpiranje bralne kulture slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah

Kazalci:

	2003	2004	2005	2006
Število podprtih programov in projektov s področja bralne kulture	13	18	25	26
Število podprtih literarnih festivalov	15	18	22	18
Število podprtih izvirnih slovenskih slikanic za novorojence - projekt Rastem s knjigo	/	6	2	1
Število podprtih projektov izobraževanja na področju knjige	7	9	8	7
Število podprtih izvirnih leposlovnih mladinskih del - Rastem s knjigo	/	/	/	1

Leta 2006 se je podpora razvijanju bralne kulture nadaljevala na več ravneh. Del teh projektov je bil podprt v okviru ciljne podpore projektom poklicnega usposabljanja. Sredstva smo namenili strokovnemu usposabljanju strokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture (v šolah, knjižnicah ter v širši populaciji). Posamezni projekti s področja razvijanja bralne kulture so bili podprti v okviru programskega poziva in projektnega razpisa. Leta 2006 smo vsem novorojencem v Sloveniji podarili izvirno slovensko slikanico ter tako nadaljevali projekt »Rastem s knjigo«, s katerim poskušamo na nacionalni ravni širiti zavest o pomenu družinskega branja, predvsem pa promovirati vrhunske slovenske avtorje in ilustratorje izvirnih slovenskih slikanic. Leta 2006 smo na podlagi dogovora na ravni obeh ministrov, pristojnih za šolstvo in kulturo, projekt »Rastem s knjigo« razširili na generacijo sedmošolcev (projekt se izvaja v šolskem letu 2006/2007 in se bo nadaljeval tudi v naslednjem šolskem letu). Cilj projekta je spodbuditi motivacijo za branje pri šolarjih, pogostejše obiskovanje splošnih knjižnic ter izboljšati poznavanje izvirne mladinske leposlovne literature. Tako gre pri projektu predvsem za promocijo slovenskih ustvarjalcev mladinskega leposlovja. V projektu smo uspeli spodbuditi načrtno strokovno sodelovanje osnovnih šol in splošnih knjižnic po vsej Sloveniji, hkrati pa spodbudili boljše sodelovanje Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za šolstvo na področju bralne kulture in kulturne vzgoje nasploh, kar je že utečena praksa v številnih evropskih državah, ki imajo uspešno razvito področje bralne kulture oz. kulturne vzgoje. Podpora bralni kulturi slepim in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah je utečena.


5. Cilj: Spodbujati mednarodno prepoznavnost slovenske literature in humanistike.

Ukrep: Koordiniranje vseh dejavnikov na področju promocije slovenske literature in humanistike.

Kazalci:

	2003	2004	2005	2006
Število podprtih programov in projektov s področja mednarodne dejavnosti	15	22	26	22
Število podprtih prevodov v tuji jezik	32	28	31	38
Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike	24	23	25	26
Število jezikov, v katere se prevaja slovenske avtorje	13	12	12	13
Število prevodov v angleščino	5	2	3	3
Število prevodov v nemščino	4	4	6	6
Število prevodov v italijanščino	1	/	1	0
Število prevodov v francoščino	2	/	1	1
Število prevodov v jezike nekdanje Jugoslavije	2	11	9	11

Na vsebinski ravni se je leta 2006 na področju mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistke odločneje poglobil sistematični pristop k podpori temu segmentu. Leta 2006 je bil objavljen ciljni javni razpis za izvedbo nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na knjižnih sejmih v Leipzigu (leta 2007 bo Slovenja tu nastopila kot glavna gostja), Frankfurtu in Bologni za obdobje 2007–2009, kar pomeni, da je kulturna politika jasno opredelila prioritete na tem področju in izvajalcem omogočila kvalitetnejše in dolgoročnejše načrtovanje nacionalnih predstavitev. Z osredotočenjem na tri knjižne sejme v Evropi, si obetamo odločnejšo uveljavitev slovenskih avtorjev v svetu, skladno s posebnostmi, ki so značilne za vsakega izmed navedenih knjižnih sejmov.

Komentar
S podporo prevodom slovenskih avtorjev v tuje jezike, je Ministrstvo za kulturo leta 2006 podprlo 38 takšnih projektov, več kot kdajkoli doslej, prevedenih je bilo 25 različnih avtorjev, pri tem pa se opaža, da bo potrebno s prednostnimi kriteriji v prihodnje še naprej spodbujati zlasti prevajanje v glavne svetovne jezike. Očitni so učinki nastopa Slovenije kot osrednje gostje na knjižnem sejmu v Pragi leta 2005, saj je bilo, denimo, podprtih pet prevodov v češčino. Uspešnost nastopa Slovenije na knjižnem sejmu v Leipzigu in predstavitev Slovenije kot osrednje gostje se bo merila po številu prevodov, ki jih bodo v nemščini v naslednjih letih objavili slovenski avtorji.


6. Cilj: Zagotoviti dostopnost ažurnih podatkov o slovenski založniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument »obveznega izvoda«.

Ukrepa:
- sprejetje novega zakona o pošiljanju obveznih tiskov
- spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema na področju knjige (»knjige na trgu«)

Kazalci:
- sprejem in uveljavitev novega zakona
- delež publikacij, zajetih v sistem obveznega izvoda
- dostopnost celovite informacije o knjigah na trgu

Leta 2006 je bil sprejet in je začel veljati povsem nov Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon je vpeljal sodoben, učinkovit in racionalnejši inštrument obveznega izvoda (gl. podrobneje pri poročilu za področje knjižničarstva). Celovit informacijski sistem na področju knjige, »Knjige na trgu«, je še vedno projekt, ki ni zaživel, vendar je leta 2006 nastala konkretna projektna zasnova projekta, ki sta jo pripravila NUK in Društvo založnikov Slovenije, s sprejetjem novega zakona o obveznem izvodu pa je dana trdnejša podlaga za njegovo oblikovanje.


7. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in zagotovitev ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo na stanje celotnega področja.

Ukrepi:
V ta namen se ustanovi poseben proračunski sklad za:
- sofinanciranje knjižnih in revijalnih programov
- izvajanje knjižničnega nadomestila za avtorje knjižničnega gradiva
- uvedbo delovnih štipendij ministrstva za avtorje in prevajalce
- prednostno obravnavo programov in projektov, ki so usmerjeni v izobraževanje, raziskovanje, informatizacijo v založništvu in knjigotrštvu ter delovanje stanovskih društev na področju knjige
- podporo projektom za mednarodno uveljavljanje slovenske literature

Podpora knjigi na Ministrstvu za kulturo je v delu, ki zadeva podporo leposlovju in humanistiki, vezana na proračunske postavke znotraj področij založništva. Višina sredstev na teh postavkah je primerjalno znašala:

Založniške postavke:

	Leto 2003	Leto 2004	Leto 2005	Leto 2006
Postavka 7105 – založništvo v SIT	633.063.000	767.588.000	790.480.000	904.125.964
Postavka 6155 – knjižnično nadomestilo v SIT	118.000.000	148.909.954	160.000.000	185.710.461
Postavka 4098 in 6415 – knjigarniška mreža v SIT	0	94.978.000	75.710.747	76.182.757
Postavka 4095 – večletni založniški projekti v SIT	0	83.000.000	84.000.000	22.500.000
Skupaj v SIT	751.063.000	1.094.475.954	1.110.190.747	1.188.519.182

Ker pa je knjiga, publicistika del vseh področij kulture, navajamo tudi sredstva, ki so bila iz ostalih področij namenjena knjigi.

Ostale postavke MK v SIT

	2003	2004	2005	2006
Oprema	6.000.000	6.000.000	6.000.000	0*
Postavka poklicno usposabljanje	0	9.000.000	8.540.000	9.000.000
Postavka – Slovenci zunaj RS**	78.274.000	74.250.000	79.000.000	0
Postavka glasba	8.500.000	9.500.000	9.500.000	9.100.000
Postavke senzorno ovirani, manjšine, romska skupnost	26.260.000	26.858.070	27.609.124	36.198.297
Postavka muzeji***	49.890.000	60.961.000	46.963.000	6.575.000
Postavka mediji****	8.774.284	15.400.649	16.000.000	176.148.702
Postavka mednarodna promocija*****	0	0	0	35.682.000
Postavka nepredvidene akcije	17.450.000	22.950.000	79.840.000	18.990.000
Skupaj v SIT	195.148.284	224.919.719	273.452.124	291.693.999

*Leta 2006 so bila sredstva s postavke prenesena na postavko založništvo.
**Leta 2006 so bila sredstva prenesena na Urad RS za Slovence po svetu in v zamejstvu.
***Izdajanje knjig, revij in ostalih publikacij sodi v redno delo muzejev, navajamo številko projektno podprtih projektov.
****Leta 2006 je bil oblikovan Sklad za pluralizacijo medijev, iz katerega so sofinancirane tudi revije, bilteni in časopisi, zato navajamo tudi ta sredstva.
***** Od leta 2006.

Vsa sredstva MK za knjigo

	2003	2004	2005	2006
Založniške postavke	751.063.000	1.094.475.954	1.110.190.747	1.188.519.182
Ostale postavke	195.148.284	224.919.719	273.452.124	291.693.999
Vsa sredstva Ministrstva za kulturo za knjigo v SIT	946.211.284	1.319.395.673	1.383.642.871	1.480.215.187

Leta 2006 je bilo v okviru financiranja izdaje knjig ministrstvo še posebej pozorno do položaja ustvarjalcev. V pozivu je v ta namen opredelilo prednostne kriterije, ki so spodbujali založnike k boljšemu ovrednotenju avtorskega dela in v pogodbah opredelilo deleže, ki so jih založniki morali namenjati avtorskim honorarjem. V razpisih in pozivu za leto 2007 smo to še nadgradili tako, da smo nominalno opredelili najnižje honorarje na področju izdaje knjig tako za izvirna dela kot za prevode in to vgradili tudi med pogodbene obveznosti. Ukrep je bil pri avtorjih pozitivno sprejet, tudi večina založnikov s tem ni imela težav, seveda pa to pomeni, da bo skladno s svojimi cilji ministrstvo v prihodnje podprlo manjše število knjig, a te izdatneje.

Izvajanje knjižničnega nadomestila

	2004	2005	2006
Število upravičencev do KN	995	999	992
Število prejemnikov KN	711	803	846
Najvišje izplačilo v SIT	1.007.992	1.084.888	1.322.407
Najnižje izplačilo v SIT	12.927	12.915	15.324
Izplačil nad 500.000 SIT	14	14	19
Izplačil nad 300.000 SIT	33	32	55
Izplačil nad 100.000 SIT	193	196	248
Izplačil manj kot 100.000 v SIT	755	757	598
Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije	5	5	5
Število podeljenih delovnih štipendij	82	86	120
Število podeljenih štipendij – pisatelji	26	33	45
Število podeljenih štipendij – prevodi	29	22	44
Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija	15	16	17
Število podeljenih štipendij – film	6	6	7
Število podeljenih štipendij – glasba	6	9	7
Izplačanih štipendij nad 1.500.000	16	9	10
Izplačanih štipendij od 400.000 –1.499.999 SIT	47	65	71
Izplačanih štipendij pod 400.000 SIT	19	12	39
Število podeljenih delovnih štipendij za literarne ustvarjalce in prevajalce, ki jih podeljuje Ministrstvo za kulturo	5	15	8
Višina posamezne delovne štipendije, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo v SIT	2.000.000	2.000.000	2.500.000

Leta 2004 uvedeno knjižnično nadomestilo se je v polni meri izvajalo tudi leta 2006. Knjižnično nadomestilo se tako skladno s sprejetim pravilnikom izvaja v dveh oblikah: 1. izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah; 2. v obliki delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja, glasbe, filma in ilustracije. Tako je sistem knjižničnega nadomestila izoblikovan kot konkreten kulturnopolitičen inštrument podpore avtorjem s tistih področij ustvarjanja, na katerih nastaja knjižnično gradivo.

Iz navedenih podatkov tudi izhaja, da se delež realiziranih izplačil iz naslova knjižničnega nadomestila povečuje, kar pomeni, da so avtorji vse bolj seznanjeni s to svojo pravico. Ker so se leta 2005 povečala sredstva za nabavo knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, so se povečala tudi sredstva za izvajanje knjižničnega nadomestila leta 2006 (za skoraj 14 %), kot to določa Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. To pojasnjuje povečanje števila štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva, pri čemer je očitna tudi podvojitev števila štipendij pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev in posledično zmanjšanje njihove povprečne višine. Pri neposrednih izplačilih avtorjem se je leta 2006 povečalo število izplačil nad 500.000 SIT ter nad 300.000 SIT, šest avtorjev pa je prejelo izplačila, ki presegajo 1 mio SIT, medtem ko se je zmanjšalo število izplačil pod 100.000 SIT.

Leta 2006 so se izvajali vsi ukrepi, ki jih predvideva Nacionalni program za kulturo 2004-2007 in ki naj bi se napajali iz vira proračunskega sklada za knjigo. Ministrstvo je v normativni program vlade za leto 2007 umestilo tudi osnutek Zakona o skladu za knjigo, ki bo prinesel novo institucionalno ureditev področja državne podpore knjigi.


7. MEDIJI IN AVDIOVIZUALNA KULTURA

Splošni cilji:
I. Kakovostno in količinsko povečati slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, okrepiti njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma in v tujini ter zagotoviti njeno zaščito.
Republika Slovenija skrbi za slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma ter v tujini v okviru Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada. V okviru delovanja Filmskega sklada so bili leta 2006 dokončani 4 celovečerni filmi (Karaula, Estrelita, Tea in Kratki stiki), 3 kratki filmi (Rezina življenja, Moj sin seksualni manijak, Bizgeci) in 8 študijskih filmov AGRFT. V fazi postprodukcije je bilo 5 celovečernih filmov (L kot ljubezen, Instalacija ljubezni, Petelinji zajtrk, Realnost, Ja sam iz Titovog Velesa) in 4 kratki filmi (Vrtiljak, Na sončni strani Alp, Made in Slovenija in Edi Šelhaus). Trije celovečerni filmi (Karaula, Tea in Estrelita) so bili narejeni v mednarodni koprodukciji s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Poljsko ter Veliko Britanijo. Slovenski filmi so leta 2006 sodelovali na 63 mednarodnih festivalih in prejeli 16 mednarodnih nagrad, Filmski sklad pa je organiziral 6 preglednih in 1 avtorsko retrospektivo v tujini. Slovenske filme si je leta 2006 ogledalo 23.617 gledalcev.
Možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del so se povečale od vstopa Republike Slovenije v Media Plus leta 2003. Leta 2006 so slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 290.000 EUR sredstev. Celovečerni film Tea je dobil subvencijo Eurimagesa.
Za avdiovizualno produkcijo in distribucijo skrbi tudi Ministrstvo za kulturo, in sicer z izvajanjem javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije ter javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 30 projektov, tj. 5 projektov več kot leta 2005. Leta 2006 je povečanje sofinanciranih projektov (v primerjavi z letom 2005) 20 %. Sofinancirani avdiovizualni projekti so bili premierno predvajanih na javni, komercialnih, regionalnih in lokalnih televizijskih postajah.
Produkcijo avdiovizualnih del prav tako podpira javni zavod RTV Slovenija. Leta 2006 je RTV Slovenija na razpisu podprla 23 projektov neodvisnih producentov, od tega 2 dokumentarna projekta, 1 dramo in 1 nadaljevanko z 20 epizodami.

Do leta 2007 se bo delež slovenskih avdiovizualnih del v medijih povečal za 20 %.

Primerjava ni možna zaradi razpršenosti izdajateljev televizijskih programov in neobstoječe primerjalne dokumentacije, ki bi omogočala realno sliko programske ponudbe. To sliko hkrati zamegljuje tudi pogosto ponavljanje določenih programov in izmenjava oddaj med izdajatelji programov.

Produkcija slovenskih kinematografskih del (kratki, animirani, dokumentarni in celovečerni filmi), posnetih po produkcijskih in finančnih standardih nacionalnega programa se bo do leta 2007 povečala za 30 %.

Analiza ni mogoča, saj je bilo leto 2006 v produkcijskem smislu izrazito sanacijsko obdobje, v katerem so producenti dokončevali produkcije projektov, začetih v letih od 2004 do 2006.

Ukrepi:
- na podlagi uvedbe zakona o pospeševanju avdiovizualne kulture preoblikovati sedanji Filmski sklad Republike Slovenije v Sklad za avdiovizualno kulturo in pridobiti dodatna izvenproračunska sredstva za spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del,
- dvig ravni slovenske avdiovizualne kulture s stimuliranjem distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitev mreže art kinematografov (na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi),
- evalvacija učinkov sprejete zakonodaje na pluralnost medijev in raznolikost na področju avdiovizualne kulture,
- prednostna podpora projektom na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«.

- Leta 2006 je bil ob sodelovanju strokovne ter zainteresirane javnosti pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije. Predlog zakona vsebuje temelje za povezanost subjektov, ki delujejo na filmskem in avdiovizualnem področju, predvidel pa je tudi statusne spremembe, ki zadevajo Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad, ter pridobitev dodatnih zunajproračunskih sredstev iz gospodarskih dejavnosti. Dodatna izvenproračunska sredstva se bodo v skladu z zakonom vračala predvsem za izvajanje dejavnosti Filmskega inštituta Republike Slovenije, ki bodo med drugim spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del. Sprejem zakona je načrtovan za leto 2007.

