AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR

I. Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2005
1. Uvod	1
2. Zakonodajni okvir	2
2.1. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar) in podzakonski predpisi, ki izhajajo iz Zakona o zavarovalništvu	2
2.2. Drugi zakoni, pomembni za poslovanje zavarovalnic	2
2.2.1. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)	3
2.2.2. Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu (ZZVZZ)	3
2.2.3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)	3
3. Zavarovalnice	4
3.1. Struktura zavarovalnega trga glede na vrste in osnovne oblike zavarovanj	4
3.2. Struktura zavarovalnega trga glede na deleže zavarovalnic	8
3.3. Zavarovalnice iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle in primerjava z drugimi državami	10
3.4. Izidi poslovanja	12
3.4.1. Izidi poslovanja zavarovalnic	12
3.4.2. Izidi poslovanja pozavarovalnic	15
3.5. Bilance stanja	16
3.5.1. Bilance stanja zavarovalnic	16
3.5.2. Bilance stanja pozavarovalnic	18
3.6. Kazalci poslovanja	19
3.7. Zavarovalno-tehnične rezervacije	20
3.8. Naložbe kritnega premoženja in kritnih skladov	22
3.9. Kapitalska ustreznost	26
4. Pokojninske družbe	28
4.1. Struktura zavarovalnega trga glede na deleže pokojninskih družb	28
4.2. Izidi poslovanja	29
4.3. Bilance stanja	30
4.4. Kazalci poslovanja	31
4.5. Matematične rezervacije	32
4.6. Naložbe	32
4.7. Kapitalska ustreznost	33
5. Druge družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalnimi posli	34
6. Sklep	35
II. Poročilo o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2005
1. Uvod	36
2. Notranja organizacija in financiranje Agencije za zavarovalni nadzor v letu 2005	36
2.1. Notranja organizacija in podatki o zaposlenih	36
2.2. Financiranje	38
3. Delo Agencije za zavarovalni nadzor v letu 2005	39
3.1. Delo na zakonodajnem področju	39
3.1.1. Izdaja novih ter sprejem sprememb in dopolnitev obstoječih podzakonskih predpisov	39
3.1.2. Sodelovanje pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o zavarovalništvu	40
3.1.3. Sodelovanje pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju	41
3.1.4. Sodelovanje pri pripravi zakona o finančnih konglomeratih	41
3.2. Izdaja dovoljenj in soglasij	41
3.3. Izvajanje nadzora nad poslovanjem zavarovalnic	42
3.3.1. Preverjanje poročil in obvestil	42
3.3.2. Pregledi poslovanja	43
3.3.3. Izrekanje ukrepov nadzora	43
3.4. Sodelovanje z domačimi in tujimi nadzornimi organi in institucijami	44
3.4.1. Odbor evropskih zavarovalnih in pokojninskih nadzornikov - CEIOPS	45
3.5. Ostalo delo Agencije za zavarovalni nadzor	47

1. Sklep o prvi sestavi računovodskih poročil zavarovalnic v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja

2. Sklep o podrobnejši vsebini dokumentacije k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave

3. Sklep o podrobnejših navodilih za izračun oz. pobot sredstev matematičnih rezervacij oz. rezervacij za starost

4. Sklep o podrobnejših navodilih za računovodsko spremljanje in izkazovanje poslovnih dogodkov v zvezi z izvajanjem izravnave pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju

1. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o podrobnejših pravilih za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic

2. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o nadzoru nad zavarovalniško skupino

3. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o registrih zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter zavarovalnih zastopniških in posredniških družb

4. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o podrobnejšem načinu izračuna kapitala in izpolnjevanju kapitalskih zahtev ter kapitalske ustreznosti

5. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o vsebini poročil in obvestil iz 176. člena in 239. člena zakona o zavarovalništvu ter načinu in rokih poročanja

6. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o podrobnejših pogojih za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja

7. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij

8. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov – SKL 2002

9. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic – SKL 2002

10. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o kontnem okviru za zavarovalnice – SKL 2002

11. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o poročilu glede vrst in vrednosti naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij

12. Navodilo o načinu elektronskega poročanja zavarovalnice o naložbah kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter o naložbah, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij

Vrsta dovoljenj	Leto 2004	Leto 2005
Dovoljenje zavarovalnici za združitev s pripojitvijo druge zavarovalnice		1
Dovoljenje za upoštevanje polovice nevplačanega vpoklicanega kapitala zavarovalnice		1
Dovoljenje za neposredno opravljanje poslov v posameznih državah Evropske unije		3
Dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb	2	1
Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih/pozavarovalnih poslov	4	2
Dovoljenje na podlagi uskladitve zavarovalnic z določbami ZZavar	7
Dovoljenje za prenos izločenih poslov	4	3
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici/pokojninski družbi	5	4
Dovoljenje v zvezi z naložbami kritnih skladov in kritnih premoženj	7
Dovoljenje za spremembo zavarovalnih vrst	1
Predhodno mnenje banki za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja	4
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalnici	13	5
Dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja	6	1
Dovoljenje za delitev	1
Dovoljenje za opravljanje poslov in dejavnosti zav. zastopanja/posredovanja	932	626
Odredba o odpravi kršitev	13	7
Skupaj	999	654

V letu 2005 je na slovenskem zavarovalnem trgu delovalo sedemnajst zavarovalnic¹ (petnajst zavarovalnic² in dve pozavarovalnici), štiri pokojninske družbe, Jedrski pool, Slovensko zavarovalno združenje – Škodni sklad (SZZ) in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD)³.

Večina zavarovalnic se ukvarja tako s premoženjskimi zavarovanji kot tudi z življenjskimi zavarovanji. Šest zavarovalnic se je specializiralo za sklepanje premoženjskih zavarovanj, pri čemer dve od njih sklepata samo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ena zavarovalnica pa sklepa življenjska zavarovanja in zavarovanja iz zavarovalne vrste nezgodnih zavarovanj. Pokojninske družbe ne smejo opravljati nobene druge dejavnosti razen dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V letu 2005 je na zavarovalnem trgu prišlo do nekaterih sprememb. Tako je Slovenska izvozna družba (SID), zaradi spremembe Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Ur. l. RS, št. 2/04), ter zaradi rasti portfelja marketabilnih zavarovanj, konec leta 2004 ustanovila novo zavarovalnico SID – Prvo kreditno zavarovalnico d.d.. Omenjena zavarovalnica je začela poslovati s 1.1.2005, nanjo se je prenesel portfelj marketabilnih zavarovanj, vsem zavarovancem pa je bilo zagotovljeno neprekinjeno izvajanje pravic in obveznosti iz sklenjenih pogodb. Začetek leta 2005 je prišlo tudi do oddelitve od zavarovalnice Slovenica zavarovalniška hiša, d.d., pri čemer se je ustanovila nova pravna oseba Slovenica Življenje, življenjska zavarovalnica d.d., na katero je bil prenesen portfelj življenjskih zavarovanj. Portfelj premoženjskih zavarovanj pa je ostal na Slovenici zavarovalniški hiši d.d..

Prav tako je prišlo do nekaterih sprememb tudi na področju povezovanja zavarovalnic. Decembra 2005 sta se namreč združili Zavarovalna družba Adriatic, d.d. in Slovenica zavarovalniške hiše, d.d. v zavarovalnico Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d..

Zavarovalni trg tako tudi v letu 2005 obvladujejo tri zavarovalniške skupine. Nadrejena družba prve je Zavarovalnica Triglav, d.d. in jo poleg nje sestavljajo Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. in Triglav zdravstvena zavarovalnica, d.d.. Nadrejena družba druge zavarovalniške skupine je Pozavarovalnica Sava, d.d., ki obvladuje Zavarovalnico Tilia, d.d. in je povezana z Zavarovalnico Maribor, d.d.. Tretjo pa sestavljata Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d.d. in Slovenica Življenje, življenjska zavarovalnica d.d..
___________________________
¹ Konec leta je bilo, zaradi združitve Zavarovalne družbe Adriatic, d.d. in Slovenica zavarovalniške hiše, d.d., na slovenskem zavarovalnem trgu šestnajst zavarovalnic.
² Glej opombo pod številka 1.
³ Pri tem na področje zavarovalništva sodi pri KAD del, ki se nanaša na poslovanje Prvega pokojninskega sklada.

2. ZAKONODAJNI OKVIR

2.1. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar) in podzakonski predpisi, ki izhajajo iz Zakona o zavarovalništvu

Osnovni zakon, ki ureja vprašanja v zvezi z ustanavljanjem, poslovanjem, nadzorom in prenehanjem zavarovalnic, je Zakon o zavarovalništvu. Ta zavarovalnicam, kot pomembni skupini nedenarnih finančnih institucij, prinaša posebna pravila, pri čemer pa morajo zavarovalnice kot gospodarske družbe poslovati tudi v okviru zakonodaje, ki se uporablja za poslovanje gospodarskih družb na splošno.

Zakon o zavarovalništvu je bil sprejet 27. januarja 2000 ter spremenjen oziroma dopolnjen z obsežnejšimi spremembami v letu 2002 in 2004 (Ur. l. RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

V skladu z ZZavar je Agencija pooblaščena za sprejem podzakonskih predpisov na področju zavarovalništva. Na podlagi te določbe je Agencija pripravila in sprejela 28 podzakonskih predpisov. Po vsebini lahko podzakonske predpise razdelimo na štiri glavne podskupine:

Prvo podskupino sestavljajo podzakonski predpisi, ki določajo podrobna pravila za izpolnjevanje standardov glede previdnostnega poslovanja. Opredeljujejo:
- podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic;
- vrste in lastnosti kritnega premoženja;
- podrobnejša pravila in minimalne standarde za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
- vrednotenje postavk sredstev in obveznosti zavarovalnice;
- način izračuna likvidnostnih količnikov;
- zahteve glede izračuna prilagojenih kapitalskih zahtev za nadrejene zavarovalnice;
- metodologijo za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja.

Druga podskupina določa podrobna pravila za poročanje. Pogostost poročanja je odvisna od vrste poročila. Zavarovalnica mora vsako četrtletje izračunati, spremljati in poročati Agenciji o višini kapitala, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, višini zavarovalno-tehničnih rezervacij, vrednosti, vrsti in razpršenosti kritnega premoženja, zavarovalno statističnih podatkih in na podlagi sprememb ZZavar tudi o bilančnih in poslovno izidnih podatkih.

Podzakonski predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, sestavljajo tretjo podskupino.

Četrto podskupino pa sestavljajo podzakonski predpisi, ki določajo podrobnejše pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, ki so potrebna za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnih zastopnikov oziroma posrednikov.

2.2. Drugi zakoni, pomembni za poslovanje zavarovalnic

Zakoni, posebej pomembni za poslovanje zavarovalnic so še: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), ki med drugim ureja obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti oziroma zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam; Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB2), ki zavarovalnicam omogoča izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB3), ki ureja tudi področje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

2.2.1. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo in 30/06) ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu: zavarovanje potnikov v javnem prometu (razen potnikov v zračnem prometu) proti posledicam nesreče, zavarovanje avtomobilske odgovornosti oz. zavarovanje lastnika vozila, zavarovanje lastnika čolna in zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam ter zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo povzročeno potnikom, prtljagi in tovoru. Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti je v EU urejeno s posebnim sklopom direktiv, ki jim sledi tudi slovenski ZOZP.

2.2.2. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

V Sloveniji je v zadnjih letih, kot v vseh državah tržnega gospodarstva, vedno bolj aktualno vprašanje koliko javnih in koliko zasebnih sredstev naj bo namenjenih zdravstvu. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB2) (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo in 38/06) ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. V letu 2005 so bile sprejete spremembe zdravstvene zakonodaje, predvsem v delu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki obsegajo tudi uvedbo izravnalnih shem.

Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa izvajajo zavarovalnice, ki imajo za to ustrezno dovoljenje. ZZVZZ-UPB2 omogoča zavarovalnicam izvajanje štirih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in sicer, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nadomestnega zdravstvenega zavarovanja, dodatnega zdravstvenega zavarovanja in vzporednega zdravstvenega zavarovanja.