- Ministrstvo za kulturo za stimulacijo distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitve mreže art kinematografov na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi letno izvaja javni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov. Na tej podlagi so bili do sedaj izpeljani že trije razpisi za t. i. »kulturni tolar«. Na razpisu, ki je bil izveden leta 2006, je bilo izbranih za sofinanciranje 17 distribucijskih projektov in 12 projektov umetniških kinematografov.

- Evalvacija učinkov sprejete zakonodaje na pluralnost medijev bo znana konec leta 2007, saj so spremembe in dopolnitve Zakona o medijih, ki so vnesle v slovenski prostor celovito zaščito medijskega pluralizma, začele veljati šele junija 2006.

- Že temeljni namen in cilj razpisa za sofinanciranje avdiovizualnih projektov je povečanje produkcije in s tem tudi prednostna bogatitev projektov na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«.

Kazalci:
- večja produkcija slovenskih avdiovizualnih del in njihov povečan delež v medijih
- število mednarodnih produkcij in koprodukcij
- za 20 % povečan delež umetniških filmov v kinematografih do leta 2007
- povečano število kinematografov in raven njihove tehnične opremljenosti
- število in obseg projektov na področju »avdiovizualnega izobraževanja« in »medijske vzgoje«

- MK za povečanje produkcije slovenskih avdiovizualnih del in povečanje njihovega deleža v medijih izvaja javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 30 projektov, tj. 5 projektov več kot leta 2005. Sofinanciranih projektov je bilo leta 2006 za približno 1200 minut programa. 27 sofinanciranih projektov je bilo dokumentarnih, 2 igrana in 1 otroški. Neodvisni producenti so s svojimi projekti lahko sodelovali tudi na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev leta 2006, in sicer s projekti za radijske ter televizijske programe. Ministrstvo za kulturo s sofinanciranjem omenjenih projektov spodbuja razširjanje domačih avdiovizualnih del v medijih, za katere morajo producenti pridobiti »programsko voljo« izdajateljev televizijskih programov, ki z njo zagotavljajo uvrščanje sofinanciranih projektov v svoje programske sheme.
Lastno produkcijo avdiovizualnih del zagotavlja na podlagi Zakona o Radioteleviziji Slovenija tudi RTV Slovenija, ki je, kot smo že zapisali, na razpisu leta 2006, namenjenemu projektom neodvisnih producentov, podprla 23 projektov, od tega 2 dokumentarna projekta, 1 dramo in 1 nadaljevanko z 20 epizodami, kar je skupaj 760 minut programa.

- Za mednarodne produkcije in koprodukcije v nacionalnem interesu skrbi Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad. Leta 2006 so bili trije celovečerni filmi (Karaula, Tea in Estrelita) narejeni v mednarodni koprodukciji s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Poljsko ter Veliko Britanijo. Možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del so se povečale od vstopa Republike Slovenije v Media Plus leta 2003. Kot je bilo že omenjeno, so leta 2006 slovenski producenti in distributerji pridobili iz Medie Plus 290.000 EUR sredstev, celovečerni film Tea pa je dobil subvencijo Eurimagesa.

- Program kinematografov v Sloveniji se prepleta: ti prikazujejo tako umetniške kot komercialne filme. Število kinematografov, ki so prijavili t. i. program umetniškega filma, in so za delovanje dobili subvencijo Ministrstva za kulturo, je bilo leta 2005 8, leta 2006 pa 12, kar je 50 % povečanje.

- Ministrstvo za kulturo spodbuja boljšo tehnično opremljenost kinematografov na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže umetniških kinematografov. Leta 2006 je sofinanciralo 2 nakupa tehnične opreme, in sicer Kulturnemu domu Slovenj Gradec (čitalce tonskega zapisa) in Zavodu za kulturo – delavski dom Trbovlje (sanacijo akustike).
Leta 2006 je v Sloveniji delovalo 61 kinematografov s 112 platni. Število kinematografov se sicer ne povečuje, se pa zato povečuje število platen, ki se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za 6.

- Ministrstvo za kulturo od leta 2004 sofinancira programe poklicnega usposabljanja na področju medijev. Leta 2006 sta bila sofinancirana 2 tovrstna programa, pri čemer je bil en program namenjen usposabljanju.

II. Predvidi naj se:
- visokošolski program teorije in zgodovine filma in avdiovizualnih medijev ter poveča skrb za filmsko publicistiko
- vgraditev vsebine v srednješolske programe, ki bodo poglabljale vedenje o kinematografiji oziroma filmu in avdiovizualnih medijih

Ukrepi:
Ministrstvo za kulturo si bo z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in ostalimi odgovornimi institucijami prizadevalo za uveljavitev visokošolskega študija, saj je tovrstni segment izobrazbe pomanjkljiv, še posebej v luči razvoja in pomena filma ter avdiovizualnih medijev v sodobnem miselnem prostoru.

Ta cilj še ni uresničen v celoti, vendar pa poteka redno ter dejavno medresorsko sodelovanje pristojnih ministrstev. Leta 2006 je bil sprejet sklep o oblikovanju strokovne komisije, ki bo dorekla okvire kulturne vzgoje na osnovnošolski in srednješolski ravni. V okvire kulturne vzgoje bodo vključeni tudi programi s področja filma ter avdiovizualnih medijev, k njihovemu oblikovanju pa bo pritegnjena strokovna javnost. Ta del Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Kazalci:
- število ur, namenjenih teoriji in zgodovini filma v visokih šolah; število šol, ki izvajajo pouk o teoriji in zgodovini filma ter o avdiovizualnih medijih
- število knjig in revij s področja filma, objavljenih v enem letu.

- Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ima kot edina visoka šola na univerzitetni ravni v svojem predmetniku za posamezni letnik določenih študijskih smeri 240 ur teorije in zgodovine filma.

- Ministrstvo za kulturo je leta 2006 sofinanciralo izid 2 knjig oziroma revij s področja filma, in sicer ene strokovne knjige in ene informativne revije.

III. Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma.

Vprašanje medijskega pluralizma je predvsem vprašanje, kako navkljub nezadržnemu procesu koncentracije lastništva v medijih zagotoviti čim bolj raznoliko ponudbo medijskih vsebin in čim večjo odprtost medijev za izražanje različnih mnenj in stališč, pri čemer je še posebej pomembna vloga javne radiotelevizije. Ustrezno podporo je treba zagotoviti tudi drugim programom posebnega pomena (lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom). Dokončno bo potrebno vzpostaviti celovit pregled nad slovensko medijsko krajino (razvid medijev, razvid novinarjev, seznam kabelskih operaterjev) in učinkovit inšpekcijski nadzor. Posebna težava na tem področju je prešibka usklajenost ter premajhna kadrovska in tehnična usposobljenost štirih poglavitnih dejavnikov, ki si delijo pristojnosti s tega področja: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Agencija za telekomunikacije, pošto in radiodifuzijo ter Svet za radiodifuzijo.
Vlogo javne radiotelevizije je uredil ter določil Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki je začel veljati že leta 2005, spremembe in dopolnitve Zakona o medijih, ki so bile sprejete leta 2006, pa so med drugim prinesle ureditev vprašanja ter presoje koncentracije lastništva v medijih, spremenjeni pravici do odgovora in popravka ter celovito podlago za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Spremembe in dopolnitve omenjenega zakona so uzakonile odstotek sredstev za sofinanciranje oziroma podporo programskih vsebin medijev s t. i. posebnim statusom. Ta je 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu. Predvideni razvidi so že nekaj let vzpostavljeni, vpisi vanje oziroma upravni postopki v zvezi z njimi pa potekajo tekoče. Vzpostavljen ni edinole razvid kabelskih operaterjev, saj zanj še ni ustrezne zakonske podlage – zakon, ki bo omogočil vodenje takšnega razvida, je v pripravi. Inšpekcijski nadzor na področju medijev redno izvaja Inšpektorat za kulturo in medije, okrepila pa sta se tudi sodelovanje ter izmenjava podatkov med Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za gospodarstvo, Agencijo za pošto in elektronske komunikacije ter Svetom za radiodifuzijo.

Ukrepi:
- priprava celostne strategije razvoja na področju medijev
- celosten pregled nad medijsko krajino in učinkovito medresorsko sodelovanje
- podpora razširjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture
- podpora programom posebnega pomena
- podpora produkciji slovenskih avdiovizualnih del iz avdiovizualnega sklada

- Ker so bile spremembe in dopolnitve Zakona o medijih sprejete leta 2006, je celostna strategija razvoja na področju medijev še v pripravi, njen sprejem pa se načrtuje za leto 2007. Strategija razvoja na tem področju se bo nadaljevala v smeri prilagajanja predpisom Evropske unije ter v smeri digitalizacije elektronskih ter drugih medijev.

- Celosten pregled nad medijsko krajino je skoraj ves že nekaj časa vzpostavljen, saj Ministrstvo za kulturo vodi javne razvide medijev, samostojnih novinarjev ter tujih dopisnikov in dopisništev. Vzpostavljen ni edinole razvid kabelskih operaterjev, ker zanj še ni pravne podlage – zakon, ki jo bo določil, je v pripravi.

- Spremembe in dopolnitve Zakona o medijih iz leta 2006 so uzakonile celovito podlago za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev ter razvoja tehnične infrastrukture. Leta 2006 je ministrstvo sofinanciralo 249 projektov za programske vsebine medijev ter 30 projektov razvoja tehnične infrastrukture.

- Zakon o medijih od leta 2006 določa ustrezno finančno podporo programskih vsebin, ki jih razširjajo programi posebnega pomena – ta je 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu. S tako zbranimi sredstvi je bilo leta 2006 na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev podprtih kar 137 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa.

- Podpora tovrstni produkciji se na Ministrstvu za kulturo izvaja že nekaj let, in sicer na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Leta 2006 je bilo na tem razpisu za sofinanciranje sprejetih 30 projektov, od tega 27 dokumentarnih projektov, 2 igrana in 1 otroški projekt.

Kazalci:
- preverjanje uresničevanja programskih vsebin in kvot ter s tem ohranjanja pestrosti slovenske medijske krajine in njene raznolikosti
- povečan obseg občinstva slovenskih in evropskih avdiovizualnih del v radiodifuznih programih
- transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih

- Ministrstvo za kulturo letno preverja uresničevanje 91. člena Zakona o medijih. »Izdajatelji« televizijskega programa morajo do konca februarja tekočega leta Ministrstvu za kulturo in Agenciji za pošto in elektronske komunikacije posredovati razčlenjene podatke o doseženem delu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o deležih lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del ter avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter podatki o novih avdiovizualnih delih.

- Tega podatka ni, saj ga nihče ne spremlja, tudi konstantnih meritev ni.

- Evalvacija transparentnosti, racionalnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev v medijih zaradi sprememb in dopolnitev Zakona o medijih leta 2006 še ni končana. Nastaja, njeni rezultati pa bodo znani v drugi polovici leta 2007.


1. Cilj: Usposobiti tehnično in organizacijsko bazo za snemanje slovenskih avdiovizualnih del in zagotoviti gospodarnost poslovanja.

Ukrep: Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Filmski studio Viba film.

Filmski studio Viba film že deluje kot tehnična baza za snemanje slovenskih filmov: zagotavlja scensko tehniko in gradbenoscenski servis, filmsko snemalno tehniko ter svetlobni park in zagotavlja prostorske kapacitete za snemanje v studiu. Investicija, s katero je bila filmskem studiu zagotovljena vsa potrebna nepremična infrastruktura, je bila končana že leta 2005. Leta 2006 je bil pripravljen osnutek Zakona o Filmskem inštitutu Republike Slovenije, ki med drugim ureja tudi status Filmskega studia Viba film. Po predlogu tega zakona bo Filmski studio Viba film postal družba z omejeno odgovornostjo v 100 % javni lasti. Zakon bo sprejet predvidoma leta 2007, ukrep pa bo prispeval k dvigu ravni zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih.

Kazalci:
- povečanje slovenske produkcije avdiovizualnih del
- povečanje števila mednarodnih koprodukcij s slovensko udeležbo
- redno arhiviranje novo nastale slovenske avdiovizualne produkcije

- Ministrstvo za kulturo je leta 2006 sofinanciralo 30 avdiovizualnih del, RTV Slovenija pa 23 del neodvisnih producentov. Ti so se s svojimi projekti lahko prijavili tudi na javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Leta 2006 je bilo dokončanih 15 avdiovizualni del, ki jih je sofinanciral Filmske sklad, 9 del pa je bilo v fazi postprodukcije.

- Leta 2006 so v mednarodni koprodukciji s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Poljsko ter Veliko Britanijo nastali 3 celovečerni filmi: Karaula, Tea in Estrelita.

- Novonastalo in tudi starejšo slovensko avdiovizualno produkcijo arhivira Filmski arhiv pri Arhivu Slovenije. Leta 2006 je bilo na novo arhiviranih 190 naslovov filmskih in 27 naslovov avdiovizualnih del.


2. Cilj: Ureditev odprtih vprašanj glede prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske kinoteke na Miklošičevi ulici 38 ter sploh prostorske problematike Slovenske kinoteke v Ljubljani in za sedanji Filmski sklad Republike Slovenije oziroma za bodoči sklad za avdiovizualno kulturo na Kvedrovi 9 v Ljubljani in za Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači.

Reševanje prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske kinoteke in z njim povezanega Kina Dvor je pod okriljem Direktorata za kulturno dediščino in je »v izvajanju«.

Ukrep: MK in Mestna občina Ljubljana bosta z ureditvijo pravno premoženjskih vprašanj, povezanih s Slovensko kinoteko, ki najema prostore na Miklošičevi 38, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, z njimi pa upravlja Izobraževalno središče Miklošič, zagotovila možnost, da Slovenska kinoteka lahko ostane na tej lokaciji in omogoči sanacijo zelo ogrožene stavbe.

Zadeva je v fazi oblikovanja skupne komisije, ki bo poiskala najboljšo rešitev.

Občina Divača in Republika Slovenija sta se »obvezali«, da bosta s skupnimi močmi uredili in dogradili muzej slovenskih filmskih igralcev na lokaciji Škrateljnove domačije, ki je že deloma adaptirana v spominsko hišo Ite Rine.

Podatek z Občine Divača je, da o tej zadevi (znotraj MK sodi v Direktorat za dediščino) še potekajo dogovori.

Kazalci:
- stopnja realiziranja investicij
- obseg arhiviranega filmskega gradiva
- število obiskovalcev muzeja slovenskih filmskih igralcev

- Zadeva je v fazi dogovarjanja.

- Leta 2006 je Filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije arhiviral 190 naslovov filmskih in 27 naslovov avdiovizualnih del. Slovenska kinoteka je leta 2006 pridobila 188 novih naslovov, nekaj z izmenjavo in nekaj z odkupom.

- Muzej igralcev (Škratljeva hiša – Divača) beleži leta 2006 476 obiskovalcev razstave o Iti Rini.

3. Cilj: Leta 2005, ko slovenski film beleži stoletnico filma, se pripravi celostno obeležje slovenskega filmskega delovanja.

Ukrep: Vse pristojne institucije na področju filmske umetnosti in avdiovizualne kulture, vključno z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi, uskladijo in pripravijo program zgodovinskega obeležja slovenskega filma.

Program ob obeležju stote obletnice slovenskega filma, ki je bil predviden za leto 2005, torej v poročilo za leto 2006 niti ne sodi, a za osvežitev kulturnega spomina povejmo, da je bil izveden v vseh načrtovanih vsebinah, pri njegovi izvedbi pa so sodelovale številne ustanove: Slovenska kinoteka, Filmski sklad RS, RTV Slovenija, Filmski studio Viba film, Arhiv Republike Slovenije, AGRFT idr.

Kazalci:
- obseg programa ob obeleženju stoletnice filma
- število ustanov s področja filma, ki so bile vključene v program

- V sklopu proslav je bil organiziran Svetovni kongres filmskih arhivov in kinotek, na katerem so bili poleg strokovnih razprav predstavljeni tudi začetki filma na Slovenskem.

- V program so bile vključene naslednje ustanove: Slovenska kinoteka, Filmski sklad RS, RTV Slovenija, Filmski studio Viba film, Arhiv Republike Slovenije, AGRFT, Cankarjev dom, lokalni kinematografi, kulturni centri.


4. Cilj: Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma, izboljšanje dostopnosti in pogojev za izobraževanje in kulturno vzgojo na avdiovizualnem področju in na področju medijev.

Ukrepi:

- izvajanje določila 4. in 76. člena Zakona o medijih
- spodbujanje razvoja art mreže in filmskih programov (Kulturni tolar)
- preko mreže intermedijskih centrov spodbujati dostopnost avdiovizualnih del
- uvedba delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev
- z medresorskim dogovorom in ob podpori mednarodnih skladov (Media Plus)
doseči boljši gmotni in strokovni položaj na področju izobraževanja kadrov, avdiovizualne in medijske vzgoje, zlasti v šolah.