2.2.3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB3) (Ur. l. RS, št. 104/05 - uradno prečiščeno besedilo) ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti in dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki so vključene v obvezno zavarovanje. Nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zakon pri dodatnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju ureja obvezno dodatno zavarovanje, ki ga izvaja sklad obveznega dodatnega zavarovanja, ki ga upravlja kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg tega pa je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta leta 2000 uvedel tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje z davčnimi spodbudami. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu (pravica do dodatne invalidske pokojnine, pravica do dodatne družinske pokojnine), zagotovijo dodatne pokojnine ali druge pravice. Izvajalci pokojninskih načrtov so lahko pokojninski skladi ali zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po ZZavar. Pokojninski sklad se lahko ustanovi kot vzajemni pokojninski sklad ali kot pokojninska družba. Ta zakon ima velik pomen tudi za zavarovalnice, saj se na njegovi podlagi lahko pojavljajo v vlogi izvajalk pokojninskih načrtov, v vlogi ustanoviteljic odprtih in zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov in v vlogi upravljavk premoženja vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb.

3. ZAVAROVALNICE

3.1. Struktura zavarovalnega trga glede na vrste in osnovne oblike zavarovanj

Obračunana kosmata premija je v letu 2005 znašala 345,4 mrd SIT, od tega 191,6 mrd SIT oz. 55,5 % iz premoženjskih, 68,6 mrd SIT oz. 19,8 % iz prostovoljnih zdravstvenih in 85,2 mrd SIT oz. 24,7 % iz življenjskih zavarovanj.

V primerjavi z letom 2004 se je v letu 2005 obseg poslovanja zavarovalnic, izražen z obračunano zavarovalno premijo, realno povečal za 5,9 % (povprečna stopnja inflacije v letu 2005, izražena s povprečnim porastom življenjskih stroškov je bila 2,5 %). Rast obračunane zavarovalne premije pa je bila v letu 2005 za 1,7 odstotne točke nižja, kot je bila zabeležena v predhodnem primerjalnem obdobju. Največji porast v primerjavi s predhodnim letom so ponovno dosegla življenjska zavarovanja (realni porast obračunane premije za 14,8 %). Povečala se je tudi obračunana zavarovalna premija premoženjskih zavarovanj in sicer realno za 9,5 %, pri prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih pa se je realno zmanjšala za 3 %.

Delež premije življenjskega zavarovanja v skupni premiji se je povečal za 1,4 odstotne točke, delež premij premoženjskega zavarovanja pa se je povečal za 0,5 odstotne točke. Delež zbrane premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa je beležil padec za približno 1,9 odstotne točke.

Slika 1: Gibanje obračunane kosmate zavarovalne premije zavarovalnic v obdobju 2003-2005 po osnovnih oblikah zavarovanj (vsi zneski so v mrd SIT)


Vir: Obrazca St – 23 in 50.

Primerjava obračunane kosmate zavarovalne premije po posameznih vrstah premoženjskih zavarovanj kaže, da so zavarovalnice skoraj 88 % premije premoženjskih zavarovanj dosegle v petih zavarovalnih vrstah. To so: zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil, zavarovanje kopenskih motornih vozil, nezgodno zavarovanja, drugo škodno zavarovanje ter zavarovanje požara in elementarnih nesreč. Od teh sta v obravnavanem obdobju nominalno porasli delež zavarovanja kopenskih motornih vozil (za 1,1 odstotne točke) ter delež kreditnih zavarovanj (za 1,0 odstotne točke), medtem ko so se nominalno znižali delež nezgodnih zavarovanj (za 0,9 odstotne točke), delež zavarovanj odgovornosti pri uporabi motornih vozil (za 0,8 odstotne točke), delež drugih škodnih zavarovanj (za 0,4 odstotne točke) in delež zavarovanj požara in elementarnih nesreč (za 0,3 odstotne točke). Z avtomobilskimi zavarovanji zavarovalnice dosegajo skoraj 57 % celotne zavarovalne premije premoženjskih zavarovanj. Glede na obračunano zavarovalno premijo je pomembna tudi zavarovalna vrsta nezgodnih zavarovanj, ki predstavlja 12,2 % premije premoženjskih zavarovanj ter zavarovalni vrsti zavarovanje požara in elementarnih nesreč in drugo škodno zavarovanje, ki skupaj predstavljata, 18,7 % premije premoženjskih zavarovanj.

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil, ki predstavlja največji delež zbrane premije med zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj, beleži, kljub zmanjšanju deleža v letu 2005 napram letu 2004, najbolj izrazit porast v nekoliko daljšem časovnem obdobju. Njegov delež leta 2005 v celotni obračunani zavarovalni premiji znaša 38,2 % in se je glede na delež 32,4 % v letu 2000 povečal za 5,8 odstotnih točk.

Slika 2: Obračunana kosmata zavarovalna premija po zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj v obdobju 2003-2005, razen zdravstvenih zavarovanj (vsi zneski so v mrd SIT)


Vir: Obrazca St – 23 in 50.


Tabela 1: Primerjava kosmatih zavarovalnih premij in odškodnin v letih 2004 in 2005 po pomembnejših zavarovalnih vrstah (vsi zneski so v mrd SIT)

Leto 2004

Leto 2005

Zavarovalna vrsta	Obračunane kosmate zav. premije (1)	Obračunane kosmate odškodnine* (2)	Delež** (2/1)	Obračunane kosmate zav. premije (1)	Obračunane kosmate odškodnine* (2)	Delež** (2/1)
Nezgodna zavarovanja	22,9	14,3	0,62	23,4	12,3	0,53
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	30,8	25,6	0,83	35,9	25,7	0,72
Zavarovanje prevoza blaga	1,5	0,5	0,33	1,5	0,5	0,33
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	16,2	8,4	0,52	17,3	7,5	0,43
Drugo škodno zavarovanja	17,6	12,7	0,72	18,6	13,0	0,70
Zav. odgovornosti pri uporabi motornih vozil	68,3	43,4	0,64	73,2	40,7	0,56
Splošno zavarovanje odgovornosti	7,6	6,3	0,83	8,6	7,1	0,83
Kreditno zavarovanje	6,3	4,2	0,66	8,9	5,3	0,60
Ostala premoženjska zavarovanja	3,8	1,6	0,42	4,2	1,3	0,31
SKUPAJ	175,0	117,0	0,67	191,6	113,4	0,59
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja	69,0	60,1	0,87	68,6	63,7	0,93
Življenjska zavarovanja	74,2	26,8	0,36	85,2	28,3	0,33
VSE SKUPAJ	318,3	203,9	0,64	345,4	205,4	0,59

* ne vsebuje cenilnih stroškov
** deleži so računani s podatki v mio SIT
Vir: Obrazci St – 23, 27 in 50.

Tabela 1 prikazuje delež kosmatih obračunanih odškodnin v kosmatih obračunanih premijah življenjskih zavarovanj, zdravstvenih zavarovanj ter tistih premoženjskih zavarovanj, ki so po obračunani zavarovalni premiji najpomembnejše zavarovalne vrste v tej skupini. Primerjava kosmatih zavarovalnih premij in odškodnin nam kaže, da se je skupni škodni rezultat v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom izboljšal. Izboljšanje škodnega rezultata izkazujeta skupina premoženjskih zavarovanj in skupina življenjskih zavarovanj, pri prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pa se je škodni rezultat poslabšal. V skupini premoženjskih zavarovanjih se je škodni rezultat v primerjavi s predhodnim letom izboljšal za 8 odstotnih točk, v skupini življenjskih zavarovanj pa za 3 odstotne točke. Izboljšanje škodnega rezultata v skupini življenjskih zavarovanj kaže na rast premij iz naslova življenjskih zavarovanj kljub staranju portfelja, oziroma na zmanjšanje števila dospelih pogodb iz naslova teh zavarovanj glede na preteklo leto. Nizek škodni rezultat življenjskih zavarovanj je posledica dejstva, da gre pri teh zavarovanjih za dolgoročna zavarovanja, sklenjena za obdobje 10 ali več let, pri čemer večina teh zavarovalnih pogodb še ni dospela. Za 6 odstotnih točk se je poslabšal škodni rezultat prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Obračunane kosmate zavarovalne premije in obračunane kosmate odškodnine po posameznih pomembnejših zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj kažejo, da se je škodni rezultat izboljšal pri vseh vrstah premoženjskih zavarovanj, razen pri zavarovanju prevoza blaga in splošnem zavarovanju odgovornosti, kjer je ostal enak kot v predhodnem letu. Najvišje izboljšanje pa beležita zavarovalni vrsti zavarovanje kopenskih motornih vozil ter ostala premoženjska zavarovanja (11 odstotnih točk).


Slika 3: Primerjava kosmatih zavarovalnih premij in odškodnin v letu 2005 po zavarovalnih vrstah (vsi zneski so v mrd SIT)


* ne vsebuje cenilnih stroškov
Vir: Obrazci St – 23, 27 in 50.

Tabela 2: Primerjava kosmatih zavarovalnih premij, števila zavarovancev in zavarovalnih polic v letih 2004 in 2005 po zavarovalnih vrstah življenjskih zavarovanj (zneski so v mrd SIT)

Leto 2004

Leto 2005

Zavarovalna vrsta	Število polic	Število zavarovancev	Kosmata zavarovalna premija	Število polic	Število zavarovancev	Kosmata zavarovalna premija
Življenjsko zavarovanje (razen ostalih zavarovalnih vrst iz skupine življenjskih zavarovanj)	601.827	716.862	56.945	595.937	729.508	58.147
Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva	2.329	2.332	176	2.284	2.289	188
Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega premoženja	91.429	96.604	13.987	147.228	154.886	23.210
Tontine	0	0	0	0	0	0
Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil	38.612	38.612	3.533	39.623	39.623	3.632
Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni	0	0	0	0	0	0
SKUPAJ	734.197	854.410	74.641	785.072	926.306	85.177

Vir: Obrazec St – 19.

Zavarovalnica so imele na koncu leta 2005 sklenjenih 785.072 polic življenjskih zavarovanj, s katerimi so zavarovale 926.306 zavarovancev. Število življenjskih polic se je v letu 2005 glede na predhodnje leto povečalo za 6,9 %, število življenjskih zavarovancev za 8,4%, kosmata obračunana zavarovalna premija življenjskih zavarovanj pa je porasla za 14,1 %.

Največji delež v skupini življenjskih zavarovanj predstavlja zavarovalna vrsta Življenjsko zavarovanje (19. točka drugega odstavka 2. člena ZZavar) s 63,6 % celotne kosmate obračunane zavarovalne premije in 78,8 % vseh zavarovancev življenjskih zavarovanj. V tej zavarovalni vrsti pa največji delež predstavlja zavarovanje za smrt in doživetje - mešano zavarovanje in sicer 73,8 % kosmate obračunane zavarovalne premije in 85,5 % vseh zavarovancev oziroma 91,4 % vseh polic zavarovalne vrste Življenjsko zavarovanje. Sledi zavarovanje za smrt s 10,2 % oziroma 5 % in rentno zavarovanje s 2,6 % oziroma 3,2 % vseh zavarovancev oziroma celotne obračunane zavarovalne premije zavarovalne vrste Življenjsko zavarovanje.

V skupini življenjskih zavarovanj je na drugem mestu po velikosti zavarovalna vrsta Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega premoženja, ki predstavlja 27,2 % celotne premije in 16,7 % vseh zavarovancev zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj. Omenjena zavarovalna vrsta je v letu 2005 glede na leto 2004 dosegla tudi največji porast, saj se je število polic povečalo za 61 %, število zavarovancev za 60,3 % in kosmata obračunana zavarovalna premija za 65,9 %.

Dodatno nezgodno zavarovanje je bilo sklenjeno k 439.315 policam življenjskega zavarovanja, z njimi pa je bilo zavarovanih 500.943 zavarovancev. Število polic, na katerih je sklenjeno dodatno nezgodno zavarovanje, se je v letu 2005 glede na preteklo leto povečalo za 2,3 % medtem, ko se je število zavarovancev povečalo za 1,1 %.

Zavarovalnice in pokojninske družbe štejejo prostovoljno pokojninsko zavarovanje ali pod zavarovalno vrsto Življenjskih zavarovanj – prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali pod zavarovalno vrsto Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega premoženja, ali pod zavarovalno vrsto Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil. Število polic in število zavarovancev v zavarovalni vrsti Življenjskih zavarovanj – prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se v letu 2005 glede na leto 2004 znižalo za 2,2%. Indeks porasta števila polic in števila zavarovancev v zavarovalni vrsti Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil za zavarovanja po ZPIZ-1 glede na preteklo leto 2004 je 2,6 % za število polic in za število zavarovancev.

3.2. Struktura zavarovalnega trga glede na deleže zavarovalnic

V letu 2005 se tržni deleži zavarovalnic glede na leto 2004 niso bistveno spremenili. Najbolj je povečala tržni delež Generali zavarovalnica, in sicer za 0,4 odstotne točke in konec leta 2002 ustanovljena zavarovalnica NLB Vita, in sicer za 0,3 odstotne točke, največji padec tržnega deleža pa beleži Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in sicer za 1,5 odstotne točke. Največji tržni delež (42,9 %) ima še vedno Zavarovalnica Triglav, ki je v letu 2005 obdržala svoj delež. Sledi ji Vzajemna zdravstvena zavarovalnica s 16 % tržnim deležem, tretja po obračunani kosmati premiji pa je sedaj združena AdriaticSlovenica zavarovalna družba s 13,9 % tržnim deležem, kateri sledi Zavarovalnica Maribor s 13,1 % deležem, ki se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 0,1 odstotne točke. Omenjene štiri največje zavarovalnice so v letu 2005 skupaj dosegle 85,9 % delež zavarovalnega trga.

Tabela 3: Obračunane kosmate premije in tržni deleži zavarovalnic v letu 2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

Naziv

Leto 2005

	Premož. zav.	%*	Zdrav. zav.	%*	Živ. zav.	%*	Skupaj	%*
Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d.d.	32,1	16,8	13,2	19,3	2,7	3,2	48,0	13,9
Arag zavarovanje pravne zaščite	0,0	0,0	/	/	/	/	0,0	0,0
Generali, zavarovalnica, d.d.	4,2	2,2	/	/	3,8	4,5	8,0	2,3
Grawe, zavarovalnica, d.d.	1,7	0,9	/	/	5,2	6,1	6,9	2,0
Krekova zav., d.d.	0,0	0,0	/	/	/	/	0,0	0,0
Merkur zav., d.d.	1,4	0,7	0,0	0,0	7,3	8,6	8,7	2,5
NLB Vita, d.d.	0,3	0,2	/	/	6,0	7,0	6,3	1,8
SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d.	2,2	1,1	/	/	/	/	2,2	0,6
Slovenica Življenje, življenjska zavarovalnica, d.d.	/	/	/	/	5,0	5,9	5,0	1,4
Triglav, zdravstvena zavarovalnica, d.d.	/	/	0,2	0,3	/	/	0,2	0,1
Zavarovalnica Maribor, d.d.	34,1	17,8	/	/	11,1	13,0	45,2	13,1
Zavaroval. Tilia, d.d.	10,2	5,3	/	/	1,5	1,8	11,7	3,4
Zavarovalnica Triglav, d.d.	105,4	55,0	/	/	42,6	50,0	148,0	42,9
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.	/	/	55,2	80,4	/	/	55,2	16,0
SKUPAJ	191,6	100	68,6	100	85,2	100	345,4	100

* deleži so računani s podatki v mio SIT
Vir: Obrazec St – 23.

Na področju premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj, je še vedno močno v vodstvu Zavarovalnica Triglav. Čeprav se je njen tržni delež znižal kar za 1,7 odstotne točke, še vedno dosega 55 % delež. Sledi ji Zavarovalnica Maribor, ki je dosegla delež 17,8 %, tretja po tržnem deležu pa je AdriaticSlovenica zavarovalna družba z 16,8 %.

Ravno tako na področju življenjskih zavarovanj pripada največji tržni delež še vedno Zavarovalnici Triglav (50 %), sledijo ji Zavarovalnica Maribor s 13 %, Merkur zavarovalnica z 8,6 % ter kot četrta vse bolj rastoča zavarovalnica NLB Vita s 7 % tržnim deležem. Največji porast deleža zbrane premije na področju življenjskih zavarovanj beležita predvsem zavarovalnica NLB Vita s povečanjem za 0,9 odstotne točke ter Generali zavarovalnica s povečanjem za 0,7 odstotnih točk. Največji padec tržnega deleža na omenjenem področju pa beležita Zavarovalnica Maribor in sicer za 1,9 odstotne točke in Zavarovalnica Triglav za 1,1 odstotne točke.

Na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj si 99,7 % trga delita Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in AdriaticSlovenica zavarovalna družba. Delež druge se je v letu 2005 povečal na račun zmanjšanja deleža prve. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v letu 2005 pokrivala 80,4 % trga (0,6 odstotnih točk manj kot v letu 2004), AdriaticSlovenica zavarovalna družba je pokrivala 19,3 % trga in Triglav zdravstvena zavarovalnica 0,3 % trga zdravstvenih zavarovanj .

3.3. Zavarovalnice iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle in primerjava z drugimi državami

Število zavarovalnic, ki imajo sedež na območju držav članic Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in so v letu 2005 lahko neposredno opravljale zavarovalne posle v Republiki Sloveniji (cross-border) znaša 201. Pri tem ima največ zavarovalnic sedež v Veliki Britaniji (45 zavarovalnic oziroma 22,4 % vseh zavarovalnic iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle oziroma). Sledijo zavarovalnice s sedežem na Irskem (25 zavarovalnic), v Avstriji (19 zavarovalnic), Italiji (17 zavarovalnic), Nemčiji (16 zavarovalnic), Luksemburgu (12 zavarovalnic), Franciji (10). Ostale države članice imajo manj ko 10 zavarovalnic, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle in sicer so to še Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska, Madžarska, Češka, Danska, Slovaška, Gibraltar, Lichtenstein, Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Španija. Poleg tega pa v Sloveniji opravljata zavarovalne posle tudi dve podružnici zavarovalnic⁴ iz držav članic EU.

Podatki o skupni premiji, za zavarovanja, ki so jih v Sloveniji v letu 2005 sklenile zavarovalnice iz držav Evropske unije, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle, še niso znani. Skupna premija takih zavarovanj pa je v letu 2004 znašala 1.659,3 tisoč EUR, skupne škode pa 576 tisoč EUR. Največ premije so pobrale zavarovalnice iz Velike Britanije (85,7 %), sledijo zavarovalnice iz Luksemburga (6,9 %), Avstrije, Nizozemske, Nemčija, Norveške in Italije. Skupna premija, ki so jo v istem obdobju pobrale podružnice zavarovalnic iz držav EU, pa znaša 1,7 tisoč EUR.

V letu 2005 slovenske zavarovalnice v državi članici Evropske unije niso sklenile nobenega zavarovanja.

Po razvitosti zavarovalnega trga se Slovenija uvršča med srednje razvite evropske države, kar je razvidno iz primerjalnih podatkov držav članic EU⁵. Po deležu skupne zavarovalne premije v družbenem bruto proizvodu je enaka Malti in je pred Češko, Estonijo, Grčijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Poljsko in Slovaško, zaostaja pa pred drugimi državami Evropske unije. Podobno mesto zavzema tudi po velikosti zbrane premije na prebivalca. Za razliko od primerljivih držav pa dosega bistveno manjši delež življenjskih zavarovanj v celotni zavarovalni premiji in sicer 29,4 %, medtem ko dosegajo vse druge države, razen Estonije in Litve, večji delež in sicer do polovice in več celotne premije. Razlog za to je predvsem v velikem deležu socialnih zavarovanj, premajhnem poznavanju produktov življenjskih zavarovanj s strani prebivalstva, neosveščenosti prebivalstva o potrebi po tovrstnih zavarovanjih ter nerazvitem trgu življenjskih zavarovanj.
___________________________
⁴ To sta Wiener Städtische Allgemeine Versicherung AG in Victoria - Volksbanken Versicherungs AG.
⁵ Zadnji razpoložljivi podatki se nanašajo na leto 2004.




Tabela 4: Zavarovalna dejavnost po posameznih državah v letu 2004

Država	Celotna zavarovalna premija (v mio USD)	Delež celotne zav. premije v BDP (%)	Celotna zav. premija na prebivalca (v USD)	Delež življenjske premije v celotni zav. premiji (%)
Avstrija (AT)	17.395	5,95	2.160	44,2
Belgija (BE)	38.853	9,62	3.276	62,1
Češka (CZ)	4.393	4,15	431	39,2
Danska (DK)	19.512	8,07	3.620	63,8
Estonija (EE)	252	2,29	188	25,4
Finska (FI)	16.330	8,77	3.134	78,5
Francija (FR)	194.624	9,52	3.207	66,2
Grčija (GR)	4.323	2,10	402	44,3
Irska (IE)	27.882	8,97	4.091	68,4
Italija (IT)	128.811	7,60	2.218	63,7
Litva (LT)	329	1,48	96	25,7
Luksemburg (LU)	9.535	3,64	2.563	86,0
Madžarska (HU)	2.887	2,83	287	40,8
Malta (MT)	292	5,61	729	50,5
Nemčija (DE)	190.797	6,97	2.287	44,3
Nizozemska (NL)	58.577	10,10	3.600	53,8
Poljska (PL)	7.431	3,07	193	38,0
Portugalska (PT)	13.174	7,85	1.294	59,4
Slovaška (SK)	1.488	3,61	276	40,5
Slovenija (SI)	1.809	5,61	920	29,4
Španija (ES)	55.903	5,63	1.355	42,2
Švedska (SE)	24.075	6,96	2.690	65,6
Velika Britanija (UK)	294.831	12,60	4.508	64,3
EU (25)*	1.114.408	8,32	2.324	59,0

*vključene so vse države EU, vključno z Lichtensteinom in Latvijo
Vir: Sigma 2/2005.

Slika 4: Primerjava deleže celotne zavarovalne premije v BDP (%) v državah EU v letu 2004


Vir: Sigma 2/2205

Slika 5: Rast kosmate obračunane zavarovalne premije od leta 2004 do 2005 (v %)



Vir: CEIOPS - Spring 2006 Report on Financial Condition and Financial Stability in the European Insurance and Occupational Pension Fund Sector 2004-2005

V večini držav je v letu 2005 prišlo do nadaljnjega porasta obračunane zavarovalne premije življenjskih zavarovanj. Pri premoženjskih zavarovanjih je rast obračunane zavarovalne premije manjša oziroma v nekaterih državah celo negativna. V skladu s podatki, predloženimi Odboru Evropskih zavarovalnih in prostovoljnih pokojninskih nadzornikov (CEIOPS) s strani 17 držav, je tehtana povprečna kosmata premija življenjskih zavarovanj v letu 2005 glede na predhodno leto porasla za 9,0%, medtem, ko je bila rast kosmate premije premoženjskih zavarovanj 0,5%.

3.4. Izidi poslovanja

V izkazih poslovnih izidov so za leto 2005 zajeti nerevidirani izkazi poslovnih izidov, ločeno za zavarovalnice in pozavarovalnice. Zavarovalnice so izkaze pripravile na podlagi zakonskih predpisov Agencije (Sklep o kontnem okviru zavarovalnic, Sklep o letnem poročilu zavarovalnic, Sklep o podrobnejšem načinu vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanju računovodskih izkazov) in Slovenskih računovodskih standardov.

Tako Sklep o letnem poročilu zavarovalnic določa podrobnejšo vsebino letnega poročila, ki mora obsegati računovodske izkaze (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz posredno ugotovljenega finančnega izida, izkaz gibanja kapitala s prikazom uporabe bilančnega dobička ali bilančne izgube), pojasnila k računovodskim izkazom ter poslovno poročilo.

3.4.1. Izidi poslovanja zavarovalnic

Izkaz poslovnega izida zavarovalnic prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid poslovnega leta ter se sestavlja ločeno za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja.

Tabela 5: Zbirni izkaz poslovnega izida zavarovalnic za leto 2004 in 2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

	D. IZRAČUN ČISTEGA IZIDA IZ REDNEGA DELOVANJA	Leto 2004	Leto 2005
I.	Izid iz drugih zavarovanj (A.X)	4,3	11,4
II.	Izid iz življenjskih zavarovanj (B.XIII)	2,8	3,4
III.	Izid iz zdravstvenih zavarovanj (C.XIII)	-2,1	-2,1
IV.	Prihodki naložb	21,1	18,7
V.	Donos naložb, prenesen iz izkaza izida iz življenjskih zavarovanj (B.XII)	0,2	0,1
VI.	Donos naložb, prenesen iz izkaza izida iz zdravstvenih zavarovanj (C.XII)	0,3	0,3
VII.	Odhodki naložb	4,1	4,5
VIII.	Donos naložb, prenesen v izkaz izida iz drugih zavarovanj (A.II)	16,1	15,6
IX.	Drugi prihodki od rednega delovanja	0,4	0,6
X.	Drugi odhodki za redno delovanje	2,1	2,4
XII.	Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (Č.I + Č.II + Č.III + Č.IV + Č.V + Č.VI Č.VII Č.VIII + Č.IX – Č.X)	4,7	9,9
	E. IZKAZ IZIDA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
I.	Izredni prihodki	0,5	1,1
II.	Izredni odhodki	0,2	0,1
III.	Poslovni izid zunaj rednega delovanja	0,3	1,0
	F. DAVEK IZ DOBIČKA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA	1,6	6,0
	G. DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH OD DOBIČKA	0,1	-4,1
	H. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (D.XII + E.III – F)	3,3	9,0

Vir: Revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2004 in nerevidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2005

Zavarovalnice so v poslovnem letu 2005 izkazale skupaj 9 mrd SIT čistega dobička, medtem ko so v letu 2004 ustvarile 3,3 mrd SIT čistega dobička. Pozitiven zavarovalno-tehnični rezultat so dosegle v okviru življenjskih in premoženjskih zavarovanj, v okviru zdravstvenih zavarovanj pa negativen zavarovalno-tehnični rezultat.