Leta 2006 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o medijih, ki so uredile nekatera izjemno pomembna vprašanja, ki zadevajo lastništvo ter koncentracije v medijih, programe posebnega pomena, zaščito pred pornografijo ter pretiranim nasiljem itd. 4. člen Zakona o medijih je z dopolnitvami leta 2006 vsebinsko dopolnil 4. a člen, ki je natančno opredelil pogoje ter merila za sofinanciranje programskih vsebin medijev in temelje za članstvo v strokovni komisiji za ocenjevanje projektov. Spremembe so uvedle tudi podlago za ustrezno finančno podporo programskih vsebin, ki jih razširjajo programi posebnega pomena. Le-ta je 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu.
Število vsebin oziroma projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo, se je leta 2006 v primerjavi z letom 2005 izjemno povečalo, saj so se v ta namen leta 2006 močno povečala tudi sredstva na proračunski postavki za izvajanje Zakona o medijih. Leta 2005 je bilo sofinanciranih 62 projektov za programske vsebine medijev in 25 projektov razvoja tehnične infrastrukture, leta 2006 pa je bilo sofinanciranih kar 249 projektov za programske vsebine medijev (137 projektov s področja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa ter 112 projektov s področja programskih vsebin splošno informativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij) ter 30 projektov razvoja tehnične infrastrukture. Prav tako se je povečalo število sofinanciranih avdiovizualnih projektov za medije, ki jih je bilo leta 2005 25, leta 2006 pa 30.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki je začel veljati konec leta 2005, je v skladu z drugim odstavkom 76. člena Zakona o medijih naložil ustanovitelju (ustanoviteljske pravice in »obveznosti« izvaja za Republiko Slovenijo Ministrstvo za kulturo), da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter primerno financiranje za izvajanje javne službe. Institucionalna avtonomija ter uredniška neodvisnost se zagotavljata s spoštovanjem avtonomnosti organov tega javnega zavoda in njegove uredniške politike, ki jo ustvarja predvsem Programski svet. Financiranje iz proračunskih sredstev po zakonu sicer ni primarno (tj. financiranje iz naslova RTV prispevka), Ministrstvo za kulturo pa je leta 2006 sofinanciralo programski načrt RTV Slovenija za obveščanje Slovencev na tujem in za obveščanje tuje javnosti v višini 52.971,12 EUR.

- MK za stimulacijo distribucije nekomercialnih filmov in spodbujanje razvoja mreže art kinematografov letno izvaja javni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov. Na omenjenem razpisu, ki je bil izveden leta 2006, je bilo izbranih za sofinanciranje 17 distribucijskih projektov in 12 projektov umetniških kinematografov. Z omenjenim razpisom se sofinancira delovanje kinematografov (najem filmskih kopij, propagandni material, materialni stroški kinematografa, ne pa tudi plače zaposlenih).

- Zdaj v Sloveniji deluje 14 intermedijskih centrov (Art center Goričko je namreč zaprt, ker je v postopku) preko katerih so dostopna tudi avdiovizualna dela. (Podrobnosti glej v področnem poročilu za intermedijske umetnosti)

- V delu, ki zadeva uvedbo delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev, ostaja nacionalni program za kulturo nerealiziran, saj ministrstvo doslej še ni štipendiralo svobodnih novinarjev. Verjetno bi morali znotraj razpisa posebej omogočiti takšno štipendiranje. Ustaljeno štipendiranje namreč predvideva redno vpisanega študenta z veljavnim statusom, kar pa svobodni novinar zaradi drugačnega formalnega statusa ni.


- Ministrstvo za kulturo v višini 50 % sofinancira delovanje Media Deska, preostalo polovico potrebnih sredstev pa zagotavlja Program Media iz Bruslja. Delovanje Media Deska zajema informacijsko pomoč slovenskim udeležencem številnih tematskih razpisov Medie, organizacijo seminarjev, pomoč pri iskanju partnerjev za različne projekte, materialne stroške delovanja, plačo. Ciljni razpis za opravljanje storitev Media Deska v Sloveniji za leto 2006 je v celoti realiziran. Izveden je že tudi razpis za izbiro nosilca delovanja Media Deska za leto 2007.

Kazalci:
- število medijev, vpisanih v razvid
- ocena raznolikosti medijske krajine
- število obiskovalcev art mreže
- enakomerna regionalna razpredenost art mreže
- število izšolanih strokovnih kadrov
- povečan obseg porabljenih sredstev na študenta na AGRFT
- povečanje števila izobraževalnih programov s področja avdiovizualne kulture in medijev na vseh stopnjah izobraževanja

- Dne 31. 12. 2006 je bilo v razvid medijev vpisanih 1096 medijev.

- Zadnjega decembra 2006 je bilo v razvid medijev vpisanih 69 televizijskih (leta 2005 62), 98 radijskih (leta 2005 93) in 852 (leta 2005 pa 777) tiskanih medijev ter 77 (leta 2005 47) elektronskih publikacij. V primerjavi z letom 2005 se je torej število vseh medijev precej povečalo

- Število obiskovalcev art mreže kinematografov je zajeto v splošnem podatku o obiskovalcih kinematografov na letni ravni. V Sloveniji nihče ne vodi zbirnega podatka o obiskovalcih umetniških filmov.

- Kinematografi, ki zajemajo tudi umetniške filme in se prijavljajo na naš razpis so:
Radovljica, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana (CD, Kino Dvor, Kinoklub Vič), Pivka, Sežana, Izola (s Koprom), Zagorje, Trbovlje, Novo mesto, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Maribor. Od naštetih jih je leta 2006 12 dobilo tudi subvencijo MK. Če bi že morali opozoriti belo liso, potem bi navedli Bela krajino in Prekmurje. Ostalo je »pokrito« relativno enakomerno.

- Leta 2006 je na AGRFT uspešno doštudiralo 16 diplomantov.

- Študijski strošek dodiplomskega študenta leta 2005 je bil 6.402.000,00 SIT, leta 2006 pa 6.760.000,00 SIT; podiplomskega študenta leta 2005 – 483.000,00 SIT in leta 2006 – 316.000,00 SIT, celotni prihodki javnih financ AGRFT v letu 2005 so bili 543.359.000,00 SIT, leta 2006 pa zaradi interventnih sredstev Univerze v Ljubljani 570.564.000,00 SIT. Povečanje sredstev leta 2006 glede na leto 2005 je 4.9%.

- Ministrstvo za kulturo od leta 2004 sofinancira programe poklicnega usposabljanja na področju medijev. S tega področja sta bila leta 2006 izbrana za sofinanciranje dva izvajalca z dvema projektoma – eden za usposabljanje deficitarnih profilov s filmskega področja, drugi pa s področja novinarstva. Podatke na področju avdiovizualne kulture bo možno preveriti, ko bodo programi načrtno uvedeni na vse stopnje izobraževanja.


5. Cilj: Prilagoditev javne radiotelevizije novim razmeram.

Ukrep:
Nove zakonske rešitve, ki bodo opredelile položaj in vlogo javne radiotelevizije na podlagi 4. člena Zakona o medijih, v katerem je opredeljen javni interes na področju medijev.

Status javne televizije je bil urejen že 2005 s sprejemom Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je položaj javnega radia oziroma televizije približal ureditvam v Evropi ter ji »naložil« ukrepe, ki naj bi jo približali zastavljenim ciljem: digitalizacija radiodifuznega oddajanja, dejavnost javne službe, stabilni vir financiranja, dosledno uresničevanje pravic Slovencev po svetu in oddajanje programov, namenjenih različnim ciljnim občinstvom, prav tako dosledno spoštovanje pravic manjšin ipd. Leta 2006 je Radiotelevizija Slovenija sprejela statut, s katerim je podrobneje opredelila svoj položaj in organe, obenem pa uvedla nove institute, kot je npr. varuh pravic poslušalk in poslušalcev oziroma gledalk in gledalcev. Nadaljnji ukrepi za izvajanje zakona, zlasti ukrepi v smeri digitalizacije ter ustanovitve tretjega parlamentarnega programa, so predvideni za leto 2007.

Kazalci:
- letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov
- letno število ur predvajanja lastnega programa,
- letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del,
- letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov.

- število ur leta 2006 predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov: 41235 minut ali 687,25 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2006 predvajanja lastnega programa: 209.755 minut ali 3495,91 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2006 predvajanja slovenskih in evropskih AV del: 102.000 minut ali 1700 ur na RTV Slovenija
- število ur leta 2006 predvajanja del neodvisnih producentov: 760 minut ali 12,66 ur na RTV Slovenija


8. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Temeljni cilj varstva kulturne dediščine ostaja njeno trajno ohranjanje in vključitev v sodobno življenje s kontinuirano in večplastno skupno skrbjo zanjo ter njena dostopnost in raba, ki mora biti zagotovljena za vse ljudi. Celostno ohranjanje poleg ožjih nalog varstva vključuje smotrno rabo dediščine in njeno načrtno vključevanje v trajnostni razvoj z ukrepi na različnih področjih. Cilj je uravnoteženo vključevanje vseh zvrsti kulturne dediščine, materialne in nesnovne, v trajnostni razvoj Slovenije tako, da bo dediščina eden od temeljev celostnega, skladnega razvoja in načina življenja samega. Za uresničitev cilja je potrebno kontinuirano povečevati ozaveščenost o pomenu ohranjanja dediščine, njenih razvojnih možnostih, ekološki sprejemljivosti, o posebnostih njenega vzdrževanja in obnavljanja, spodbujati obisk muzejev in galerij ter celostno doživljanje dediščine. Na ožjem področju varstva kulturne dediščine bo potrebno čim prej sprejeti nov zakon o varstvu dediščine. Ta bo bolj jasno definiral dediščino in spomenike, omogočal dejavnejše vključevanje kulturne dediščine v razvojne in prostorske programe in odstranil nekatere birokratske ovire ter omogočil dodatne sistemske vire za prenovo in raziskave. Za lastnike objektov dediščine je potrebno zagotoviti bolj ustrezne finančne olajšave in druge spodbude za njeno vzdrževanje, prenavljanje in ustrezno rabo. Dodatna ozaveščenost bo potrebna pri vzpostavitvi dejavne medresorske politike ohranjanja kulturne dediščine in pri usklajevanju ukrepov za njeno izvajanje, ker skrb za dediščino ni zgolj odgovornost lastnikov in Ministrstva za kulturo, ampak tudi drugih državnih organov in občin, kakor narekuje Ustava RS.
Vzpostavlja se večja povezanost področja varstva dediščine z drugimi področji kulture, torej večje sintezno sodelovanje direktoratov in služb Ministrstva za kulturo, kar je osnova za delovanje navzven in za razvojne načrte tako države kot EU. Dejavnejše je sodelovanje institucij na terenu. Dediščina je vedno večji izziv za ustvarjalnost in za medije ter prostor za njihovo izpeljavo in ni le eno od enajstih področij kulture sedanjega nacionalnega programa za kulturo. Še vedno pa je dediščina premalo izkoriščena kot lokalna in regionalna razvojna priložnost, zlasti, ker je slabo povezana z drugimi področji kulture in gospodarstva.
V nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 je določenih sedem raznolikih prioritetnih ciljev z zelo široko zajetimi ukrepi. Analize kažejo, da so cilji z vidika varstva in širših vidikov ohranjanja relativno ustrezni, da pa so ukrepi preozki in nesodobni. Zato jih je potrebno vedno znova analizirati, prilagajati, število ukrepov zmanjšati in več kvantitativnih kazalnikov nadomestiti z bolj kvalitativnimi ter pri tem upoštevati tudi v vmesnem obdobju opravljeno delo s kazalci kulture za področje urejanja prostora. Dosedanje uresničevanje nacionalnega programa za kulturo v preteklih treh letih kaže, da nekaterih ciljev (gradnja vse muzejske infrastrukture, prenova izbranih spomenikov, ureditev depojev) ne bo mogoče uresničiti do konca leta 2007 zaradi organizacijskih in finančnih zamud. Uspešno in kontinuirano se razvija informatiziranje podatkov o dediščini, kar pa ne more nadomestiti drugih ukrepov. Med problemi ostaja premalo izoblikovano vprašanje kriterijev prepoznavanja kulturne dediščine in relacij do splošnejših kategorij, ki so v domeni ali pod delno pristojnostjo drugih ministrstev (npr. stavbna dediščina – arhitekturna tipologija, urbanistično načrtovanje, varstvo krajinskih elementov, varstvo zgodovinske dediščine). Manj uspešna je strokovno utemeljena selekcija kulturnih spomenikov državnega pomena.
Predpogoj za trajno ohranitev dediščine je – ob materialni ohranjenosti in bolj celostnem odnosu lastnikov in do lastnikov kot partnerjev pri ohranjanju dediščine –predvsem vzgoja vseh državljanov, večja ozaveščenost za varstvo in ohranjanje dediščine, obveščanje o glavnih možnih področjih vplivanja različnih državnih organov in občin (npr. pri državnem, regionalnem in lokalnem razvoju gospodarstva, prostorskem razvoju – varovanih območij, človeških virov, naselij, krajine, infrastrukture, stanovanj, pri razvoju podeželja, razvoju turizma, mednarodnem sodelovanju, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami itd.). Z vsebinskimi vprašanji je povezana dolgoročno naravnana kadrovska politika pri skrbi za strokovnjake z obravnavanih področij, zlasti za področja ustrezne obnove dediščine ter za njeno promocijo in razvijanje, ker traja šolanje strokovnjakov, skupaj z osnovno in srednjo šolo, najmanj 18 let. Strokovno delo povezuje različne matične stroke, je izziv za nove študijske smeri, znanje pa se stalno dopolnjuje. Nujna bi bila stimulativnejša nagrajevanja in dolgoročno usmerjanje kadrov, bolj usklajena kadrovska zastopanost ter več dodatnega šolanja v tujini.
Zaradi razdrobljene lokalne samouprave, kar v nacionalnem programu za kulturo ni moglo bila upoštevano, in zaradi zamujanja smiselne delitve v regije (ta je bila na področju varovanja dediščine že vzpostavljena, vendar ni jasno, ali bo sedanja mreža prilagojena novim ureditvam), je področje kulture, posebej pa varstva in ohranjanja kulturne dediščine, ki je na osnovi Ustave RS v rokah tako države kot lokalnih skupnosti, na lokalni ravni zelo zapostavljeno in bo brez celovitih ukrepov še naprej ogroženo.

Splošni cilj:
I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z varstvom kulturne dediščine ter povečanje njene dostopnosti.
Ukrepi:
a - vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine
b - prednostna podpora zaščiti in evidenci sodobne slovenske arhitekture
c - prednostna podpora digitalizaciji avdiovizualne kulturne dediščine (digitalizacija arhiva TV Slovenija, arhiva video umetnosti na Slovenskem, digitalizacija slovenskih filmov, vzpostavitev virtualnih muzejev)
č - poenoten sistem varovanja likovne dediščine ne glede na njen izvor in lokacijo
d - uveljavitev Restavratorskega centra Republike Slovenije kot koordinatorja restavratorske dejavnosti v Sloveniji
e - uvajanje posrednih finančnih spodbud za vlaganja v kulturno dediščino
f - uvedba sistema licenc in koncesij

a - V okviru reforme sistema varstva kulturne dediščine v Sloveniji in priprave novega zakona o kulturni dediščini so bila opredeljena osnovna izhodišča za enotni register, ki bo obsegal tri medsebojno povezane dele in bo osrednja zbirka podatkov za informacijsko podporo izvajanju varstva kulturne dediščine. Leta 2006 je razvoj registra potekal ločeno po posameznih treh področjih.

Nepremična kulturna dediščina
Pri registru nepremične kulturne dediščine smo za zagotavljanje celovitosti in kakovosti informacij leta 2006 nadaljevali s pospešenim vpisovanjem enot v register.
Vanj je bilo leta 2006 vpisanih 3143 novih enot dediščine, izvedenih je bilo 865 sprememb vpisov. Skupaj je bilo ob koncu leta 2006 v registru vpisanih 23573 enot nepremične kulturne dediščine, v postopku vpisa v register pa je bilo še 6250 enot dediščine. Leta 2006 smo vzpostavili in testirali okolje za spletno aplikacijo za dostop do prostorskih podatkov registra (lokacije enote dediščine) ter izdelali prototipno verzijo spletne aplikacije iGisKD. Dokončna izvedba dveh različic spletne aplikacije (za široko splošno uporabo in za naprednejše uporabnike znotraj stroke) bo izdelana leta 2007. S tem bo uporabnikom na voljo celovitejša in bolj kvalitetna informacija o nepremični kulturni dediščini

Premična kulturna dediščina

Leta 2006 je bila izdelana ekspertiza »Model registra premične kulturne dediščine«, katere cilj je bil izoblikovati model vsebine registra premične kulturne dediščine, vključno s povezavo z registrom nepremične in nesnovne dediščine ter opredeliti postopke vzdrževanja in uporabe registra. Na osnovi opredeljenega modela bo izdelana in razvita prototipna spletna aplikacija, ki bo omogočala predstavitev in prototipno uporabo registra premične kulturne dediščine.

Nesnovna dediščina
Ministrstvo za kulturo je skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost v okviru CRP sklenilo pogodbo za dveletni raziskovalni projekt »Register nesnovne dediščine«, katerega namen je zasnova vsebine registra nesnovne dediščine, izdelava prototipa podatkovne baze in zasnova načina vzdrževanja registra.

b - Leta 2006 je delovna skupina DOCOMOMO izpeljala mednarodni posvet o prenovi betona skupaj s Fakulteto za arhitekturo in pripravila štiri dodatne dosjeje za mednarodno evidenco modernistične arhitekture. Ministrstvo je sodelovalo s FA pri dodatnem valoriziranju arhitekture in dopolnjeni selekciji izbranih stavb 20. stoletja ter pri svetovanju lastnikom in prenavljalcem arhitektur skupaj s centralo ZVKDS.

c - Ministrstvo za kulturo je imenovalo delovno skupino za vključevanje kulture v informacijsko družbo v skladu s cilji, navedenimi v dokumentu, ki opredeljuje razvoj informacijske družbe v Sloveniji z naslovom »Strategija razvoja informacijske družbe v RS (si2010)«, ki vsebuje tudi poglavje e-kultura. Na podlagi te strategije delovna skupina Ministrstva za kulturo pripravlja akcijski načrt za področje kulture, kamor se vključujejo tudi podatki, ki so bili posredovani leta 2006 iz javnih zavodov na področju premične kulturne dediščine. Istega leta je bilo tudi posebej poudarjeno, da dosje Evropska digitalna knjižnica ne zajema le knjižničnega gradiva, temveč tudi arhivsko, muzejsko, avdiovizualno gradivo in drugo. Zato je bil dosje avgusta 2006 nadgrajen z novim, širšim pojmom: »Digitalizacija in dostopnosti kulturnih dobrin na spletu ter digitalna hramba«. Rezultat teh dejavnosti je pomemben dokument, sprejet novembra 2006 na zasedanju Sveta EU za področje izobraževanja, mladine in kulture, z naslovom »Sklepi Sveta o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju«, ki vsebuje podrobnejše definicije, pojasnila, navedbe in akcijski načrt razvoja t. i. Evropske digitalne knjižnice.

č - Na področju premične kulturne dediščine se je nadaljevalo vzpostavljanje in dopolnjevanje Slovenskega muzejskega portala kot središčne informacijske točke muzejev na spletu (http://www.museums.si). Na medmrežju je s pomočjo združenja muzejev in Mihe Burgerja predstavljeno že več kot petdeset slovenskih muzejev ali posameznih zbirk teh muzejev, posebej z informacijami in virtualno predstavitvijo.

d - Restavratorski center ZVKDS se je z delom leta 2006 že uveljavil kot koordinator restavratorske dejavnosti v Sloveniji in njegovi strokovnjaki so prenavljali ključne objekte dediščine. RC je leta 2006 skupaj s kamnoseki Minerala po dolgih letih končal izdelavo in postavitev replike Robbovega vodnjaka, končana je bila prenova Quaglijeve poslikave oboka v ljubljanski stolnici (kakovostna izvedba restavriranja je odmevala tudi v tujini). RC se je izkazal pri organizirani prenovi spomenikov v lasti države (npr. Snežnik, Pišece) in pri kompleksnejših restavratorskih delih npr. pri leseni oltarni plastiki.

e - Ministrstvo za kulturo je v okviru paketa davčnih reform doseglo, da so lastniki kulturnih spomenikov oproščeni plačila davka na dediščino ali darilo ter plačila davka na promet nepremičnin pod določenimi pogoji. Kljub velikim prizadevanjem in različnim predlogom pa našemu ministrstvu žal do sedaj ni uspelo olajšati bremena vzdrževanja spomenikov z drugimi predlaganimi davčnimi olajšavami in spodbudami za lastnike kulturnih spomenikov/dediščine.

f - Področje urejanja licenc in koncesij čaka na sprejem novega zakona


1. Cilj: Zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediščini.

Kazalci:
A - število uporabnikov registra in posredovanih informacij
B - celovitost in kakovost informacij, ki jih zagotavlja enotni register kulturne dediščine
C - povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine
Č - delež vlaganj v varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov
D - število izdanih licenc in koncesij
E - povečan obseg obnove kulturne dediščine

A-B Število izpiskov iz registra nepremične kulturne dediščine in zahtevkov za izdelavo obsežnejših poizvedb se zadnji dve leti počasi zmanjšuje (na zahtevo internih in zunanjih uporabnikov smo leta 2006 izdali 55 izpiskov iz registra in izdelali 73 poizvedb), kar je nedvomna posledica večje dostopnosti in uporabe podatkov registra na računalniškem spletu.
Leta 2006 je spletni portal registra nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org) obiskalo 16944 registriranih obiskovalcev, ki so izdelali 71428 poizvedb in si ogledali opise 44678 enot dediščine. Povprečno število dostopov na mesec se je glede na preteklo leto povečalo skoraj za 100 %.
Obseg posredovanja digitalnih podatkov registra zahtevnejšim uporabnikom (v obliki, primerni za uporabo v geografskih informacijskih sistemih) v zadnjih letih vseskozi narašča. Leta 2006 smo opravili 139 posredovanj digitalnih podatkov registra, kar je 56 % več kot leta 2005. Za tovrstne podatke najpogosteje zaprosijo občine ali njihovi zunanji izvajalci za potrebe izdelave prostorskih dokumentov in načrtovalci za presojo vplivov na okolje.

C - Povečan interes javnosti za kulturno dediščino in njeno ohranjanje je poleg stopnjevanega obiska spletnih strani izražen v večjem obisku kulturnih spomenikov ter zlasti v številu obiskovalcev različnih programov predstavljanja premične kulturne dediščine v muzejih in galerijah. Interes je izražen v večji občutljivosti javnosti za ohranjanje kulturne dediščine in v večjem zanimanju javnih glasil za to problematiko.
Področje varovanja dediščine je vključeno v spletne predstavitve RS, podobno so na teh spletnih straneh osnovne informacije o izbranih kulturnih spomenikih, ki so bile pripravljene na MK.
Ministrstvo je spodbudilo kontinuirane ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij: (informacijska dostopnost in fizična dostopnost) in sicer:
- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) se dejavno nadaljuje in je v izvedbeni fazi
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov)
- nadaljejo se dejavnosti v zvezi z muzejskim portalom – Slovenski muzejski portal, kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si), kamor je vključeno že 63 muzejev, galerij in sorodnih zavodov.
- kontinuirano tečejo projekti za izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk;
Prenovljena dvorana Slovenske kinoteke omogoča dostop tudi gibalno oviranim. V okviru investicijske prenove Mariborskega gradu urejajo dostop za gibalno ovirane, nameščene so bile zaščitne ograje in piktogrami; v Koroškem pokrajinskem muzeju je bilo nameščeno osebno dvigalo. Po ugotavljanju možnosti dostopnosti v javni zavod senzorno in gibalno oviranim osebam, je iz poročil javnih zavodov razvidno, da ima 12 muzejev in 4 galerije urejen takšen dostop.
- Za področje muzejev je bil leta 2006 s sodelovanjem Sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, pripravljen in izveden projekt »Analiza dostopnosti kulturnih institucij invalidom in otrokom«. Mestni muzej Ljubljana pa je organiziral skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije posvet na temo »Dostopnost kulturnih dobrin slepim in slabovidnim«.
- Skupaj s statističnim uradom RS smo prenovili in posodobili vsebine vprašalnika v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/95, 9/2001) ter ga uskladili z vprašalniki Evropske unije.
- Za kakovostno in učinkovito poslovanje ministrstva z javnimi zavodi in za potrebe vzdrževanja javnopravnih evidenc smo pripravili projekt »spletne aplikacije za evidenco javnih zavodov na področju kulture«. Namen projekta je obstoječo zbirko interno dostopnih podatkov nadgraditi in omogočiti dostop do podatkov vsem javnim zavodom na področju kulture preko spleta. Cilj projekta je dvosmerna interakcija : omogočeno je izpolnjevanje obrazcev ali vloge preko interneta oziroma podpora izmenjave podatkov med ministrstvom in javnimi zavodi ter v nadaljevanju postopno izgrajevanje portala celotnih funkcij.

Č - Ministrstvo pri izboru spomeniško-varstvenih projektov za sofinanciranje iz državnega proračuna kontinuirano upošteva dodaten kriterij, ki spodbuja večjo finančno udeležbo lastnikov pri obnovi kulturnih spomenikov. Leta 2006 je zato pri sofinanciranju spomeniško-varstvenih projektov zabeležen večji delež izvenproračunskih virov. Vsi lastniki pa še vedno pričakujejo bolj celovite ukrepe davčnih olajšav in finančnih spodbud.
Za konservatorske posege, vključno s statično sanacijo praviloma lastniki spomenikov prispevajo vsaj 50 % lastnega deleža, v mnogih primerih pa je njihov delež znatno večji tudi zaradi vložka prostovoljnega dela, podarjenega gradbenega materiala. V posameznih primerih je delež lastnika oziroma lokalne skupnosti ali župnijskega urada tudi do 90 % V mnogih primerih je delež proračunskih sredstev, četudi minimalen, zelo pomemben zaradi dodatne vzpodbude krajanov, hkrati pa je učinek tudi pomemben zaradi moralne podpore zlasti v demografsko ogroženih območjih.

D - Licenc ministrstvo še ni podeljevalo. Leta 2006 se je nadaljevala priprava novega zakona o varstvu kulturne dediščine, ki ga bodo spremljali tudi ustrezni podzakonski akti za ureditev licenc in koncesij.

E - Leta 2006 se je stanje na področju sofinanciranja prenove nepremične kulturne dediščine dodatno izboljšalo v primerjavi s preteklim letom, ker je bilo za obnovo in revitalizacijo kulturnih spomenikov ter izvajanje spomeniškovarstvenih projektov namenjenih kar 2 mrd SIT proračunskih sredstev MK. Kar 12,8 % več sredstev kot je bilo za ta namen zagotovljenih v rebalansu za leto 2005 oz. kar za 31,8 % več proračunskih sredstev v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2005 prejšnje Vlade. Za obnovo kulturnih spomenikov je bilo namenjenih več proračunskih sredstev kot leta 2005 (glede na sprejeti proračun so bila sredstva za 12,8 % višja kot v letu 2005), kar je omogočilo bolj sistematično in kontinuirano ter s tem racionalno obnavljanje kulturnih spomenikov. Zagotavljanje učinkovitega delovanja javne službe na področju NKD je potekalo skladno s sprejetim programom. Leta 2006 je bilo izvedenih 209 spomeniško-varstvenih projektov (vključno z vzdrževalnimi deli in projektno dokumentacijo na spomenikih v lasti RS). Na osnovi sprejetega letnega programa (so)financiranja na področju varstva nepremične kulturne dediščine za leto 2006 in na osnovi ministrovega sklepa o odobritvi je bilo skupaj izvedenih 128 projektov (58 projektov več od načrtovanega), 54 spomenikov pa se je obnavljalo s sredstvi »kulturnega tolarja« (kar 34 objektov več od zadanega osnovnega cilja). Celovita obnova se je končala kar na 10 kulturnih spomenikih. Investicijsko vzdrževanje prenavljanje spomenikov v lasti RS je 8 spomenikov obvarovalo fizičnega propadanja, investicijska in projektna dokumentacija je bila izdelana za 4 državne spomenike. Ministrstvu je uspelo oddati štiri državne spomenike uporabnikom (en spomenik bo zaradi neuspelega javnega razpisa oddan leta 2007). Ministrstvo je bilo še posebej učinkovito pri porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – za evropska sredstva je leta 2006 kandidiralo še z enim projektom (grad Negova). Odobrena evropska sredstva so v višini približno 1,1 mrd tolarjev. Leta 2006 smo v Sloveniji z evropskimi sredstvi obnavljali štiri spomenike. Opazni so pozitivni učinki večletnih spomeniškovarstvenih razpisov in izostrenega finančnega ter vsebinskega nadzora nad namenskostjo, učinkovitostjo in zakonitostjo porabe proračunskih sredstev. Zaradi natančno vodenih projektov in izdelanih programov ter povečane finančne kontrole nad izvrševanjem izplačil, so bili kulturni spomenikov večinoma obnovljeni brez podražitev in prekoračitev, posamezne obnove so bile celo cenejše od načrtovanih.
Kljub strožjim razpisnim pogojem je število vlog za spomeniškovarstvene projekte zelo veliko, zato je delo komisije zelo zahtevno, ker veliko predlogov doseže visoko število točk, denarnih sredstev pa na žalost ni dovolj na razpolago, zato se odobrene vloge odobrijo le v določenem procentu upravičenega zneska, posledica tega pa je, da predvidene spomeniškovarstvene akcije ni mogoče končati v predvidenem roku. Poleg tega pa sredstva iz postavke »spomeniki« dodatno bremenijo nekatere akcije iz programa »kulturnega tolarja«, kjer so se obnovitvena dela začela pred leti, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev na postavki niso mogla izvesti do konca in se v nadaljevanju zajedajo v program iz postavke »spomeniki«. Iz tega sledi, da se število spomenikov, ki so v fazi obnove povečuje, ker iz navedenih razlogov finančne konstrukcije ni mogoče zapreti in se zato dela nadaljujejo še »desetletja«.
Poleg spomeniško varstvenih akciji, ki so bile odobrene na vsakokratnih razpisi, med letom prispe na Ministrstvo približno 60 dodatnih interventnih vlog in nekatere med njimi so zares interventne, zato je potrebno sredstva zanje iskati tudi pri drugih postavkah.
Poleg programov in projektov, ki se za obnovo in ohranjanje kulturne dediščine finansirajo s pomočjo razpisov na MK, je potrebno omeniti še večletni program popotresne obnove Posočja, ki vključuje obnovo 75 profanih spomenikov in kulturne dediščine in ureditev 75 fasad ter spomeniško varstveno obnovo 51 sakralnih spomenikov. Leta 2006 je bilo iz tega programa izročeno namenu 9 sakralnih spomenikov in 4 profani.


2. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dediščine, razvijanje strokovno, organizacijsko in informacijsko učinkovite javne službe ter skrb za raziskovalno infrastrukturo.

Ukrepi:
a - dokončanje investicije na Metelkovi 25, gradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, celovita obnova Moderne galerije in nadaljevanje prenove Narodnega muzeja Slovenije
b - izpopolnjevanje vodstvenih in strokovnih kadrov v javnih zavodih
c - spodbude ustanovitvi raziskovalne skupine za področje varstva kulturne dediščine
č - vzpostavitev povezave restavratorske dejavnosti z obstoječo študijsko smerjo restavratorstva
d - prednostna podpora tistim izobraževalnim programom, ki se ne izvajajo v okviru šolskega sistema

a - Investicija na Metelkovi se intenzivno nadaljuje v okviru urejanja muzejskega kareja Metelkova, kjer končujejo odprte površine s podzemno garažo in depoji brez zastojev. Zidava je v sklepni fazi za Narodni muzej in v fazi preverjanja nekaterih vsebin za Moderno galerijo. Gradnja Prirodoslovnega muzeja se nadaljuje z upočasnjenim tempom zaradi preusmeritve prioritet MK v dozidavo Opere (začasno gostovanje na Gospodarskem razstavišču), ki je tudi pomemben kulturni spomenik. Prenova Moderne galerije se je začela s selitvijo zbirke, dokumentacije in pripravo začasnih prostorov v Tobačni tovarni. Pripravljene so vse strokovne podlage in gradbena dokumentacija za obnovo Moderne galerije na Tomšičevi 14 in tudi projektna dokumentacija za prenovo stavbe na Metelkovi 22 za potrebe muzeja sodobne umetnosti.

b - V javnih zavodih je bila ob kadrovskih menjavah in redkih okrepitvah posebna skrb posvečena večji vlogi strokovnega dela in uveljavljanju strokovno usposobljenih kadrov.
Po pregledu poročil za leto 2006, ki so jih pripravili v javnih zavodih (muzejih), je razvidno, da je bilo v okviru programskega sklopa »Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje« izvedenih 363 aktivnosti strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih, ki je neposredno povezano s poslanstvom in z zbiralno politiko muzeja ter usklajeno s proučevanjem, da bi se bolj poglobila dosedanja znanja in pridobila nova.

c - V zvezi s tem lahko omenimo le, da v ZVKDS poteka več aplikativnih raziskovalnih projektov, ki se ukvarjajo s posameznimi ožjimi vprašanji varstva nepremične kulturne dediščine (npr. metode in standardi, obvezna vsebina konservatorske dokumentacije), več tematskih raziskav s področja topografiranja in informatike je podprlo MK.

č - Restavratorski center (RC) dejavno in kontinuirano sodeluje pri izobraževanju restavratorjev, posebej z oddelkom na ALU, enako strokovnjaki NG. Tekoče poteka tudi izmenjava kadrov in specialistična praksa za študente.

d - MK aktivno podpira in pomaga usmerjati izobraževalne programe za deficitarne poklice, kar je izraženo v novih vsebinskih sklopih Primorske univerze in Politehnike. Dejavnejše je tudi delo civilnih združenj in RC, ki obstoječe kadre v obliki krajših seminarjev in delavnic seznanjajo z novimi načini nedestruktivnih raziskav ter z novimi in starimi tehnikami posegov. Strokovnjaki iz institucij sodelujejo s sorodnimi organizacijami v tujini in v številnih izobraževalnih programih.