Negativen čisti poslovni izid je v letu 2005 izkazalo pet zavarovalnic v skupni višini 3,6 mrd SIT, od tega 73,2 % odpade na zavarovalnico z največjo izgubo. Tudi v letu 2004 je imelo negativen poslovni izid pet zavarovalnic v skupni višini 3,1 mrd SIT.

Tabela 6: Zbirni izkaz izida iz drugih zavarovanj, razen zdravstvenih in življenjskih
zavarovanj zavarovalnic za leto 2004 in 2005 (vsi zneski so v mrd SIT)

	A. IZKAZ IZIDA IZ DRUGIH ZAVAROVANJ, RAZEN ZDRAVSTVENIH IN ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ	Leto 2004	Leto 2005
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	137,0	153,6
II.	Donos naložb, prenesen iz izkaza izida iz rednega delovanja	16,1	15,6
III.	Drugi čisti zavarovalni prihodki	1,1	1,5
IV.	Čisti odhodki za škode	109,2	114,5
V.	Sprememba drugih čistih tehničnih rezervacij (+/-)	-0,4	-0,5
VI.	Čisti odhodki za bonuse in popuste	2,2	2,5
VII.	Čisti obratovalni stroški	35,7	39,4
VIII.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	5,2	6,8
IX.	Sprememba izravnalnih rezervacij (+/-)	2,8	4,3
X.	Izid iz drugih zavarovanj (I + II + III IV V VI VII VIII IX)	4,3	11,4

Vir: Revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2004 in nerevidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2005.

Čisti prihodki od zavarovalnih premij premoženjskih, razen zdravstvenih in življenjskih zavarovanj, so v letu 2005 porasli za 12,1 %, čisti odhodki za škode za 4,9 %, čisti obratovalni stroški za 10,4 % in drugi čisti zavarovalni odhodki za 30,8 %. Zavarovalnice so tako dosegle pozitiven zavarovalno-tehnični izid iz premoženjskih zavarovanj, ki je za 165 % višji kot v predhodnem letu.

Tabela 7: Zbirni izkaz izida življenjskih zavarovanj zavarovalnic za leto 2004 in 2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

	B. IZKAZ IZIDA IZ ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ	Leto 2004	Leto 2005
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	72,4	82,6
II.	Prihodki naložb	15,8	17,9
III.	Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	1,3	2,2
IV.	Drugi čisti prihodki od zavarovanja	3,0	4,7
V.	Čisti odhodki za škode	27,5	28,7
VI.	Sprememba ostalih čistih tehničnih rezervacij (+/-)	-41,9	-48,8
VIII.	Čisti obratovalni stroški	15,8	18,8
IX.	Odhodki naložb	1,3	2,1
X.	Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0,0	0,8
XI.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	3,0	4,7
XII.	Donos naložb, prenesen v izkaz izida iz rednega delovanja (-)	0,2	0,1
XIII.	Izid iz življenjskih zavarovanj (I+ II + III + IV – V VI – VII – VIII – IX – XI – XII)	2,8	3,4

Vir: Revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2004 in nerevidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2005.

Čisti prihodki od zavarovalnih premij življenjskih zavarovanj so se v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 14,1 %, čisti odhodki za škode za 4,4 %, čisti obratovalni stroški za 19 %, sprememba ostalih zavarovalno-tehničnih rezervacij za 16,5 %, drugi čisti zavarovalni odhodki za 56,7 % in prihodki naložb za 13,3 %, kar je vodilo k izidu 3,4 mrd SIT, ki se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 21,4 %.

Tabela 8: Zbirni izkaz izida zdravstvenih zavarovanj zavarovalnic za leto 2004 in 2005 (vsi zneski so v mrd SIT)

	C. IZKAZ IZIDA IZ ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ	Leto 2004	Leto 2005
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	69,7	70,5
II.	Prihodki naložb	2,3	2,0
IV.	Drugi čisti prihodki od zavarovanja	0,1	0,0
V.	Čisti odhodki za škode	60,2	63,7
VI.	Sprememba ostalih čistih tehničnih rezervacij (+/-)	-4,4	1,0
VII.	Čisti odhodki za bonuse in popuste	0,0	0,2
VIII.	Čisti obratovalni stroški	8,3	10,4
IX.	Odhodki naložb	0,1	0,3
XI.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	0,9	0,7
XII.	Donos naložb, prenesen v izkaz izida iz rednega delovanja (-)	0,3	0,3
XIII.	Izid iz zdravstvenih zavarovanj (I+ II + IV – V VI – VIII – IX – XI – XII)	-2,1	-2,1

Vir: Revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2004 in nerevidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic za leto 2005.

Zavarovalno-tehnični izid zdravstvenih zavarovanj se v letu 2005 glede na predhodno leto ni bistveno spremenil, saj je bil v obeh letih negativen in je znašal -2,1 mrd SIT. Na takšen izid so vplivala neugodna razmerja med čistimi prihodki od zavarovalnih premij in čistimi odhodki za škode ter obratovalnimi stroški. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom namreč narasli za 1,1 %, medtem ko so se čisti odhodki za škode povečali za 5,8 % in čisti obratovalni stroški za 25,3 %. Prav tako so se nekoliko znižali še prihodki naložb, medtem ko so odhodki naložb povečali. Pozitiven vpliv na zavarovalno-tehnični izid pa je imela sprememba ostalih čistih tehničnih rezervacij.

3.4.2. Izidi poslovanja pozavarovalnic

Tudi v letu 2005 sta obe pozavarovalnici izkazali pozitivni čisti poslovni izid, in sicer skupaj v višini 2,3 mrd SIT. Čisti poslovni izid je v primerjavi s predhodnim letom skoraj nespremenjen, zavarovalno-tehnični izid pa je v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom celo višji in znaša 2,6 mrd SIT (0,5 mrd SIT več kot v letu 2004). Čisti odhodki za škode so se v letu 2005 povečali za 21,8 %, medtem ko so se čisti prihodki od zavarovalnih premij povečali za 15,1%, ugoden vpliv na zavarovalno tehnični izid pa je imela tudi sprememba (zmanjšanje) izravnalnih rezervacij.

Tabela 9: Zbirni izkaz poslovnega izida pozavarovalnic za leto 2004 in 2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

	A. IZKAZ IZIDA IZ DRUGIH ZAVAROVANJ (RAZEN ŽIVLJENJSKIH IN ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ)	Leto 2004	Leto 2005
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	21,8	25,1
II.	Donos naložb, prenesen iz izkaza izida iz rednega delovanja	2,1	2,1
IV.	Čisti odhodki za škode	14,2	17,3
V.	Sprememba drugih čistih tehničnih rezervacij (+/-)	-0,0	-0,0
VII.	Čisti obratovalni stroški	7,1	7,5
VIII.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	0,0	0,0
IX.	Sprememba izravnalnih rezervacij (+/-)	-0,5	0,2
X.	Izid iz drugih zavarovanj (I + II IV V VII VIII IX)	2,1	2,6
	D. IZRAČUN ČISTEGA IZIDA IZ REDNEGA DELOVANJA
I.	Izid iz drugih zavarovanj (A.X)	2,1	2,6
IV.	Prihodki naložb	3,4	3,5
VII.	Odhodki naložb	0,6	0,7
VIII.	Donos naložb, prenesen v izkaz izida iz drugih zavarovanj (A.II)	2,1	2,1
IX.	Drugi prihodki od rednega delovanja	0,0	0,0
X.	Drugi odhodki za redno delovanje	0,0	0,2
XII.	Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (Č.I + Č.IV Č.VII Č.VIII + Č.IX – Č.X)	2,8	3,1
	E. IZKAZ IZIDA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
I.	Izredni prihodki	0,0	0,1
II.	Izredni odhodki	0,0	0,0
III.	Poslovni izid zunaj rednega delovanja	0,0	0,1
	F. DAVEK IZ DOBIČKA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA	0,7	0,9
	G. DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH	2,2	0,0
	H. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (D.XII + E.III – F - G)	2,2	2,3

Vir: Nerevidirani izkazi poslovnega izida pozavarovalnic za leto 2004 in za leto 2005.


3.5. Bilance stanja

3.5.1. Bilance stanja zavarovalnic

Podatki v zbirni bilanci stanja zavarovalnic na dan 31.12.2004 in 31.12.2005 zajemajo skupaj vse tri oblike zavarovanj: premoženjska, življenjska in zdravstvena, zavarovalnice pa so bile dolžne v skladu s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic - SKL 2002 sestaviti bilanco stanja za obe leti ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja.

Tabela 10: Bilanca stanja zavarovalnic na dan 31.12.2004 in 31.12.2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

Življenjska zavarovanja

Premoženjska zavarovanja

Konsolidirana skupna bilanca stanja

Leto 2004

Leto 2005

Leto 2004

Leto 2005

Leto 2004

Leto 2005

Indeks 05/04*

	SREDSTVA	267,4	330,9	345,7	376,2	613,1	707,1	115
A	Neopredmetena dolgoročna sredstva	0,4	1,0	3,2	3,3	3,7	4,3	118
B	Naložbe v zemljišča in zgradbe ter finančne naložbe	242,9	284,6	278,4	306,3	521,2	591,0	113
	- od tega druge finančne naložbe	234,5	270,8	213,6	242,8	448,2	513,6	115
C	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	14,6	33,6	0	0	14,6	33,6	231
D	Terjatve; od tega:	2,7	3,7	51,7	54,6	54,4	58,3	107
	- terjatve iz neposrednih zavarovanj	1,1	1,1	30,1	33,0	31,2	34,1	109
	- terjatve iz pozavarovanja	0,2	0,4	7,7	5,2	7,9	5,6	71
E	Razna sredstva	0,7	1,0	7,9	6,4	8,6	7,5	87
F	Aktivne časovne razmejitve	6,1	6,9	4,5	5,5	10,6	12,5	117
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	267,4	330,9	345,7	376,2	613,1	707,1	115
A	Kapital; od tega:	28,0	38,0	71,7	70,2	99,6	108,2	109
	- vpoklicani kapital	8,9	11,7	33,1	27,2	42,0	38,9	93
	- posebni prevrednotovalni popravek kapitala	15,0	16,3	21,6	20,3	36,5	36,6	100
	- rezerve iz dobička	2,8	4,0	10,9	8,5	13,8	12,5	91
B	Podrejene obveznosti	1,4	2,6	10,0	8,9	11,4	11,5	101
C	Čiste tehnične rezervacije	212,5	243,2	237,8	261,9	450,3	505,1	112
D	Čiste rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	14,5	32,3	0	0	14,5	32,3	223
E	Rezervacije za druge nevarnosti in stroške	1,6	1,1	0,2	0,4	1,8	1,5	81
F	Obveznosti za finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	2,8	4,1	0,7	0,9	3,5	5,0	145
G	Druge obveznosti; od tega:	5,2	8,0	24,0	32,6	29,3	40,6	139
	- obveznosti iz neposrednih zavarovanj	1,5	2,2	8,7	9,9	10,1	12,1	120
	- obveznosti iz pozavarovanja	0,1	0,2	5,7	5,8	5,8	6,0	103
H	Pasivne časovne razmejitve	1,4	1,6	1,3	1,3	2,7	2,9	106

* indeksi so računani s podatki v mio SIT
Vir: Revidirane bilance stanja zavarovalnic na dan 31.12.2004 in nerevidirane bilance stanja zavarovalnic na dan 31.12.2005.


Bilančna vsota zavarovalnic je v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom porasla za 94 mrd SIT oziroma za 15 %. Na strani sredstev je daleč najbolj porasel odstotek naložb v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (za 131 %), sledijo jim neopredmetena dolgoročna sredstva (za 18 %) in aktivne časovne razmejitve (za 17%). Za dobrih 13 % so v letu 2005 porasle naložbe v zemljišča in zgradbe ter finančne naložbe, predvsem zaradi porasta drugih finančnih naložb. Terjatve so se povečale za 7 % in sicer predvsem zaradi porasta drugih terjatev (za 22 %) in terjatev iz neposrednih zavarovalnih poslov (za 7 %), medtem ko so se terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja znižale (za 29 %), znižala pa so se tudi razna sredstva (za 13 %).