Kazalci:
A - število pridobljenih m² prostorov za varovanje dediščine z uporabnim dovoljenjem
B - število strokovno in poslovodstveno usposobljenih kadrov na področju dediščine
C - število zaposlenih mladih kadrov
Č - število medinstitucionalnih in interdisciplinarnih projektnih skupin
D - število diplomantov s področja muzeologije in konservatorstva
E - povečanje števila znanstveno-raziskovalnih nalog in projektov s področja muzeologije, konservatorstva in restavratorstva

A - Zaradi povečanja števila muzejskega gradiva in zagotavljanja ustreznejših razmer za varovanje in shranjevanje predmetov kulturne dediščine in dokumentarnega gradiva je nujno zagotavljanje dodatnih/novih ustreznih prostorov. Z novimi in prenovljenimi depojskimi prostori se omogoča razvijanje strokovno, organizacijsko in informacijsko učinkovite javne službe ter izboljšuje pogoje za raziskovalno delo.
Površina depojskih prostorov za muzeje, katerih ustanoviteljica je država, se leta 2006 ni povečala, ministrstvo pa je opravilo vrsto konkretnih dejavnosti za pridobitev novih prostorov:
- program investicije v nove depojske prostore za potrebe Narodnega muzeja Slovenije (ogledni depoji) na Metelkovi poteka kontinuirano in se bo sredi leta 2007 končal s selitvijo predmetov.
- uspešno so potekale aktivnosti za pridobitev novih depojskih prostorov v objektu kompleksa nekdanje vojašnice v Pivki, za potrebe Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije.
- skupna površina novo pridobljenih depojskih prostorov se je leta 2006 povečala v muzejih, katerih ustanoviteljice so občine. Dolenjski muzej Novo mesto je pridobil 360 m² novih depojskih prostorov
- Pokrajinski muzej Maribor in Pokrajinski muzej Murska Sobota izvajata prenovo skupno 2125 m² površin namenjenih depojem (od tega Pokrajinski muzej Maribor 1585 m² in Pokrajinski muzej Murska Sobota 540 m²).

B - V muzejih in galerijah, v katerih Ministrstvo za kulturo sofinancira izvajanje javne službe v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti za področje kulturne dediščine, je bilo leta 2006 zaposlenih 345 + 79 strokovnih delavcev (kustosi, konservatorji/
restavratorji, druge strokovne službe).

C - Zaradi posledic omejevanja novih zaposlitev, ki se financirajo iz sredstev državnega proračuna, se je leta 2006 v muzejih zmanjšalo število zaposlenih strokovnih delavcev, mlajših od 29 let. Od skupnega števila zaposlenih strokovnih delavcev (345 + 79), ki so financirani iz proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo je le 9 mlajših od 29 let, to je 2,3 %. Starostna sestava zaposlenih kaže trend manjšega števila zaposlenih mladih kadrov v muzejih, v galerijah ter zavodih za VKD, kar je posledica dolgega izobraževalnega procesa in zlasti omejenih možnosti zaposlovanja, saj ministrstvo ne financira novih zaposlitev, lokalne skupnosti pa nimajo na tem področju nobene dolgoročne politike. Nobena občina npr. ni ustanovila svojega zavoda za varstvo kulturne dediščine, čeprav zakon takšno možnost dopušča. Za povprečjem v sorodnih strokah zaostajajo tudi plače v muzejih, galerijah in zavodih. Zapostavljenost prerašča v problem, posebej, ker ni več kontinuiranega prenosa izkušenj in predvsem dovolj ambicioznih in neodvisnih strokovnjakov za prevzem novih nalog in znanj za obravnavano področij v celoti. Prav tako ni mogoče dovolj ambiciozno povezovanje z drugimi evropskimi institucijami, ki bi bilo nujno ob pripravah na predsedovanje EU in zlasti ob načrtovanju kulturne prestolnice v Sloveniji.

Č - V okviru sodelovanja z zainteresiranimi muzeji in galerijami, organizacijami in skupnostmi, so se v skladu z evropskimi smernicami realizirali tudi projekti z izkazovanjem mobilnosti dediščine. Realizacija je obsegala predvsem: medinstitucionalne projekte, ki so nastali v sodelovanju projektnih skupin. Sodelovanje je potekalo z drugimi institucijami in muzeji. Izvedeno je bilo kot: gostovanja razstav, pripravljenih v muzeju/galeriji v drugih institucijah in razstave drugih ustanov, ki so bile posredovane v muzej/galerijo. Leta 2006 je bilo v 41 muzejih in galerijah izvedeno skupno 113 medinstitucionalnih in 72 medresorskih projektov, od tega v državnih muzejih in galerijah skupno 22 projektov. Opozarjamo, da je število izvedenih projektov kvantitativni statistični podatek, ki zanemarja dejstvo, da je pri izvedbi takšnih projektov pomembnejši dejavnik kakovost, ki se izraža dolgoročno.
Dejavno se je nadaljevalo sodelovanje z MOP in občinami pri zaključevanju popotresne obnove spomenikov in kulturne dediščine na prizadetem območju. Direktorat MK je dejavno vključen v različne komisije vseh petih obstoječih slovenskih škofij pri obravnavanju prispelih vlog za obnovo sakralnih spomenikov in v komisije nekaterih občin (npr. MOL).
Delovanje muzejev in galerij z vsemi njihovimi oddelki ima izreden pomen za kulturno raven mest in regij. Vlogo muzejev/galerij je čutiti na več nivojih:
- Direktno pedagoško delo z mladino
- Izobraževalno poslanstvo razstav in prireditev v muzejih/galerijah
- Rezultati raziskovalnega dela v publikacijah, ki so namenjene tako najširši kot strokovni javnosti
- Navzočnost v medijih
- Sodelovanje z vrtci, osnovnimi in s srednjimi šolami
- Sodelovanje s tretjo univerzo
- Sodelovanje z univerzami, ki so povezana z različnimi cilji in drugimi ustanovami

D - Na podlagi študija na Filozofski fakulteti, Fakulteti za arhitekturo in na ALU je leta 2006 šest kandidatov opravilo strokovni izpit za konservatorja. Nekaj pa si jih je ta naziv pridobilo na podlagi končanega magisterija ali doktorata iz ustreznih strok, ki sodijo na področje kulturne dediščine (tudi z ustreznim študijem v tujini). Eden pa si je ta naziv pridobil na podlagi opravljenega doktorata iz kemije.

E - Znanstveno-raziskovalno delo je v javnih zavodih na področju premične kulturne dediščine vključeno v redno izvajanje nalog javne službe, ki jih opredeljuje 22. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Znanstveno-raziskovalno delo obsega proučevanje in sodelovanje z znanstveno izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini pri raziskovanju predmetov in muzejskih zbirk ter pridobljenega muzejskega gradiva za potrebe muzejske stroke na različnih strokovnih področjih (arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, konservatorstvo, restavratorstvo…). …). Leta 2006 je bilo v 41 javnih zavodih izvedenih 487 projektov, od tega 112 v državnih javnih zavodih, to je 23 %. Znova poudarjamo, da je število izvedenih projektov statistični podatek, ki zanemarja dejstvo, da je pri izvedbi takšnih projektov pomembnejši dejavnik obseg projekta in kvaliteta.
Podprto je bilo 20 raziskav s področja dediščine znotraj ZVKDS. Študij s področja konservatorstva-restavratorstva je zaradi pomanjkanja in obremenjenosti kadrov še premalo in ne »pokrivajo« vseh potrebnih vsebin.


3. Cilj: Zagotavljanje pogojev za učinkovito izvajanje javne arhivske službe in ustrezno varstvo arhivskega gradiva.
Ukrepi:
a - za Arhiv Republike Slovenije zagotoviti ustrezne pogoje za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo nekdanje kasarne na Roški
b - za Zgodovinski arhiv Ljubljana zagotoviti prostore za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo 5. etaže levega trakta kasarne na Roški za depoje in za delovne prostore v 3. nadstropju osrednjega dela
c - prevzeti arhivsko gradivo nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalo do leta 1991
č - spodbuditi intenzivnejše sodelovanje med ustvarjalci arhivskega gradiva in njihovo vključevanje v izobraževalne programe

V Sloveniji izvajajo javno arhivsko službo naslednji arhivi: Arhiv Republike Slovenije kot organ v sestavi Ministrstva za kulturo in 6 regionalnih arhivov, ki so organizirani kot javni zavodi. V programih arhivov leta 2006 je bil poudarek predvsem na:
- sodelovanju z ustvarjalci dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva in pridobivanje arhivskega gradiva: predvsem prevzeti arhivsko gradivo nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalo do leta 1991 oziroma do lastninjenja
- strokovni obdelavi arhivskega gradiva: predvsem strokovna obdelava že prevzetega arhivskega gradiva in izdelava osnovnih pripomočkov za uporabo
- dejavnostih v zvezi z informatizacijo javne arhivske službe in čim večje internetne dostopnosti podatkov o fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski arhivi
- izboljšanju materialnega varstva arhivskega gradiva.

Pri sodelovanju z ustvarjalci dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva in pridobivanju arhivskega gradiva je bil cilj predvsem prevzeti gradivo nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalo do leta 1991 oziroma do lastninjenja.

Arhiv RS je intenzivno, v okviru kadrovskih možnosti ter v okviru prilagojene organizacijske strukture Arhiva RS, sodeloval z javnopravnimi osebami, pri katerih je njegova naloga poskrbeti za varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva. To sodelovanje se predvsem kaže pri stikih z javnopravnimi osebami pri določanju arhivskega gradiva (strokovna pisna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, ki se v smislu ZVDAGA sprejemajo komisijsko s sodelovanjem javnopravnih oseb v teh komisijah), dajanju dodatnih pisnih in ustnih navodil javnopravnim osebam za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, nadzoru in svetovanju pri materialnih pogojih varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva, prevzemanju arhivskega gradiva s poudarkom na arhivskem gradivu nastalem pred letom 1991, svetovanju javnopravnim osebam pri izdelavi notranjih pravil ter začetkih vzpostavitve elektronskih arhivov, delu pri vzpostavitvi elektronskega arhiva z namenom, da bo Arhiv RS kmalu sposoben prevzemati arhivsko gradivo v elektronski obliki, izobraževanju uslužbencev javnopravnih oseb in delavcev ponudnikov storitev hrambe arhivskega in dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, preizkusih znanja s tega področja, sodelovanju v medresorskih projektih na področju poslovanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom, sodelovanju pri izobraževanju v drugih ustanovah, sodelovanju z inšpektorjem za arhive itd. Poudarek je bil na prevzemih gradiva nekdanjih javno pravnih oseb, zato je bilo leta 2006 prevzetega preko 90 % gradiva, nastalega pred letom 1991. Prav tako je poudarek tudi na tehničnem opremljanju arhivskega gradiva zaradi predvidene selitve v nove prostore na Roški cesti. Selitev je zaradi odpravljanja različnih napak pri gradnji in montiranju opreme predvidena v prvi polovici leta 2007.
Zgodovinski arhiv Celje je pri sodelovanju z ustvarjalci arhivskega gradiva leta 2006 izpolnil načrtovan obseg, pri pridobivanju arhivskega gradiva pa je nastalo nekaj odstopanj (predvsem pri količini prevzetega gradiva). Pri prevzemanju arhivskega gradiva javnih pravnih oseb in društev, nastalega do leta 1991 oz. do lastninjenja, je arhiv že v prejšnjih letih dajal največji poudarek področju gospodarstva in DPO, kjer je večino prevzemov tudi končal. S področja gospodarstva je bilo leta 2006 prevzetih 11 novih fondov oziroma okoli 40 tm urejenega, popisanega in tehnično opremljenega arhivskega gradiva. Za v prihodnje preostane še bolj dejavno pridobivanje gradiva društev.
V Pokrajinskem arhivu Koper je sodelovanje z ustvarjalci potekalo v okviru delovnega načrta (vsa svetovanja so bila izvedena), zasebno arhivsko gradivo ni bilo prevzeto zaradi osebnih težav ustvarjalca, gradivo nekaterih javnopravnih oseb pa ni bilo prevzeto, ker priprave na odbiranje šele potekajo in ustvarjalec odbiranja še ni opravil (npr. Upravna enota Ilirska Bistrica, Rižanski vodovod Koper).
Poleg načrtovanega so bila delno prevzeta še gradiva Vinakoper, Agencije za plačilni promet Postojna, Droga Portorož, Državno pravobranilstvo Koper in Zemljiške knjige Okrajnega sodišča Koper.
V Pokrajinskem arhivu Maribor je sodelovanje z ustvarjalci dokumentarnega in arhivskega gradiva kontinuiran proces, ki je leta 2006 potekal v skladu s programskimi opredelitvami in prostorskimi možnostmi, ki pa so glede na nerešeni denacionalizacijski postopek omejene. Gradivo javnopravnih oseb in društev do leta 1991 je bilo v veliki meri prevzeto.
V Pokrajinskem arhivu Nova Gorica je sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva s področja gospodarstva potekalo v skladu z zastavljenim programom. Obiski, pregledi stanja varstva gradiva z napotki za odbiranje arhivskega gradiva in dogovarjanje za začetek odbiranja so bili opravljeni pri vseh planiranih ustvarjalcih. Glede tega z ustvarjalci ni bilo težav. Nekaj odstopanj glede na plan je bilo pri prevzemih arhivskega gradiva. Skupaj je bilo leta 2006 prevzetega 5,3 tekočih metrov gradiva petih ustvarjalcev. Od tega je v štirih primerih šlo za delni prevzem gradiva fondov, ki so že v arhivu.
Na terenu so še štirje ustvarjalci, ki morajo gradivo izročiti v celoti, dvajset ustvarjalcev pa mora opraviti drugo fazo odbiranja arhivskega gradiva. Pri vseh navedenih ustvarjalcih je po grobi oceni skupno še 30 do 40 tm arhivskega gradiva. Vsi prevzemi bodo v najboljšem primeru izpeljani v nekaj naslednjih letih.
Zgodovinski arhiv Ptuj je leta 2006 prevzel gradivo 11 ustvarjalcev v skupni količini 64, 01 tm.
Zgodovinski arhiv Ljubljana je plan dela zaradi prostorskih razmer in nujnih prevzemov in prioritet, ki so se pokazale med letom, slabše realiziral. Enota za Ljubljano in obljubljansko območje za večje prevzeme nima dovolj prostora, opravili so nekaj manjših, delnih prevzemov. Na področju uprave je bilo prevzeto gradivo DURS, medtem ko gradivo nekdanjih občin še ni bilo prevzeto, razen občine Ljubljana Vič-Rudnik. Enota za Dolenjsko in Belo krajino je prav tako zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov prevzela le nujne prevzeme (IMV in sodišče). V Enoti za Gorenjsko v Kranju za gradivo sodišča, ki prosi za prevzem, ni prostora, prevzetih pa je bilo več manjših fondov. Prevzemanje gradiva Krajevnih skupnosti zaradi težjega sodelovanja počasi napreduje. Za Enoto v Škofji Loki Knjižnica Ivana Tavčarja gradiva ni uspela pripraviti za prevzem, prav tako so v Kladivarju v fazi priprave, ostalo je bilo prevzeto. Enota v Idriji od načrtovanih prevzemov ni opravila nobenega, so pa prevzeli gradivo nekaterih drugih ustvarjalcev.

Kazalci:
A - število prevzetih fondov in količina prevzetega arhivskega gradiva z ustreznimi evidencami o prevzemih
B - količina pridobljenih m² prostorov po standardih in z uporabnim dovoljenjem
C - redno preverjanje mikroklimatskih razmer v depojih v skladu s standardi

A. Število prevzetih fondov in količina prevzetega arhivskega gradiva z ustreznimi evidencami o prevzemih leta 2006: Od skupno 11.036 fondov in zbirk, ki so bile ob koncu leta 2006 v arhivih, so bili leta 2006 pridobljeni 204 fondi in zbirke oziroma 1720 tm arhivskega gradiva. Opravljenih je bilo 1033 obiskov javnopravnih oseb in izdanih 472 navodil za odbiranje. Seminarjev, ki jih organizirajo arhivi za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom, se je udeležilo 451 ljudi, od teh jih je 219 opravilo tudi preizkus strokovne usposobljenosti.

B. Pomanjkanje ustreznih skladiščnih kapacitet za hranjenje arhivskega gradiva je še vedno osrednji problem arhivskega področja. Leta 2006 se je nadaljevala adaptacija prostorov v nekdanji kasarni na Roški v Ljubljani, ki bodo namenjeni za depoje Arhiva RS in Zgodovinskega arhiva Ljubljana (selitev je predvidena v prvi polovici leta 2007). Intenzivno, s kar nekaj dejavnostmi, je bilo tudi prizadevanje v zvezi z razreševanjem prostorske problematike ostalih arhivov, predvsem Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter Zgodovinskega arhiva Ptuj.

C. V ARS so v okviru materialnega varstva arhivskega gradiva leta 2006 izboljšali in dopolnili protivlomni in protipožarni sistem, informatizirali merjenje temperature in vlage v skladiščih, zamenjujejo tehnično opremo na fondih, ki jih bodo selili v nove skladiščne prostore v objektu na Roški cesti itd. Pripravljajo se na selitev arhivskega gradiva v nove skladiščne prostore v objektu na Roški cesti, ki je nujna, ker v obstoječih skladiščih ni dovolj prostora.
Razen zamenjave arhivskih škatel na nekaterih fondih in manjših knjigoveških popravil na arhivskem gradivu v Zgodovinskem arhivu Celje leta 2006 ni bilo izvedenih večjih del. Za materialno varstvo je v ZAC dobro poskrbljeno. Manjkajo le prezračevalne naprave v depojih.
Pokrajinski arhiv Koper je leta 2006 tehnično opremil 52 tm gradiva ter oddal del gradiva za restavriranje (v restavratorski oddelek Arhiva Republike Slovenije).
Pokrajinski arhiv Maribor je v skladišču na Jadranski ulici dopolnil skladiščne kapacitete z nadaljevanjem nadgradnje polic v skupni izmeri 308 tm, v skladišču na enoti Ravne na Koroškem pa s policami v izmeri 200 tm. Pri fondih gospodarstva in uprave je bila po valorizaciji arhivskega gradiva zamenjana tehnična oprema oziroma je bilo iz registratorjev, vezov in map gradivo preloženo v arhivske škatle v skupni količini 200 tm, za kar je bilo porabljenih 1000 novih arhivskih škatel, za preostalo pa so bile uporabljene arhivske škatle predajnikov gradiva.
Pokrajinski arhiv Nova Gorica je v zadnjih letih tekoče skrbel za nujno in osnovno materialno varstvo, zato leta 2006 niso bile potrebne večje intervencije. Največja težava je prostorska stiska v skladišču, ki jo bo arhiv leta 2007 zaenkrat premostil z delno vgradnjo kompaktusov.
Zgodovinski arhiv Ptuj je leta 2006 reševal ogroženo gradivo, ki ga je napadla plesen v neprimernem in vlažnem skladišču. Za gradivo je bilo izveden poseben postopek reševanja, glede na stopnjo ogroženosti. Skupaj z MK so zagotovili začasne nadomestne prostore na območju stare vojašnice na Ptuju. Gradivo v količini 1000 tm je bilo preseljeno in izvedeni so bili vsi potrebni postopki sanacije.
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so bile v Škofji Loki montirane dodatne police v skladiščih, prav tako v skladišču enote v Kranju. Za zaščito mestnih protokolov in sodnih vpisnikov (knjige) v ljubljanski enoti je bila nakupljena tehnična oprema, narejena po meri. Pri nekaterih fondih, ki so bili prevzeti že pred leti, je bila zamenjana neustrezna tehnična oprema.


4. Cilj: Vključevanje kulturne dediščine v sodobno življenje in razvoj, izboljšanje dostopnosti dediščine in povečanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala.

Ukrepi:
a - informatizacija podatkovnih zbirk o kulturni dediščini
b - prednostno podpiranje programov in projektov, namenjenih telesno oviranim in drugim ciljnim skupinam obiskovalcev
c - postavitev stalnih razstav v Slovenskem etnografskem muzeju, Narodnem muzeju Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije
č - prednostno podpiranje programov in projektov, ki so usmerjeni v povezovanje s turizmom, v uvajanje novih oblik programov za obiskovalce oziroma razvijanje interpretacijskih centrov
d - izvajanje projektne naloge urejanja arhiva arheoloških najdišč, izkopanih med leti 1945–2000
e - spodbujanje dejavnosti specialnih knjižnic, še posebej na področju domoznanstva

a - Informatizacija teče tekoče, glej tudi poglavje I

b - Posebej urejene vhode za invalide imajo že vse osrednje galerijske in muzejske ustanove. Pri spomenikih v lasti RS jih urejajo ob večjih prenovah, kjer je to mogoče. Glej tudi Cilj I, kazalec B.

c - Celostna stalna postavitev v Slovenskem etnografskem muzeju je odprta. Dokončan je projekt stalne postavitve zbirk uporabne umetnosti v novi stavbi Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Projekt se bo začel uresničevati takoj ob dokončanju investicije leta 2007 in nadaljevala še leta 2008. Prirodoslovni muzeju Slovenije pripravlja novo stalno postavitev za bodočo novogradnjo, opremo in dele projekta prihodnje stalne postavitve pa testira kot dopolnitev obstoječe stalne razstave in občasnih razstav v objektu na Prešernovi.

č - Sodelovanje s programi in projekti turizma je vpeljano in kontinuirano, kar velja posebej za spomenike državnega pomena v lasti RS, ki so večinoma posebej urejani in njihovo upravljanje prilagojeno za turistične namene (npr Blejski grad, Blejski otok, Kompleks Snežnik). MK je nudilo podporo pri pripravi vsebine portalov STO za področje dediščine. Pri enotnem označevanju kulturnih znamenitosti z informacijskimi tablami je nastal manjši zastoj, ker so pristojna ministrstva MK izpustila iz obravnave gradiv.

d - Dejavnosti se tekoče izvajajo.

e - MK posebej skrbi za zbiranje podatkov o premični in nepremični dediščini v svoji knjižnici in dokumentaciji v okviru INDOK

Kazalci:
A - povečanje števila obiskovalcev
B - število centrov za obiskovalce
C - število sklenjenih partnerstev
Č - število urejenih in obdelanih arhivov arheoloških najdišč
D - število izvedenih izboljšav za boljšo fizično dostopnost

A-B Za kontinuirano rast števila obiskovalcev in predvsem za njihovo celostno percepcijo razstav je potrebno vključevanje kulturne dediščine v sodobno življenje in razvoj, izboljšanje dostopnosti dediščine in povečanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala, ki se kaže:
S priporočili enotnega sistema evidentiranja števila obiskovalcev muzejev, s katerim se ugotavlja število obiskovalcev na podlagi izdanih vstopnic (brezplačnih in plačanih) v matični hiši muzeja, dislociranih enotah in spomenikih in situ, se ugotavlja, da posredovani podatki izkazujejo realnejše osnove za ugotavljanje trendov obiska v muzejih. Glede na to, da so v muzejih dobro obiskane otvoritve in prireditve, ki potekajo v okviru popularizacijskega programa, za te pa ni vstopnine, je potrebno upoštevati tudi ocenjeno število obiska.
Po podatkih, zbranih na MK, ugotavljamo, da se je število evidentiranih obiskovalcev muzejev in galerij leta 2006, v primerjavi z letom 2005 povečalo. V muzejih se je v primerjavi z letom 2005, leta 2006 povečalo število evidentiranega obiska za 28,5 %. Leta 2005 je bilo evidentiranih 523.688, »ocenjenih« pa 234.384 obiskovalcev, leta 2006 pa evidentiranih 672.949 in »ocenjenih« 184.284 obiskovalcev.
- Ob uspešnih projektih, kot so dnevi odprtih vrat: ob Prešernovem dnevu, Poletni noči in 3. decembru se je število obiskovalcev v galerijah povečalo na 497.351 (leta 2005 453.532) izdanih vstopnic. Prav tako so uspešno izvedli 56 postavitev stalnih razstav v matičnih enotah in 39 postavitev v dislociranih enotah kot nove občasne razstave. Rezultat je posledica primerne promocije in kontinuitete teh akcij, ki iz posamičnih akcij preraščajo v vseslovensko prireditev. Nedvomno na dvig obiska vpliva tudi prost vstop, kar kaže na določene finančne zadrege dela populacije, ki si obiska v kulturnih institucijah očitno želi. Vse nove postavitve stalnih kot tudi del občasnih razstav vsebujejo programe za izboljšanje dostopnosti.

Muzeji (področje vizualne umetnosti)	2005 Skupaj število obiskovalcev	2006 Skupaj število obiskovalcev
Narodna galerija	127.094	143.769
Moderna galerija	120.392	125.768
Mednarodni graf likovni center	23.476	23.198
Arhitekturni muzej	18.878	37.230
Galerija Božidar Jakac	41.616	43.021
Koroška galerija	18.357	18.679
Obalne galerije Piran	56.803	57.900
Umetnostna galerija Maribor	29.966	29.754
Galerija Murska Sobota	9.088	9.489
Pilonova galerija Ajdovščina	7.862	8.543
SKUPAJ	453.532	497.351

C - Število sklenjenih partnerstev se kaže v intenzivnem povezovanju med vladnim in nevladnim sektorjem v obliki strokovne pomoči, ki se zagotavlja nevladnemu sektorju in posameznikom pri pripravi projektov v okviru nalog izvajanja javne službe v muzejih, galerijah in zavodih. Leta 2006 je bilo iz proračunske postavke Ministrstva za kulturo v okviru javnega razpisa za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, sofinanciranih in izvedenih 22 javnih kulturnih projektov izvajalcev, ki delujejo na področju kulturne dediščine.
V okviru javnega poziva za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti, ki jih je v letih 2004–2006 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna namenjenega za kulturo 2004–2006 je bilo sofinanciranih 10 kulturnih programov nevladnih organizacij – predvsem strokovnih društev, ki delajo na področju kulturne dediščine.

Č - (Arheološka dovoljenja, sodelovanje). MK je vodilo postopke izdaje in nadzora izvajanja 136 arheoloških raziskovanj leta 2006 (približno ena tretjina obveznih poročil za to leto je že bila oddana, pregledana in oddana v INDOK, kjer se hrani arhiv poročil Komisije za arheološka raziskovanja; za leto 2005 še vedno ni bilo oddanih 14 poročil, od skupno 77 izdanih dovoljenj za arheološka raziskovanja!); poleg tega še: vodenje Komisije za arheološka raziskovanja; sodelovanje v strokovnih konservatorskih komisijah za Tonovcov grad pri Kobaridu, Rifnik pri Šentjurju; sodelovanje v projektni skupini za Ljubljansko Barje (za razglasitev kolišč za SDP) in delovni skupini za vključitev RS v mednarodni projekt razglasitve srednjeevropskih prazgodovinskih kolišč med Unescovo dediščino – konkretno Ljubljanskega barja; sodelovanje v vladni komisiji za povojna prikrita grobišča – vključno z ogledom ekshumiranih lokacij; sodelovanje pri ad hoc konservatorski problematiki nekaterih arheoloških najdišč, npr. Koper – Stolnica, Vrhnika – Nauportus, Ptuj – Poetovio.

D - Za področje muzejev je bil leta 2006 s sodelovanjem Sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, pripravljen in izveden projekt »Analiza dostopnosti kulturnih institucij invalidom in otrokom«. Mestni muzej Ljubljana pa je organiziral skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije posvet na temo »Dostopnost kulturnih dobrin slepim in slabovidnim«, ki sodi tako na področje povečanja dostopnosti kot na področje sodelovanja s civilnimi združenji. Večjo dostopnost zagotavljajo tudi vse prenove objektov v lasti RS.


5. Cilj: Zagotoviti dediščini vlogo dejavnika v gospodarskem razvoju ter vlogo spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti življenja.

Ukrepi:
a - prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom
b - vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe
c - zaključek Pilotnega projekta Kras in prenos rezultatov v zakonodajo in prakso
d - pilotni projekt Škofja Loka v sklopu obnove mestnih jeder
e - projekt Savinjske regije, vključno s Kozjanskim parkom
f - oživitev in obnova Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika državnega pomena,
g - projekt Arboretum Volčji Potok
h - obnova in oživljanje izbranih tipov kulturne dediščine: gradovi in dvorci, tehniška dediščina, etnološka dediščina, dediščina 20. stoletja
i - prednostna podpora izvajalcem, ki za obnovo kulturnih spomenikov pridobijo sredstva evropskih skladov

a - Pri pregledu letnih poročil, posredovanih iz javnih zavodov, se je že v preteklih letih ugotavljalo povečanje števila izvedenih pedagoških in andragoških programov, povezanih s poslanstvom posameznega javnega zavoda in njegove zbirke s poudarkom na aktualnem razstavnem programu. Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2006. Pester nabor različnih programov je privabil v muzeje in galerije tudi večje število obiskovalcev.
Vzpodbudni rezultati kažejo, da se interes javnosti za muzeje in galerije kot nosilce kulturne vzgoje in izobraževanja povečuje, kar uresničuje cilj pridobivanja novih vedenj in ustvarja pozitiven odnos do varovanja premične kulturne dediščine v posameznem izobraževalnem ter širšem družbenem sistemu. Leta 2006 je bilo izvedenih 499 pedagoških programov, v okviru katerih je bilo zabeleženih 183.822 obiskovalcev, in 581 andragoških programov, ki se jih je udeležilo 62.929 obiskovalcev. Skupno je evidentiranih 246.751 obiskovalcev.
Primerjava izdanih vstopnic v obravnavanih ustanovah in števila udeležencev pedagoških in andragoških programov skupaj izkazuje, da se 36,6 % obiskovalcev muzejev udeleži različnih delavnic, predavanj, vodstev, okroglih miz in drugih aktivnosti, ki potekajo v muzejih in galerijah kontinuirano vse leto.
MK je aktivno sodelovala v Komisiji MŠŠ za trajnostni razvoj vzgoje in pri projektu Šolsko leto kulture 2006/07.

c - Pilotni projekt Kras je bil uradno končan leta 2003. Rezultati projekta zaradi pomanjkanja politične volje niso bili preneseni v zakonodajo, je pa PPK, kot primer dobre prakse, tudi v letih po njegovem zaključku spodbudil povezovanje in delovanje na terenu ter posredno ali neposredno prispeval k uresničitvi konkretnih projektov, ki danes že kažejo rezultate. Zaradi interesa kraških občin in drugih subjektov z obeh strani meje se je leta 2006 nadaljevalo izvajanje Interreg projekta »Kraški okraj«, katerega osnovni cilj je usklajeno upravljanje kraškega prostora na več ravneh, tudi na področju kulture. Projekt pomeni tako neposredno nadaljevanje zamisli, ki jo je razvil PPK. Kras je bil zaradi prepoznanih vrednosti in razvojnega potenciala leta 2006 vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 s projektom Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa, podprojekti Evropski park Krasa, Škocjanske jame, Štanjel, Lipica, Regijski kraški park.
d - Glede oživljanja mestnih jeder so gorenjska mesta Škofja Loka, Tržič in Kranj dobila sredstva iz projekta »norveškega mehanizma«.
e - Uprava Kozjanskega parka ima bogat celoletni načrt dejavnosti, s katerimi so pritegnili veliko obiskovalcev. MK s sredstvi evropskih strukturnih skladov obnavlja grad Pišece, ki bo namenjen za mednarodno visokošolsko ustanovo v zvezi z ekologijo.
f - Ministrstvo za kulturo je, skladno s sklepom vlade, tudi leta 2006 intenzivno sodelovalo s Kobilarno Lipica pri reševanju nakopičenih težav, da bi se KL oživila in obnovila kot kulturni spomenik državnega pomena. Konkretne dejavnosti so bile povezane s pripravo in sprejemanjem veljavnega Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica 2006–2010, spremembe Zakona o Kobilarni Lipica, pripravo osnutkov z ZKL-A predvidenega Načrta upravljanja Kobilarne Lipica, s sodelovanjem v postopkih v zvezi z pripravo Načrta prostorskih ureditev za zavarovano območje, posebej v zvezi z obnovo in revitalizacijo objektov kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo je kot partner sodelovalo pri prijavi projekta Muzej lipicanca, ki ga je Kobilarna Lipica prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma, leta 2006 so bile pripravljene dopolnitve projekta v skladu z ugotovitvami terenskega ogleda ocenjevalcev. MK je v 2006, na podlagi prijave na razpis, Kobilarni Lipica odobrilo projekt Prenova drevoredov, silosov, ledenic in obodnega zidu na posestvu Lipica, v skupni vrednosti 94.498.570 SIT, katerega prvi del je bil realiziran leta 2006, sklepni del pa je predviden za 2008.
g - Arboretum Volčji Potok uspešno povezuje varovanje kulturne dediščine z razvojem in gospodarsko dejavnostjo. Arboretski nasadi in dejavnosti, ki jih za svoje obiskovalce izvaja javni zavod, spodbujajo premislek in kažejo način, kako trajnostno in sonaravno gospodariti z dediščino.
h - V celoti je bil obnovljen grad Snežnik. Predstavniki MK skupaj z izbranimi strokovnjaki ZVKDS, Univerze v Ljubljani in DAL v posebni komisiji svetujejo lastnikom dediščine 20. stoletja pri prenovi.
i - Glej podrobno predstavljeno zadevno gradivo v tem podpoglavju za področje kulturne dediščine (zlasti v okviru 6. Cilja: Povečati vključenost Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine).

Kazalci:
A - število medresorsko usklajenih izobraževalnih programov –
B - število dokončanih programov in tehničnih projektov
C - število revitaliziranih objektov
Č - število m² obnovljenih stanovanj in poslovnih prostorov v objektih dediščine
D - število realiziranih medresorskih programov in projektov
E - število območij dediščine s sprejetim načrtom upravljanja
F - povečanje osnovne črede lipicancev
G - povečanje števila obiskovalcev

A - Medresorski usklajeni izobraževalni programi, ki zagotavljajo ustreznejšo vlogo dediščine kot dejavnika v gospodarskem razvoju, zlasti kot spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti življenja so izraženi že v ukrepih in njihovih rezultatih, glej Ukrepe 5. A-F. Zagotovljena je prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom ter vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe; pedagoški programi v muzejih uspešno dopolnjujejo in nadgrajujejo obvezne izbirne vsebine šolskih programov. Ohranjanje kulturne dediščine je vedno bolj del širše javne zavesti, kakovosti bivanja in odzivnosti na ekscese ali manj ustrezno varovanje posameznih spomenikov. Uveljavljeno je medresorsko povezovanje pri pripravi in izvedbi pedagoških programov v muzejih arhivih, galerijah, knjižnicah, zavodih in nekaterih medijih.