Na strani virov sredstev zasledimo porast kapitala za 8,6 mrd SIT, kar predstavlja porast za 9 %. Na porast je v največji meri vplival nerazporejeni dobiček poslovnega leta, ki se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 4,9 mrd SIT oziroma za 186 % in kapitalske rezerve, ki so se povečale za 0,5 mrd SIT oziroma za 6 %. Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije so se povečale za 12 %, čiste rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje za 123 % in obveznosti za finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih za 45 %. Povečale so se tudi druge obveznosti in sicer za 39 %, predvsem zaradi povečanja ostalih kratkoročnih obveznosti (za 70 %) in obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov (za 20 %).

Zanimiva je tudi primerjava bilančne vsote ter posameznih postavk bilance stanja zavarovalnic za življenjska in za premoženjska zavarovanja.

Bilančna vsota za življenjska zavarovanja predstavlja na dan 31.12.2005 že 46,8 % celotne bilančne vsote zavarovalnic, kar je v primerjavi z letom 2004 za 3,2 odstotne točke več. Ta delež je precej višji v primerjavi z deležem obračunane kosmate premije življenjskih zavarovanj, ki v skupni obračunani premiji zavarovalnic za leto 2005 predstavljajo 24,7 %.

Na tako visoko bilančno vsoto življenjskih zavarovanj vplivajo predvsem finančne naložbe. Le-te znašajo pri življenjskih zavarovanjih 314,4 mrd SIT in predstavljajo že 94,9 % bilančne vsote življenjskih zavarovanj, medtem ko z 286,7 mrd SIT dosegajo pri premoženjskih zavarovanjih samo 76,2 % bilančne vsote. Nasprotna pa je slika pri naložbah v zemljišča in zgradbe za zavarovalno dejavnost. Največji del teh naložb se financira iz premoženjskih zavarovanj, kjer predstavljajo 5,2 % bilančne vsote, pri življenjskih zavarovanjih pa predstavljajo le 1,4 % bilančne vsote.

Razmerja med sredstvi življenjskih in premoženjskih zavarovanj so odraz razmerij na strani obveznosti do virov v bilancah stanja zavarovalnic. Čiste tehnične rezervacije predstavljajo v premoženjskih zavarovanjih 66,6 %, v življenjskih zavarovanjih pa že 83,3 % bilančne vsote. Drugačna pa je slika pri deležu kapitala med vsemi obveznostmi do virov, ki pri premoženjskih zavarovanjih dosega 18,7 %, pri življenjskih zavarovanjih pa le 11,5 %. To med drugim dokazuje, da zavarovalnice večji del naložb v zemljišča in zgradbe za zavarovalno dejavnost financirajo s kapitalom iz premoženjskih zavarovanj.

3.5.2. Bilance stanja pozavarovalnic

Tabela 11: Zbirna bilanca stanja pozavarovalnic na dan 31.12.2004 in 31.12.2005
(vsi zneski so v mrd SIT)

		Leto 2004	Leto 2005	Indeks 05/04*
	SREDSTVA	73,8	75,2	102
A.	Neopredmetena dolgoročna sredstva	0,0	0,0	/
B.	Naložbe v zemljišča in zgradbe ter finančne naložbe	56,6	61,5	109
	- od tega druge finančne naložbe	46,4	49,0	106
D.	Terjatve	14,6	11,4	78
	- od tega terjatve iz pozavarovanja	13,6	10,7	79
E.	Razna sredstva	0,2	0,1	50
F.	Aktivne časovne razmejitve	2,3	2,2	96
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	73,8	75,2	102
A.	Kapital; od tega:	20,3	23,5	116
	- vpoklicani kapital	8,6	8,6	100
	- rezerve iz dobička	7,1	7,9	111
C.	Čiste tehnične rezervacije	37,3	40,3	108
G.	Druge obveznosti	16,0	11,1	69
	- od tega obveznosti iz pozavarovanja	13,3	9,3	70
H.	Pasivne časovne razmejitve	0,2	0,3	150

* indeksi so računani s podatki v mio SIT
Vir: Nerevidirane bilance stanja pozavarovalnic na dan 31.12.2004 in na dan 31. 12. 2005.

Porast bilančne vsote v pozavarovalnicah je bil precej manjši, kot so ga zabeležile zavarovalnice. K porastu so prispevale finančne naložbe v podjetjih v skupini in v pridruženih podjetjih (za 23,2 %), druge finančne naložbe (za 5,6 %) in naložbe iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih (za 40,5 %). Na drugi strani pa je prišlo do precejšnega zmanjšanja terjatev (za 22%) in raznih sredstev pozavarovalnic (za 45,2 %).

Na strani obveznosti se je povečal kapital in sicer na račun 236,4 % povečanja prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let, 48,7 % povečanja posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala in 11 % povečanja rezerv iz dobička. Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije so se povečale za 8 % in so tako konec leta 2005 predstavljale 53,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Druge obveznosti pa so se znižale za 31 %, predvsem zaradi znižanja obveznosti iz pozavarovanja.

3.6. Kazalci poslovanja

V naslednji tabeli prikazujemo nekaj pomembnejših kazalcev poslovanja.

Tabela 12: Kazalci poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic

Zavarovalnice

Pozavarovalnice

	2004	2005	2004	2005
Delež čistih odhodkov za škode v čistih prihodkih od zavarovalnih premij – PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA	80%	75%	65%	69%
Delež čistih odhodkov za škode v čistih prihodkih od zavarovalnih premij – ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA	38%	35%	/	/
Delež čistih odhodkov za škode v čistih prihodkih od zavarovalnih premij – ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA	86%	90%	/	/
Delež obratovalnih stroškov v obračunani kosmati premiji – PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA	20%	21%	19%	20%
Delež obratovalnih stroškov v obračunani kosmati premiji – ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA	21%	22%	/	/
Delež obratovalnih stroškov v obračunani kosmati premiji – ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA	12%	15%	/	/
Koeficient nalaganja oz. pokritost zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami kritnih skladov*	112%	112%	/	/
Koef. nalaganja oz. pokritost vseh zavar. teh. rezervacij z naložbami*	111%	111%	106%	104%
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev	16%	15%	28%	31%
Čista donosnost kapitala	3%	8%	12%	10%
Delež čiste v kosmati obračunani zavarovalni premiji – PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA	83%	83%	65%	66%
Delež čiste v kosmati obračunani zavarovalni premiji – ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA	98%	98%	28%	26%
Delež čiste v kosmati obračunani zavarovalni premiji – ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA	100%	100%	/	/

*pri naložbah so upoštevane tudi obresti od določenih naložb in del terjatev za zavarovalno premijo (Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o vrstah in lastnostih kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter pravilih za razpršitev in omejitev naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja, Uradni list RS, št. 109/2002, uporaba s 14.12.2002)
Vir: Obrazca St – 43 in St – 55, revidirane bilance stanja zavarovalnic in pozavarovalnic na dan 31.12.2004 in nerevidirane bilance stanja zavarovalnic in pozavarovalnic na dan 31.12.2005 ter revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic in pozavarovalnic za leto 2004 in revidirani izkazi poslovnega izida zavarovalnic in pozavarovalnic za leto 2005.

Razmerje med čistimi odhodki za škode in čistimi prihodki od zavarovalnih premij se je pri zavarovalnicah v primerjavi s predhodnim letom nekoliko izboljšalo pri premoženjskih in pri življenjskih zavarovanjih. Pri premoženjskih zavarovanjih se je to razmerje izboljšalo na račun izboljšanja škodnega rezultata, pri življenjskih zavarovanjih pa zaradi velike rasti obsega premije. Pri zdravstvenih zavarovanjih se je to razmerje v primerjavi s predhodnim letom nekoliko poslabšalo. Vzrok poslabšanja leži v slabšem škodnem rezultatu in v skoraj nespremenjeni premiji zadnjih dveh let. Prav tako se je to razmerje nekoliko poslabšalo tudi pri pozavarovalnicah in sicer za 4 odstotne točke.

Delež obratovalnih stroškov v obračunani premiji se je glede na leto 2004 v zavarovalnicah pri premoženjskih in življenjskih zavarovanjih povečal za 1 odstotno točko, pri zdravstvenih zavarovanjih pa se je povečal za 3 odstotne točke. Tudi v pozavarovalnicah se je omenjeni delež povečal in sicer za 1 odstotno točko.

Koeficient nalaganja oz. pokritosti rezervacij z naložbami prikazuje razmerje med finančnimi naložbami iz naslova rezervacij in oblikovanimi rezervacijami. Pokritost rezervacij z ustreznimi naložbami mora biti najmanj 100 %. Tako je koeficient pokritosti zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami kritnih skladov v letu 2005 znašal 112 %, kar je enako kot v letu 2004. Koeficient nalaganja oz. pokritosti vseh zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami za zavarovalnic pa je znašal 111 %, kar je prav tako enako kot v letu 2004. Omenjeni koeficient je za pozavarovalnice v letu 2005 znašal 104 % (poslabšanje v primerjavi z letom 2004 za dve odstotni točki).

Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev kaže stopnjo udeležbe lastniškega kapitala v vseh obveznostih. Ta delež se je pri zavarovalnicah zmanjšal za 1 odstotno točko in tako znaša 15 %. Vzrok za zmanjšanje tega deleža je bistveno večji porast zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti od povečanja kapitala. Pri pozavarovalnicah se je ta delež povečal za 3 odstotne točke in sicer na 31 %. Vzroke za povečanje tega deleža je iskati v povečanju posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala, povečanju prenesenega čistega dobička prejšnjih leti in povečanju rezerv iz dobička.

Kazalec donosnosti kapitala se izračunava kot razmerje med čistim dobičkom in povprečnim stanjem kapitala. Kazalec za leto 2005 za zavarovalnice znaša 8 % in je tako za 5 odstotnih točk višji kot v predhodnem letu, kar je posledica tega, da se je pri sicer večjem kapitalu (za 9 %) v letu 2005 bistveno povečal čisti dobiček (za 173 %). Pri pozavarovalnicah pa se je kazalec znižal za 2 odstotni točki in tako znaša 10 %, kar je posledica tega, da se je kapital bolj povečal (za 15 %) kot pa čisti dobiček (za 5 %)

Delež čiste v kosmati obračunani zavarovalni premiji (to je odstotek zavarovanja – lastnega deleža) se za zavarovalnice v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom pri nobeni skupini zavarovanj ni spremenil. Prav tako ta delež ostaja približno enak tudi pri pozavarovalnicah (povečanje pri premoženjskih zavarovanjih za 1 odstotno točko in zmanjšanje pri življenjskih zavarovanjih za 2 odstotni točki).

3.7. Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalnice in pozavarovalnice so oblikovale zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s Sklepom o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij (Ur. l. RS, št. 3/01 in 69/01).

Slika 6: Gibanje čistih zavarovalno – tehničnih rezervacij zavarovalnic v obdobju 2001-2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)


Vir: Obrazci St – 55.

Slika 7: Gibanje čistih zavarovalno – tehničnih rezervacij pozavarovalnic v obdobju 2001-2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)


Vir: Obrazci St – 55.

Zavarovalnice so na dan 31.12.2005 oblikovale čiste zavarovalno-tehnične rezervacije v višini 537,4 mrd SIT, kar je za 16 % več kot leto poprej. Pozavarovalnice pa so na dan 31.12.2005 oblikovale 37,3 mio SIT čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij oziroma za 8 % več kot v predhodnem letu.

Rezervacije za prenosne premije so zavarovalnice in pozavarovalnice oblikovale za vsako pogodbo posebej, razen v primeru, ko verjetnost nastanka škode ni enakomerno porazdeljena med trajanjem pogodbe ali v primeru spremembe v višini zavarovalnega kritja v času trajanja zavarovanja. Rezervacije za prenosne premije so zmanjšane za stroške pridobivanja zavarovanj. Čiste prenosne premije so se v letu 2005 pri zavarovalnicah v primerjavi s preteklim letom povečale za 4 %, v pozavarovalnicah pa za 3,6 %.

Zavarovalnice oblikujejo matematične rezervacije v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice, zmanjšanih za ocenjeno sedanjo vrednost bodočih premij, ki bodo vplačane na podlagi sklenjenih zavarovanj. Čiste matematične rezervacije zavarovalnic, ki sklepajo življenjska zavarovanja, so se v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom povečale za 13 %. Pozavarovalnice niso oblikovale matematičnih rezervacij, ker ne sklepajo dolgoročnih zavarovanj, za katere je potrebno oblikovati matematične rezervacije.