B-C Ministrstvo je v okviru odobrenih proračunskih sredstev (le 24 % od zakonsko določenih sredstev) nadaljevalo sanacijo nekaterih najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine. Pri objektih so bile glede na odobrena proračunska sredstva izpeljane posamezne faze prenove, ki preprečujejo ogrožanje spomeniških prvin. Izvedenih je bilo 54 spomeniško-varstvenih projektov. Za izvedbo 7 projektov je ministrstvo zadolžilo Javni zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z izvajalci spomeniško-varstvenih projektov je bilo leta 2006 sklenjenih 128 pogodb (projektov), 12 projektov je zaradi javnega interesa in zahtevnosti restavratorsko-konservatorskih posegov izvedel zavod. Ministrstvo je vodilo funkcionalno usposobitev J in Z trakta gradu Turjak ter doseglo, da je večina objektov v lasti RS primerno zaščitena (Dvor – Auerspergove železarne, Dornava dvorec Dornava, Kostanjevica na Krki – Grad, Rogatec Muzej na prostem v Rogatcu, Polhograjska graščina – pristave, Snežnik – Grad). Izdelana je bila tudi investicijska in projektna dokumentacija za gradove Grad, Pišece, Snežnik (Pristava) in Negova – Grad. Za izvedbo 11 projektov je bil »zadolžen« ZVKDS. S številom izdelanih investicijsko-tehničnih dokumentacij je ministrstvo leta 2006 bistveno preseglo svoj prvotni načrt (indeks 1,33). Kvantitativni podatki ne pokažejo vse vsebine celostnih prenov. Zelo spodbudno je bilo sodelovanje z Rimskokatoliško cerkvijo, saj je bilo končanih več obsežnih in več let rajajočih projektov, posebej odmevna je bila prenova poslikav ljubljanske stolnice in restavriranje fresk v Šmartnem na Pohorju. Uspešno poteka koordinacija pri urejanju statusa Muzeja v Stični.
Leta 2006 je bilo končanih 28 konservatorsko restavratorskih akciji na sakralnih spomenikih in dediščini; med temi je bilo 15 takih akciji, ki so bile v enem letu dokončane, kar potrjuje pozitiven učinek dela po predhodnih konservatorskih in restavratorskih projektih.
Vsi objekti iz področja sakralnih spomenikov in dediščine so s tem, ko se je obnova končala, ponovno zaživeli v prvotni funkciji.

Č - Natančnega podatka Ministrstvo za kulturo nima.

D - Sodelovanje z MOP, posebej pri varovanju kulturne dediščine in krajine poteka kontinuirano, enako pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov, čeprav MK nima vedno položaja enakopravnega partnerja.
Utečeno je sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve na področju varovanja dediščine in z Ministrstvom za šolstvo na področju vključevanja dediščine v vzgojo in izobraževanje.
V Sloveniji smo v tem obdobju pripravili nekaj strateških dokumentov, ki so izjemnega pomena za celostno ohranjanje dediščine: Strategija razvoja Slovenije (SRS), Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) ter državni razvojni program (DRP), ki je v fazi priprave. Na podlagi omenjenih strateških prostorskih aktov so občine začele pripravljati občinske strateške in izvedbene akte, za katere sta MK in ZVKDS, skladno s postopki, pripravila smernice in ostala strokovna gradiva, s katerimi je vstopala v postopke kot nosilec urejanja prostora. V letih 2006 in 2007 pa smo poskušali/poskušamo varstvo kulturne dediščine v čim večji meri vključiti v pripravo Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, katerih posledice na možnosti in izvajanje ohranjanja dediščine bo mogoče analizirati šele v prihodnjem obdobju. Potrebno je poudariti, da je bilo pri dokumentih, kjer je bila strokovna služba vključena šele v fazo medresorskega usklajevanja, težko doseči večje spremembe osnovnih usmeritev.

Glede vključevanja dediščinskih prvin v sistem urejanja prostora je treba opozoriti na sklop težav, povezanih s presojami vplivov na kulturno dediščino. Evropska zakonodaja (direktive) predpisujejo kot dolžnost presojo vplivov na kulturno dediščino v postopkih priprave planskih in izvedbenih projektov. Postopkovno se sicer v vedno več primerih opredeli, da je potrebno v sklopu presoje vplivov na okolje presojati tudi vpliv na kulturno dediščino, vendar pripravljalci okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje večinoma še ne poznajo področja varstva kulturne dediščine v prostoru in obravnavajo vsebino pomanjkljivo. Poleg tega nedoslednosti in pomanjkljivosti praviloma ne opazijo niti okoljski izvedenci (recenzenti).
Slovenija kot država še vedno ni začela izpolnjevati nekaterih starejših »obveznosti«, predvsem s področja celostnega ohranjanja stavbne in naselbinske dediščine kot delov kakovostnega življenjskega bivalnega okolja, ki so evropska norma od leta 1975 (Evropska listina o stavbni dediščini, 1975, Granadska konvencija o evropski stavbni dediščini⁸, 1985, ki obsega tudi naselbinsko dediščino ter varstvo kompleksov in območij, ki so skupno delo narave in človeka). Nadaljevati mora uveljavljanje Malteške konvencije o zaščiti evropske arheološke dediščine⁹ in Evropske konvencije o krajini¹⁰ ter začeti uveljavljati nove (npr. Unescovo konvencijo o podvodni arheološki dediščini). Izvajati mora tudi Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine¹¹ tako glede ohranjanja kulturne vsebine že zavarovanega območja Škocjanskih jam, kot tudi izbiranja in predlaganja novih vsebin. Posebna naloga je uveljavljanje mednarodnih predpisov o pravici do kulturne dediščine kot kulturne pravice v okviru temeljnih človekovih pravic, z večjo pozornostjo do ohranjanja avtentičnosti dediščine, obveščenosti prebivalstva, smotrne rabe dediščine, sodelovanja pri odločanju o zadevah dediščine in interesnega delovanja civilne družbe na področju dediščine.
________________________
⁸ Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope, Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91
⁹ Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99 (Uradni list RS št. 24/99)
¹⁰ Evropska konvencija o krajini, Firence, 2000, v postopku ratifikacije
¹¹ Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Uradni list SFRJ, št. 56/74




Leta 2006 je Ministrstvo za kulturo dejavno sodelovalo pri organizaciji mednarodne konference za izvajanje Evropske konvencije o krajini, v okviru delovnega programa Sveta Evrope, z naslovom: Četrto srečanje delavnic za implementacijo Evropske konvencije o krajini; tema: Krajina in družba.

E - Načrt upravljanja bo do konca leta 2007 sprejet za dva gradova, in sicer za grad Jamo v Predjami in grad Snežnik.

F - Število zaščitenih konj lipicancev se je v zadnjih letih konstantno povečevalo, zato so lani izpeljali natančen komisijski pregled in valorizacijo živali. Ob koncu leta 2006 je lipiška čreda štela okoli 380 konj, kar presega v rejskem programu definirano optimalno število, določeno glede na dejanske kadrovske in prostorske kapacitete kobilarne. Za čredo je bilo očiščenih več hektarov pašnikov, del površin so preurejali za športno-rekreacijske potrebe ter za rejo in trening lipicancev.

G - Med kulturnimi spomeniki v lasti RS je zabeleženih največ obiskovalcev v Kobilarni Lipica. Leta 2006 so tam našteli 106.300 obiskovalcev (kar je rahlo zmanjšanje glede na leto poprej, v treh poletnih mesecih je bil indeks pod 90, kar potrjuje, da možnosti še niso povsem izčrpane), vseh obiskovalcev zavarovanega območja je bilo leta 2006 po oceni 350.000, kar pomeni 17 % rast. Sledi Blejski grad z okoli 180.000 registriranimi obiskovalci (Popolni podatki do konca leta še niso objavljeni, v kritičnih poletnih mesecih je bil indeks pod 100, kar odraža, da so sedanjim upravljalcem manj uspeva privabiti nove goste.), v Predjamskem gradu so s 110.000 obiskovalci v poletni sezoni zabeležili pozitiven indeks večjega obiska.
Ker so nekateri kulturni spomeniki državnega pomena prosto dostopni (Aljažev stolp, Blejski otok), je obisk teh znamenitosti zgolj groba ocena, zaradi težkega dostopa pa ne odraža vseh trendov obiskovalcev. Praviloma obisk prenovljenih kulturnih spomenikov v lasti RS (npr. Grad Kostanjevica, Muzej Rogatec, Predjama) bistveno presega obisk primerljivih znamenitosti v lasti občin ali zasebnih lastnikov in »generira« obisk posameznih krajev in njihove okolice. Obisk večine kulturnih spomenikov je leta 2006, po do sedaj dostopnih statističnih podatkih, ostal na ravni prejšnjih let.
V muzejih največ obiskovalcev beleži državni muzej – Tehniški muzej Slovenije, ki ima prostore v kompleksu gradu v Bistri (52.903 evidentiranih obiskovalcev). Od muzejev, katerih ustanoviteljice so občine, imajo veliko obiskovalcev muzeji: Loški muzej Škofja Loka (57.216 evidentiranih obiskovalcev), Gorenjski muzej Kranj, ki upravlja tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi (52.023 evidentiranih obiskovalcev), Pokrajinski muzej Ptuj (52.253 evidentiranih obiskovalcev) Mestni muzej Idrija (42.078 evidentiranih obiskovalcev), Mestni muzej Ljubljana z dislocirano enoto Virtualni muzej na Ljubljanskem gradu (94.203 evidentiranih obiskovalcev).
Obisk gradov, ki jih obnavljamo s pomočjo evropskih sredstev, je leta 2006 stagniral zaradi obnov, ki so še bolj intenzivne in zato obisk posameznih objektov ni mogoč. V prihodnje bi lahko, po zgledu tujine in pozitivnih izkušenj pri prenovi stolnice v Ljubljani, obisk posameznih objektov med prenovo in seznanjanje z restavratorskimi deli ponudili kot posebno atrakcijo. Obisk v zadnjih letih dodatno povečajo akcije brezplačnega vstopa: ob kulturnem prazniku, ob odprtih dnevih dediščine septembra in decembra, kar so institucije uspešno izpeljale tudi leta 2006. Premisliti bi morali o utemeljenosti pobiranja vstopnin pri nekaterih spomenikih in muzejih, kjer je očitno, da vstopnina, čeprav nizka, zmanjšuje obisk.
Primer izjemnega povečanja števila obiskovalcev po končani obnovi sta spominski cerkvici v Javorci nad Tolminom in Ruska cerkvica pod Vršičem.

6. Cilj: Povečati vključenost Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine.

Ukrepi:
a - ratifikacija mednarodnih konvencij
b - krepitev vloge Slovenije v mednarodnih organizacijah
c - mednarodna promocija slovenske kulturne dediščine
č - priprava projektov oziroma nominacij za vpis spomenikov, ki so na poskusni listi svetovne dediščine pri UNESCO in oblikovanje novih predlogov

a - Leta 2006 je Slovenija ratificirala Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki v programu ni bila omenjena, saj jo je Generalna konferenca UNESCO sprejela šele 20. oktobra 2005.

b - Slovenija je ohranila svojo vlogo v mednarodnih ustanovah s področja dela Direktorata za kulturno dediščino (MK).

c - Promocija poteka celostno, s pomočjo informacij na medmrežju, z izmenjavo razstav, s knjigami in drugimi gradivi v tujih jezikih, z objavo raziskav v strokovnih glasilih in s predstavitvijo spomenikov tujim obiskovalcem v Sloveniji

č - Novih nominacij za vpis na Seznam svetovne dediščine pri Unescu direktorat v letu 2006 ni pripravljal. Pač pa se medresorsko usklajujejo strateška izhodišča za varovanje kulturne dediščine po načelih Unescove Konvencije in drugih mednarodnih pravnih aktih, ki bo po sprejemu na Vladi RS zagotovila načrten in sistemski pristop. V sodelovanju z ZVKDS je izoblikovan osnovni predlog Nacionalnega poskusnega seznama, ki bi bil osnova za izbor vpisov na Poskusni seznam Unesca in od tam naprej nominacije na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Kazalci:
A - število podpisov oziroma ratifikacij
B - število članstva v mednarodnih organizacijah
C - število dejavnih sodelovanj
Č - število mednarodnih programov in projektov

A - Leta 2006 je bila ratificirana ena mednarodna konvencija s področja dediščine.

B - Slovenija je ohranila svojo vlogo v mednarodnih ustanovah s področja dela direktorata. Ministrstvo dejavno podpira članstvo v mednarodnih organizacijah ICCROM, ICOM, ICOMOS; UNESCO, projekt AMY, s pomočjo civilnih združenj tudi DOCOMOMO, Europa Nostra. Podprti so projekti Interreg 3 A, B IN C (sodelovanje z vsemi sosedami z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško). Potekajo različni programi Interreg III, predvsem v mediteranskem prostoru. Posredno kot člani sodelujemo pri Alpski konvenciji za protokol o prebivalstvu in kulturi. Nekatera sodelovanja so bila izpeljana npr.: Kulturne poti Sv. Martina. Največja interdisciplinarnost in sodelovanje institucij je izraženo v projektu 13 evropskih držav: Art Nouveau in Progress. MK skupaj z ZVKDS in drugimi ustanovami sodeluje v mednarodnih projektih kulturnih poti TRANSROMANICA (leta 2005 so eksperti bili na seminarju v Sloveniji) in GOTHICMED. Uspešno je tudi bilateralno sodelovanje na področju konservatorstva in restavratorstva, ker sodelujejo pri delu in v strokovnih komisijah za posamezne spomenike kot člani ekspertnih komisij vrhunski strokovnjaki iz: Avstrije, Hrvaške, Italije in Nemčije. Sklepna dela potekajo tudi pri obnovi opreme Cerkve sv. Josipa v Obrovcu na Hrvaškem.

C - Predstavnik ministrstva se je kot opazovalec udeležil letnega zasedanja Odbora za svetovno dediščino v Vilni/Litva in pomembnejših srečanj v zvezi z Unescovo Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Novih nominacij za vpis na Seznam svetovne dediščine pri Unescu direktorat leta 2006 ni neposredno pripravljal; v okviru RC pa je nastajalo več študij s tega področja. Ministrstvo za kulturo je doseglo načelni dogovor s Španijo, Mehiko in Perujem za pripravo dosjeja za transnacionalno kandidaturo za vpis dediščine živega srebra na Unescov Sezam svetovne dediščine. Vlada RS je sprejela strateška izhodišča za varovanje kulturne dediščine po načelih Unescove Konvencije in drugih mednarodnih pravnih aktov. Pripravlja se strategija, ki bo po sprejemu na Vladi RS zagotovila načrten in sistemski pristop. V sodelovanju z ZVKDS nastaja predlog Nacionalnega poskusnega seznama, ki bi temelj za izbor vpisov na Poskusni seznam Unesca in od tam naprej za nominacije na Unescov Seznam svetovne dediščine.
Slovenija se je dejavno vključila v iniciativo EU Znak evropske dediščine in oktobra že najavila kandidaturo Partizanske bolnice Franja, Spominske cerkve sv. Duha na Javorci in Plečnikovih Žal v Ljubljani za vpis na seznam evropske dediščine.
Povečanje vključenosti Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine dodatno odmeva v mednarodnem sodelovanju: Mojster HGG in Franc Kavčič in Češka; razstava Plečnika v Turčiji, na Poljskem, postavitev njegovega spomenika na Hradčanih, Mednarodni simpozij Znanost in umetnost – Konservatorstvo in restavratorstvo danes.
Prednostna je bila podpora izvajalcem, ki so za obnovo kulturnih spomenikov pridobili evropska sredstva. Primerjava števila izvedenih mednarodnih programov in projektov kaže kvantitativno povečanje mednarodnega sodelovanja. V primerjavi z letom 2005 se je število projektov in programov povečalo. Leta 2006 je bilo izvedenih 29 projektov in programov. Na področju mednarodnega sodelovanja je najbolj dejaven Prirodoslovni muzej Slovenije, z izvedenimi 5 projekti, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo (Diverziteta vrbnic severne Kitajske, Biotska raznovrstnost izbranih skupin vodnih žuželk kot pomembnih bioindikatorjev v tekočih vodah Združenega kraljestva Velike Britanije, The Mongolian Aquatic Insect Survey, Inventarizacija vodne favne reke Cetine od njenega izvira do izliva v morje pri Omišu pri Splitu, Biodiverziteta izbranih skupin vodnih žuželk na območju Papuka).
Ker so proračunska sredstva Ministrstva za kulturo omejena, je zelo pomembno vključevanje muzejev v projekte, ki se financirajo iz sredstev iz evropskih skladov, žal je takšnih projektov ta hip le za vzorec (Mestni muzej Idrija, Dežela čipke – Land of lace – 2000; Pokrajinski muzej Koper – Ineterreg III A Phare; Gorenjski muzej Kranj in Koroški pokrajinski muzej – The Iron Route – Železna pot; Notranjski muzej Postojna – Projekt Life III – narava). Odmevna je bila tudi promocija dediščine v Benetkah: Galerija A+A je imela posebno razstavo ob Arhitekturnem bienalu, predstavila je še Zorana Mušiča in Cveta Marsiča.

Č. - MK je uspelo področje kulturne dediščine vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost za pridobivanje evropskih sredstev za izvedbo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Leta 2005 je tako nadaljevalo tri, leta 2004 odobrene projekte, leta 2005 pa je MK za sofinanciranje obnove gradu in pristave gradu Snežnik uspelo pridobiti še dodatnih 585 mio SIT evropskih sredstev.


7. Cilj: Izboljšanje dostopnosti do podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi, za različne kategorije uporabnikov.