Škodne rezervacije so zavarovalnice in pozavarovalnice oblikovale tako za prijavljene in nerešene škode, ki se praviloma izračunavajo ločeno za vsako škodo posebej, kakor tudi za nastale, a še ne prijavljene oziroma ne dovolj prijavljene škode. Škodne rezervacije za nastale, a še ne prijavljene oziroma ne dovolj prijavljene škode se določi glede na izkušnje preteklih let, upoštevajoč število škod in povprečno priznano odškodnino iz škod, prijavljenih v obračunskem letu, ter pričakovan razvoj v prihodnosti. Škodne rezervacije zajemajo poleg odškodnin tudi stroške reševanja škod. Zavarovalnice so čiste škodne rezervacije v letu 2005 v primerjavi s preteklim letom povečale za 20 %, pri pozavarovalnicah pa so se povečale za 16,5 %.

Čiste rezervacije za bonuse in popuste so se v primerjavi s preteklim letom pri zavarovalnicah povečale za 15 %, pri pozavarovalnicah pa so se povečale kar za 492,4 %.

Stanje izravnalnih rezervacij zavarovalnic se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 pri zavarovalnicah zmanjšalo od 25,9 mrd SIT na 23,5 mrd SIT, pri pozavarovalnicah pa se je znižalo iz 8,6 mrd SIT na 8,4 mrd SIT, kar je posledica zakonskih sprememb. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-A) iz leta 2002, je namreč ukinil oblikovanje izravnalnih rezervacij v nekaterih zavarovalnih vrstah in zavarovalnicam naložil razgradnjo le-teh v obdobju petih let. To se odraža v zmanjšanju teh rezervacij v bilanci stanja, istočasno pa vpliva na povečanje poslovnega izida zavarovalnic.

Zavarovalnice so na dan 31.12.2005 oblikovale čiste rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v višini 32,3 mrd SIT, kar pomeni v primerjavi s preteklim letom povišanje kar za 123 %. Dvig teh rezervacij je posledica veliko večjega števila sklenjenih zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Do leta 2003 je bilo namreč stanje teh rezervacij nizko (v letu 2002 so znašale le 211 mio SIT). Število zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje je v letu 2005 naraslo že na 154.886, kar je za 58.282 zavarovancev več kot leto poprej.

Ostale čiste tehnične rezervacije oblikujejo zavarovalnice in pozavarovalnice glede na predvidene bodoče obveznosti in tveganja velikih škod, ki izhajajo na primer iz zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo, proizvajalčeve odgovornosti za farmacevtske izdelke, potresa in drugih obveznosti in tveganja. Čiste ostale zavarovalno-tehnične rezervacije so se v zavarovalnicah v letu 2005 v primerjavi s preteklim letom povečale za 11 %, v pozavarovalnicah pa so ostale skoraj nespremenjene.

Poročila pooblaščenih aktuarjev večinoma vsebujejo pozitivna mnenja na oblikovane zavarovalno-tehnične rezervacije. Pri nekaterih zavarovalnicah je pooblaščeni aktuar opozoril upravo zavarovalnice na pomanjkljivost evidenc v informacijskem sistemu, na povečanja nevarnosti reinvestiranja zaradi neugodnih trendov na kapitalskem trgu in da višina zavarovalnih premij in prihodki iz nekaterih zavarovalnih vrst ne zadoščajo za izpolnjevanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

3.8. Naložbe kritnega premoženja in kritnih skladov

Finančne naložbe zavarovalnic izkazujejo v zadnjih letih visoke stopnje rasti. Zavarovalnice so imele na dan 31.12.2005 za 593,4 mrd SIT naložb kritnega premoženja, katerega del predstavljajo tudi naložbe kritnih skladov, ki so jih zavarovalnice v skladu s predpisi dolžne oblikovati. Naložbe kritnega premoženja so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 27,8 mrd SIT oz. za 11,6 %, naložbe kritnih skladov pa kar za 50,5 mrd SIT oz. 18,3 %, kar je več, kot je znašal porast zbrane zavarovalne premije v tem obdobju.

Tabela 13: Naložbe zavarovalnic v obdobju 1996-2005
(vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)

	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	Indeks 05/96
Naložbe iz lastnih virov	5,7	4,2	5,4	13,3	11,4	16,9	24,3	28,3	37,4	46,1	808
Kritni sklad	24,6	35	48,3	67	91	123,8	168,8	221,9	276	326,5	1327
Kritno premoženje brez kritnih skladov	42,3	57	72,4	88	107,1	128	187,5	220,8	239,1	266,9	631
Skupaj	72,6	96,2	126,1	168,3	209,5	268,7	380,6	471,0	552,5	639,5	880,8

* Indeksi so računani s podatki v mio SIT
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in RN obrazci


V strukturi naložb od leta 1996 do leta 2005 so se bistveno bolj kot ostale, povečale naložbe kritnih skladov, ki z 326,5 mrd SIT po stanju na dan 31.12.2005 predstavljajo že dobrih 55 % naložb celotnega kritnega premoženja.

Tabela 14: Naložbe pozavarovalnic v obdobju 1996-2005
(vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)

	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	Indeks 05/96
Naložbe iz lastnih virov	0,6	1	3,6	6,9	9,4	9,3	12,5	14,7	17,3	19,4	3233
Kritno premoženje brez kritnih skladov	20,2	24	25	24,2	25,9	29,2	31,3	38,4	39,6	42	208
Skupaj	20,8	25	28,6	31,1	35,3	38,5	43,8	53,1	56,9	61,4	295,2

* indeksi so računani s podatki v mio SIT
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in RN obrazci

Pozavarovalnice izkazujejo nižje stopnje rasti finančnih naložb kot zavarovalnice. Pozavarovalnice so na dan 31.12.2005 imele 42 mrd SIT naložb kritnega premoženja in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale le za 2,4 mrd SIT oz. za 6%.

Tabela 15: Sestava naložb kritnih skladov in naložb kritnega premoženja zavarovalnic v obdobju 2000-2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)

Kritni sklad

Kritno premoženje brez kritnih skladov

	2000	%	2002	%	2004	%	2005	%	2000	%	2002	%	2004	%	2005	%
Državni papirji*	45,3	49,8	84	49,8	138,1	50	150,3	46,1	22,4	20,9	57,1	30,4	73,2	30,6	100,4	37,6
Nepremičnine	2,1	2,3	0,6	0,4	0,4	0,1	0,5	0,2	8,6	8	10,7	5,7	8,9	3,7	8,5	3,2
Posojila	0,5	0,5	0,9	0,5	2,9	1	2,5	0,8	11,8	11	10,2	5,4	6,2	2,6	4	1,5
Dolžniški vrednostni papirji	19	20,9	43,6	25,8	72,8	26,4	90,3	27,7	11,9	11,1	22,8	12,2	42,2	17,6	46,6	17,5
Lastniški vrednostni papirji	4,8	5,3	10,3	6,1	34,4	12,5	54,7	16,8	16,8	15,7	26,3	14	46,4	19,4	44	16,5
Depoziti v bankah	19,1	21	28,2	16,7	26,8	9,7	27,2	8,3	35,2	32,9	39,7	21,2	36,2	15,2	36,2	13,6
Ostalo	0,2	0,3	1,2	0,7	0,8	0,3	0,7	0,2	0,4	0,4	20,8	11,2	26	10,9	27,2	10,2
Skupaj	90,9	100	168,8	100	276	100	326,2	100,0	107,1	100	187,5	100	239,1	100	266,9	100

*državni papirji in vrednostni papirji za katere jamči država (1998-2000, državni papirji in posojila z državnim jamstvom)
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in RN obrazci

Sredstva kritnega premoženja so bila tudi v letu 2005 naložena predvsem v državne papirje (37,6 %). V primerjavi s preteklimi leti so se precej znižali bančni depoziti (13,6 %) in dana posojila (1,5 %). Poleg naložb v državne vrednostne papirje, vse bolj narašča tudi pomen naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki v tem letu predstavljajo že 17,5 % vseh naložb kritnega premoženja zavarovalnic.

Tudi v strukturi naložb kritnih skladov prevladujejo naložbe v državne papirje v višini 46,1 %. Sledijo jim drugi dolžniški vrednostni papirji s 27,7 %, lastniški vrednostni papirji z 16,8 % in depoziti v bankah s 8,3 %.

Sektorsko gledano so naložbe zavarovalniškega sektorja v pomembnem obsegu usmerjene v bančne lastniške in dolžniške vrednostne papirje ter depozite v bankah. Takšna naložbena politika zavarovalnic je tudi odraz procesa povezovanja bank in zavarovalnic, to pa pomembno vpliva na lastniško prepletenost domačih finančnih institucij in njihovo skupno izpostavljenost.

Slika 8: Sestava naložb kritnega premoženja (s kritnimi skladi) zavarovalnic v obdobju 2000 – 2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)


*državni papirji in vrednostni papirji, za katere jamči država (1998-2000, državni papirji in posojila z državnim jamstvom)
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in RN obrazci

Slika 9: Sestava naložb kritnega premoženja pozavarovalnic v obdobju 2000-2005
(vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12.)

*državni papirji in vrednostni papirji, za katere jamči država (1998-2000, državni papirji in posojila z državnim jamstvom)
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in RN obrazci

Stanje naložb kritnega premoženja se je v pozavarovalnicah konec leta 2005 v primerjavi z letom 2004 povečalo za 2,4 mrd SIT oz. za 6,1 %. Sredstva kritnega premoženja so bila naložena predvsem v državne papirje in vrednostne papirje, za katere jamči država (53,1 %), bančne depozite (25 %) in dolžniške vrednostne papirje (13,1 %).

V opazovanem obdobju se delež naložb kritnega premoženja brez kritnih skladov v obliki bančnih vlog in posojil zmanjšuje, povečujejo pa se predvsem naložbe v dolžniške in lastniške vrednostne papirje. S takšno dinamiko naložb se naložbe domačih zavarovalnic vse bolj približujejo strukturi naložb držav EU, kjer imajo zavarovalnice največji delež premoženja naloženega v dolžniških in lastniških vrednostnih papirjih. Ker pa domači kapitalski trg večjega obsega takšnih naložb ne omogoča, je za domače zavarovalnice nujna usmeritev tudi na tuje trge.

Kar zadeva naložbe v tujino se zavarovalnice najraje odločajo za naložbe v tržne obveznice ter delnice bank in drugih uglednih finančnih institucij s primerno visoko bonitetno oceno. Niso pa redke niti državne obveznice. Povečuje se tudi delež naložb v druge dolžniške vrednostne papirje (sestavljene vrednostne papirje) in v vzajemne sklade ter delnice investicijskih družb. Delež naložb v vrednostne papirje tujih izdajateljev na dan 31.12.2005 tako predstavlja 20,4 % vseh naložb zavarovalnic v vrednostne papirje (upoštevane so vse naložbe, ne glede na vir financiranja). Podatki o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov v tujini pa so predstavljene v tabeli 16.

Tabela 16: Naložbe kritnega premoženja in kritnih skladov v tujini za zavarovalnice v obdobju 2002-2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12)

Državni papirji

Dolžniški vrednostni papirji

Posojila

Depoziti v bankah

Skupaj naložbe v tujini

Skupaj naložbe

Delež naložb v tujini od celotnih naložb*

	2002		1,3	1,3		0,6	3,1	187,5	1,68
	2003		2,2	0,9			3,2	220,8	1,44
Kritno	2004	0,3	11,3	1,7			13,4	239,1	5,59
premoženje	2005	1,2	15,9	2,2			20,4	266,9	7,65

	2002	0,7	11,2	0,1			12,0	168,8	7,08
	2003	1,7	20,0	2,1			23,8	221,9	10,74
	2004	11,5	33,7	5,8	0,8		51,9	276,0	18,79
Kritni sklad	2005	14,3	47,7	1,0			76,9	326,2	23,56

* deleži so računani s podatki v mio SIT
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov.

Konec leta 2005 so znašale naložbe v tuje delnice in obveznice že 82,3 mrd SIT. Najvišji odstotek naložb v tujini predstavljajo naložbe kritnega sklada zavarovalnic. Iz leta v leto se povišujejo in so v letu 2005 znašale že skoraj 23,6 % vseh naložb kritnih skladov zavarovalnic. V okviru le teh predstavljajo naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje 52,8 % vseh naložb kritnih skladov zavarovalnic v dolžniške vrednostne papirje, naložbe v tuje lastniške vrednostne papirje pa le 1,8 % vseh naložb v tovrstne vrednostne papirje. V letu 2005 so precej porasle tudi naložbe kritnega premoženja v tujini, in sicer za 52,2 %. Naložbe kritnega premoženja v tujini so tako predstavljale skoraj 7,6 % vseh naložb kritnega premoženja zavarovalnic. Naložbe kritnega premoženja pozavarovalnic v tujino leta 2005 znašajo 1,6 mrd SIT in predstavljajo le 3,9 % naložb kritnega premoženja pozavarovalnic.