Ukrepi:
a - razvijati arhivski računalniški informacijski sistem slovenskih arhivov
b - zasnovanje projekta za vključitev AERISS v enotni register kulturne dediščine NINA
c - na spletni strani Arhiva Republike Slovenije zagotoviti internetno dostopnost enotnega registra fondov in zbirk, ki jih hranijo slovenski arhiv
č - strokovna obdelava že prevzetega arhivskega gradiva in izdelava osnovnih instrumentov za uporabo
d - evidentiranje arhivskega gradiva pri slovenskih skupnostih po svetu

a - V vseh arhivih so si s strokovnim delom prizadevali tudi izboljšati dostopnost. Posebna skrb je bila ves čas namenjena iskanju rešitev za hranjenje arhivskega gradiva na novih nosilcih zapisov. Leta 2006 je bil sprejet nov arhivski zakon Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih- ZVDAGA (Uradni list RS, št. 30/06), s katerim je bilo celovito urejeno varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika ter organizacija in delovanje arhivske službe. Temeljna novost ZVDAGA je, da se ne osredotoča zgolj na arhivsko gradivo, temveč vsebuje nove določbe o varstvu dokumentarnega gradiva v elektronski obliki. Na podlagi določb ZVDAGA je pravna ureditev nekaterih zakonskih določb natančneje določena v Uredbi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih – Uredba (Uradni list RS, št 86/06).

Arhiv RS je v okviru svojega plana digitaliziral arhivsko gradivo (leta 2006 so začeli digitalizirati protokole Franciscejskega katastra in intenzivno sodelovati z Geodetsko Upravo RS pri povezovanju registrov). Prav tako so začeli pripravljati vzpostavitev elektronskega arhiva za potrebe RS, ker bo moral biti arhiv kmalu sposoben prevzemati tudi arhivsko gradivo v elektronski obliki. Prav tako so bile intenzivne priprave v zvezi z umestitvijo ustreznega informacijskega sistema za delo v Arhivu RS, ki bo omogočal poleg vodenja evidenc, popisovanja, uporabe arhivskega gradiva, sodelovanja z ustvarjalci, tudi druga dela v arhivu. To bo tudi osnova za zakonsko določeno povezovanje z drugimi arhivi in drugimi ustanovami, ki varujejo kulturno dediščino. Začeli so s prvimi vpisi v register ponudnikov opreme in storitev, vzpostavljen je tudi že register notranjih pravil, arhiv se pripravlja na akreditacijo opreme in storitev. Arhiv RS objavlja evidence arhivskega gradiva na svetovnem spletu, omogoča uporabo digitaliziranega arhivskega gradiva in dostop do registrov, ki jih vodi v smislu nove arhivske zakonodaje. Vsi dostopi so brezplačni.
V Zgodovinskem arhivu Celje je bilo veliko časa in truda vloženega v pripravo in izdelavo aplikacije Info-Arh, izvedeno je bilo izobraževanje za vse arhiviste. Nekoliko je bila prenovljena Internetna stran. Vodnik po fondih in zbirkah je na internetu dostopen že 10 let, dodane so bile še nekatere informacije glede zakonodaje, izobraževanj, fotogalerija prireditev.
V Pokrajinskem arhivu Koper je bil uspešno izpeljan poskus replikacije baze podatkov, opravljena pa je bila tudi nadgradnja baze podatkov in aplikacije za vodenje registra in za potrebe izdelave vodnika (razširitve obstoječih tabel, ustvarjanje novih tabel in relacij, novi vnosni obrazci, poizvedbe in poročila).
Pokrajinski arhiv Maribor je izvajal različne računalniško podprte aktivnosti v smislu 59., 65. in 68. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) in 85. člena Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. V skladu z načrtovanim je bilo poskrbljeno za ustrezne izboljšave računalniške strojne opreme. Prav tako je arhiv dejavno sodeloval pri razvoju in implementaciji programskega orodja InfoArh 3.0 v PAMB kot tudi v drugih slovenskih arhivih. Na področju računalniško podprte podatkovne zbirke se v PAM še vedno uporablja sistem, ki temelji na programu AskSam in sicer tako, da so sredi februarja prenehali vnašati podatke v sistem na nivoju registra fondov in zbirk, do konca leta pa so večinoma prešli na programsko orodje InfoArh 3.0, z nekaj izjemami. Potekali so postopki zajemanja, vzdrževanja in odpravljanja pomanjkljivosti na samem sistemu InfoArh 3.0, opravljenih je bilo nekaj adaptacij na skupni podatkovni zbirki. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena ugotavljanju stopnje pravilnosti in korektnosti vnesenih podatkov in njihovi skladnosti z arhivskimi strokovnimi standardi. Posebna pozornost je bila prav tako namenjena težavam pri konverziji podatkov v okolje InfoArh 3.0. Konec leta 2006 je podatkovna baza obsegala več kot 30 MB podatkov. Leta 2006 se je pokazalo, da je informatizacija slovenske arhivske službe na razpotju in da bo potrebno v najkrajšem času doreči in sprejeti programsko orodje, ki bo omogočalo uspešno strokovno delo.
Na domači internetni strani Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici je objavljen Vodnik po fondih in zbirkah, kjer se enkrat letno ažurirajo podatki o količini in mejnih letnicah prevzetega arhivskega gradiva v preteklem letu. Vodnik je urejen po področjih arhivskega gradiva in vsebuje kazalo krajevnih imen.
V Zgodovinskem arhivu Ptuj so leta 2006 digitalizirali 2151 posnetkov, varnostno skenirali 4 škatle gradiva iz zbirke listin ter o omogočili vpogled v zbirko razglednic ZAP na internetni strani.
Zgodovinski arhiv Ljubljana je vse dejavnosti usmeril na program Info-Arh, na izobraževanje in začetek prenosa registra fondov v program. V drugi polovici leta je omenjeni projekt nekoliko zastal.

Kazalci:
A - število uporabnikov in posredovanih informacij
B - število vpisanih fondov oziroma njihovih sprememb v registru
C - število fondov v arhivih, ki so bili strokovno obdelani oziroma so zanje vzpostavljene osnovne evidence za uporabo

A - Izdanih je bilo 4264 potrdil, in sicer predvsem za naslednje namene: žrtve vojnega in povojnega nasilja, vojna škoda, denacionalizacija, delovna doba, šolanje, premoženjske in gradbene zadeve, državljanstvo in drugo. Arhivsko gradivo za znanstveno-raziskovalne namene je potrebovalo 3269 uporabnikov, za pravne namene pa 6285 uporabnikov. Za uporabnike je bilo izdelanih 75.450 fotokopij, 18.623 različnih mikrofilmskih posnetkov, 6668 različnih skeniranih posnetkov, 18.623 fotografij in drugih reprodukcij. Pripravljenih je bilo 33 razstav in izdanih 35 različnih publikacij in katalogov.

B - Arhivi hranijo 11.036 fondov in zbirk oziroma 58.434 tekočih metrov arhivskega spisovnega gradiva, od tega so ga leta 2006 pridobili 1720 tekočih metrov. Arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo na posebnih formatih in drugih nosilcih, kot so na primer film (6535 naslovov filmov in 1673 video naslovov), fotografije (367.511 fotografij), mikrofilmski zapisi, zemljevidi, razni nosilci zvoka in drugo.

C - Evalvacija urejenosti arhivskega gradiva v arhivih: stanje ob koncu leta 2006 kaže, da imajo arhivi za 67 % fondov in zbirk popise po arhivskih enotah, uporabne pisarniške evidence ali arhivske inventarje; za 27 % fondov prevzemne sezname oziroma popise po tehničnih enotah; 6 % fondov je neurejenih, slabo urejenih ali brez pripomočkov. Leta 2006 je bilo strokovno obdelanih 462 fondov in zbirk.

V ARS so strokovno obdelavo gradiva z izdelavo pripomočkov za uporabo opravljali v okviru plana za leto 2006, poudarek je bil na fondih, ki še nimajo ustreznih pripomočkov za uporabo, in fondih, ki jih raziskovalci bolj intenzivno uporabljajo. Tudi tu je bila prioriteta arhivistov sodelovanje z javnopravnimi osebami in priprava arhivskega gradiva za selitev. Vsi novi prevzemi imajo že izdelane popise, ki rabijo tudi kot pripomoček za uporabo arhivskega gradiva.
V Zgodovinskem arhivu Celje imajo le skromno število fondov brez osnovnih pripomočkov za uporabo. Vse nove fonde se prevzema s prevzemnim seznamom, ki ga kolikor se da hitro, tudi strokovno obdelajo. Izjema so bile DPO – nekatere fonde še danes urejajo. Strokovni obdelavi arhivskega gradiva je bilo tako leta 2006 namenjeno nekoliko več pozornosti, v programu za leto 2007 pa je je namenjene še več. Strokovno obdelavo so leta 2006 uspeli opraviti v načrtovanem obsegu.
V Pokrajinskem arhivu Koper je bilo leta 2006 urejenih in popisanih 18 fondov, končali so 30 popisov fondov in zbirk. Preverili so podatke v registru fondov in pripravili izdajo Vodnika po fondih in zbirkah PAK (v knjižni obliki).
V Pokrajinskem arhivu Maribor je leta 2006 strokovna obdelava arhiva zaradi uvajanja programskega orodja InfoArh in priprave osnov za izgradnjo podatkovne zbirke v uvajalnem okolju, potekala v mejah možnosti. Pri strokovnem delu so upoštevali veljavno arhivsko zakonodajo in veljavne standarde.
V Pokrajinskem arhivu Nova Gorica je bila strokovna obdelava opravljena v skladu s planom, pri novo prevzetem gradivu je bilo nekaj sprememb. Vsi leta 2006 na novo prevzeti fondi so bili v grobem urejeni, tehnično opremljeni in popisani. Popisi so bili izdelani po tehničnih, nekateri tudi po arhivskih enotah.
V Zgodovinskem arhivu Ptuj so leta 2006 strokovno obdelali 31 fondov.
Zgodovinski arhiv Ljubljana je program dela v sklopu strokovne obdelave izvedel v povprečju 80 %. V Enotah v Škofji Loki in v Novem mestu so plan izpolnili v celoti, v Ljubljani 87 %, v Kranju 66 %, v Idriji pa 50 %. Vzrok je v planiranih prevzemih, ki se niso uresničili, in tako tudi popisov ni. Sicer so v vseh enotah izdelali več nenačrtovanih popisov.


9. NARODNI SKUPNOSTI, ROMSKA SKUPNOST, DRUGE MANJŠINSKE ETNIČNE SKUPNOSTI IN PRISELJENCI

Splošna cilja:
I. Spodbujanje kulturne raznolikosti v programih javnih zavodov: do leta 2007 bo najmanj polovica javnih zavodov na področju kulture v svoje programe vključila tudi vsebine z raznoliko etnično tematiko.
Menimo, da je tudi tak cilj preveč togo določen in nerealno postavljen, zato ga ni bilo mogoče realizirati in ni možno pričakovati, da bo tako, kot je zapisan, uresničen v prihodnosti, zato je potrebna njegova redefinicija. Javni zavodi na področju kulture so namreč avtonomni pri programiranju in pri upravljanju vsebin. Programsko-poslovno sodelovanje javnih zavodov in predlagateljev vsebin z raznoliko etnično tematiko je torej prepuščeno neposrednemu dogovarjanju, za katero je osnova vzpostavljena tudi v ZUJIK. Toda na manjšinskem področju so poleg normativnih instrumentov potrebni tudi drugi (pravno in drugo svetovanje, strokovna pomoč, mediacije, informiranje, strokovne delavnice, posredovanje), saj je pri manjšinah premalo profesionalnih kadrov, ki bi lahko uspešno implementirali NPK in ZUJIK v praksi. V sklop ustvarjanja bolj vzpodbudnega institucionalnega okolja za nosilce projektov z etnično tematiko sodi torej tudi primerna kadrovska zasedba v Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, v katerem je bilo izpraznjeno prav to delovno mesto svetovalca za integracijski program in zaradi omejitev zaposlovanja v upravi potem ni bilo nadomestila z drugim kadrom.
Kljub temu, da zaradi prej omenjenega razloga ni sistematično urejenih podatkov v zvezi z uresničitvijo tega cilja, je možno podati splošno ugotovitev, da se je ta cilj slabo uresničeval in da posamične pobude praviloma niso naletele na plodna tla. Največkrat se je kot razlog navajalo pomanjkanje denarja ali nepravočasnost pobud.
Predlagamo naslednji zapis cilja: »Ustvarjanje spodbudnih razmer za integracijo vsebin z raznoliko etnično tematiko v programe javnih zavodov«. V nadaljevanju se konsistentno predlagajo tudi spremembe pri ukrepih in pri kazalcih.

Ukrepi:
- vzpostavitev primerne kadrovske zasedbe za spodbujanje integracije in za spremljanje integracijskega programa v Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti
- ozaveščanje o pomenu integracije etničnih manjšin na vseh področjih družbenega življenja, tudi na kulturnem (na vseh področjih kulture, kjer je možno oz. je dosežena skladnost s kriteriji za uvrstitev v program)

Kazalci:
- trend povečevanja obsega integracijskega programa, tj. integracije programov in projektov z etnično tematiko v programih javnih zavodov po letih
- povečevanje števila multikulturnih projektov javnih zavodov, katerih izvajalci so nosilci različnih kulturnih identitet po letih
- vključevanje projektov s temami o kulturni raznolikosti in interkulturnosti v programe javnih zavodov ( npr. predavanja, okrogle mize, diskusije ipd.)

II. Povečati delež vsebin z raznoliko etnično tematiko pri izvajalcih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
Ta cilj zadeva manjšinski program, ki je komplementaren integracijskemu. Oba skupaj odražata celovitost manjšinske kulturne politike, ki mora biti usmerjena tako v vzpostavljanje pogojev enakih možnosti za sodelovanje v kulturnem življenju, ne glede na etnično identiteto, kar je pri manjšinah povezano s potrebo po posebnem pristopu oz. po posebnem programu, kot tudi v kakovostno integracijo (vključevanje ob ohranjanju dragocenih kulturnih posebnosti). Znotraj posebnega programa naj bi bila dosežena čim večja ali vsaj optimalna etnična raznolikost vsebin, upoštevajoč seveda konkretne prijave. Da bi bilo to popolnoma jasno, bi kazalo cilj jasneje zapisati, in sicer kakor sledi:
»Prizadevati si za čim boljše razmerje med izraženimi kulturnimi potrebami po podpori etnično raznolikih kulturnih projektov in etnično raznolikostjo posebnega programa MK.«
Italijanska narodna skupnost je svoj program večinoma izvajala v gledališčih Koper in Piran, v Avditoriju Portorož, likovnih galerijah na obali ter v Kulturnem domu v Izoli, madžarska narodna skupnost pa večinoma v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, Knjižnici Lendava, Galeriji muzej Lendava, Kulturnem domu Dobrovnik ter v Banffy centru Lendava.
Romski ustvarjalec že vsaj dve leti izvaja svoje projekte (koncerte, okrogle mize in glasbene delavnice) v javnih kulturnih zavodih, to je v Etnografskem muzeju in Cankarjevem domu.
Tudi drugi manjšinski predlagatelji vedno bolj skušajo prodreti v javne kulturne zavode, vendar jim uspe večinoma v lokalnih zavodih, tako je 10 izvajalcev leta 2006 izvedlo svoje projekte v 20-ih lokalnih javni zavodih. Lokalni zavodi, kjer so se odvijali projekti romske skupnosti: Kulturni dom Trebnje, Kulturni dom Novo Mesto, Kulturni dom Krško, Kulturni dom Velenje, Kulturni dom Dobrovnik, Grajska dvorana Murska Sobota, Kino dvorana Murska Sobota in Kino Maribor. Kar nekaj projektov so romski izvajalci izvedli tudi v javnih zavodih na področju šolstva, to je v osnovnih in srednjih šolah.
Lokalni zavodi, kjer so se odvijali projekti drugih različnih etničnih manjšinskih skupnosti, so naslednji: KUD France Prešeren, Vodnikova domačija Ljubljana, Stari Rotovž Maribor, Dom ljudstva Ljubljana-Šentvid, dvorana Janeza Trdine Novo mesto, Kulturni dom Visoko, Kulturni dom Vrtojba, Dom kulture Postojna, Kulturni dom Črnuče (2 projekta), Kulturni dom Javornik in Kulturni dom Hrušica. Makedonska vokalna skupina Pella pa je svoj koncert izvedla v Polhograjski graščini. Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod je leta 2005 odprlo Makedonski kulturni center v Kranju, ki je prvi tak center v RS in ga sofinancirata občina in Makedonija, delovanje njihovega informacijskega sistema in nekatere kulturne projekte, ki se izvajajo v domu, pa je leta 2006 sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.

Strokovna komisija MK, ki pripravlja predlog letnega programa, pri izboru projektov ne upošteva le njihove kakovosti, ampak program vsakokrat celostno presodi še z vidika optimalnega zajetja etnične raznolikosti. Tak pristop omogoča, da se udejanji kar najboljše možno razmerje med izraženimi potrebami in etnično raznolikostjo programa.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z raznolikimi etničnimi vsebinami ter prednostna podpora avtentičnim prispevkom h kulturni raznolikosti.

Kazalec:
- povečevanje etnične raznolikosti vsebin v posebnem manjšinskem programu po letih