Delež naložb v sestavljene vrednostne papirje se vse bolj povečuje. Na dan 31.12.2004 je le ena zavarovalnica med naložbami kritnega premoženja izkazovala naložbe v sestavljene vrednostne papirje in sicer naložbe v 14 različnih sestavljenih vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 14,6 mrd SIT. Med naložbami po stanju na dan 31.12.2005 pa že pri šestih zavarovalnicah zasledimo naložbe v sestavljene vrednostne papirje. Med omenjenimi naložbami je tako skupaj že 33 sestavljenih vrednostnih papirjev. Pri tem je izdajatelj 10 vrednostnih papirjev banka, 23 pa finančna družba. Skupna vrednost teh naložb znaša 26,2 mrd SIT, od tega predstavljajo naložbe kritnih skladov 17,7 mrd SIT, naložbe kritnega premoženja brez kritnih skladov 7,5 mrd SIT, ostalo pa so naložbe prostih sredstev zavarovalnice. Pri vseh sestavljenih vrednostnih papirjih gre za dolgoročne naložbe z zapadlostjo od 5 do 40 let, pri tem je največ 10 in 20-letnih.Zavarovalnice se za nakup teh papirjev odločajo v glavnem z namenom, da jih zadržijo do zapadlosti, pri tem posamezni nakupi znašajo od 200 tisoč pa do 5,9 mio EUR. Z vsemi vrednostnimi papirji se trguje na uglednih svetovnih borzah, najbolj pogosto na borzi v Luxemburgu.

Zavarovalnice so do leta 2001 glede na stanje zavarovalno-tehničnih rezervacij imele primanjkljaj naložb kritnega premoženja, ki je bil deloma posledica dejstva, da so zavarovalnice s temi viri financirale opredmetena osnovna sredstva za zavarovalno dejavnost in terjatve, deloma pa posledica popravkov in odpisov vrednosti naložb oziroma izgub v poslovanju. V letu 2002 pa so prvič izkazale zadovoljivo pokritost zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami kritnega premoženja, v letu 2003 pa se je ta pokritost še izboljšala, v znatni meri tudi na račun razširitve vrst naložb kot naložb kritnega premoženja s terjatvami do zavarovalcev premoženjskih zavarovanj z dospelostjo do 30 dni in terjatvami za obračunane obresti od naložb v obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje ter bančne depozite. To je prikazano v naslednji tabeli.

Tabela 17: Primerjava oblikovanih drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij in vrednosti naložb kritnega premoženja brez kritnih skladov za zavarovalnice in pozavarovalnice v obdobju 1996-2005 (vsi zneski so v mrd SIT)

	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005
Naložbe kritnega premoženja	62,6	81	97,4	112,2	133	157,1	218,8	259,2	278,7	308,9
Oblikovani viri ZTR	91,8	105,7	124	139,8	163,8	192,1	215	235,4	255,2	282,1
Razlika	-29,2	-24,6	-26,7	-27,6	-30,8	-35	3,8	23,8	23,5	26,8

*obresti od naložb + terjatve do zavarovalcev do 30 dni (Uradni list RS, št. 109/2002, uporaba s 14.12.2002). Za leto 2002 je ta znesek znašal 20,8 mrd SIT, za leto 2003 26 mrd SIT, za leto 2004 25 mrd SIT, za leto 2005 pa 26 mrd SIT.
Vir: Obrazca St – 43 in St – 55, obrazci RN, poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov in revidirane bilance stanja zavarovalnic in pozavarovalnic na dan 31.12.1996 - 31.12.2004 in nerevidirane bilance stanja zavarovalnic in pozavarovalnic na dan 31.12.2005

Konec leta 2005 se je pokritost glede na predhodno leto povečala za 14 %. Tako je pri zavarovalnicah pokritost zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami kritnih skladov v letu 2005 znašala 110,8 %, pokritost zavarovalno-tehničnih rezervacij z naložbami kritnega premoženja brez kritnih skladov pa 109,6 %.

3. 9. Kapitalska ustreznost

Načelo obvladovanja tveganj je pomembno načelo ZZavar. Zavarovalnice, ob ustreznih zavarovalno-tehničnih rezervacijah, primernem nalaganju kritnega premoženja oziroma premoženja kritnih skladov, pozavarovanju, sozavarovanju in upravljanju likvidnosti zavarovalnice, obvladujejo tveganja predvsem z zadostnim zajamčenim in minimalnim kapitalom oziroma kapitalsko ustreznostjo. Kapitalska ustreznost se v skladu z merili ZZavar kaže v obveznosti zavarovalnice, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, ki je odvisen od obsega in vrste zavarovalnih poslov, ki jih zavarovalnica opravlja, ter tveganj, ki jim je pri opravljanju teh poslov izpostavljena. Kapitalska ustreznost se izračunava v skladu z metodologijo, določeno z ZZavar in podzakonskimi predpisi. Zavarovalnice ugotovijo in izkažejo kapitalsko ustreznost na predpisanih obrazcih (samoocenjevanje kapitalske ustreznosti).

Zavarovalnice morajo izračunavati kapitalsko ustreznost in izpolnjene obrazce predložiti Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru trimesečnih poročil in v okviru letnega poročanja. Poleti 2004 je Agencija na podlagi sprememb in dopolnitev ZZavar sprejela nov sklep o podrobnejšem načinu izračuna kapitala in izpolnjevanju kapitalskih zahtev ter kapitalske ustreznosti, s katerim je kompozitnim zavarovalnicam predpisala ločeno izračunavanje presežka oziroma primanjkljaja razpoložljivega kapitala za skupino premoženjskih ter skupino življenjskih zavarovanj. Marca 2006 je Agencija na podlagi novih slovenskih računovodskih standardov sprejela nekatere spremembe omenjenega sklepa.

Zavarovalnice so dolžne v vsakem trenutku ugotavljati in izkazovati kapitalsko ustreznost. Če kapital zavarovalnice zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 110. oziroma 111. členu ZZavar, mora uprava zavarovalnice nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi zavarovalnice. Nedoseganje minimalnega kapitala predstavlja hujšo kršitev pravil o obvladovanju tveganj. Če uprava zavarovalnice nemudoma ne sprejme ukrepov za odpravo tovrstne kršitve, Agencija to z odredbo naloži upravi oziroma upravi in nadzornemu svetu.

Tabela 18: Kapitalska ustreznost zavarovalnic na dan 31.12.2004 in 31.12.2005 (zneski so v mrd SIT)

2004

2005

KAPITAL	Premoženjska zavarovanja	Življenjska zavarovanja	Premoženjska zavarovanja	Življenjska zavarovanja
Temeljni kapital	47,5	11,3	44,4	19,1
Zajamčeni kapital	11,7	5,2	12,6	6,0
Izpolnjevanje zahteve iz 3. odstavka 106. člena ZZavar	35,8	6,1	31,8	13,1
Dodatni kapital	23,9	1,8	20,4	2,0
Razpoložljivi kapital pokojninske družbe	54,5	12,3	47,1	18,3
Zahtevani minimalni kapital	31,0	12,8	33,6	14,5
Kapitalska ustreznost	23,5	-0,5	13,5	3,8

Vir: Obrazci KUS

Po stanju na dan 31.12.2004 sta izkazali primanjkljaj razpoložljivega kapitala premoženjskih zavarovanj dve od trinajstih zavarovalnic ter primanjkljaj razpoložljivega kapitala življenjskih zavarovanj dve zavarovalnici. Po stanju na dan 31.12.2005 je primanjkljaj razpoložljivega kapitala premoženjskih zavarovanj izkazala ena od štirinajstih zavarovalnic. Zavarovalnica je izvedla povečanje osnovnega kapitala, saj je bil v decembru 2005 vplačan dodatni kapital, ki pa po stanju na dan 31.12.2005 še ni vpisan v sodni register in tako tudi v izračunu kapitalske ustreznosti še ni upoštevan. Tudi pri življenjskih zavarovanjih je ena zavarovalnica na dan 31.12.2005 izkazala primanjkljaj razpoložljivega kapitala, pri čemer je v letu 2006 že sprejela ukrepe za zagotovitev kapitalske ustreznosti. Po stanju na dan 31.12.2005 zavarovalnice pri premoženjskih zavarovanjih kažejo poslabšanje kapitalske ustreznosti glede na 01.01.2005 oziroma 31.12.2004. Omenjeno poslabšanje je posledica na eni strani zmanjšanja tako temeljnega (posledica zmanjšanja osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička) kot tudi dodatnega kapitala in na drugi strani povečanja zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnic. Pri življenjskih zavarovanjih pa se je kapitalska ustreznost zavarovalnic v istem obdobju, kljub večjemu zahtevanemu minimalnemu kapitalu, izboljšala in sicer zaradi povečanja temeljnega kapitala. Le-ta se je povečal največ zaradi novih vplačil osnovnega kapitala zavarovalnic (dokapitalizacije), kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička ter tudi zaradi povečanja prenesenega dobička iz preteklih let in nerazporejenega dobička poslovnega leta.

Tabela 19: Kapitalska ustreznost pozavarovalnic na dan 31.12.2004 in 31.12.2005 (zneski so v mrd SIT)

KAPITAL	2004	2005
Temeljni kapital	18,3	21,0
Zajamčeni kapital	1,5	1,5
Izpolnjevanje zahteve iz 3. odstavka 106. člena ZZavar	16,8	19,5
Dodatni kapital	1,3	0,4
Razpoložljivi kapital pokojninske družbe	12,0	12,0
Zahtevani minimalni kapital	4,4	4,6
Kapitalska ustreznost	7,6	7,4

Vir: Obrazci KUS

Obe pozavarovalnici sta tako po stanju na dan 31.12.2004 kot tudi po stanju na dan 31.12.2005 izkazali presežek razpoložljivega kapitala, pri čemer je bil presežek v obeh letih skoraj enak (7,6 mrd SIT oziroma 7,4 mrd SIT).

Po stanju na dan 31.12.2005 celotni zavarovalni sektor kaže poslabšanje kapitalske ustreznosti glede na 01.01.2005 oziroma 31.12.2004, kar ponazarja tudi naslednja slika:

Slika 10: Presežek razpoložljivega kapitala pri izračunu kapitalske ustreznosti zavarovalnic in pozavarovalnic po kvartalih v letu 2005 (podatki so v mrd SIT)


Vir: Obrazci KUS

4. POKOJNINSKE DRUŽBE

4.1. Struktura zavarovalnega trga glede na deleže pokojninskih družb

V skladu z ZPIZ-1 je pokojninska družba pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Za pokojninsko družbo, za katero je edina dopustna pravno-organizacijska oblika delniška družba, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o zavarovalni delniški družbi, če ni z ZPIZ-1 drugače določeno. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja izda Agencija na podlagi pozitivnega mnenja ministra, pristojnega za delo.

Konec leta 2005 so imele dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja štiri pokojninske družbe.

Tabela 20: Obračunane kosmate zavarovalne premije in število zavarovancev ter deleži pokojninskih družb v letu 2004 in 2005

Pokojninska družba	Premije 2004 v mrd SIT	%*	Št. zav. 2004	%	Premije 2005 v mrd SIT	%*	Št. zav. 2005	%
Moja naložba, pokojninska družba d.d.	2,1	12,0	20.081	12,5	2,5	12,6	24.207	12,8
Prva pokojninska družba, d.d.	4,0	23,5	50.599	31,4	5,2	26,3	68.527	36,1
Skupna pokojninska družba d.d.	6,8	39,4	54.675	33,9	7,6	38,4	59.331	31,3
Pokojninska družba A, d.d.	4,3	25,1	35.723	22,2	4,5	22,7	37.455	19,8
SKUPAJ	17,2	100	161.078	100	19,8	100	189.520	100

* deleži so računani s podatki v mio SIT
Vir: Obrazci St – 19, 50, 23, 56/I in 56/K

V letu 2005 so pokojninske družbe obračunale kosmato zavarovalno premijo v skupni višini 19,8 mrd SIT, kar predstavlja v primerjavi s predhodnim letom povečanje za 2,6 mrd SIT oziroma za 15,1 %. Glede tržnega deleža imajo največje tri družbe skupaj 87,4 % delež trga. V primerjavi s predhodnim letom so se ravno med temi tremi družbami tržni deleži nekoliko spremenili. Prva pokojninska družba je nekoliko povečala svoj tržni delež na račun padca tržnega deleža Skupne pokojninske družbe in Pokojninske družba A.

Pokojninske družbe so imele na dan 31.12.2005 zavarovanih 189.520 zavarovancev, kar je za 28.442 zavarovancev več kot v predhodnem letu. Največ zavarovancev, in sicer 186.052 (98,2% vseh zavarovancev), ima kolektivno sklenjene zavarovalne pogodbe, 3.468 zavarovancev pa ima individualno sklenjene zavarovalne pogodbe. Povprečna mesečna bruto premija na zavarovanca v posameznih pokojninskih družbah je v letu 2005 znašala od 7.222 SIT do 11.128 SIT. Glede na število zavarovancev imajo največje deleže iste tri družbe, ki vodijo tudi po deležih obračunanih zavarovalnih premij.

4.2. Izidi poslovanja

V izkazih poslovnih izidov so za leto 2005 za vse štiri pokojninske družbe zajeti revidirani izkazi poslovnih izidov. Pokojninske družbe so izkaze pripravile na podlagi podzakonskih predpisov Agencije in Slovenskih računovodskih standardov. Vsi podatki so podrobno razčlenjeni v tabelaričnem delu tega poročila.

Tabela 21: Zbirni izkaz poslovnega izida pokojninskih družb za leto 2004 in 2005
(vsi zneski so v mio SIT)

	B. IZKAZ IZIDA IZ ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ	Leto 2004	Leto 2005
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	17.157	19.802
II.	Prihodki naložb	3.487	5.335
IV.	Drugi čisti prihodki od zavarovanja	948	1.228
V.	Čisti odhodki za škode	55	154
VI.	Sprememba ostalih čistih tehničnih rezervacij (+/-)	-18.539	-21.191
VIII.	Čisti obratovalni stroški	1.135	1.201
IX.	Odhodki naložb	781	2.063
XI.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	975	1.253
XII.	Donos naložb, prenesen v izkaz izida iz rednega delovanja (-)	298	479
XIII.	Izid iz življenjskih zavarovanj (I+ II + IV – V VI – VIII – IX – XI – XII)	-190	24
	D. IZRAČUN ČISTEGA IZIDA IZ REDNEGA DELOVANJA
II.	Izid iz življenjskih zavarovanj (B.XIII)	-190	24
V.	Donos naložb, prenesen iz izkaza izida iz življenjskih zavarovanj (B.XII)	298	479
IX.	Drugi prihodki od rednega delovanja	8	6
X.	Drugi odhodki za redno delovanje	-2	1
XI.	Davek iz dobička iz rednega delovanja	13	84
XII.	Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (D.II + D.V + D.IX – D.X – D.XI)	102	424
	E. IZKAZ IZIDA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
I.	Izredni prihodki	10	0
II.	Izredni odhodki	3	1
III.	Poslovni izid zunaj rednega delovanja	7	-1
	G. DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH	0	-15
	H. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (D.XII + E.III - G)	109	438

Vir: Revidirani izkazi poslovnega izida pokojninskih družb za leto 2004 in za leto 2005.

Pokojninske družbe so kot sektor v letu 2005 ustvarile dobiček v višini 438 mio SIT, kar je za 301,8 % več kot v letu 2004. Z izgubo je zaključila samo ena pokojninska družba in sicer v višini 25,8 mio SIT. Na izboljšanje rezultata pokojninskih družb je vplival porast čistih prihodkov od zavarovalnih premij za 15,4 % in porast prihodkov naložb. S povečanjem čistih prihodkov od zavarovalnih premij pa so porasle tudi obveznosti pokojninskih družb do oblikovanja ostalih zavarovalno-tehničnih rezervacij, katerih sprememba je porasla za 14,3 %. Zavarovalno-tehnični izid pokojninskih družb je bil tako konec leta prvič pozitiven in je znašal 24 mio SIT.

4.3. Bilance stanja

Pokojninske družbe so v letu 2005 povečale bilančno vsoto na 77,5 mio SIT oziroma za 23,2 mio SIT oz. za 43 % glede na predhodno leto. Na strani sredstev so se naložbe v zemljišča, zgradbe in druge finančne naložbe, ki predstavljajo 96% celotnih sredstev pokojninskih družb, povečale za 43 %, pri čemer so se finančne naložbe v podjetjih v skupini in v pridruženih podjetjih povečale za 64 %, druge finančne naložbe pa za 42 %. Med viri predstavljajo največjo postavko zavarovalno-tehnične rezervacije (87,5 %), ki so se v letu 2005 povečale za 46 %. Postavka kapitala, ki predstavlja 11,2 % vseh obveznosti se je v letu 2005 povečala za 23 %, predvsem na račun povečanja posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala in rezerv iz dobička.

Tabela 22: Zbirna bilanca stanja pokojninskih družb na dan 31.12.2004 in 31.12.2005
(vsi zneski so v mio SIT)

		Leto 2004	Leto 2005	Indeks 05/04
	SREDSTVA	54.239	77.471	143
A.	Neopredmetena dolgoročna sredstva	113	80	70
B.	Naložbe v zemljišča in zgradbe ter finančne naložbe	52.145	74.544	143
	- od tega druge finančne naložbe	48.592	69.016	142
C.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	/
D.	Terjatve	245	389	159
E.	Razna sredstva	335	496	148
F.	Aktivne časovne razmejitve	1.400	1.962	140
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	54.239	77.471	143
A.	Kapital; od tega:	7.082	8.699	123
	- vpoklicani kapital	6.070	6.355	105
	- kapitalske rezerve	1.149	1.149	100
B.	Podrejene obveznosti	0	0	/
C.	Čiste tehnične (matematične) rezervacije	46.548	67.771	146
D.	Rezervacije za druge nevarnosti in stroške	63	90	143
F.	Druge obveznosti	508	891	175
G.	Pasivne časovne razmejitve	38	20	53

Vir: Revidirane bilance stanja pokojninskih družb na dan 31.12.2005.

4.4. Kazalci poslovanja

Pomembnejši kazalci poslovanja so prikazani v naslednji tabeli:

Tabela 23: Kazalci poslovanja pokojninskih družb za leto 2004 in 2005

KAZALEC	2004	2005
Delež obratovalnih stroškov v obračunani premiji	6,6%	6,1%
Koeficient nalaganja oz. pokritost matematičnih rezervacij z naložbami*	100%	100%
Delež kapitala v financiranju	13%	11%
Čista donosnost kapitala	1,5%	5,0%
Delež čiste v kosmati obračunani zavarovalni premiji	100%	100%

*+ obresti od naložb (Uradni list RS, št. 109/2002, uporaba s 14.12.2002)
Vir: Obrazec St – 55, revidirane bilance stanja in revidirani izkazi poslovnega izida, poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov

Na izboljšanje kazalnika celotnih obratovalnih stroškov, ki prikazuje razmerje med celotnimi obratovalnimi stroški in obračunanimi kosmatimi zavarovalnimi premijami, je tudi v letu 2005 vplival predvsem izdaten porast obsega premij.

Koeficient nalaganja oziroma pokritosti rezervacij se v primerjavi s predhodnim letom ni spremenil in znaša 100 %.

Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev kaže stopnjo udeležbe lastniškega kapitala v celotnem financiranju. Kljub povečanju kapitala za 23 %, se je omenjeni delež v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 2 odstotni točki.

Donosnost kapitala se je zaradi boljšega rezultata poslovanja in s tem večjega čistega dobička v letu 2005 v primerjavi s preteklim letom povečala za 3,5 odstotne točke.

Za pokojninske družbe se delež čiste premije v kosmati zavarovalni premiji v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom ni spremenil in znaša 100%, kar kaže na to, da pokojninske družbe nevarnosti, ki so jih prevzele v kritje, ne pozavarujejo.

4.5. Matematične rezervacije

Matematične rezervacije se v času varčevanja izračunajo kot akumulirana vrednost tehničnih premij. Pokojninske družbe jih oblikujejo v skladu s pokojninskim načrtom.

Na dan 31.12.2005 so pokojninske družbe oblikovale matematične rezervacije v višini 67,8 mrd SIT, kar predstavlja v primerjavi s predhodnim letom porast za 45,6 %. Znesek čistih matematičnih rezervacij je bil enak kosmatim matematičnim rezervacijam.

4.6. Naložbe

Vrednost naložb kritnih skladov pokojninskih družb je na dan 31.12.2005 znašala 67,9 mrd SIT in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 46 %. V strukturi naložb se delež naložb v državne papirje in vrednostne papirje, za katere jamči država, zmanjšuje, tako da na dan 31.12.2005 s 36,7 % deležem ne predstavlja več prevladujoče oblike naložb. Največji delež v strukturi naložb na dan 31.12.2005 tako predstavljajo naložbe v dolžniške vrednostne papirje s 37,8 % deležem. Povečal pa se je tudi delež naložb v bančne depozite iz 16,1 % v letu 2004 na 17,5 % v letu 2005.

Slika 11: Sestava naložb kritnih skladov pokojninskih družb na dan 31.12.2002, 31.12.2003, 31.12.2004 in 31.12.2005 (zneski so v mio SIT)


*državni papirji in vrednostni papirji, za katere jamči država
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov

Tudi pri pokojninskih družbah precejšen delež naložb predstavljajo naložbe v tujino. Delež naložb v vrednostne papirje tujih izdajateljev na dan 31.12.2005 tako predstavlja 23,7 % vseh naložb pokojninskih družb v vrednostne papirje (upoštevane so vse naložbe, ne glede na vir financiranja). Če pa gledamo le naložbe kritnih skladov pa so naložbe v tuje državne, lastniške in dolžniške vrednostne papirje znašale 11,7 mrd SIT, kar predstavlja 17,3 % celotnih naložb kritnih skladov pokojninskih družb. Od tega predstavljajo naložbe v tuje lastniške vrednostne papirje 34 % vseh naložb v lastniške vrednostne papirje, naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje pa 32,7 % vseh naložb v tovrstne vrednostne papirje.

Tabela 24: Sestava naložb kritnega premoženja in kritnih skladov v tujini za pokojninske družbe v obdobju 2002-2005 (vsi zneski so v mrd SIT na dan 31.12)

Državni papirji

Dolžniški vrednostni papirji

Lastniški vrednostni papirji

Skupaj naložbe v tujini

Skupaj naložbe

Delež naložb v tujini od celotnih naložb*

	2002	0	0,6	0,2	0,8	13,1	6,39
Kritni sklad	2003	0	1,8	0,3	2,2	27,8	7,87
	2004	0,2	4,7	1,6	6,5	46,5	14,08
	2005	1,3	8,4	1,8	11,7	67,9	17,31

* deleži so računani s podatki v mio SIT
Vir: Poročilo o naložbah kritnega premoženja in kritnih skladov.

Prav tako kot pri zavarovalnicah se tudi pri pokojninskih družbah povečuje delež naložb v sestavljene vrednostne papirje. Na dan 31.12.2004 je tako le ena pokojninska družba med naložbami kritnih skladov izkazovala naložbe v sestavljene vrednostne papirje in sicer 4 naložbe v sestavljene vrednostne papirje v skupni vrednosti 1,2 mrd SIT. Med naložbami po stanju na dan 31.12.2005 pa že pri treh pokojninskih družbah zasledimo naložbe v sestavljene vrednostne papirje. Med omenjenimi naložbami je tako skupaj že 18 sestavljenih vrednostnih papirjev pri tem je izdajatelj 9 vrednostnih papirjev banka, 7 finančna družba in 2 država. Skupna vrednost teh naložb znaša 6 mrd SIT, od tega predstavljajo naložbe kritnih skladov 5,2 mrd SIT, ostalo pa naložbe prostih sredstev pokojninskih družb.

4.7. Kapitalska ustreznost

Vse pokojninske družbe so na dan 31.12.2005 izpolnjevale kapitalske zahteve in so kapitalsko ustreznost v letu 2005 glede na leto 2004 povečale, in sicer za 0,4 mrd SIT oziroma 12,5 %.

Tabela 25: Kapitalska ustreznost pokojninskih družb na dan 31.12.2004 in 31.12.2005 (zneski so v mrd SIT)

KAPITAL	2004	2005
Temeljni kapital	5,1	6,1
Zajamčeni kapital	1,9	2,1
Izpolnjevanje zahteve iz 3. odstavka 106. člena ZZavar	3,2	4,0
Dodatni kapital	0,4	0,4
Razpoložljivi kapital pokojninske družbe	5,5	6,4
Zahtevani minimalni kapital	2,5	2,8
Kapitalska ustreznost	3,2	3,6

Vir: Obrazci KUS